PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 d° 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 263 (13.796)
Trst, nedelja, 18. novembra 1990
Pomemben političen
uspeh voditelja SZ na razburljivem zasedanju parlamenta
»Zaupnica« Mihailu Gorbačovu in predlogu o predsedniški vladi
Vlada po novem pod neposrednim nadzorom predsednika - Rižkov bo najbrž moral oditi Napovedane radikalne spremembe državnih organov - Zgledovanje po ameriškem modelu
, MOSKVA — Mihail Gorbačov je včeraj v vr-0vnem sovjetu dobil široko podporo za svoj na-d o predsedniški vladi in gre torej na pot v Rim . nato na zasedanje KVSE v Pariz mirneje, kot J® to izgledalo še pred dvema dnevoma. »Zaupni-Qd“ Gorbačovu je zaključila izredno razgibano in
uo razpravo med poslanci, ki so največ besed i,arneni!i hudi politični in gospodarski krizi, v
kate:
Predloge sovjetskega predsednika o radikalni {ve°snovi in okrepitvi državnih struktur z vlado, : P' bila pod nadzorom predsednika republike, .Podprla velika večina poslancev, ki so ob vseh n*, ah na račun Gorbačova tudi poudarili nuj-be krePUve discipline na vseh področjih druž-re?e?a življenja v državi, zagotavljanja javnega a5* in spoštovanja zakonov, od V a<ia Nikolaja Rižkova jo je sicer za zdaj tj n®sla s celimi kostmi, toda malokdo verjame, se h ^kov ostal na svojem položaju. Govori Dren na) ki v novi vladi prevzel položaj pod-fcediuka, čeprav je sam Rižkov zanikal, da bi Gorbačov predlagal kaj takega.
Pot re<?sedniška vlada, ki jo je Gorbačov včeraj last69nil iz cilindra, je nova oblika državne ob-ker.1 ln V bistvu predvideva ukinitev predsedniš-se j sveta in okrepitev zveznega sveta, ki naj bi o * Povsem posvetovalnega organa spremenil v v&n' ivno strukturo, ki naj bi koordinirala delo-)e centra z republikami. Okrepljena vlada pa
naj bi po novem prišla pod neposredni predsedniški nadzor po modelu, ki je podoben ameriškemu in ki predvideva tudi položaj podpredsednika in ustanovitev sveta za državno varnost. Poleg tega je Gorbačov predlagal še celo vrsto organizmov, ki naj bi dopolnjevali položaj predsednika in skrbeli za nadzor nad izvajanjem zakonov, za koordinacijo delovanja sil javnega reda ter za boj proti organiziranemu kriminalu in mafijskim špekulacijam, ki so vse bolj pogoste.
Podtajnik sovjetske partije Ivaško je o teh predlogih dejal, da nikakor niso v nasprotju z demokratičnim značajem perestrojke in da predsedniška vlada predstavlja odločilen korak za izvedbo korenitih sprememb v državi. Tudi predstavnik radikalne opozicije, moskovski podžupan Stankievič, je s tem v zvezi dejal, da bo imel predsedniški kabinet kot ga je predlagal Gorbačov večjo legitimnost in avtoriteto.
Gorbačov je tako uspešno premagal še eno težko politično preizkušnjo, ki mu na domačem prizorišču omogoča, da lahko mirneje nadaljuje po poti reform, pred mednarodno javnostjo na konferenci KVSE v Parizu pa se bo lahko ponovno predstavil kot edina politična osebnost, ki lahko še predstavlja dokaj zanesljivo jamstvo za ohranitev enotnosti sovjetskih republik, kar svet najbrž v tem trenutku tudi najbolj zanima.
Rim v pričakovanju današnjega obiska predsednika SZ
RIM — Italijanska prestolnica je nared za današnji sprejem sovjetskega predsednika Gorbačova, ki prihaja v Rim, da bi obral še en sadež svoje politike reform. Italijanska vlada ga namreč pričakuje s pripravljenim dogovorom o prijateljstvu, v katerem se Italija in Sovjetska zveza obvezujeta, »da kadarkoli bo ena od držav žrtev napada, druga, ne glede na obveznosti do morebitnih zavezništev, ne bo agresorju nudila nobene vojaške niti druge pomoči.« Gorbačov pa bo podpisal tudi finančni sporazum v vrednosti 7.000 milijard lir, ki jih bo Sovjetska zveza lahko koristila v obdobju med letom 1990 in 1994, obe strani pa bosta sklenili še dogovor o sodelovanju in varstvu okolja.
Obisk sovjetskega predsednika bo trajal le dobrih deset ur, v tem času pa se bo srečal z Andreottijem, Cossigo in tudi papežem Janezom Pavlom II. Jutri pa bo Gorbačov sodeloval na konferenci KVSE v Parizu.
Bush v Pragi praznoval obletnico »žametne revolucije«
PRAGA — Ameriški predsednik Bush je izbral Prago za izhodišče svojega obiska v petih državah Evrope, Bližnjega in Daljnega Vzhoda. Nekajdnevna turneja predsednika Busha se je torej pričela na Vaclavovem trgu, kjer ga je pričakala množica Pražanov. Ob prvi obletnici »žametne revolucije« je Bush sporočil češkoslovaškim oblastem, da bodo ZDA tudi gmotno podprle trud nove demokracije v trenutku, ko se ta »pripravlja na izvajanje gospodarske reforme«.
Češkoslovaški predsednik Havel je nato izjavil, da odločno podpira Busheva stališča o zalivski krizi, poleg tega pa je dejal, da so ZDA »trdnjava demokracije« in zato »vir navdiha« za vse, ki niso poznali svobode.
Havel je nato predstavil ameriškemu gostu finančno stisko, v kateri se je znašla država, Bush pa mu je obljubil, da bo od parlamenta dobil vsaj 160 milijonov dolarjev za prvo pomoč Češkoslovaški. Pri tem pa je opozoril Havla, da bo moral za gospodarsko prenovo države poskrbeti predvsem zasebni sektor, kar pomeni, da bi morala ČSFR čim prej pristopiti k tržnemu gospodarstvu.
Ploven in obenem prazničen občni zbor ZSKD
Bodočnost Zveze v širokem obzorju
nadja krišča:
jhjeoa .f^ost! in n-J6 bil zasta ,Všal izmakni
hiar^ju. Nedl Spozni vihin katero za?. omno imaJ
Vr?i ln nove m 9-° čas' v 1 žtea^'Prav go,?10200^. ki
hiu ~lL tliHi y°tOVo na co Tr
ka^P^ki^0,,
podelje J® bilo nad-anJe priznan
posameznikom in društvom. Predsedniško poročilo Aceta Mermolje ni okrnilo prazničnosti, čeprav je opozorilo na vrsto težav, s katerimi se morajo spoprijemati društva in Zveza, saj so odraz stvarnosti, v kateri se organizacija giblje. S prerezom stanja in novih teženj ne samo v našem prostoru, temveč v celotnem slovenskem prostoru in v Evropi, pa je poročilo nakazalo tudi vrsto možnosti, ki ob marljivosti članov Zveze ne dajejo povoda za nikakršen pesimizem. Sicer se bomo k poročilom in nagrajencem še vrnili v prihodnji številki.
Gostov je bilo res veliko, vsi pa se seveda niso oglasili. Prisotne so pozdravili podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina in predsednik Tržaške pokrajine Dario Crozzoli, ki sta naglasila nov odnos do manjšin, župana Marino Pečenik in Miloš Budin, generalni konzul SFRJ Jože Šušmelj, predsednik SKGZ Klavdij Palčič ter tajnik ZKOS Vojko Stopar. Nadvse občuten, ker je rojstvo takega stika ohrabrujoč, je bil pozdrav Jožeta Hirnola, predsednika komaj ustanovljene Slovenske zveze v Porabju, staro sodelovanje pa druži ZSKD s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca, v imenu katere je pozdravil tajnik Janko Malle. Zadnja pozdrava sta prinesla član državnega predsedstva Konfederacije ARCI Nuccio Jovene in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Damjan Paulin.
Na sliki (Foto Križmančič): z včerajšnjega občnega zbora ZSKD
Zadeva Gladio prekoračila meje navadne politične polemike
Cossigov odločen poziv k spravi Occhetto zahteva razčiščevanje
RIM — Gladio je še vedno na sporedu. Med Trgom del Popolo v Rimu in županstvom Caira Montenotte pri Savoni smo bili včeraj o Gladiu priča skoraj pravemu soočanju med predsednikom republike Francescom Cossigo in tajnikom KPI Occhettom. »Naša je edina država,« je z vidno zagrenjenostjo poudaril Cossiga, »ki v trenutku, ko je preko vse Evrope zavel veter svobode, ne ve zaključiti nekega zgodovinskega obdobja, tako da bi skupaj nadaljevali pot. Samo mi smo še vedno obsedeni od preteklosti. Pri nas veter svobode še ni porušil vseh zidov.« V nadaljevanju svojega posega je Cossiga navedel, da je razumel spopade v letih 1945-46 tako glede pakta Nato kot tudi glede tako imenovanega »prevarantskega zakona« (legge truffa). »Sprašujem se, če bi bilo treba zaključiti to poglavje našega življenja. Pri nas smo še vedno v sponah hladne vojne, s tretjim nivojem KPI, z Gladiom.« V Italiji je bila državljanska vojna tudi po 25. aprilu z umori in uboji, tako da se moramo zahvaliti modrosti vladnih in opozicijskih političnih mož, da se ta »plazeča se vojna« ni izrodila v pravo državljansko vojno. V nadaljevanju se je Cossiga spomnil pokojnega tajnika KPI Berlinguerja, za katerega je bil Nato »tehten ščit za svobodo vseh, vključno partije«. V Cossigo-vih besedah je bila jasna zahteva, da se zaključi račune s preteklostjo, da se nanjo postavi kamen.
Na prvo Cossigovo zahtevo je Occhetto v Rimu odgovoril z jasnim »ne«, glede druge pa je zagotovil, da nihče noče
soditi Atlantskemu zavezništvu, prav tako ne pozabiti na Berlinguerja. Drugi skušajo osredotočiti pozornost na petdeseta leta, da ne bi spregovorili o sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so Italijo pretresali pokoli. In to sta Andreotti in Forlani. Zidovi se rušijo tudi pri nas, a iz njihovih razpok prihajajo na dan skrite sile, prevratniške spletke, tajne strukture, ki so pogojevale državo. Vse to je treba razčistiti. Tajnik KPI je govoril pred skoraj več stotisoč gčavo množico. »V tem težkem trenutku za republiko smo ponovno stopili na prizorišče v obrambo in za razvoj demokracije.« Komunistični tajnik je ponovil razloge, zaradi katerih je KPI zahtevala parlamentarno preiskovalno komisijo o Gladiu. »Vse je treba osvetliti, ne smemo se ustaviti na pol poti ob tolikšnih skrivnostih in tajnostih, ki so onesnažile državo.« Če je bilo vse zakonito, se je vprašal Occhetto, zakaj taka nasprotovanja preiskavi, zakaj so nekaterim predsednikom vlad vse zamolčali? Ob tem je Occhetto opozoril na Craxijevo zadrego, ker so mu vse skrivali, a je sedaj zadovoljen s pojasnili. V glavnem pa je Occhetto napadal Andreottija in Forlanija.
Occhettov poseg po vsem sodeč ni ugajal socialistom. Intini je opozoril, kako so za kriminalce ožigosali ljudi, ki se bodo danes rokovali z Gorbačovom. To je rezultat moralnega linča, ki spominja na najtemenejša leta starega komunizma. Tudi to so po Intinovih besedah »prikazni iz preteklosti«, ki jih omenja Cossiga.	G. R.
Milan Kučan v sredo gost naše skupnosti
Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan bo v sredo, 21. t. m., v Gorici gost predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kučan bo imel ob tej priložnosti javno konferenco, na kateri bo spregovoril o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, govoril pa bo tudi o novi slovenski ustavi. Konferenca bo v goriškem Kulturnem domu - Ul. Brass, ob 18.30.
Kmečka banka v Krmim
Anketa kaže na dokaj zapletene odnose med strankami
Velika večina anketiranih Slovencev je za plebiscit
LJUBLJANA — Slovenska in jugoslovanska politična scena se vrtita okrog slovenskega plebiscita, reakcij nanj in okrog zapletenih demokratičnih procesov v Jugoslaviji. Včerajšnje »Delo« je objavilo zanimivo raziskavo javnega mnenja, iz katere izhaja, da bi 64,3% glasovalcev oddalo svoj glas za »Samostojno in neodvisno državo Slovenijo, ki ni združena v Jugoslavijo«. Velika večina anketirancev se tudi strinja s plebiscitom. To pa sta tudi edini soglasni stališči, čeprav je odstotek bistveno nižji od pričakovanega in strnjenost slovenskih volilcev manjša od logične.
Razlogi za dvome in celo nasprotovanja, so različni in kompleksni. Komaj dobra polovica Slovencev je mnenja, da bo Slovenija lahko preživela kot samostojna država. Na vprašanje, kdaj naj bo plebiscit pa je komaj 13,6% anketirancev Demosovega mnenja, da naj bo za božič, nekateri so za januarja, večina pa za datum, ki ga bodo skupno določile stranke.
Na vprašanje, za kaj bi se odločil, so odgovori različni: za federacijo komaj 2,4% (torej niti vsi oficirji, vojaki prišleki iz Srbije, Bosne itd.), za konfederacijo je že kar 34,1%, ne ve kako bi se odločil 13,2% in za povsem samostojno državo Slovenijo, ločeno od Jugoslavije, pa okrogla polovica.
Presenetljiv je politično strankarski številčni komentar. Anketarji so namreč vprašali, kaj sodijo o Demosovi pobudi za plebiscit; jo je Demos sprožil zato, da bi se Slovenija dejansko osamosvojila, ali zato da si utrdi oblast, ali pa iz obeh vzrokov. Kar 38,8% je mnenja, da gre za utrditev strankarske oblasti, 26,1% je za oboje in komaj 23,5% anketiranih je mnenja, da gre Demosu za osamosvojitev Slovenije.
Anketa torej kaže zapletene strankarske odnose in priča, da onim krogom v Demosu, ki so za plebiscit in odcepitev na vrat na nos, ni uspelo prepričati velike večine slovenskih volilcev, ki so skeptični in ki imajo različna mnenja. Seveda pa ostaja zelo trdno zasidrano prepričanje, da naj plebiscit bo in da naj se Slovenija osamosvoji. Kako, na kakšen način, pod kakšnimi pogoji, tako da bo to demokratičen, netravmatičen, premišljen in odgovoren postopek.
S tem pa smo že predvsem ha mednarodnem področju, saj Sloveniji grozi politična in gospodarska izolacija, če bi preveč hitela in če bi enostransko razbila Jugoslavijo. Svet jo vidi in jo želi v vlogi pospeševalca demokratičnih procesov v Jugoslaviji in jo ne želi obravnavati kot separatista.
Toda ekonomski razlogi za odcepitev so stvarni. Markovičev govor v zvezni skupščini je pojasnil nekatere stvarnosti, ki so bile dosedaj prekrite s plaščem propagande. Srbija je lani ' ustvarila" kar za 4 tisoč milijard izgub samo v Beobanki in je celotno srbsko gospodarstvo pred stečajem, nelikvidno. S tem je tudi pojasnjena skrivnost, kako so lahko dvigovali plače in ohranjali isto zaposlitveno raven v tako neproduktivnih podjetjih, kot je na primer železarna Smederevo, ohranjali zaposlenost v 70 odstotkih podjetij, ki so povsem nerentabilna. Istočasno so okupirali Kosovo, kar ogromno stane, dohodek pa je praktično izginil. Vse to seveda plačuje Jugoslavija in torej tudi Slovenija.
Demokratični napredek je občuten delno v Makedoniji, kjer so bile izvedene demokratične volitve, toda z mnogimi zapletljaji. Danes bodo volitve v Bosni in Hercegovini. Veliko vprašanje je, kako bodo potekale, vsekakor pa bodo pomenile resen prispevek k ustvarjanju novega demokratič-nejšega razmerja sil.
Toda Srbija? Včerajšnja "Politika" na veliko poroča o obisku srbskih predstavnikov pri italijanskih politikih, ki naj bi se menda strinjali, da je srbska ustava edino demokratična in da bodo edino v Srbiji decembra demokratične volitve. Seveda je to grob ponaredek, resnica je povsem drugačna. Na Kosovu volitev ne bo, najmanj pa demokratične, svobodne itd. V sami ožji Srbiji pa so volilne komisije sestavljene iz birokratov, ki jih je imenovalo dosedanje trdno Miloševičevo partijsko vodstvo. Pred opozicijo je resna dilema, ali ne iti na volitve? Ce jih bojkotirajo je rezultat za Srbijo porazen, če pa gredo, se kaj lahko zgodi, da jih bo Miloševič porazil za zaprtimi vrati volilnih komisij in ponovno zmagal s 108 odstotki vseh glasov.'
Ne glede na rezultat: ozračje, volilna kampanja, obnašanje oblasti do ključnih vprašanj demokracije, tržnega gospodarstva in človeških pravic je takšno, da tudi od decembrskih srbskih volitev, če bi bile vsaj minimalno poštene, ne moremo veliko pričakovati. Večletna nacionalistično-boljševiš-ka kampanja je opravila svoje, preok-
ret je izredno težak, zato pa tudi^skoro nemogoč resen, stvaren pogovor o sodelovanju, o zdravem gospodarstvu, demokratični razgovor o sožitju Albancev in Srbov na Kosovu.
Pri vsej tej zmedi, temačnem, sivem, deževnem in hladnem vremenu, ki po pripovedovanju prijateljev prevladuje figurativno in dejansko v Beogradu, pa se ustvarjajo nove generalske komunistične partije. V ponedeljek bodo v Sava centru v Beogradu ustanovili "Zvezo komunistov - gibanje za Jugoslavijo". V uradnem sporočilu ni omenjeno niti eno ime, toda v Beogradu je javna skrivnost, da gre za rezultat cele vrste sestankov, ki so bili v klubu garde na Topčideru. Zadeva ni brez pomena, saj sta se teh razgovorov udeležila tudi general Kadijevič in admiral Brovet in drugi. Iz Zagreba naj bi sodeloval Šuvar, iz Makedonije pa bivši predsednik že zdavnaj mrtve ZKJ Milan Pančevski.
"Politika" poroča o pobudi rezervirano, saj je očitno uperjena tudi proti srbskemu vodstvu, ali bolje je nekaka rezerva in pritisk, kolikor bi prevzel oblast Vuk Draškovič. Bistvo problema ni v partiji, pa naj se naziva tako ali drugače, temveč v tem, da je to sedaj že poluradna partija JLA, ki se ni depolitizirala, temveč ohranila nekdanje partijske značilnosti. Zato najbrž tudi ni slučajna velika reklama, slika in članek, objavljena pred dnevi v "Politiki", kjer sporočajo, da so 3. novembra predstavili na obletnico voj-notehničnega instituta novi jugoslovanski tank "M 84 A", ki naj bi bil originalna jugoslovanska konstrukcija in po svojih borbenih značilnostih, tehnični in tehnološki ravni najbolj sodoben tank na svetu. Iz tuje tehnične literature pa se izve, da gre za izpeljanko ruskega "T-72", ki bo nared in na prodaj leta 1995.
BOGO SAMSA
Ob Craxijevem posegu na pariškem zasedanju OZN
Cim prej bo treba rešiti vprašanje talcev v Iraku
PARIZ — Tajnik PSI Bettino Craxi je izkoristil potovanje v Pariz, kjer se je udeležil zasedanja OZN o vprašanjih razvoja, da je ponovno in dokaj odločno potrdil svoje stališče glede Huseinovih talcev.
Craxi je dejal, da je vprašanje talcev »dramatično' s človeškega vidika, obenem pa podlo kršenje človekovih pravic«. Poleg tega je povsem nesprejemljivo dejstvo, da nekdo protizakonito zadržuje tuje državljane v Iraku. Tem ugotovitvam je Craxi dodal še mnenje, da bi morali izdelati skupno strategijo diplomatskega boja proti Sadamu Huseinu in je odločno zavrnil sleherno »zasebno« pobudo. Take iniciative se sicer redno vrstijo (včeraj se je vrnilo domov 16 Dancev, ki jih je Husein »izročil« ministru Jbrgense-nu), vendar so v širšem pogledu nekonstruktivne. Po Craxijevem mnenju je spodrsnilo Brandtu in bi prav gotovo tudi Fanfaniju, saj ne gre tu
za osvobajanje nekaj desetin talcev, pač pa za iskanje dokončne rešitve problema.
Craxi je v Parizu poročal tudi o posledicah, ki jih bo imela zalivska kriza pri razvoju držav Tretjega sveta. V svojem poročilu je podal nekaj zaskrbljujočih podatkov o tem, kako bodo že letos skokovito narasli dolgovi najmanj razvitih držav.
V Pariz je včeraj prispel tudi ameriški zunanji minister Baker, ki se je v jutranjih urah sestal v Ženevi s kolegi iz Slonokoščene obale, Zaira in Etiopije. Danes bo nadaljeval svoje razgovore v zvezi z zalivsko krizo in se bo zato sestal tudi z Eduardom Ševardnadzejem ter s francoskim zunanjim ministrom Dumasom. Francija je med tistimi državami, ki najbolj prepričano za-govarajojo strategijo embarga proti Iraku, ZDA pa bi rade ugotovile, če so zavezniki pripravljeni streljati proti Huseinu.
Ante Markovič lovi ravnovesje
Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič je prejšnji teden poskušal storiti tisto, kar se večini državljanov nemirne balkanske države zdi skoraj nemogoče. V svojem eks-pozeju pred zveznim parlamentom je razložil, kako bi se dalo vzpostaviti ravnovesje med tremi samostojnimi osebki, ki so nosilni stebri v demokratični in uspešni družbi: državljan, podjetje, narod. Iz njegovih pojasnil in parlamentarne razprave pa ni bilo mogoče razbrati, ali ima dovolj moči, da bo svojo zamisel o preurejeni Jugoslaviji tudi izvedel. Nacionalna razgretost zdaj preplavlja posameznika in podjetništvo.
Če bo Jugoslavija še naprej spontano razpadala, se bo po Markovičevem mnenju kmalu znašla v diktaturi, ki neizbežno sledi slehernemu kaosu. Zato predlaga organiziran in miren razplet ustavne krize. Most v preurejeno Jugoslavijo, ki jo še vedno vidi kot celoto, naj bi stal na treh opornikih: spoštovanje veljavnega pravnega reda, dogovor legitimnih predstavnikov republik in pokrajin o prihodnosti države, v vmesnem obdobju prostovoljno sodelovanje republik in pokrajin pri urejanju zveznih zadev. Vsi trije oporniki pa so že tako načeti, da ni mogoče napovedati, ali bodo vzdržali v prihodnjih nekaj mesecih.
Zlasti Slovenija, Hrvaška in Srbija že nekaj časa ne spoštujejo več zveznega pravnega reda. Skoraj mrzlično vzpostavljajo samostojne države in Slovenija se pripravlja tudi že na plebiscit, ki naj bi potrdil suverenost Slovenije in njeno popolno neodvisnost. Nekatere republike so tudi samovoljno zmanjšale vplačila v zvezno blagajno. Najbolj je bila zaradi tega kritizirana Slovenija, izkazalo pa se je, da je Srbija zadržala pri sebi desetkrat več zveznega denarja kot Slovenija. Zvezni finančni minister je sicer poskušal speljati zvezni denar mimo republiških blagajn kar neposredno na zvezni račun, vendar zdaj pravijo v ministrstvu, da je ta račun povsem prazen.
V Jugoslaviji zdaj res že prevladuje mnenje, da se lahko samo legitimni predstavniki zveznih enot dogovorijo o prihodnji usodi jugoslovanskega državnega prostora. Sliši se, da bo zvezna vlada pripravila tudi natančne izračune, kaj bo posamična republika dobila ali izgubila, če se osamosvoji, ostane v konfederaciji ali pa če se vse sporazumejo za preurejeno federacijo, kar ni več verjet-
no. Čeprav se Slovenija pripravlja na plebiscit in bo morda kmalu podobno ravnala tudi Hrvaška, se bodo republike gotovo morale še pogajati. Toda Ante Markovič jim je nastavil neprijetno past. Drugače pred volitvami tudi ni mogel. Predlagal je namreč, naj pri pogajanjih enakopravno sodelujeta tudi pokrajini, ki jima želi vrniti avtonomijo, kakršno sta imeli, preden jima jo je Srbija odvzela s svojo novo ustavo. Srbija še ni povedala, kaj misli o predlogu zveznega premiera. Naklonjena mu ne more biti, najbrž pa čaka na izid volitev. Če bo Markovičeva stranka dobila veliko glasov na Kosovu in v Vojvodini, ga bo lahko proglasila za razbijalca enotne Srbije in se spustila z njim v spopad, ki mu ni mogoče napovedati izida. Če pa bo v teh dveh pokrajinah dobil le malo glasov, ga bo lahko odpravila brez veliko truda.
Ko Ante Markovič postavlja tretji opornik za svoj most v prihodnjo Jugoslavijo, vabi republike in pokrajini k prostovoljnemu sodelovanju pri urejanju zveznih zadev. Na svoji strani ima južne republike, ki so vselej upirale oči v zvezno prestolnico, saj so tam dobivale tudi denar. Severni del Jugoslavije pa ravna po svoje in kaže zelo malo pripravljenosti za sodelovanje. Tu so sredobež-ne sile močnejše od sredotežnih. Verjetno pa so to storili zaradi strahu, da bi se 1. januarja prihodnje leto vsa država znašla pod prisilno upravo zveznega predsedstva in vojske.
Analitiki sodijo, da je glavni adut zveznega premiera pritisk tujine. Jugoslovanskim upnikom ni prav nič do tega, da bi imeli opraviti s šestimi balkanskimi državicami namesto z enim dolžnikom. Razen tega je jugoslovanska kriza za Evropo in Severno Ameriko preizkus, kako naj ravna v Evropi po hladni vojni, združitvi .Nemčij in razsulu v Sovjetski zvezi. Zato prihajajo v Beograd in v republiške prestolnice čedalje manj diskretna sporočila, da tvega politično in gospodarsko osamitev vsaka republika, ki ne bo tvorno prispevala k mirni, demokratični in sporazumni rešitvi krize »znotraj zunanjih meja Jugoslavije«. Tako si je tudi mogoče razložiti izjavo predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja, da Slovenija ob osamosvojitvi ne more upati na »mehak pristanek«. Ante Markovič vse to dobro ve, nihče pa še ne ve, kako bo to uporabil.
BOŽO KOVAČ
Danes v Bosni in Hercegovini demokratične volitve za predsedstvo in dvodomno skupščino
Bosanske volitve v znamenju popolne negotovosti
LJUBLJANA — Danes ob 7. uri zjutraj bodo v Bosni in Hercegovini odprli 6.500 volišč, kjer bodo izvolili člane republiškega predsedstva, 130 poslancev zbora občanov (po proporcionalnem sistemu) in 110 poslancev zbora občin po večinskemu sistemu. V obeh primerih je volilni sistem zelo zapleten, ker zakon določa, da razmerje med narodnostmi ne sme biti višje, ali nižje, kot za 15 odstotkov na osnovi zadnjega popisa prebivalstva, ki pa je bilo skoro pred desetimi leti. V nekem volilnem okrožju in nato v skupščini je treba ohraniti osnovno narodnostno sorazmerje med Muslimani, Srbi in Hrvati, drugače pa se v prizadetem volilnem okrožju volitve ponovijo.
Volilno pravico ima 3.150.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine. Prav okrog tega pa se je zadnji trenutek zataknilo. Dva dni pred volitvami je namreč ustavno sodišče razveljavilo klavzulo zakona, da je za volilno pravico potrebno šestmesečno bivanje v BiH in da lahko torej volijo tudi prišleki, ki so prišli zadnji trenutek.
Prognoze in raziskave javnega mnenja, so bile sicer narejene, toda izidi so skrajno dvomljivi, ker
so razlikovali usmerjenost volilcev predvsem v velikih mestih po telefonu in ker je še vedno dobra tretjina volilcev neodločenih in bodo izbirali zadnji trenutek.
Na volitvah nastopa bivša komunistična partija, ki je dosegla relativno preobrazbo in se preimenovala v ZK BiH-Stranka demokratskih promena in ki jo vodi Nijaz Durakovič.
Nenacionalni značaj ima tudi Markovičeva, ki ima menda v Bosni precej privržencev, to je Zveza reformskih sil Jugoslavije - BiH, ki jo vodi Nenad Kecmanovič, rektor univerze in zelo znan zaradi napadov, ko so ga kandidirali za v predsedstvo SFRJ in mu očitali vohunske zadeve. Stranka nastopa skrajno bučno, razpolaga z ogromnimi sredstvi, pritegnila je najvidnejša imena filma, tiska in podobno.
Stranka demokratske akcije, z nekdanjim lider-jem Agrokomerca Fikretom Abdičem in Alijo Izte-begovičem združuje versko usmerjene Muslimane, ki nastopajo kot narod. Ločili so se in bodo volili tudi za bolj laično strujo, ki pa ima manj možnosti za uspeh. Po nekaterih ocenah naj bi bili Muslima-
ni potencialni zmagovalec, češ da jih je mnogo več kot izhaja iz zadnjega popisa prebivalstva, ker s° se skrivali pod oznako Jugoslovan in ker so ge strnili pod srbskim pritiskom v Bosni sami, še boU pa v srbskem Sandžaku in na Kosovu. Musliman1 so za konfederativno ureditev ali celo za osamo5" vojitev.
Radovan Karadžič predseduje Srbski demokrat" ski stranki, večkrat se je javno pohvalil, da iin tesne stike s srbskim vodstvom. Vendar nastop kot bosanska stranka. Grozi, da se bo izrekel Pr°a veljavnosti volitev, v kolikor bi Bosna pristala n kakšno drugačno ureditev razen na centralizira^ federcijo. Veliko vprašanje je, če se je okrog 1 stranke zbralo in osredotočilo celotno srbsko Pj® bivalstvo; se bodo glasovi razpršili med bivše k muniste in Markovičeve reformiste? Seveda pa lS^ vprašanje velja tudi za Muslimane in za Hrvate, bodo glasovali za Hrvatsko demokratsko zajedm ^ ki ji predseduje Stjepan Klujič, bolj umerjen pr®.^ stavnik, bolj zagretega Hrvata so namreč odstav^_ Tudi on se izreka za konfederacijo ali za bol] mostojno BiH.	g, S.
PLOŠČICE - SANITARIJE
Rolich & C
S. n. c.
Nabrežina Kamnolomi 35/c Tel. 200371
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI
OD 25% DO 50%
PRI PLOŠČICAH IN KOPALNIŠKI OPREMI
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 •
Tel. 775483-4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3 - 00198 Roma
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenega posojHa vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:	__
Posojilo
Kupon
Poviški kapitala
izplačljiv 15. 6. 1991
polletje 15. 12. 1990 14. 6. 1991
skupna
vrednost
15. 6. 1991
1989-1997 ovrednoteno
lil. emisija (Bohr)	6,20%'	0,620%'	1,945%"
‘ bruto brez davčnega odtrgijaja 12,50%	. r ne
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljen Uradnem listu.
Tudi v novi evropski stvarnosti gre upoštevati specifične značilnosti odnosov Itafija-Jugoslavija
Udeleženci zasedanja jemljejo nazadnje na znanje še novo, različno in širšo stvarnost na področju mednarodnega sodelovanja, kakršno predstavljajo Med drugim Skupnost Alpe-Jadran, Pentagonala in Jadranska pobuda, in se ob Mm priporočajo, da bi v sklopu vseh teh pobud posvetili posebno pažnjo tudi sPecifičnim problemom, ki zadevajo jadranski sosedi.
Tako se končuje sklepna listina z zaključki vseh treh delovnih skupin, & so jo soglasno odobrili na plenarni skupščini mešanih zbornic Italjug in Jugital ob sklepu njunega 57. zasedanja v Poreču. V listini, ki jo bodo obravnavali na pristojnih višjih ravneh v 0t>eh državah, je zapopadeno jedro dvodnevnega posveta: dvostransko sodelovanje se mora nadaljevati in krepiti, vendar z vključevanjem v večstranske, vseevropske procese, usmerjene v gradnjo nadnacionalne vzajemnosti v prizadevanjih za razreševanje Problemov, ki so postali skupni, a ob upoštevanju regionalnih in krajevnih 2načilnosti in potreb; v tem okviru je nu primer potrebno, da se z ustreznim noveliranjem nanovo ovrednoti in vklopi v mednarodno stvarnost tudi maloobmejna izmenjava po tržaškem ln goriškem avtonomnem računu. Na-Vajamo vsebino resolucij, ki so jih sPrejele omenjene delovne skupine.
delovna skupina za splošno IN OBMEJNO TRGOVSKO IZMENJAVO povoljno ocenjuje ugodno Povečanje splošne blagovne izmenja-e' katere vrednost bi morala doseči v -t ■ mjern letu — kakor nakazujejo atistični podatki za prvih deset mescev — okoli 4,5 milijarde dolarjev Pr°ti 3,6 milijarde dolarjev v lanskem stu. v nasprotju s tem pozitivnim raz-0]em pa je treba zaznamovati še do-atno skrčenje trgovskega prometa po baškem in goriškem avtonomnem ra-u, katerih delež na splošni izme-javi med državama se je zmanjšal z Krog 27 odstotkov iz leta 1986 na se-^irh komaj 3,4 odstotka. Tudi v tp ■ . izmenjavi so še problemi, s kani- ^ se ie treba spopasti, posebno še oblem cestnih, železniških ter inter-v°^airiih infrastruktur, kakor tudi eh obmejnih služb, ki jih je potreb-
no bolje uskladiti. Nadaljnji razrast blagovne izmenjave pa zavira, kot kaže, tudi pretirana togost bančnega sistema in - na italijanski strani - zdajšnja prekinitev zavarovalnega kritja SACE (ki bi ga bilo treba vsekakor procedurno pospešiti) ter pomanjkanje kreditne linije za Jugoslavijo. Operativnosti avtonomnih računov, ki sta za obe gospodarstvi še zmeraj potreben instrument, je treba spet dati novega zagona, zato je želeti, da bo pristojna mešana komisija z največjo pozornostjo vzela v pretres specifične predloge, ki so jih izdelali in obrazložili med razpravo na zasedanju, ter jih formalizirala in ustrezno izvajala.
DELOVNA SKUPINA ZA INDUSTRIJSKO KOOPERACIJO pozitivno ocenjuje zakonodajalski razvoj in nadaljevanje gospodarskih reform v Jugoslaviji v letu, ki je minilo po prejšnjem dvozborničnem zasedanju. Čeprav je treba nekatere njegove vidike še dopolniti in opredeliti, je zdajšnji zakonodajni okvir videti kot eden najbolj napredno naravnanih v vsej srednji in vzhodni Evropi ter ustvarja dobro podlago za sodelovanje in globalizacijo odnosov na industrijskem področju. Razvoj raznih oblik kooperacije je bil v prvih devetih mesecih tega leta docela zadovoljiv: vrednost blagovne menjave na osnovi dolgoročnih kooperacijskih pogodb je dosegla 545 milijonov dolarjev in to v industrijskih sektorjih, ki so velikega interesa za obe strani; naložb v jugoslovanska podjetja je bilo 25 v skupni vrednosti 80 milijonov dolarjev; ustanovljenih je bilo 44 podjetij z italijanskim lastništvom v vrednosti 5 milijonov dolarjev; zraslo je tudi 263 novih mešanih podjetij z investicijo 39 milijonov dolarjev. Vendar je šlo v večini primerov še
vedno za manjše naložbe, usmerjene predvsem v trgovski in storitveni sektor, malo pa je bilo vlaganj v proizvajalne programe. Ravno proizvodni programi imajo velike možnosti razvoja, terjajo pa ozdravitev in stabiliziranje gospodarskih in siceršnjih razmer v Jugoslaviji.
Važno vlogo bodo igrale tudi razne oblike mednarodne kooperacije tako na dvostranski kot na multilateralni ravni, velike priložnosti pa ponuja še gospodarsko ter industrijsko sodelovanje znotraj nove politično-ekonomske stvarnosti v srednji in vzhodni Evropi. Pozitivno gre oceniti tudi še okroglo mizo, ki je bila marca letos v Milanu in ki so jo priporočili na lanskem zasedanju mešanih zbornic.
DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU BANČNIŠTVA IN ZAVAROVANJA ugotavlja, da se italijanska stran pritožuje nad pomanjkanjem jasnih in podrobnih informacij o reorganizaciji jugoslovanskega bančnega sistema - tako iz
vrst Narodne banke Jugoslavije kot posameznih bank - in nad dejstvom, da od državnega računovodstva ne prejemajo podatkov o bilančnih postavkah, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razpolagati s homogenimi podatki za ocenitev vseh značilnosti jugoslovanskega bančnega sistema. To bi bilo toliko bolj potrebno spričo najnovejšega sklepa SACE glede zavarovanja trgovskega rizika. Zastopstvo SACE je sicer ob obrazložitvi dejanskega odnosa z Jugoslavijo dalo razumeti, da utegne priti v bližnji bodočnosti do pozitivnih premikov in to zlasti glede srednjeročnih in dolgoročnih kreditnih linij. Vpričo tekočega privatizacijskega postopka bi bilo nujno potrebno sklicati srečanje med jugoslovanskim in italijanskim združenjem bank ter zastopstvom SACE, na katerem bi podrobno obrazložili zdajšnje stanje v jugoslovanskem bančnem sistemu in posledično razčistili juridični položaj posameznih bank, katerih zaenkrat ni mogoče opredeliti
S plenarne skupščine Italjug-Jugital	(Foto Mario Magajna)
kot privatne. Glede kreditnih olajšav in s posebnim ozirom na medvladne kreditne linije se tako jugoslovanske kot italijanske banke pritožujejo nad prepočasnim odločanjem državnih organizmov, ki so vpleteni v pogajanja, in zahtevajo, naj ti organizmi, morebiti ob zaslombi predstavnikov poslovnih bank, vzamejo v poštev možnost, da se začnejo finančni paketi, o katerih tečejo pogajanja, v najkrajšem času tudi izvajati; to tudi spričo bližnjega dogovora o novem paketu pomoči. Glede na rastoče zanimanje podjetnikov za joint-ventures bi bilo koristno vzpostaviti med bankami obeh držav stalno izmenjavo informacij o trgovskih operaterjih, ki so za takšne pobude zainteresirani, zato je jugoslovanska stran naprošena, da posreduje vse mogoče informacije v zvezi z obstoječim normativom.
Jugoslovanske banke pa se pritožujejo, da italijanske banke, ki delujejo na področju servisiranja, praktično ne sodelujejo v izmenjavi, zato jih pozivajo k večji udeležbi, hkrati pa želijo imeti možnost, da bi sodelovale na tem področju, tako da bi lahko ustrezne storitve upravljali s skupnimi močmi. Jugoslovanske banke poleg tega predlagajo sklicanje srečanja med denarnimi oblastmi obeh držav in med zastopniki bank, zlasti italijanskih, da bi lahko na njem obrazložile dejansko stanje v Jugoslaviji in v njenem bančnem sistemu in da bi potem italijanske banke na tej osnovi spremenile svojo oceno o "riziku"Jugoslavija" in na ta način olajšale izmenjavo na področju kratkoročnih bančnih operacij.
Spričo vse globlje integracije Jugoslavije v evropski okvir je nazadnje ne-obhodno potrebno omogočiti jugoslovanskim bančnim operaterjem strokovno usposabljanje pri mednarodnih bankah in/ali institucijah: v ta namen je italijanska stran naprošena, da iznese primerne predloge za organizacijo ustreznih strokovnih tečajev v prihodnjem letu.
V Brdu (Kranj) kmalu seminar
0	menedžmentu
Brdo PRI KRANJU — Center a usposabljanje vodilnih delav-2®v bo organiziral v dneh 22. in novembra seminar z naslo-pm "Vodenje podjetij in marke-Mg v Italiji", ki ga bo vodila Mjpina italijanskih izvedencev, .umenjen pa je vsem poslovne-eM, ki načrtujejo ali že razvijajo pQr/°Vne	z italijanskimi
Udeleženci seminarja se bodo , 'ovito seznanili s številnimi
1	zsežnostmi in značilnostmi ita-.■•(°n*Rega poslovnega okolja, saj itn,..do predavatelji predstavili vinu118^0 P°dietniško in Irgolič *° zukonodajo, pogodbeno in
entno pravo ter zgradbo in rji V.0/ tržišča, orisali bodo scena-llfItaJiianske industrije za konec r)ea 1992, predstavili vlogo drob-bant. 9osPodarstva, finančni in Mstem, zakonodajo s pod-J.a delovnih razmerij itd.
Vni: ceJrtek, 22. t. m., bodo preda-Vjr/ Marco Tronti (pravnik iz stu^A, asistent na Univerzi v Tr-rodn	Lokar (profesor medna-
ver e trgovinske prakse z Uni-(kone V) ^dmu), Riccardo Pastore Aj. i Zu”Qof za menedžment iz (MnJ}a) in Arnafdo Camuffo er M.I.T., raziskovalec z t. merze v Benetkah), v petek, 23. (Prof ,Da Gian Battista Bozzola nert*!LSor organizacijskega me-V,ariZent° 2 Univerze v Trstu), negn	Nanut (profesor sploš-
Trsturinedžmenta z Univerze v Paknit , avj0 Pressacco (dekan honjst6 za bančništvo in eko-ttiii) k* ■ Ve<^e z Univerze v Vid-Zq	Koršič (odgovorna
h°evrVfln^e operacije v vzhod-Trst) .• p®kih državah, Leasest, ^an./^nca Tare (raziskovalec tJniVp°~0rganizacijskih ved z > erze v Trstu).
r>i cem^0 bo začel omenje-Podini er tudi z mednarodnim ^Lirn študijem mened-NBa, ' <jre za prvi "executive" (hejijpn fM delu sveta, ki je na-,e rnerllUctern iz prakse. Študij predaVnc9.roden tako zaradi bednih !,eY (80% jib prihaja iz llr0di ud'i,lit\ šo1 in podjetij) kot lk°ro “aefezencev, saj jih bo ^iaviipl.In,a tujih, Trenutno so pPičj/p l. kandidati iz Poljske, p nMt 'ipMrije in Jugoslavije. *Mlijo p pripravljen nuditi šti-ehcu, k; ^mu primorskemu Slo-. Irif0_ 0i Se udeležil MBA.
'' fax 386438476.
EV KAJ BO DOBIL?
JOŽE PETROVČIČ
Kdor je pričakoval špektakel, ta se je uštel. Kdor je iz predvidenega Spektakla hotel karkoli iztržiti, ta je bil naiven. Kdor je pričakoval spet nekakšen jugoslovanski prelomen trenutek, s katerimi je bivša komunistična oblast tako rada pitala svoje ljudstvo, ta bi moral vedeti, da so s prelomnimi govori poskušali že drugi, pa v zadnjem času nobenemu kaj takega ne uspe več doseči. In tudi Markovič najbrž ni nameraval v zvezni skupščini s svojim govorom doseči nekakšno velikansko prelomnost, čeprav se je zdelo na zunaj, kot da je njegov govor nekakšen programski nastop. Vsaj za takega so njegov skupščinski govor že vnaprej razglašali zlasti v južnih republikah, kjer se predsednik vlade res pojavlja kot strankarski lider. Kot strankarskega nasprotnika so sprejeli predsednika vlade tudi na Hrvaškem, kjer so mu nastop celo odsvetovali zaradi bosanskohercegov-skih volitev, na katerih nastopa tudi vodilna hrvaška stranka.
Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil govor predsednika Z/S v zvezni skupščini izrazito politično obarvan. V takih političnih razmerah se na gospodarskem področju ne da skorajda ničesar več narediti, kajti politični odpori proti gospodarskemu programu zvezne vlade so preveliki. Bili so sicer pričakovani takšni odpori, toda že nekaj časa se želi odpraviti gospodarsko reformo in gospodarski program zvezne vlade zaradi povsem določenih ciljev. Če ne bo vsaj minimalnih pogojev za delovanje države, zvezne vlade in zveznih ustanov, kar v bistvu pomeni delovanje pravne države, ni možno izpeljati gospodarskih reform v Jugoslaviji in tudi vse, kar je že doseženo z gospodarskim programom v letošnjem letu, bo šlo po gobe.
Skratka - Markovič je v obrambo svoje gospodarske politike skušal prepričati Jugoslovane, da je to državo treba na vsak način obdržati. Če ta država ne bo vsaj nekoliko trdnejša, kot je zdaj, se bo svet popolnoma obrnil od nje. Od tujine ne bo dobila nobene gospodarske pomoči, niti je ne bodo dobile posamezne republike, čeprav zdaj na veliko prosjačijo po tujini. Brez 2 do 2,5 milijarde dolarjev pa bo jugoslovansko gospodarstvo prihod-
nje leto obupno stagniralo, narodni dohodek pa bo manjši vsaj za 10 odstotkov. Brez takšne pomoči, ki je sicer Jugoslaviji obljubljena, če se bodo razmere v njej uredile, ni možno začeti preurejati gospodarske sestave v državi, sploh pa ni možno obdržati nujne liberalizacije. Nobena republika si sama za sebe tega ne more zagotoviti, ampak se bo morala začeti zapirati vase. Vsak sam ne bo mogel plačati dolgov, ki so velikanski. Tuji so znani. Tokrat pa je Markovič odprl nov dolžniški segment, za katerega ima vlada, kot se je pohvalil, natančni načrt za odpravo: dolgovi v jugoslovanskih bankah so dosegli 12 milijard dolarjev. Če dolgove prepustimo republikam ali če si jih republike naložijo prostovoljno, potem bodo morala celotna gospodarstva v stečaj. Če bi to storili, bi se zelo nevarno zamajalo celotno gospodarstvo, posamezni deli pa bi bili povsem uničeni. Če bo država razpadla, se bodo stroški gospodarstva zelo povečali, nihče ne bi mogel obdržati konvertibilnega denarja, trgi bi se zaprli...
Markovičev črn scenarij je bil dolg, rešitev pa je samo - gospodarski program zvezne vlade, ki ni prav nič drugačen, kot je bil pred letom dni, le da bodo zdaj morale priti v ospredje nekatere druge stvari kot logično nadaljevanje že začetega. To pa je predvsem bančna sanacija, strukturne spremembe v gospodarstvu, zlasti pa spremembe v lastnini, vzpostavitev finančnega trga pa tudi trga delovne sile, nadaljnja tržna liberalizacija, pa ohranitev konvertibilnega trga, restriktivne monetarne politike in majhne inflacije. Zato Markovič zahteva pravno državo in pravo mesto zvezne vlade v njej, svobodne volitve, ukinitev enostranskih odločitev republik, zlasti tistih, ki kršijo enoten trg in seveda političen konsenz.
In kaj bo dobil? Najbrž nazaj ni poti, kajti nihče ni pripravljen požreti, kar je na svojem ognju skuhal drugim, ker bi se mu podrli vsi politični cilji. Če pa je konsenz nemogoč, potem bo moral vsak zase speljati svoj "Markovičev program", kajti brez podobnega programa g[ospodarstva ni mogoče ozdraviti. Ti programi pa bodo tako huda preizkušnja, da je marsikje ne bodo zmogli in bodo raje segli po balkansko orodje - po meču in puški.
V Kopru ustanavljajo zavarovalnico Adriatic
KOPER — Pojutrišnjem, 20. novembra, ob 9. uri bo v sejni sobi Adriatic zavarovalnice d.d. Koper, Ljubljanska cesta 3/a (nova poslovna stavba), ustanovna skupščina Adriatic zavarovalne družbe d.d. Koper z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora ustanoviteljev o dosedanjih aktivnostih pri preoblikovanju ZS Triglav Območne skupnosti Koper in ustanovitvi samostojne delniške družbe; izvolitev predsednika in namestnika predsednika ustanovne skupščine; sprejem sklepa o ustanovitvi Adriatic zavarovalnice d.d. Koper in sprejem njenega statuta; izdaja delnic; sprejem sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja, o imenovanju začasnega upravnega in nadzornega odbora, o osnovah poslovne politike in pogojih zavarovanja in premijskih cenikih, sprejem pravilnika o tehničnih osnovah zavarovanj, o izravnavanju nevarnosti in tablice maksimalnega kritja, o formiranju sredstev rezerv za množične in katastrofalne škode itd.
MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE
Tžaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih.
Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila.
pIM/p BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V sodelovanju /
NORICUM
ASSICURAZIONI
Dr. Jože Pučnik o jugoslovanski krizi, plebiscitu in še o marsičem
Kaj bo po 5. januarju?
KOPER — »Socialdemokrati smo proti zniževanju življenjskega standarda, vendar je kriza taka, da bomo Slovenci prisiljeni znižati življenjski standard,« je v koprski nabito polni mali gledališki dvorani zbranim povedal dr. Jože Pučnik, predsednik slovenske Socialdemokratske stranke. Vprašanje, ki je najbolj pritegnilo, je bilo - kaj po petem januarju, oziroma po plebiscitu.
Reorganizirati ali ukiniti bo treba celo vrsto podjetij, za kar pa niso krivi direktorji in še manj delavci, ampak veljavni gospodarski sistem. Če mora podjetje najeti kredit, je taka odločitev najkrajša pot za potop podjetja, saj tudi trgovci z mamili ne bi zmogli 50- in celo 70-odstotnih obresti. To ni več gospodarstvo. Zato je bolje ukiniti podjetja, ki sama nimajo več pogojev za obstoj in zmanjšati število zaposlenih. Seveda je to za socialdemokrate najbolj grenka odločitev. »Za zdaj vemo, da nimamo dovolj delovnih mest za vse, ki bi želeli delati,« je menil dr. Jože Pučnik in predlagal skrajšanje letnega in življenjskega delovnega časa. S tem bi pridobil več delovnih mest in zmanjšali število tistih, ki so potrebni pomoči.
Dr. Jože Pučnik
Ko je občinstvo zasulo dr. Jožeta Pučnika z vprašanji, je bilo ves čas v ospredju vprašanje o plebiscitu. Predsednik slovenskih socialdemokratov in Demosa je menil, da volilnega imenika ne bi smeli spreminjati in da bi morali uporabiti takega, kot je bil pri zadnjih volitvah, čeprav nekateri predlagajo, da bi smeli svoje mnenje povedati samo državljani Slovenije in celo vsi Slovenci, tudi tisti, ki živijo v tujini.
»Če bi spremenili volilni imenik, bi ostal vtis, da smo s tem spremenili volilno telo. Osebno pa sem prepričan, da bi o usodi slovenske države smeli. odločti samo slovenski državljani, neglede na narodnost. Ali se to da zakonito izpeljti, pa ne vem...« Še do pred tremi tedni so v Demusu upali, da bo mogoče z ustavo uveljaviti suverenost Slovenije, izkazalo pa se je, da so pripombe tako obsežne in da nove ustave ne bo mogoče hitro sprejeti. »Zato smo se odločilil, da bi morali čimprej priti do plebiscita. V ponedeljek bomo predstavniki strank skušali priti do dogovora o tem datumu. Verjetno bi moralo priti do njega najkasneje do srede januarja. Tako ugodne priložnsti ne bomo več imeli. Dogodki so napeti, najbolje bi bilo, če bi pohte-li...«
Danijel Starman, republiški poslanec z obale je predlgal, da bi se glasovanje izpeljalo 30. decembra, Pučnik pa je mneil, da bi bil tudi 5. januarj primeren datum. In kaj po petem januarju?
»Vzpostavili bomo carinsko službo na slovenskih mejah, Slovenija se bo skušala dogovoriti s Hrvaško za nemoten pretok blaga, ustavila bo sleherno plačevanje »na jug« in
začela vlagati v lastno infrastrukturo. Del denarja, ki je doslej šel za vojsko naj bi namenili razvoju teritorialne obrambe, začeli naj bi z aktivno sanacijo podjetij, posrk-beti bi morali, da nas priznajo druge države (»računamo, da bi nas sosednje države takoj priznale«), S silo ne bomo nagajali 20 tisoč vojakov iz kasarn, vzpostavili bomo pogovore o recipročnem umiku teh enot, zahtevali del lastništva vojske (objekte in orožje),« je našteval dr. Jože Pučnik. Vseh dolgov je zdaj v državi 16 do 17 milijard dolarjev, za 11 do 12 milijard dolarjev deviznih vlog jamči država, ima pa tudi 9,5 milijarde dolarjev deviznih rezerv. »Zagotovo nam bodo takoj dali naš delež dolgov in samo majhen delež tega, jcar smo vlagali v to državo,« je še dodal dr. Jože Pučnik. Marjan Metlika iz Ulma pa je povedal, da slovenske zdomce izredno zanima položaj v Sloveniji, da imajo vse premalo natančnih informacij in da bi na plebiscit verjetno prišlo 70 do 80 tisoč Slovencev, ki delajo po svetu.
BORIS ŠULIGOJ
Solidarnostna akcija za pomoč Sloveniji v polnem teku
Pomagajmo prizadetim sosedom
Zgoniška občinska uprava poziva občane, da se pridružijo solidarnostni akciji za POMOČ SLOVENIJI s prispevki na za to že odprte tekoče račune. Župan in odborniki prispevajo v ta namen občinsko sejnino.
Za nabiralno akcijo za pomoč po poplavah prizadeti Sloveniji so se skupno dogovorile organizacije in društva, ki delujejo na območju zgo-niške občine. Poziv, naj se ljudje polnoštevilno udeležijo nabirke, sporočajo javnosti zgoniška sekcija VZPI-ANPI, KD Rdeča zvezda, ŠD Kras in Shinkai karate klub. Prispevki se nabirajo v knjižnici v Sale-žu ob torkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 16. do 19. ure. V telovadnici v Zgoniku se nabirajo prispevki ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, v Briščikih pa se sredstva nabirajo pri Romani Majano (Briščiki 2) ob sredah od 16. do 18. ure. Poziv so podpisale organizacije iz zgoniške občine.
V	uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu so darovali: Tončka in Albin Žvab 100.000 lir, Branka Sulčič 50.000 lir, Alojz Mihelj 100.000 lir, člani KRUT-a, ki hodijo ob četrtkih na kopanje v Strunjan 240.000 lir in 329,-din, Jože Koren 100.000 lir, Roza Hag-gia Ščuka 50.000 lir, Cele in Silvana
50.000	lir, Katja in Martina 50.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
150.000	lir, Mara Kalan 50.000 lir, Vera Sancin 10.000 lir, Milena Verč 50.000 lir, letniki 1930, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39 in 40 iz Trebč 200.000 lir, novoizvoljeni odbor SKD Barkovlje na svoji prvi redni seji prispeva 250.000 lir, Irena Srebotnjak 50.000 lir, Edvin Prašelj
50.000	lir, Anka Barei 30.000 lir, Elio Fornazarič 50.000 lir, Svetko Fornazarič (Devin) 50.000 lir, Ondina in Vele-mir Pavletič 100.000 lir. V spomin na Dušana Furlana darujeta Ivana in Danilo Negode 10.000. V spomin na Tončko Kolarič daruje Jožica Martelanc 100.000 lir; v spomin na Ivana Ferfoljo daruje družina Ferfolja
100.000	lir. V spomin na preminule sorodnike Draga Oto, Pierino in Bernarda Kraljiča, Alojzijo Zobec in Marijo Petaros daruje Bernarda Ota z družino 100.000 lir.
V	uredništvu Primorkega dnevnika v Gorici so darovali: Tatjana in Jožko 100.000 lir, Jožef Ožbot z družino 100.000 lir, Rihard in Stanizlava Bizjak 100.000 lir.
Na tekoči račun št. 6250/35 pri TKB so darovali:
Tržaška kreditna banka 10.000.000 lir; upravitelji in nadzorniki: Egon Kraus, Aljoša Vesel, Drago Milič, Pavel Furlani, Igor Petaros, Vito Svetina, Silvij Tavčar, Silvan Mesesnel, Gior-gio Bevk in Aleš Lokar 2.000.000 lir; vodilno osebje: Adrijan Semen, Milan Taucer, Dragica Blaževič, Fabio Boni-ni, Francesco Braico, Marjan Carpani, Boris Ciuk, Karlo Devetak, Edi Germani, Karlo Mezgec, Sandi Pertot,
Emil Petaros, Sonja Škabar in Rajko Zajec 1.300.000 lir.
Albin in Ada Orel 100.000 lir, Žita Šavli 100.000 lir, Igor Corossi 150.000 lir, Amalija Žnidarčič Pertot 10.000 lir, Ernesta Krasna 50.000 lir, Tomislav Hmeljak 50.000 lir, Gojmir Demšar
50.000	lir, Silvia in Evald Crevatin
100.000	lir, Filibert Benedetič 200.000 lir, Valerija Venuti 50.000 lir, Emil Trampuž 30.000 lir, Olga Trobec 20.000 lir, Jasna Logar 200.000 lir, Roberto Trampuž 100.000 lir, Carlo Buzzi 50.000 lir, Vladimir Piščanec 30.000 lir, družina Bradassi 100.000 lir, Paola Goriup 100.000 lir, Anica in Mario Čok 100.000 lir, Giuseppe Panjek 250.000 lir, uslužbenci in sodelavci slovenskega Dijaškega doma »S. Kosovel« 380.000 lir, Silvana Malalan 50.000 lir, Olga Ferlu-ga in Hvalica 123.000 lir, družina Čač
100.000	lir, Ljudmila Racman 100.000 lir, Sonja Grmek 100.000 lir, Adrijana in Stanko Škrinjar 200.000 lir, Cilka Škrinjar 100.000 lir, Leli Nakrst 100.000 lir, Nada Okroglic-Škrap 50.000 lir, Vanja Lokar 500.000 lir, Just in Colja
200.000	lir, Saša in Milena Ota 100.000 lir, družina Biagi 50.000 lir, Luigi Ker-molj 30.000 lir, člani Kmečke zveze
265.000	lir, Sergio Lozei 100.000 lir, Umberto Žerjal 100.000 lir, Boris Vodopivec 100.000 lir, Ignazio Bandi
50.000	lir, Zvonimir Kalc in Nevenka Kozina 100.000 lir.
Pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini so darovali: Neva Adamič in Šemi Božic 100.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina 1.000.000 lir, Marija Gruden (Sesljan 23/m)
100.000	lir, Luigi Brissi, 100.000 lir, Dušan Križman in Slava Starc 150.000 lir, Albin Škerk 100.000 lir, Nada Milič, družina Antonini 100.000 lir, Valeria Gruden 50.000 lir, Polo Mokole 60.000 lir, Olga Gruden 100.000 lir, Danilo Mihelič 100.000 lir, Edvard Gruden
100.000	lir.
Denar so že nakazali na TKB.
Pri Hranilnici in Posojilnici Opčine so darovali: člani upravnega in nadzornega odbora hranilnice in posojilnice Opčine 1.680.000 lir, družine Križmančič (Jurjevi), Kermec in Cotič
200.000	lir, Aleksij in Alma Pertot
50.000	lir, Glauco Petaros 100.000 lir, Edi in Jadranka Sosič 50.000 lir, Lili in Milko Čebulec 100.000 lir, Dolenc (De-vinščina) 150.000 lir, Erminija Danev 50.000 lir, Maria Stranjščak- Martinova 50.000 lir, Oblak Marko 100.000 lir, Anton in Pepca Coretti 100.000 lir, Vladimir Coretti 50.000 lir, prof. S. Soban 100.000 lir, Anica Šuc 100.000 lir. V spomin na svoje drage darujeta Juš-ta Lipušček in Roža Hrovatič 40.000 lir.
Pri Kmečki banki v Gorici so darovali: Karlo Černič 30.000 lir, kolektiv Kulturnega doma 130.000 lir, Anton Primožič (Oslavje) 50.000, Mires Srl (Gorica) 1.000.000 lir, Karlo Drufovka (Oslavje) 100.000 lir, Mirko Primožič (Gorica) 100.000 lir, La Goriziana Srl
POMOČ
SLOMENUI
1.000.000 lir, Agorest Srl 1.000.000 lir, Giovanni Bratina 300.000 lir, Willy Prinčič (Pevma) 100.000 lir Vida Grav-ner (Oslavje) 100.000 lir, Anton Figelj-Rado Figelj- Adriana Bukovec 150.000 lir.
Pri Kmečko-obrtni hranilnici Doberdob so darovali: hranilnica Doberdob 1.000.000 lir, Valerio Frandolič
100.000	lir, Romano Jarc 50.000 lir, Simon Gergolet 50.000 lir.
Pri Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici Sovodnje so darovali: 40-letniki iz Sovodenj 180.000 lir, Gostilna Devetak (Vrh) 500.000 lir, družini Rojec 100.000 lir, Savo Ušaj 100.000 lir.
Pri Skladu Mitja Čuk so darovali: družina Grgič (Padriče 45) 50.000 lir, Karlo Malalan (Opčine) 20.000 lir, družini Petra in Vinka Suhadolca 200.000 lir, N. N. 10.000 lir, Sander in Nadja Žerjal 50.000 lir, družini Markon in Ri-segari 100.000 lir, družina Antonino in Anica Saia 50.000 lir, N. N. 50.000 lir, družina Škabar (Repen) 100.000 lir.
Pri Kmečki zvezi so darovali: Francesco Brus 50.000 lir, Rudi Košuta
30.000	lir, družina Oskar Kjuder 50.000 lir, Giusto Kariš 50.000 lir.
Nova avtošola na Sežanskem
SEŽANA — Pomemben dogodek za sežansko občino, zlasti pa še za kandidate, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje, je pred kratkim odprta avtošola v privatni lasti. Odprla sta jo Bojana in Ivo Jorgič. To predstavlja pomemben dosežek na področju izobraževanja voznikov v cestnem prometu.
Slavnostne otvoritve so se udeležili številni gostje. Poleg znancev in prijateljev so prisostvovali tudi člani kolesarskega kluba Sežana, saj je Ivo predsednik tega kluba. Prisostvovali so tudi predstavniki sežanske občine, izpitne komisije iz Postojne in Angel Vidmar, tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ivan Smrdelj, predsednik izpitne komisije iz Postojne je prerezal trak in tako simbolično predal nove prostore zasebne avtošole v uporabo.
Prostori avtošole so v stavbi starega Krasmetala pri bencinski črpalki na Partizanski cesti 70 v Sežani. Učilnico so ustrezno opremili in tako zadovoljuje predpisom o delu avtošol. Kot nam je Bojana Jorgič dejala, želijo doseči, da vozniški izpit za kandidate ne bo nekaj, za kar je potrebno odšteti le denar. Tako bodo storili vse, da bodo bodoči vozniki postali vzorni udeleženci v cestnem prometu. Zaupanje do ljudi naj bi upravičili z delom in odnosom do njih.
Eden od namenov avtošole je tudi preventivno delovanje. V naslednjem letu bodo v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sežanske občine izvajali preventivno vzgojo na vseh petih osnovnih šolah in vrtcih v občini. Že sedaj pripravljajo program za najmlajše in učence ter dijake.
Tako lahko kandidati za vozniški izpit na Sežanskem izbirajo med dosedanjim avto-moto društvom in na novo ustanovljeno zasebno avtošolo.
-OKS-
Slovenski socialisti o aktualnih problemih
VIDEM — Na zadnjem srečanju članov Slovenske komisije PSI, ki je po--tekalo v Vidmu, so vzeli v pretres vrsto vprašanj, ki neposredno zanimajo, slovensko narodnostno skupnost in njen odnos do Slovenije in Italije. S tem v zvezi je v prvi vrsti tekla beseda o enotnem zastopstvu Slovencev v Italiji.
Slovenski socialisti Furlanije-Julij-ske krajine so tudi ob tej priložnosti potrdili potrebo, da se sestavi čimbolj reprezentativno predstavništvo Slovencev, po vzorcu Enotne delegacije, a z vključitvijo vseh organiziranih političnih sil, v katerih se Slovenci prepoznavajo. Treba je torej upoštevati vse stvarnosti, strankarske in organizacijske, ki so v bistvu odločilni sestavni del naše skupnosti in ki bodo lahko polnomočno zastopale interese Slovencev v Italiji.
Na videmskem srečanju so se slovenski socialisti zavzeli tudi za vsebinsko obogatitev tega predstavniškega organa, ki ne sme imeti izključno »turistično-potovalno-informativni« značaj. Postati mora stvarno predstavniško telo, v katerem naj bi potekali razgovori tudi kar zadeva bistvena vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Na srečanju članov Slovenske komisije PSI so se obenem dogovorili, da se bodo o teh in drugih vprašanjih, ki zadevajo življenje Slovencev, podrobno pogovorili na bilateralnih srečanjih z drugimi strankami, v katerih se uveljavljajo Slovenci.
Videmski sestanek je bil obenem priložnost za oceno zdajšnjega položaja v sami Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi in tudi kar zadeva nekatere pobude, ki so bile izpeljane pred kratkim, kot je denimo Klub naprednih slovenskih javnih upraviteljev. Glede prvega so si bili slovenski socialisti edini, da mora priti do stvarnega pluralnega zastopstva v SKGZ brez vsakršnih demagoških podtikanj o lo-tizaciji in podobnem. S tem v zvezi sp tudi zavrnili usmeritev v določen bi-polarizem, ki postaja vse bolj razviden.
Slovenski socialisti so prepričani, da le ob spoštovanju gornjih gledanj se bo preprečila ošibitev moči in prodornosti Slovencev v zamejstvu, ki morajo v današnji stvarnosti vendarle upoš' tevati določene spremembe, ki so se pojavile v Sloveniji in Italiji, Pre(t vsem kar zadeva vlogo nekaterih strank. Doseči je namreč treba podporo predvsem tistih strank, ki lahko odločajo o stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem je stališč® PSI do razvoja v Jugoslaviji in Sloveniji in v tem okviru do Slovencev v Italiji načelno in izredno pomembno-
SLOVENSKA KOMISIJA PSI
GO SKGZ bo zasedal jutri
TRST — Slovenska kultur-no-gospodarska zveza obvešča člane glavnega odbora-da bo 3. seja glavnega odbora jutri, 19. t. m., ob 19.30, v mali dvorani Kulturne*!3 doma v Gorici — Ul. Bras* 20.
OBVESTILO PODJETJEM
13. prijateljica
VEDNO VAM NUDIMO ROKO, ZLASTI PA OB BOŽIČU
A IZPLAČILO 10. PUČE HRANILNICE IN POSOJILNICE V FURUNU1 JULIJSKI KRAJINI NUDIJO POSOJIU PO POSEBNO UGODNI OBRESTNI MERI-
poseben tekoči račun
rok šest mesecev
mesečno odplačilo
2 milijona za vsakega uslužbenca
obresti in posebni ugodni pogoji se določajo z vsako hranilnico posebej
enostavna in hitra rešitev prošnje

HRANILNICE IN POSOJILNICE
Furlanije-Julijske krajh16
Zaradi premestitve z rojanske šole na dolinsko
Ravnatelj Pečenko se je obrnil na TAR
Odvetnika Peter Sanzin in Peter Močnik sta v imenu ravnatelja Josipa Pečenka vložila na deželno upravno sodišče priziv proti njegovi uradni Premestitvi z rojanske nižje srednje sole F. Erjavec na dolinsko S. Gregorčič. Sodnemu koraku je kajpak botrovala znana odločitev tržaškega šolskega skrbnika, da v imenu racionalizacijo šolskega sistema rojansko šolo priključi proseški F, Levstik in ukine rojansko ravnateljstvo. Da ne bi redno imenovani ravnatelj Pečenko ostal ofez delovnega mesta, ga je šolsko mi-mstrstvo uradno premestilo na dolinsko ravnateljstvo. Dekret pa je bil »preuranjen«, saj je TAR nato zamrznil skrbnikovo odločitev o priključitvi rojanske šole proseški in ravnatelj Pečenko se je vrnil na svojo, ponovno avtonomno, rojansko šolo.
Tu pa gre precizirati zelo pomemb-n° spremembo, ki je pri teh premikih nastala: prof. Pečenko se je res vrnil na rojansko šolo, vendar le kot letni suplent (italijanski šolski organi prav-Zaprav uporabljajo neposrečeni izraz »utilizzato«), redno ravnateljsko mesto Pa je ohranil na dolinski šoli. Kaj to aeJansko pomeni? Da je rojanska šola ostala brez redno imenovanega ravnanja, kar odpira pot k njenemu uki-J,anlu' saj zakon predvidva spajanja, uružejvanja in ukinjanja predvsem stih šol, ki so brez ravnatelja. Vpra-a?je (in priziv) torej ni od muh. o ‘oda poglejmo, kako sta odvetnika anzin in Močnik utemeljila priziv, azclenila sta ga v štirih točkah. V dgotavijata, da je dekret nezako-T ker šolsko ministrstvo uradne pre-^.estitve rednega ravnatelja Pečenka št ^čmcJjil0, kot to predvideva zakon t o racionalizaciji šol. Na osnovi ta? norm bi tržaški šolski skrbnik mo-tzoblikovati načrt o racionalizaciji,
šolski minister bi ga moral s svojim dekretom potrditi, šele nato pa bi morali biti premeščeni ravnatelji združenih oz. ukinjenih šol. O vseh teh predpisih, ki so pri uradnem premeščanju rednih ravnateljev bistvenega pomena, pa v ministrskem dekretu o Pečen-kovi premestitvi ni sledu. Odvetnika nadalje opozarjata TAR, da dekret o premestitvi sploh ne upošteva ministrske odredbe, po kateri se ukinja predvsem tiste šole, ki so brez ravnatelja, kar seveda ni primer rojanske šole, na kateri je Pečenko ravnateljeval več kot 10 let!
Pri tem moramo opozoriti, da ministrstvo verjetno sploh ni imelo podatkov, katere slovenske šole so brez imenovanega ravnatelja, saj ga drugače ne bi premestilo na italijansko šolo Codermatz in šele nato na dolinsko Gregorčič. Nevednost gre pripisati dejstvu, da tržaški šolski skrbnik načrtu o racionalizaciji slovenskih šol ni priložil seznama šol brez ravnateljev, kot je to storil za italijanske šole.
V tretji točki odvetnika pobijata utemeljitev, da je bil Pečenko premeščen, ker naj bi ostal brez delovnega mesta. To ni mogoče, poudarjata, ker preprosto ni nobenega uradnega akta, po katerem naj bi šola F. Erjavec bila združena, ukinjena, priključena ali podobno. Kot zadnji razlog za razveljavljenje dekreta o Pečenkov! premestitvi pa navajata norme Osimskega sporazuma, v katerem so podrobno našteti sedeži vseh slovenskih šol, za njihovo spreminjanje in torej tudi uradno premeščanje njihovih ravnateljev pa ministrski dekret ne zadostuje. V tem primeru gre je torej dekret kršil mednarodne pogodbe, ki jih je italijanski parlament ratificiral.
N. F.
Predstavili so jo ob koncertu Črnuškega okteta
Akcija za obnovitev nove štivanske cerkve
Župnijska skupnost iz Devina je v petek priredila v sodelovanju s Fanti izpod Grmade in z Dekiškim zborom Devin prijeten in pomemben kulturni večer v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Na večeru je nastopil Črnuški oktet, ki deluje v okviru Žveze kulturnih organizacij Občine Ljubljana-Bežigrad, poleg tega pa sta mlada domača arhitekta Robi Filipaz in Danilo Antoni predstavila svojo raziskavo o stanju nove štivanske cerkve, ki potrebuje nujnih popravil.
Navzoče sta uvodoma nagovorila devinski župnik Giannini in v imenu pevskih zborov Marko Tavčar. Župnik je med drugim poudaril, da bi štivan-ska cerkev morala biti v bodoče v večji meri kot doslej tudi kraj srečevanja med ljudmi na osnovi vrednot miru in tvornega sožitja, kar je izvene-lo kot posebno aktualno vabilo, saj se prav v tem času v tamkajšnji občini pojavljajo nekatera zaskrbljuča nacionalistična trenja.
Po uvodnih besedah je zapel Črnuški oktet, ki je potem nastopil tudi v
zaključnem delu večera. S svojim petjem, ki ga je povezoval predsednik ZKO Občine Ljubljana Bežigard Tomaž Zalar, je naravnost navdušil občinstvo. Med prvim in drugim delom koncerta pa sta imela besedo arhitekta Filipaz in Antoni. Prvi v italijanščini in drugi v slovenščini sta prikazala že kar resno načeto stanje nove štivanske cerkve ter predlagala nekaj najnujnejših posegov za njeno ureditev. Rezultati njune raziskave si je mogoče ogledati na razstavi v sami cerkvi.
Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena leta 1932 na osnovi načrtov arh. Mazzonija iz Firenc, in sicer kot vojna odškodnina za uničeno staro cerkev pri izvirih Timave. V njej so Černigojeve poslikave ter Goršetovi, Scherianijevi in Sartorijevi kipi. Cerkev ni bila nikoli povsem dodelana, tresljaji ob gradnji avtoceste in vlaga pa so jo zdaj že hudo načeli.
Na sliki (foto Križmančič) nastop Črnuškega okteta.
Pod vodstvom novega umetniškega vodje Aleksandre Pertot
Tržaški oktet vneto pripravlja nov repertoar
°kt ?^nie mesece se bolj malo sliši o Tržaškem ševr' T/Tibiief/i lepega petja se že začenjajo spra-Ptehi se dogaja z njim, je morda kaj narobe, kakšno krizo kot se pri amaterski dejav-J Pač lahko dogaja?
Nej; /a,ei;e Tržaškega okteta in vse, ki ga imajo tačptk^0 pomirimo: nič od vsega tega, fantje od dno ■ sePtembra po poletnem premoru spet pri-Hh uln novdušeno vadijo in ko bo prišel pravi čas, n °°m0 spet poslušali.
ve °da nekaj se je z njim v teh minulih mesecih gre a‘^e dogajalo in prav je, da to tudi povemo, saj Pomembne stvari v življenju tega našega moljenega vokalnega ansambla, ti} f.j koncu minule sezone je Tržaški oktet zapus-je n{e%ov umetniški vodja mag. Mirko Slosar, ki se glQ ^dtem profesionalno zaposlil na Akademiji za tn0 ° v Ljubljani. Toda Oktet si je našel kakovos-sond nniavo v °'se^ priznane pevovodkinje Alek-de|a re Pertot, ki se je na začetku septembra lotila neon C?prav le obenem ohranila tudi vodstvo meša-zbora »Milan Pertot« v Barkovljah.
Sezon ° n* e.^na novost v Oktetu. Ob koncu minule P°slov iSe ie zaradi delovnih obveznoti od njega kug j f Tidi njegov član od vsega začetka, tenorist lov0 n a£°r' Treba je bilo najti nadomestilo, kar go-1 bilo lahko, saj se ve, da dobrih tenoristov na
splošno primanjkuje. Iskanje se je končno poplačalo: k Oktetu je pristopil Walter Stopar, brat tenorista Rudija Stoparja, ki že dolga leta s svojim glasom plemeniti Oketovo petje. Walter je pred leti že pel v oktetu Majnica v Dolini in še pri kakšnem zboru in je torej že izvežban pevec. In ker mu volje in prizadevnosti ne manjka, se bo v doglednem času zanesljivo zlil z ostalimi pevci v homogeno celoto, kar je za vsak oket neobhodno potrebno.
Po premostitvi teh dveh kar velikih problemov, se je izpopolnjeni Tržaški oktet, kot rečeno, na začetku septembra pod novo roko lotil študiranja novega repertoarja, kot ga je zasnovala novi umetniški vodja Aleksandra Pertot. Kot pravi Aleksandra sama, bo Oktet pripravljen za ponovni nastop pred javnostjo konec aprila ali na začetku maja prihodnjega leta 1991. Morda se bo zdel komu ta rok predolg, toda kdor pozna Aleksandrino natančnost in zahtevnost, se temu ne bo čudil. Prav zaradi tega je Oktet do takrat odklonil celo vrsto vabil za nastope doma in po Italiji v Venetu, Lombardiji, Toskani in Liguriji in se povsem predal izključno intenzivnemu študijuo novega repertoarja. Vaje ima dvakrat tedensko, ločeno pa posamezni pevci še kore-petirajo z drugimi Oktetovimi sodelavci.
In kakšen bo novi repertoar? Aleksandra Pertot ima o tem jasne pojme s katerim povsem soglašajo
tudi ostali člani Okteta. Ker bo prihodnje leto zaznamovano po vsej slovenski deželi s proslavljanjem 400-Ietnice smrti velikega slovenskega renesančnega mojstra polifonije Jakoba Gallusa, bodo njegova dela seveda pomembno zatopana v repertoarju in Oktet že študira dve njegovi skladbi, nekatere pa bo obnovil. V ostalem bo sledil načelu, da bo prvenstveno programsko pozornost namenjal delom prejšnjim in sodobnih avtorjev, slovenskih in italijanskih, ki delujejo na našem ožjem zemejskem pa tudi na širšem primorskem prostoru in pri tem segel v zakladnico tako umetnih kot izvirnih in prirejenih ljudskih pesmi.
S tako zasnovanim repertoarjem se bo torej Tržaški oktet predstavil v javnosti na spomlad, pri tem pa je le treba povedati, da se razen na nova gostovanja in na proslavljanje Gallusove 400-letni-ce v okviru sodelovanja v snujočem se širšem projektu pod geslom »Gallusova zvočna lepota«, pripravlja tudi na slavnostni koncert za dvajsetletnico svojega delovanja, ki jo bo proslavljal v teku prihodnje sezone ali morda na jesen prihodnjega leta.
A zdaj in do pomladi je na vrsti le delo, trdo delo, saj si Tržaški oktet ne more dovoliti, da ne bi ohranil in še izboljšal dosežene ravni.
JOŽE KOREN
^red 20 leti umrl Franček Kavs
; JU Za nr= V-Se SVOie
Ko pc®Ce SVOjega ^imorski8^ zav?le leta 1
Haš Pr=r ? V Je bl1 m( o So Qa	kot sme
ok1° Pa vnrW PrePelia
“ "si
Slbrti
H'
srno m več
SV^ delo
\p>£š£ljp“
iiiiiBiit
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO - TRST
obvešča, da bo jutri, 19. novembra 1990, pričelo z izkopavanjem dela ceste v Ul. Udine od Ul. Barbari-ga do Ul. Tasso, zaradi obnovitve in ojačitve električnega in vodovodnega omrežja.
Občinska uprava sporoča, da bo med izkopavanjem prepovedano parkiranje avtomobilov na zgoraj omenjenem odseku ulice;
promet, pa se bo odvijal enosmerno v smeri Rojan - Trg Belve-dere.
a malalan
opčine, proseška 6, tel. (040)213957
IlilllllLlilKIlil
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA)
OBVEŠČA
da organizira, za predvideno metanizacijo devinsko - nabrežinske občine v sodelovanju z družbo S NAM IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ o normativih za namestitev notranjih naprav za uporabo plina metana.
Tečaj, ki bo brezplačen in je namenjen inštalaterjem plinskih naprav bo od 3. do 7. decembra 1990 od 17.30 od 19.30 v sejni dvorani pri športnem igrišču v Vižovljah.
Vsi interesenti, ki še niso najavili udeležbe preko obrtniškega združenja, se lahko prijavijo do srede, 28. avgusta 1990, v uradu »Ufficio Preventivi e Verifiche«, Ul. Genova, II. nadstropje, soba št. 24. (telefon 7793423) vsak delavnik od 8. do 12. ure.
OBČINA TRST OBVESTILO
Razpisan je natečaj za dodelitev na tržaški zelenjavni tržnici na debelo, Ulica Ottaviano Augusto št. 12, omejeno število prostih prodajnih skladišč ter drugih, ki bi ostala prosta do zapadlosti roka za predložitev prošenj, to je 17. decembra 1990.
Zadevni razpis bo objavljen na oglasni deski od 18. novembra do 17. decembra 1990. V tem roku lahko zainteresirane osebe dvignejo izvod razpisa v ravnateljstvu tržnice od 10. do 12. ure.
ZDRUŽENA PRETURA V TRSTU Izvleček iz poziva pred sodišče
Gospa Gabriella Fait je pozvala pred Združeno preturo v Trstu na avdienco, ki bo dne 28.1.1991, gospode Lazzara Vidaua in njegove upravičence v pravdi, Giovannija Rebeka in njegove upravičence v pravdi, Valentina Rebeka pok. Giovannija in njegove upravičence v pravdi, Francesco Rebek pok. Giovannija in njene upravičence v pravdi, Giuseppino Sanzin očeta Vittoria in njene upravičence v pravdi, Giuseppeja Čehovina očeta Giuseppeja in njegove upravičence v pravdi, Giacoma Ralza očeta Valentina in njegove upravičence v pravdi, Ferdinanda Ralza pok. Carla in njegove upravičence v pravdi, Gabriello Ralza pok. Carla in njene upravičence v pravdi, Carlo Ralza pok. Carla in njene upravičence v pravdi, Eleno less pok. Giusta vdovo Ralza in njene upravičence v pravdi, Giuseppino Ralza pok. Francesca poročeno Kaučič in njene upravičence v pravdi, Raffaeleja Ralzo pok. Francesca in njegove upravičence v pravdi, Rodolfa Ralzo pok. Francesca in njegove upravičence v pravdi, Mario Ralza pok. Francesca poročeno Michelli in njene upravičence v pravdi, Antonietto Ralza pok. Francesca poročeno Coretti in njene upravičence v pravdi, Tereso Ralza pok. Francesca poročeno Rudez in njene upravičence v pravdi, Giustino Ralza pok. Francesca in njene upravičence v pravdi, da bi prisostvovali sprejetju naslednjih
zaključkov
1)	izjaviti in ugotoviti, da je aftorica poziva v legitimni, kontinuirani, mirni, nemoteni, javni in neprekinjeni posesti posameznih nepremičnin, ki so indetificirane kot »P.T. 1938 Greta C.T.1. p.c. 624 vinograd V. razreda s površino 78 kv. metrov« in »P.T. 1938 Greta C.T.1. p.c. 625 vrt III. razreda s površino 48 kv. metrov«, in torej pripoznati avtorico poziva za lastnico na osnovi dozorele pravice do priposestvovanja posameznih nepremičnin;
2)	izjaviti, da so stroški razsodbe kompenzirani med strankami, razen v primeru nasprotovanja;
3)	v preiskovalno pomoč se že sedaj prosi, da se dovoli naslednje pričevanje:
Res je: avtorica poziva je v neposredni, več kot dvajsetletni, kontinuirani, mirni in nemoteni posesti ali posesti, ki jo je podedovala kot upravičenka, posameznih parcel, ki so zgoraj naštete.
Na isto zahtevo avtorice poziva po obvestilu za javne razglase, je predsednik Sodišča ugotovil težave pri anagrafskem identificiranju v kataster vpisanih lastnikov in njihovih upravičencev v pravdi, zato je avtoriziral obvestilo za javne razglase v oblikah in na načine, ki jih predpisuje 150. člen Civilnega postopnika, z enkratno objavo pričujočega izvlečka tudi v dnevniku »Primorski dnevnik«, in sicer na praznični dan.
V Trstu, 5. septembra 1990
Enotni urad
Prizivno sodišče v Trstu ALFONSO CAROLA vodilni sodni uradnik Opomba: kopijo pričujočega akta je pristojni sodni uradnik vložil pri občinski hiši v Trstu.
ZDRUŽENA PRETURA V TRSTU Izvleček iz poziva pred sodišče
Gospod Giorgio Purgher je pozval pred Združeno preturo v Trstu na avdienco, ki bo dne 11.2.1991, gospode Smotlach roj. Bandi Mario in upravičence v pravdi, Purgher Pietra in njegove upravičence v pravdi, Purgher Giuseppino in njene upravičence v pravdi, in Purgher Mattea in njegove upravičence v pravdi, da bi prisostvovali sprejetju naslednjih
zaključkov izjaviti in ugotoviti, da je gospod Purgher Giorgio v legitimni, kontinuirani, mirni, neprekinjeni in več kot dvajsetletni posesti parcel - »P.T. 991 Plavje C.T.1. p.c. 146/3 gozd in p.c. 147 polje«, ki so v katastru vpisane na imena gospodov Purgher Antonia za eno petino, Purgher Mattea za eno petino, Purgher Carla za eno petino, Purgher Pietra za eno petino in Purgher Giuseppine za eno petino;
- »P.T. 225 Mačkolje C.T.3. p.c. 951/2 oljčni nasad«, ki je vpisan na ime gospe Smotlach Marie roj. Bandi;
in na tej osnovi izjaviti, da je avtor tega poziva lastnik, ker mu je medtem dozorela pravica do priposestvovanja navedenih nepremičnin.
Na isto zahtevo avtorja poziva za obvestilo med javnimi razglasi, je predsednik Sodišča ugotovil težave pri anagrafskem identificiranju v kataster vpisanih lastnikov in njihovih upravičencev, zato je
avtoriziral obvestilo za javne razglase v oblikah in na načine, ki jih predpisuje 150. člen Civilnega postopnika, z enkratno objavo tega izvlečka tudi v dnevniku »Primorski dnevnik«, in sicer na praznični dan.
Trst, 5. septembra 1990
Enotni urad
Prizivno sodišče v Trstu ALFONSO CAROLA vodilni sodni uradnik Opomba: pristojni sodni uradnik je kopijo pričujočega akta vložil pri občinski hiši v Trstu.
DROGERIJA IGRAČE
Gm\ia
Prosek 154
Vzhodnokraški rajonski svet ni sprejel občinskih proračunskih dokumentov
Razvojni načrt za naslednje triletje ne upošteva zahtev kraškega področja
Obljuba dela dolg, so pravili nekdaj, vendar pa se te lepe stare navade na tržaški Občini dosledno ne držijo, ko gre za kraške vasi. Občinski proračun za leto 1991 in še zlasti triletni razvojni načrt za obdobje 1991-93 namreč še bolj kot v preteklih letih zanemarja tako zahodni kot vzhodni predel Krasa, ki sodita v tržaško občino. Zato je odklonilno stališče, ki sta ga izrazila tako zahodnokraški kot vzhodnokraški rajonski svet (prvi je finančna dokumenta zavrnil, drugi pa ju ni odobril), očiten znak o nezadovoljstvu, ki vlada v kraških vaseh.
Mnenje posameznih rajonskih svetov glede proračunskih dokumentov ni obvezujoče, kar med drugim kaže na majhno težo, ki jo imajo v sedanji upravni ureditvi ta izvoljena telesa. To pa ne pomeni, da so stališča, ki izidejo iz razprav teh sosvetov, zanemarljiva. Še posebej, ko v utemeljitvi predstavniki posameznih strank iznesejo vrsto nerešenih vprašanj, ki se prepogosto istovetijo z neizpolnjenimi obljubami.
V vzhodtiokraškem rajonskem svetu so o proračunskih dokumentih razpravljali v četrtek. V tem sosvetu je bilo razmerje sil med petstrankarsko koalicijo in opozicijo precej »nihajoče«, zato »izenačenje«, do katerega je prišlo ob glasovanju o finančnih dokumentih, niti ni tako presenetljivo. Za predstavljene dokumente so se izrekli predstavniki KD (4), PSI (2), PRI (1) in LpT (1), proti pa so glasovali KPI (5), SSk (2) in MSI (1).
Predstavniki strank, ki so glasovali za proračun in triletni razvojni načrt, so v bistvu dejali (sicer z različnimi poudarki), da kljub pomanjkljivostim dokumenti vendarle upoštevajo glavne probleme teritorija. Po mnenju svetovalcev SSk in KPI pa v finančnih dokumentih manjka cela vrsta postavk, ki so bistvenega pomena za razvoj tega predela tržaške občine.
Tako Peter Močnik (SSk) kot Dolfi Wilhelm (KPI) sta se pri utemeljevanju odklonilnega sta-' lišča do predstavljenih finančnih dokumentov sklicevala na resolucijo, ki so jo vsi člani vz-hodnokraškega rajona podpisali marca letos in v kateri so v strnjeni obliki podane bistvene zahteve glede urbanistične ureditve tega območja. Nobena od navedenih postavk ni prišla v precej zajetno knjigo o predvidenih delih za naslednje triletje, ki za kraško območje predvideva le nekaj posegov in še ti niso dovolj opredeljeni.
Ob tem bi morali upoštevati, da z vidika urbanistične ureditve tržaška Občina že vrsto
let zanemarja kraške vasi, istočasno pa so upravitelji v »centru« povsem zanemarili dejstvo, da so se nekatere vasi (npr. Opčine) močno razširile (nastali so povsem novi predeli, v katerih ni urejena ne razsvetljava ne greznično omrežje). Glede grezničnega omrežja, ki je eno izmed najbolj pekočih vprašanj tega območja, pa velja povedati, da občinska uprava namerava dodeliti sredstva za »dodatno študijo o grezničnem sistemu na območju sinhrotrona«, istočasno pa izjemno štedi, ko gre za izvajanje tovrstnih del na kraškem teritoriju.
Pomenjljivo in zaskrbljujoče obenem pa je dejstvo - je še opozoril Močnik - da postavke, ki se nanašajo na posege v korist kraških vasi, prepogosto niso opremljene s točno navedbo predvidenih sredstev. Pozornost zbujajo nadalje nekatere postavke, ki se nanašajo na izgradnjo raznih objektov: sredstva za večnamenski center na tem predelu tržaške občine bi v bistvu morala prispevati Kraška gorska skupnost iz sklada, ki naj bi ga predvideval trenutno še neodobreni zakon o Krasu, triletni načrt pa izrecno določa vsoto 300.000 milijonov lir za pokritje kotalkališča openskega športnega društva Polisportiva Opicina (med drugim velja omeniti, da so trije svetovalci čjani tega društva).
V	četrtkovi razpravi sta Močnik in Wilhelm tudi poudarila, da so tokrat prvič izpadle postavke, ki se nanašajo na ureditev spominskih območij na Pikelcu (Opčine) in na bazovski gmajni, za leto 1991 pa je predvideno 20 milijonov za dokončno ureditev območja fojb pri Bazovici in Repnu. Med tokratnimi »pozabljenimi« pa so npr. tudi Trebče, katerim so doslej vsaj obljubljali, da jim bodo poravnali škodo, ki jo je povzročilo dolgoletno odlagališče odpadkov.
Ugotovitvi, da je občinska uprava tokrat povsem zanemarila vrsto vprašanj, ki so bile v »sanjskih knjigah« iz prejšnjih let vsaj omenjena, pa je Močnik dodal pripombo, da se župan Richetti očitno ni spomnil na obveze, ki jih je (skupno z drugimi) sprejel ob podpisu sporazuma o odškodnini za sinhrotron.
V	svojem malem naj bi se torej Trst vedel do Krasa zelo centristično, so dejali predstavniki SSk in KPI. Celo ciganom se v mestu godi veliko bolje, kot na podeželju: za ureditev stanovanjskih struktur v Naselju sv. Sergija predvideva občinska uprava 385 milijonov lir, za Kras pa »nekrito proračunsko postavko«...
Zahodnokraški rajon kritičen do Občine Trst
Zahodnokraški rajonski svet je na zadnji.seji z veliko večino glasov popolnoma zavrnil proračun Občine Trst in triletni razvojni načrt uprave. Prevladalo je mnenje, da so župan Richetti in pristojni upravitelji tudi tokrat popolnoma zanemarili potrebe in zahteve Križa, Proseka in Kontovela ter da so glede tega popolnoma prezrli predloge zahodnokraškega sosveta. Posebno ostra proti zadržanju Občine do tega kraškega območja sta bila Slavko Štoka (KPI) in Bogdan Kralj (SSk), ki sta dejala, da gre za (kronični) omalovaževalni odnos uprave, ki ga je treba zelo ostro obsoditi.
Predsednik Renato Busetti (PSI) je priznal, da Občina zelo zanemarja ta del Krasa, nekatere težave pa gre po njegovem povezati tudi s finančnim zakonom in s stalnim krčenjem državnih prispekov krajevnim upravam. Proti proračunu so glasovali komunisti, SSk in svetovalec Liste za Trst, socialisti in demokristjani so se vzdržali, misovca pa ni bilo na seji.
Zahodnokraški rajonski svet posluje brez večine in opozicije, tako da marsikatero pereče upravno vprašanje rešujejo s skupnimi močmi. Treba pa je povedati, da je bil predsednik svojčas izvoljen z glasovi KD, PSI, SSk in LpT, sporazum pokrajinskih tajništev KD, PSI in SSk pa predvideva štafeto, po kateri naj bi Busettija v začetku prihodnjega leta zamenjal eden izmed dveh svetovalcev Slovenske skupnosti, ki sta podpredsednik Kralj in Robert Vidoni.
V znak protesta proti vladni politiki do kmetijstva
Konec meseca v Trstu deželni shod kmetov
Deželno protestno manifestacijo, s katero bodo kmetje iz Furlanije-Julijske krajine protestirali proti nepozornosti italijanske vlade in krčenju prispevkov za ta sektor ter zahtevali odločnejšo politiko tudi na mednarodnem prizorišču, so podprle vse deželne kmečke organizacije. Včeraj so Kmečka zveza, Coldiretti, Confagricoltura in Confcoltivatori imeli v dvoranah Čase del vino v Vidmu tiskovno konferenco, na kateri so orisali razloge tega protesta, ki bo 30. novembra privabil v Trst okrog pet tisoč, kmetov iz vse dežele (vrhunec manifestacije bo na Trgu Unita, kjer bodo kmetje uprizorili sprevod s traktorji in drugimi kmečkimi stroji).
Razlogov, ki so privedli do te manifestacije, je veliko, vsi pa izvirajo iz sedanje krize italijanskega kmetijstva. Vlada namreč vztrajno krči prispevke za ta sektor in privilegira druge gospodarske panoge, njena politika v mednarodnem merilu in v okviru Evropske gospodarske skupnosti pa je tako šibka, da je kmetijstvo na tem, da krepko nazaduje. Kot je znano, so Združene države Amerike na pogajanjih v okviru GATT zahtevale celo vrsto ukrepov, ki bi hudo prizadeli italijansko kmetijstvo (zlasti ukinitev državnih prispevkov, ki škodujejo mednarodni konkurenci). Vendar tudi EGS penalizira tiste države -in med temi je tudi Italija - ki so deficitarne pri nekaterih proizvodih. Prav pred kratkim je bilo na primer treba zamrzniti proizvodnjo mleka in mesa, vse presežke proizvodnje pa so dodatno obdavčili (liter mleka npr. za kar 541 lir).
Kljub mednarodnemu »udaru« na italijansko kmetijstvo, pa je Italija po mnenju kmetov nesposobna, da bi kakorkoli zaščitila ta sektor. Celo vsedržavni kmetijski načrt je paradoksalno usmerjen prej v pospeševanje avtomobilske industrije kot kmetijstva, saj ponuja prispevke za nakup traktorjev, a je premalo pozoren do drugih oblik posodabljanja.
Deželna manifestacija pa bo seveda naperjena tudi proti drugim bolj specifičnim problemom. V prvi vrsti proti dejstvu, da bo Dežela zaradi kleste-nja finančnega zakona morala skrčiti svoje prispevke kmetijstvu za dvajset milijard lir, kar pomeni, da Dežela dejansko ne bo več prispevala za razvoj kmetijstva. Nazadnje pa je treba omeniti še tržaško specifiko, ki onemogoča razvoj te panoge: po eni strani ponavljajoče se razlastitve, nato »zavora« avtonomnega računa, po katerem je mogoče uvažati cenejše in necarinjene pridelke, pa še načrtovan kraški park, ki zaskrblja kmete, ker bi lahko še dodatno vinkuliral njihovo dejavnost.
Serija aktualnih predavanj na pobudo ARCCS-ARCI
Od Trga Fontana do Gladia ali o vohunih v črni srajci
Kulturno-rekreacijsko združenje pri tržaškem študentskem domu ARCCS-ARCI prireja izredno zanimivo pobudo, ki bo zaradi svoje aktualnosti gotovo pritegnila širok krog poslušalcev. Gre namreč za serijo petih predavanj, posvečenih zadnjim dvajsetim letom italijanske republike s skupnim naslovom »Od okolov do krize evropske levice«. Prireditelji
nekaznovanih pok
so s pobudo želeli
osvetliti predvsem tiste procese, ki so odločilno vplivali na spremembe v ekonomskem, političnem in kulturnem življenju celotnega družbenega tkiva. Pokoli in terorizem, pojav politike-spektakla, kultura miru m širjenje naravovarstvenih gibanj: za ARCI so to izseki zgodovine, ki je še nismo polno razumeli in pojasnili, čeprav še danes pogojuje vse aspekte življenja v Italiji.
Toda poglejmo podrobneje, kako so razčlenjena predavanja, ki se bode
predavanja,
zvrstila v avli Venezian Univerze Trst. V torek s pričetkom ob 15. uri bosta na 'rga
nika Guido Calvi in Nereo Battello- 22. novembra bosta novinarka dnevnika II
razčlenjena torek s pričel
temo »Od Trga Fontana do "operacije Gladio", 007 v črni srajci« govorila odvet-
Manifesto Tiziana Maiolo in član Centra za reformo države Stefano Anastasia poglobila temo »Terorizem in narodna enotnost: od preusmerjene protikulture do teorema Calogero«; 28. novembra bodo predstavnica Združenja za mir Lidia
glasila: »Od politike, ki proizvaja kulturo,
nju nasilja, tema pa s-ki proizvaja politiko«.
Šestega decembra se bo seminar zaustavil ob vprašanju informacije v zadnjih dvajsetih letih. Novinarka Manifesta Teresa De Santis in kritik tretje televizijske mreže Enrico Ghezzi se bosta v tem okviru podrobneje zaustavila ob povezavi med odsotnostjo države in pojavom politike-spektakla. Zadnje predavanje bo 13. decembra, posvečeno bo problemu krize oz. potrebe po obnovi evropske levice, imena predavateljev pa še niso znana.
Začasna zaposlitev za 50 Albancev
Za petdeset albanskih državljanov, ki so gostje Furlanske ustanove za skrb-(EFA), se vsaj za tri mesece kažejo boljši časi. Deželna agencija za delo je
stvo	r
namreč odobrila izredni prispevek v "višini 180 milijonov lir,” s katerim bo 50 Albancem omogočila trimesečno zaposlitev ob dnevnem zaslužku 40 tisoč Ur. Kaj bodo delali? Popravljali bodo prostore skrbstvenega centra in drugih poslopij EFA v Lignanu, očistili bodo njen park in borov gozdiček, prebarvali bodo socialni center za ostarele, nekateri Albanci pa se bodo posvetili skrbstvenemu centru v kraju Piani di Luzza.
Deželna agencija za delo pri tem poudarja, da je poseg eksperimentalen in prvi v Italiji, vendar kot tak tudi obsojen na enkratnost, kajti agencija nima možnosti, da bi dokončno rešila delovne težave priseljenih albanskih državlja-
Marija Štremfelj na »Mladem valu«
Od ponedeljka do petka (od 17.40 do 19. ure) čaka "trstajevce" posebno zanimiv Mladi val. Med mnogimi rubrikami naj tokrat omenimo sredino "Gost tedna": na sporedu bo namreč intervju z Marijo Štrempfelj, to je s prvo Slovenko, ki je osvojila vrh Everesta. V četrtek pa bo "Domača delavnica" gostila člane skupine Laibach.
Andrej Šifrer bo do konca meseca delal družbo poslušalcem ponedeljkove oddaje "Kinotto", ki nudi sodelujočim možnost, da si vsak mesec priborijo dve vstopnici za koncert lahke glasbe (decembra oziroma januarja bosta v Trstu koncertirala Lucio Dalla in Paolo Conte). Če pa želijo Kinottovci" dobiti ploščo, je dovolj, da zavrtijo številko 362-875 in pravilno odgovorijo na sledeči "kviz-demens": KAJ POJEJO KRAVE?
Dobro pašo... hmm, pardon, dobro zabavo!
Mladinci SSk so gostili mlade člane Demosa
Mladinska sekcija SSk je včeraj gostila predstavnike mladinskih organizacij političnih strank, ki delujejo v okviru Demosa. Obiska so se tako udeležili predstavniki Zveze Slovenske Kmečke Mladine (Marjan Podobnik), Mlade Inicijative pri SDZ (MLIN) (Tamara Antonac in Mojca Šifrer), predstavniki Mladih Socialdemokratov (Mitja Žagar in Matej Makarovič) ter Mladih Krščanskih Demokratov (Primož Bulc in Boštjan Turk).
Gostje so najprej obiskali bazoviško gmajno, kjer so položili cvetje na spomenik bazoviškim junakom. Sledilo je krajše srečanje s pokrajinskim tajnikom SSk Mirom Opeltom, ki je goste pozdravil tudi v imenu deželnega vodstva SSk. Glavni del srečanja se je odvijal na strankinem sedežu v Trstu.
Mladinska sekcija SSk se je s tem srečanjem želela seznaniti z mladimi, ki delujejo v mladinskih organizacijah Demosovih strank in ki predstavljajo nekakšne naravne sogovornike in politične parnterje Mladinske sekcije SSk. Goste je deželni tajnik MS SŠk seznanil s politično situacijo Slovencev v Italiji ter delovanjem stranke SSk in njene Mladinske sekcije. Predstavil jim je tudi pričakovanja stranke SSk in njenih volilcev po političnih spremembah, ki so nastale v Sloveniji. Govora je bilo tudi o novi slovenski ustavi in njenih obvezah na področju problematike o uživanju državljanskih pravic v Sloveniji s strani zamejskih Slovencev, o manjšinski podpori s strani matice, o sodelovanju zamejskih organizacij v Mladinskem Svetu Slovenije ter o skupnih načrtih za bodoče konkretne akcije in medsebojne stike. Predsednik MS SSk David Slobec je predstavil delovanje Mladinske sekcije v zadnjem obdobju.
Gostje so predstavili svoje organizacije, ki delujejo samostojno ter izrazili vso podporo pričakovanjem mladih zamejcev ter se obvezali, da bodo njihove želje skušali uresničevati preko svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu. Na srečanju je bila izražena tudi skupna podpora pobudi o plebiscitu za suvereno in samostojno Slovenijo. Srečanje se je nadaljevalo z obiskom Repentabra in se končalo v Slovenskem Kulturnem klubu v Trstu.
JKIIJD SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje Teatr
KOMISSAKŽEVSKAJA LENINGRAD
Grigorij Gorin: POZABITI HEROSTRATA,
tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, v četrtek, 22. novembra 1990, ob 20.30
M. Gindin - V. Sinakevič: ZVER,
tragikomedija v dveh dejanjih
Kulturni dom, v petek in soboto, 23. in 24. novembra, ob 20.30
Predprodaja vstopnic od torka, 20. t. m. dalje, od 10. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
v Danes, 18. t. m., ob 17. uri C J| O	v Športno-kultumem centru v Zgoniku.
JJSi Po sedmih letih se vrača v naše kraje
ANDREJ ŠIFRER
z novo ploščo HITI POČASI
rVerde Sgaravatti
Nov GARDENCENTEB
Sobne rastline in rastline za vrtove
RAZSTAVA BONSAI
iz kolekcije CRESPI od 10. nov. do 31. dec. 1990
BOŽIČNI OKRASKI
novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.
TRST - Miramarski drevored 359 - Tel.
(040)224177


KUPUJ NA OPČINAH
Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja
ki bo 5. januarja 1991
NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIC 1990
1. nagrada 15.000.000 lir, 2. nagrada 7.000.000 lir, 3. nagrada 3.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir
VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH!
min. odobr. št. 4/6077
Čeprav je upravni svet plovne družbe sklepanje odložil
Trst in Dežela strnjeno za ohranitev vloge in perspektiv Tržaškega Lloyda
Jutri v Trstu znani nemški kantavtor
Pevec Wolf Biermann gost Goethe instituta
Vrstijo se hude kritike, ki jih politiki, gospodarstveniki in krajevni člani upravnega sveta Tržaškega Lloyda naslavljajo na Finmare (finančno družbo zavoda IRI za javno pomorstvo) in na ujen načrt za preustroj svojega komercialnega sektorja in sistema pridobi-yanja tovornih naročil. Kot smo poro-čali v petek, bi bil moral upravni svet Tržaškega Lloyda prav tistega dne razpravljati o projektu oziroma o usta-novitvi nove družbe (s sedžem v Mila-uu) za pridobivanje tovorov za obe Plovni družbi v okviru Finmare, se Pravi za Tržaški Lloyd, ki krije 70 odstotkov vsega javnega pomorskega Prevoza, in Italio di Navigazione, ki ji Preostaja 30-odstotna kvota.
Toda razpravo so v zadnjem trenutku preložili na nedoločen datum, z upanjem - ki se je sicer ustvarilo le v krajevnem okviru - da bodo projekt Medtem spremenili. Za to se je, kot smo že poročali, poleg predsednika uloyda Juccija in tržaškega člana upravnega sveta Anzelottija, z dopisoma Predsedniku IRI Nobiliju in ministru Za trgovsko mornarico Vizziniju za-vzel predvsem deželni odbornik Carine, kateremu so sledili še mnogi urugi zastopniki deželnih in krajevnih Političnih in gospodarskih krogov.
Poleg deželnega odbornika za pre-v°ze Di Benedetta, ki je tudi v imenu Predsednika Dežele med drugim izja-U' da namerava Dežela zahtevati po-uovitev pogajanj z IRI v zvezi s polo-faiem Trsta, se je včeraj z odločno tis-°vno noto že drugič oglasil tudi nje-g?v kolega, odbornik za finance Dario Uialdi. Kljub večkrat ponovljenim _ asProtnim zagotovilom - piše Rinaldi t Srno še enkrat priče trdovratni name-. Po dejanski centralizaciji javnih P °vnih družb. To pa pomeni težnjo P° Postopnem in sistematskem odvze-anju funkcij in pristojnosti obem vuim plovnim družbam - in še zlasti uuiembnejši, tržaški - na komercial-v 111 Področju, ki je pri ponudbi pre-2uih storitev in pri pridobivanju to-
vorov na mednarodnem tržišču najbolj kvalificirano. Vsestransko nasprotovanje vsakršnemu krčenju vloge Tržaškega Lloyda - zaključuje Rinaldi - je torej razumljivo odločno, pri čemer je treba vodstvo Finmare opozoriti na tisto, kar je bilo svojčas dogovorjeno z delegacijo Trsta in Dežele in česar Finmare kot kaže ne namerava upoštevati. Zato je nujen poseg pri vladi in pri vodstvu IRI, saj gre vendar za problem, ki ima veliko težo tako v okviru italijanskega pomorskega gospodarstva, kot pri strateški vlogi severnega Jadrana v novi evropski ureditvi.
Odločno nasprotovanje komercialnemu projektu družbe Finmare prihaja, kot rečeno, tudi iz političnih vrst. Pokrajinsko tajništvo PSI opozarja, da gre za »še en dokaz o kaznovalni politiki do Trsta, ki sta jo v zadnjih letih začeli izvajati IRI in Finmare«. Medtem ko za druga pristanišča velja politika ovrednotenja - pravi tajnik Perelli - pa tvega Trst, katerega gospodarstvo v veliki meri sloni prav na pomorstvu, nov udarec, ki bo prinesel veliko škodo prav plovni družbi, ki je trdna oporna točka za mesto in za deželo.
Včeraj sta objavila skupno tiskovno sporočilo tudi komunistična parlamen-
tarca Giorgio Rossetti in Willer Bordon, ki opozarjata, da nov omejevalni poskus družbe Finmare prihaja prav v trenutku, ko se odpirajo in pospešujejo odnosi s srednjo in vzhodno Evropo, v okviru katerih se poraja nov interes za tržaško pristanišče in za jadransko plovno pot. Gre za brez dvoma nestra-teški umik - pišeta parlamentarca -glede na perspektivo povečanja prometa, ki bi morala narekovati večjo pozornost družbe Finmare do Trsta, in to ne samo kot sedeža plovne družbe, temveč tudi kot pristanišča za svoje ladje. Očitno pa se pri Finmare tega boje, zato so pospešili roke za dosego popolne neproduktivnosti svojega tržaškega sedeža - zaključujeta Rossetti in Bordon - kar seveda povzroča zgražanje in protest, ki pa mora biti strnjen, zato pozivata k takojšnjemu srečanju med parlamentarci in tržaškimi ekonomskimi in sindikalnimi silami.
In končno še poseg tržaškega župana Richettija, ki se je obrnil na ministra za javne udeležbe Rigo, na predsednika IRI Nobilija in na pooblaščenega upravitelja družbe Finmare Rosino ter jim izrazil veliko zaskrbljenost zaradi namenov s Tržaškim Lloydom, ki bi utegnila imeti težke posledice tudi za krajevno zaposlitveno raven.
Šansonjer med Vzhodom in Zahodom oziroma glasnik vseh protislovij deljene Nemčije in neutrudni borec za svobodo individualnega človeka, veliki Wolf Biermann, bo jutri gost Goethe Instituta. Ob 20.30 bo v dvorani te ustanove namreč koncert najbolj znanega nemškega pesnika in kan-tavtorja, ki se vse od svoje mladosti bori proti antihumanistični masiiika-ciji kapitalizma in prav tako antihumanistični kolektivizaciji komunizma.
Biermann - letnik 1936 - se je že leta 1953 iz vere v najpristnejše ideale komunizma, kot sta enakost in bratstvo, preselil namreč v Vzhodno Nemčijo, a je kaj kmalu uvidel, da realsocialistični sistem uničuje posameznega človeka in da tako imenovana diktatura proletariata ne more zagotoviti svobode, pač pa da nasprotno žrtvuje človeka za neuresničljiv jutri in v korist vladajoče oblasti. Že njegova prva zbirka pesmi Harfa iz žice iz leta 1965, je izzvala cenzuro vzhodnonemških oblasti, ki so leta pozneje obsodile Biermanna zaradi "idealizma in skepticizma, anarhije in filistr-stva ". Pesnika, ki je užival velik ugled med Vzhodnimi Nemci in v tujini, pa niso mogli preganjati, tako da se Nemška demokratična republika ni
Proti napovedanemu krčenju sredstev iz finančnega zakona za gledališko dejavnost
Danes v gledališču Verdi protestni koncert
Koncert kot protest proti silovitemu krčenju sredstev za gledališko dejavnost: s tem namenom prirejajo sindikati uslužbencev gledališkega sektorja FILIS-CGIL, FIS-CISL in U1L-S1C danes dopoldne ob 11. uri v gledališču Verdi koncert orkestra in zbora tržaške operne hiše. Protestni akciji se pridružujejo uslužbenci'vseh tržaških gledališč, in sicer poleg zaposlenih v občinskem gledališču Verdi, še uslužbenci Deželnega stalnega gledališča FJK, Slovenskega stalnega gledališča in teatra »La Contrada«.
Današnje prireditve se bo udeležil tudi igralec Giulio Bosetti, ki bo prebral nekaj odlomkov iz gledaliških del. Orkester in zbor gledališča Verdi pa bosta pod vodstvom
Guerrina Gruberja in Ine Meisters izvedla simfonijo iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«, dva odlomka iz Beethovnove opere »Fidelio« in znano arijo »Va' pensiero« iz Verdijevega »Nabucca«.
Vstop na današnji protestni koncert je prost, z njim pa želijo zaposleni na gledališkem področju opozoriti širšo javnost na zelo občutna krčenja sredstev za razne prireditve, ki jih italijanska vlada namerava izvesti s finančnim zakonom za naslednje leto. Če bo prišlo do tako radikalnega znižanja vsot Enotnemu skladu za prireditve, trdijo sindikati, bi lahko zamrla vsakršna umetniška in prireditvena dejavnost v državi.
Ali sta Mihec in Jakec v resnici prav tujca?
Komunisti zahtevajo dvojezične izkaznice tudi v tržaški občini
bit: Utr* bosta Mihec in Jakec točno opoldne začela spet l'Ure Y svojem stolpu na tržaškem županstvu. Podjetje vdo °r 12 Pesar*sa le namreč končalo s popravili in posta-no0/estavrirano uro na svoje mesto. Šlo je za zelo zahtev-horn °' Sai ‘ma ura več ^ot sto ^et (izdelali so jo leta 1874, aa. pa leto pozneje), pri popravilu pa so jo skušali v drriVe^J m°žni meri ohraniti v izvirni izdelavi, saj gre za ffoceno mojstrovino.
p0st b tem dogodku pa je tržaška občinska uprava tudi je„ .fe9^a z naravnost genialno razlago, od kod imeni jek-p,-. ? lunakov, ki bijeta uro. Marsikdo si je najbrž doslej Trst Stav^ai' da Mihec in Jakec (po uradni verziji Občine sl0 PTavzaprav »Mikeze e Jakeze«) nista nič drugega kot enska Mihec in Jakec. Kje pa! Zgrešeno! rav” me Jakeze,« piše v tiskovnem sporočilu občinske up-ijp ' "fe skoraj gotovo adaptacija francoskega imena Jac-hišri QrtS (služabnik, podobno kot naš "battista" pomeni Upor9* s!ug°, P° angleško "Jacks"), se pravi imena, ki ga treba iai° v onkrajalpski urarski tehniki vsakokrat, ko je Pa n °znQGh človeško figuro, ki bije s kladivom po zvonu, z katerih verzijah naj bi ga Tržačani zbližali in spojili Turkf,r>0m sv- Jakoba (zaščitnika kristjanov v boju proti sv. fyjf! ter mu 'po analogiji" dodali še Mikeze-ja na čast nebesjela (v°jskujočega se angela, ki preganja zlodje iz
končno! Čudovito! Mislim, da moramo biti tržaški kovno uPravj ‘n še zlasti kolegoma FS/Gam, ki sta tis-rešin i Sr‘oročiI° podpisala, globoko hvaležni, saj so nas Mitjerp res smešne predstave, da ima Mihec kaj opraviti z Pal 177 In Jakec z Jakcem. Živijo Trst! živijo Mitteleuro-
M. B.
Komunisti so pozvali tržaškega župana, naj prizna občanom, ki to zahtevajo, pravico do dvojezičnih osebnih izkaznic. To zahtevo je med proračunsko razpravo v občinskem svetu formalno postavil Ravel Kodrič, ki je predložil resolucijo, ki nalaga Richettiju, naj ministru za notranje zadeve prikaže potrebo, naj pristojna državna oblast omogoči prosilcem v tržaški občini, da dobijo dvojezični osebni dokument. Občina Trst, kot piše v dokumentu KPI, ne sodi med območja, kjer so dvojezične izkaznice v skladu z mednarodnimi določili zakonsko obvezne, na občinskem ozemlju pa živi pravno priznana slovenska manjšina, ki je glede tega diskriminirana v primerjavi v Slovenci, ki živijo v sosednjih občinah. To prihaja jasno do izraza npr. v Križu in na Proseku, kjer imajo prebivalci, ki živijo na tej strani ceste (v tržaški občini) izkaznice samo v italijanskem jeziku, tisti, ki živijo na drugi strani ceste (v zgoniški in devinsko-nabrežinski občini) pa dvojezične. Kodrič je v svojem posegu opozoril tudi na hibridnost sedanjih političnih zavezništev in na njihovo nacionalistično obremenjenost, ki preprečuje mestu, da bi izkoristilo bogastvo, ki ga pomeni navzočnost večine slovenskih šol v pokrajini na območju tržaške občine. Omejevanje rabe slovenščine v javnosti pomeni po mnenju predstavnika KPI brezumno trošenje sredstev, ki jih italijanska republika že desetletja vlaga v slovensko šolstvo.
Med petkovo maratonsko razpravo se je oglasilo kar dvajset govornikov, tako da bodo občin-
ski proračun verjetno odobrili že na jutrišnji seji: Nedavni sporazum o preverjanju vsekakor ni prinesel napovedanega premirja med socialisti in demokristjani. Tajnik PSI Perelli je očital KD, da dosledno krši sporazume tako v Trstu, kot v Nabrežini in v Miljah, kjer na bi bili krajevni demokristjani popolnoma nezanesljivi. Glede položaja v Miljah pa demokristjani nasprotno očitajo PSI, da se samo v besedah poteguje za potrditev levosredinske uprave, na tihem pa se že konkretno pogaja z Listo Frausin za oblikovanje nove levičarske koalicije. Posebno ostra do socialistov je bila podpredsednica svetovalcev KD Polettijeva, katerim je očitala tudi nov "feeling" z LpT. Pokrajinski sekretar KPI Costa pa je dejal, da je v Nabrežini tristrankarska koalicija KD-SSK-PSI komaj tri mesece po izvolitvi klavrno propadla, zato bo treba čimprej poiskati »druge politične rešitve in tako preprečiti komisarsko upravo in torej nove volitve«.
Župan Richetti je pred pričetkom razprave v odgovor na vprašanje svetovalke Anamarije Kalc povedal, da pristojni občinski funkcionarji pripravljalo osnutek za oblikovanje občinske komisije za sožitje, katere ustanovitev je pred časom formalno predlagala prav svetovalka KPI. Šlo bi za pomembno posvetovalno telo, v katerem bi aktivno sodelovali kulturniki in javni delavci, ki se ukvarjajo s problemi sožitja. Podobna komisija deluje v okviru goriške občinske stvarnosti. O ustanovitvi te komisije bo verjetno tekla beseda še pred koncem leta.	§ -p
prijavo SDGZ obsojen zaradi poskusa goljufije v škodo slovenskih gostincev
aiSo	sl°venskih gostincev, ki
°krat riJ111 9°ljufiji, je nepridiprava ^eč na 9° stala. V petek je bil na-°Seih mecrzaškern sodišču obsojen na soč iir !®ecev zaporne kazni in 800 ti-H0stinskih° , 9°ljuf, ki je skušal po Falske a °^ratih na Krasu prodajat a ni ceni V?rate P° njihovi petkratni r®želne Gostinci, člani Slovenskega JJ ° domn 9°spodarskega združenja, ^Uclonia nt,Vnem inšpektorju KZE ne-kl^redova^*01 tainištvo združenja i aria ter a,7 podroben opis možata' S Esteri rr,611™0 tablico avtomobi-do (jn se je vozil od enega obra-______ru9ega. Tajništvo SDGZ je o
. pr; ,a zadruga v Trstu ob-?]«rnaP(Adal,ovalce oljk, da bo 1 i6tn v t rkia) začela z delova-‘iha, kit0Krek, 20. t. m. Letošnja zi.morala biti rekordna, n ®cej 0K dl napada oljčne muhe Im ei° oh ?]ena' Zaradi tega od-dite/esem Čajm sestanki po vaseh. Criužhib n nai se zglasijo v za-di, {ji pr°storih v industrijski -- ravnik, tel. 382555.
zadevi takoj obvestilo KZE, ki o inšpektorjih seveda ni vedela ničesar in je zato sprožila sodni postopek na sodišču. Goljufa so pristojne oblasti kmalu zatem prijele, odločilni pa so bili seveda ravno podatki, ki jih je posredovalo članstvo združenja. Naši gostinci so bili seveda prisotni tudi na petkovi razpravi, kjer je bil zaradi neizpodbitnih dokazov lažni inšpektor obsojen. Poudariti pa gre, da je bil to le eden v dolgi vrsti podobnih primerov, s katerimi se naše organizacije redno srečujejo. Podjetniki se namreč vsepogosteje soočajo s problemom takih ali drugačnih goljufov, ki skušajo prodajati določene artikle, sklicujoč se na zakonodajo, ki je posamezniki ne morejo poznati v podrobnostih.
Gostincem, trgovcem in obrtnikom se je goljuf predstavljal na najrazličnejše načine, ne samo kot inšpektor KZE, ampak tudi kot finančni stražnik ali kaj drugega. Zato bi bilo priporočljivo, da se podjetniki v sumljivih primerih nemudoma obrnejo na tajništvo SDGZ, ki bo zaradi svojih izkušenj znalo reševati take probleme neprimerno boljše, kot bi jih lahko posameznik.
Ministrski svet včeraj formalno odobril nov statut padriške raziskovalne ustanove
Ministrski svet je včeraj na predlog ministra za tehnološko raziskovanje Rubertija odobril nov statut Konzorcija za upravljanje padriškega raziskovalnega centra. Kot nam je povedal voditelj te ustanove Domenico Romeo so statut tudi formalno prilagodili državnemu zakonu št. 26 za gospodarski in družbeni razvoj Trsta in Gorice (tako imenovanemu paketu), ki med drugim določa, da mora biti v novem upravnem svetu Konzorcija tudi predstavnik Kraške gorske skupnosti. To krajevno upravo že zastopa Miloš Budin. Padriš-ko znanstveno ustanovo bodo v kratkem formalno vključili med javne ustanove vsedržavnega interesa, zaradi česar bo uživala poseben pravni položaj.
Drzen rop v mestnem avtobusu
Upokojenka Caterina Posarelli vd. DellAgata, stara je 72 let, stanuje pa v Ul. Solferino 3, je včeraj doživela hudo neprijeten dogodek, ki ji bo poleg finančnih pustil bržkone tudi psihološke posledice. Ženska se je nekaj pred 13. uro peljala z avtobusom št. 26 in ko je v Ulici Chiadino hotela izstopiti, jo je mlado dekle porinilo v stran ter ji s silo iztrgalo torbico. Rop je bil načrtovan in dobro organiziran, saj je dekle, potem ko je izstopilo z avtobusa, steklo do prijatelja, ki jo je čakal s prižganim motorjem in nato hitro odpeljal, tako da se je v nekaj sekundah izgubila za njima vsaka sled. V torbici je DelLAgatova imela 140 tisoč lir in osebne dokumente.
Policijskim agentom je nato povedala, da je dekle staro okrog 20-25 let, svetlih las, srednje visoke in tenke postave, njen pajdaš pa ima temne in skodrane lase. Agenti so žensko pospremili v bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč, ker ji je med ropom ročaj torbice ranil laket. Poškodbe sicer niso hude, ozdravela bo v petih dneh, dalj časa pa bo trajal šok, saj se je priletna upokojenka močno preplašila.
mogla nikoli otresti "primera Biermann".
Konec sedemdesetih let je pesnik zapustil Nemško demokratično republiko, pa čeprav je ostal zvest komunističnim idealom, ki se niso uresničili v Vzhodni Nemčiji, in nadaljeval svojo bitko tudi proti lažni svobodi realne demokracije. Njegov kritičen glas se je oglašal ob vsakem pomembnejšem dogodku in je torej pozorno spremljal tudi dogodke iz zadnjega leta. Kot Giinther Grass in nekateri drugi, je ostro skritiziral proces združevanja Nemčije, ki je po njegovem mnenju bilo vse v znamenju vsemogočne marke in ki ni postalo priložnost za novo demokratizacijo Nemčije.
^ Tiho nas je zapustila naša draga
Luigia Zubič vd. Cecchi
Žalostno vest sporočajo hči Nivea, zet Idle, vnuka Katja in Uroš, svakinji Tina in Ana, nečaka VValter in Corrado z družinama ter prijateljica Nilde.
Posebna zahvala dr. Egidiji Kos za njeno ljubeznivo prizadevanje.
Pogreb bo jutri, 19.'t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah.
Mačkolje, Trst, Barberton, 18. novembra 1990
KD Primorsko in Zveza žena Mačkolje izrekata Nevii in družini občuteno sožalje ob smrti drage mame.
Ob težki izgubi drage mame izrekata Nevii in družini globoko sožalje
Dario in Adrijana Gregori
t
Dne 13. novembra je premini! daleč od rodne Bazovice
Stanko Škrjanc
(PETEROSOV)
Počiva na zagrebškem pokopališču Miroševac.
SVOJCI
Bazovica, Hrpelje, Koper, Split, Zagreb, 18. novembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Maver vd. Petaros
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala g. župnikoma Vončini in Žerjalu, darovalcem cvetja in pevcem.
SVOJCI
Opčine, Dolina, Boljunec, 18. novembra 1990
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago
Regino Markon
Posebna zahvala naj gre dr. Marku Jevnikarju, g. Stanku Zorku in šolskim sestram pri Sv. Ivanu.
SVOJCI
Trst, Ferlugi, 18. novembra 1990
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način izrazili sočustvovanje in počastili spomin na nepozabno
Olgo Kocjan
se iskreno zahvaljujeta sestra Elvira in svak Armando Redoni.
Trst, 18. novembra 1990 (Pogrebno pojetje Zimolo)
SKD Barkovlje Ul. Cerreto 12
vabi danes, 18. t. m., ob 17. uri
na uprizoritev veseloigre Marjana Marinca
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka-Kontovela.
Sledilo bo martinovanje ob klobasah in domači kapljici.
Društvo slovenskih upokojencev Trst vabi na
Prireditev ob 100-letnici rojstva pisatelja
Franceta Bevka
v sredo, 21. t. m., ob 17. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20.
SPORED: uvodna beseda prof. Boris Pangerc.
Recitacije Stane Raztresen. Solopetje operna pevca Zlata in Ljubiša Ignjatovič, pri klavirju dr. Gojmir Demšar.
Vabljeni!
Štipendija SSD za visokošolce
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo četrto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flabjan«.
Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1990/91.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ulica Macchiavelli 22, II. nadstropje, telefon 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
__________gledališča______________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Danes ob 16. uri zadnja ponovitev Pi-randellovega HENRIKA IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Boset-ti, Marina Bonfigli, Camillo Milli in Edo-ardo Siravo. V abonmaju odrezek št. 1 -red prost. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 20. t. m., ob 20.30 premierska predstava gledališke skupine VENETO-teatro z delom LA SORPRESA DELL’A-MORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA,
Simfonična sezona 1990/91
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe.
Jutri ob 17. uri bodo v Mali dvorani gledališča Verdi predvajali drugi del video filma »DON JUAN«.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Danes, ob 16.30 ponovitev predstave gledališke skupine Pro.Sa produzioni iz Rima s Tolstojevo KREUTZERJEVO SONATO. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spremljata Anna Piera Protopapa na klavir in Adalberto Murari na violino.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Jutri počitek.
GLEDALIŠČE v Ul. Ananian
ARMONIA - Gledališka skupina
Danes ob 20.30 zadnja ponovitev predstave LA LOCANDA DE LOMO SELVATICO, ki jo je E. Vidiz povzela po Goldonijevi komediji La bottega del caf-fe. Predstavila se bo skupina I Commedi-anti.
Od 23. t. m. do 2. decembra se bo v
gledališču v Ul. Ananian predstavila skupina »Ouelli de IL LUMICINO« s komedijo LE BARUFFE CHIOZZOTTE Carla Goldonija. Režija Sidonia Santin Socal.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
Gostuje danes ob 18. uri v Ajdovščini s predstavo Ivana Cankarja HLAPCI.
KUD MAGNET IN
MG KRESNA NOČ
Danes ob 18. uri v dvorani A. Sirk v Križu predstava TANZSCHULE (Plesna šola) avtorja Sergija Verča. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega.
Ponovitve bodo: v petek, 23. in v soboto, 24. t. m. ob 21. uri ter v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri.
SLOVENSKA SKUPNOST
Devinsko-nabrežinska sekcija vabi na razpravo
ZAŠČITA KRASA I\ DOMAČE PREBIVALSTVO
v prostorih gostilne URDIH v Mavhinjah
jutri, 19. novembra, ob 20. uri.
Strankini predstavniki in izvedenci bodo obrazložili zakon o parku in razvoju Krasa, ki ga pripravlja deželni odbor.
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
Danes ob 11. uri bo v gledališču Verdi skupna protestna predstava gledališča Verdi, Stalnega gledališča FJK, Slovenskega stalnega gledališča in gledališča La Contrada. Nastopili bodo zbor in orkester gledališča Verdi pod vodstvom Ine Miesters in Guerrina Gruberja ter igralec Giulio Bosetti.
Vstopnice lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi - vstop prost.
SKD TABOR -Openski glasbeni večeri
Novi ciklus openskih koncertov se bo pričel v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja. Na sporedu Albinom, Vivaldi, Ipavec, Bartok in Kumar.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo
Jutri ob 20.30 bo na sporedu koncert Ernesta Kovačiča in Margarite Graf.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča)
MONTESHELL
Žavlje (Milje)
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9
CHEVRON
Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Eliši
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje
10. REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 26. novembra 1990, ob 19. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/11.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo ravnatelja
3.	Obračun in predračun
4.	Razprava
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Razno
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata GIANNI PASOTTI in FLA-VIO VAL. Razstava bo na ogled do 28. t. m.
V	galeriji JulieFs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoitella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Umik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bodo v torek, 20. t. m., ob 18. uri odprli razstavo MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«.
V	galeriji Torbandena v Ul. Torban-dena 1 je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto.
V	dvorani sindikata upokojencev pri
sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 44 bo od 19. do 25. t. m. razstavljal DUILIO ŠVARA svoje kipe, slike in risbe. Otvoritev razstave bo jutri, ob 18. uri, predstavil pa ga bo Milko Bambič.
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren bodo umestitve razrednih svetov in govorilne ure v četrtek, 22. t. m., za klasične vzporednice in C razrede ob 17.30 (oziroma 18. uri). Za A in B razrede pa v petek, 23. t. m., ob 18.45.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 15.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 22.00 Pretty woman.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Robocop II, i. P. Weller, N. Allen.
NAZIONALE II - 15.50, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Weekend con il morto, r. T. Kotcheff.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Daddy nostalgie, i. J. Birkin, D. Bogarde, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Giorni di tuono, i. Tom Cruise.
MIGNON - 16.00, 22.15 II divertimento della vita privata, i. Giancarlo Gian-nini, Delphine Forest.
EDEN - 15.30, 22.00 Camera con servi-zio orale, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Dick Tracy, i. Warren Beatty, Madonna, Al Pacino.
LUMIERE - 10.00 in 11.30 Le meravigli-ose favole di Andersen, ris.: 16.00, 22.15 Porte aperte, i. Gian Maria Vo-lonte.
ALCIONE - 17.45, 22.10 Benvenuti in Paradiso.i. Dennis Ouaid, Tomita Tomlyn.
RADIO - 15.30, 21.30 La cameriera, il magglordomo, la signora, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabi vse člane na
17. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 25. novembra, ob 8. uri v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4.
Dne 4. 11. 1990 je poteklo 60 let, odkar je naš požrtvovalni organist in dirigent
DRAGO PETAROS
iz Boršta
prvič zaigral na orgle. Da bi še veliko let nas spremljal v zdravju in veselju mu iz srca želi
Cerkveni zbor
JOSIP GERLI
iz Nabrežine, nekdanji tajnik nabre-žinske in dolinske občine, je 14. t. m. praznoval 90-letnico rojstva.
Zdravja in še mnogo let mu želijo hčere in sinovi z družinami
razne prireditve
Baragov dom v Ricmanjih vabi na prvo prireditev v obnovljeni dvorani, ki bo danes, 18. t. m., ob 16. uri. Gostuje Dramski odsek PD Štandrež iz Gorice s komedijo Jovana Popoviča JARA MEŠČANKA.
Mladinska skupina Finko Tomažič
prireja danes, 18. t. m., SEDMI LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri Kalu (nasproti Lebana). Čakajo vas bogate nagrade.
Danes, 18. t. m., bo s pričetkom ob 16. uri v župni cerkvi v Nabrežini SLOMŠKOVA PROSLAVA ob 190-letnici njegovega rojstva. Na sporedu bodo slavnostni govor, petje, recitacije, diapozitivi in molitve za prištetje Slomška k blaženim. Sledila bo družabnost v župnijski dvorani.
Danes, 18. t. m., bo mariborski škof dr. Franc Kramberger maševal v Rojanu ob 9. uri, v Bazovici ob 10.30 in v stolnici sv. Justa ob hvaležnici ob 16. uri. Pel bo mešani pevski zbor iz Stranj, pod vodstvom Domenika Krta.
Jutri, 19. novembra, bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu posvetilo večer problemom v zvezi Z NAČRTOVANIM KRAŠKIM PARKOM. O urbanističnih in pravnih problemih, ki se porajajo ob teh načrtih, bosta spregovorila arh. Igor Jogan ter odvetnik dr. Jože Škerk. Začetek ob 20.30.
Naš Duilio Švara, mandolinist v orkestru TPPZ Pinko Tomažič, bo jutri, 19. t. m., v prostorih sindikata upokojencev pri Sv. Ivanu v Ul. S. Cilino 44 otvoril ob 18. uri lastno razstavo kipov, slik in risb. Razstavljene umetnine bodo na ogled vsak dan do 25. novembra od 18. ure. Obiščite!
Dekliški zbor Slovenški šopek iz
Mačkolj vabi na CELOVEČERNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., v srenj-ski hiši v Mačkoljah.
izleti
Dekliški pevski zbor Glasbene matice organizira od 27. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Pragi. Cena izleta je 365.000 lir. V ceni je vključeno potovanje, bivanje in silvestrovanje. Kdor je zainteresiran, naj se v teku tedna javi v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
Turistična agencija Marco Polo priredi od 30. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Nici. Za informacije in vpisovanja telefonirati od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na št. (003865) 62742 ali (040) 200150 od 19. do 21. ure do 30. t. m.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 18. novembra 1990
ROMAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 8.25 in zatone ob 16.47.
Jutri, PONEDELJEK, 19. novembra 1990
NARSEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.57 najnižja -10 cm, ob 8.50 najvišja 49 cm, ob 15.56 najnižja -60 cm, ob 22.37 najvišja 24 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.24 najnižja -7 cm, ob 9.13 najvišja 46 cm, ob 16.24 najnižja -59 cm, ob 23.12 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb, pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Barbara Vidmar, Gari-ella Gallo, Stefano Bisiani, Alessaridro Vigini, Daniel Giraldi, Daniele Parma.
UMRLI SO: 63-letna Velia Chersuli, 84-letna lolanda Atena, 87-letna Celestina Leban, 84-letni Bruno Negri, 53-letni Antonio Barbato, 89-letna Cristina Ci-gon, 90-letni Stefano Zocovich, 80-letna Teresa leric.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 18. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - Odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	84	33	73	4	21
CAGLIARI	1	19	7	72	38
FIRENCE	16	64	89	54	46
GENOVA	14	21	84	9	56
MILAN	88	32	65	23	12
NEAPELJ	10	9	33	56	37
PALERMO	86	36	7	46	79
RIM	15	5	41	17	53
TURIN	38	75	21	2	85
BENETKE	19	59	89	16	3
	ENALOTTO				
2 11 1	2 1 2	1	X	1 1	1
KVOTE:
12	76.473.000.—
11	2.688.000.—
10	172.000,—
razna obvestila
Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča vse izvidnike in izvidnice, da se bomo danes, 18. t. m., ob 14.30 zbrali na sedežu v Ul. Risorta 3, kjer se bomo spomnili vseh že pokojnih skavtov. Nato se bomo skupno udeležili maše za-hvalnice pri Sv. Justu.
Odbor za zaščito Križa vabi vse vaščane na javno skupščino, na kateri bo predstavil svoj program. Skupščina bo danes, 18. t. m., ob 11. uri v dvorani občinskega rekreatorija v Križu.
SKD Primorec iz Trebč vabi vaščane, da se udeležijo akcije POMOČ SLOVENIJI. Prispevke lahko oddajo tajnici društva Tatjani Milkovič, blagajniku La-diju Correttiju, kot tudi na uredništvu Primorskega dnevnika ali jih nakažejo na tekoče račune pri naših bančnih zavodih.
SKD Tabor Opčine - društvo se pridružuje akciji za pomoč Sloveniji in zbira v popoldanskih urah prispevke članov in prijateljev v Prosvetnem domu.
Sekcija KPI E. Berlinguer prireja jutri, 19. t. m., ob 20. uri v gostilni Urdih v Mavhinjah, javno srečanje "Politični trenutek v občini Devin-Nabrežina".
čestitke
Mihaela je povila Fabiu sina ERIKA-Srečnima staršema čestitamo, novorojencu pa želimo, da bi zrasel v pridnega fanta. Cerkvene pevke iz Boljunca-Jutri najina draga mama TANJA rojstni dan slavi. Vse najboljše ji voščim0 Katja in Martina ter vsi ostali, ki 1° imajo radi.
_________mali oglasi
OPČINE CENTER - poslovni prostor popolnoma nov, 125.000.000 lir, proda Progettocasa - tel. 367667.
PRODAM dvižni most za mehanično delavnico. Tel. 200115 od 19. do 20. ure.
PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo v Ul. Flavia. Tel. 228390.
PRODAM seat marbello, letnik '89, pre' voženih 8.000 km, za 6.500.000 lir. Tel 567176.
PRODAM znano trgovino jestvin pri Sv-Jakobu po zelo ugodni ceni. Tel 763905 od 8.30 do 13. ure.
PRODAM alfasud 1300, letnik 81, v odličnem stanju. Tei. 228090.
PRODAM 5 hi žlahtnega belega vin3 lanske letine iz vinograda s kontrolh3' nim poreklom v kontovelskem bregu po zmerni ceni. Tel. 225304.
PRODAM golf memphis, letnik 88. P0*1' licati po 19. uri na št. 226355.
NUDIM lekcije iz angleškega jezik3. Tel. 225475 ob uri večerje.
ANGLEŠČINO IN FRANCOŠČINO iD' štruira študentka zadnjega letnika pr®. vajalske fakultete. Tel. 773486 ob u kosila.
IŠČEMO mesarskega vajenca. Za inft*^ macije se obrnite na tajništvo SDGZ Ul. Cicerone 8. Tel. 362949 oz. 362940,
IŠČEMO trgovskega potnika za prodaj3 elektronskih aparatov v FJK. Pism®1}-ponudbe poslati na P. P. 2012 - 340 Opčine (Trst).
INDUSTRIJSKO podjetje išče uradnj' ka/uradnico za administracijo in knl govodstvo. Zahteva se diploma vi J srednje šole, znanje slovenščine in ^ bobrvaščine. Pismene ponudbe p0®1 c na PUBLIEST srl, Ul. Monteccbi 1 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJSh
IŠČEM v najem hlev v zgoniški oi,<"j. za dva oslička. Telefonirati v P0S2. danskih urah - Luigi Bonetti, Salež ° št. 229448.
V BLIŽINI centra Ljubljane prodam sobno polopremljeno stanovanje'. kv. m, s kopalnico, kuhinjo in bat nom. Informacije na tel. (040) 41208 urah obedov.
KOMERCIALNA DRUŽBA nujno ^ prodajalca z že opravljenim voja=" j rokom, z znanjem srbohrvaščine s elektronskih komponentov. Piam ji. ponudbe poslati na PUBLIEST srl. ^ Monteccbi 6, 34137 Trst, pod 9eS »KOMERCIALA«.	^
FANTA z višješolsko izobrazbo za£jg-import-export v Trstu. Pisati na LIEST srl, Ul. Monteccbi 6, 3413? pod šifro »IMPORT-EXPORT«.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ušaj- ^
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu- ^ NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdob^o Berto Tonkič odpri osmico. Nuo in prigrizek lastne proizvodnje-KUPIM prikolico za avto. Tel. 2005
V OKOLICI Gabrovca se je izgd&j^V kastorjav pes pasme chow-cho^- 5584. ša se na ime Benk. Tel. na. št-Prosek 555.
NAŠLI SMO dva psa s kovinsko?” z imenom in št. 81-300. Tel. 211
Darujte v sklad
Mitje Cuka
C.P.S

Gabrovec 87 - Zgonik (Ts)
iipiiiiiiiliiiiiiiii

	
	


llBIlIBlillllllllllll
r~(f RAI 1__________________
7.00	Kvarkov svet: Narodni park v kraju Santa Rosa
8.00	Zelena linija
9.00	Maša, nabožna oddaja
10.10	Kronika obiska preds. Gorbačova v Vatikanu
11.10	Risanke
11.40	Kronika obiska preds. Gorbačova v Kvirinalu
12.15	Zelena linija
13.00	Tednik: TG 1'una
13.30	Dnevnik
14.00	Prenos iz Kvirinala
14.20	Igra: Toto-TV Radiocor-riere
14.30	Variete: Domenica in...
16.00	Prenos razgovora med predsednikoma Cossigo in Gorbačovom
16.20	Športne vesti
17.00	Tiskovna konferenca preds. Gorbačova
18.10	Pregled: 90. minuta
18.35	Podelitev nagrade Fiuggi preds. Gorbačovu in kronika odhoda
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: La primavera di Michelangelo (zadnji del)
22.25	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Evr. pokal skokov v vodo
^ RAI 2
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: Colpo di mano a Greta (vojni, VB 1957, r. Powell-Pressburger, i. Dirk Bogarde, Marius Co-ring)
12.00	Variete: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Medicinska rubrika
13.45	Variete: Ricomincio da due
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Rubrika: Studio Stadio -rimski maraton
18.30	Nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Variete: Bellissimo Beau-tiful
21.15	Nadaljevanka: Beautiful
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Rubrika o protestantizmu
23.45	Dokumentarec: La Rina-scenza a Firenze
0.10 Umbria Jazz '90: Carmen McRae
0.45 Film: Uomo scimmia (dram., ZDA 1943, r. VVilli-am Beaudine, i. Bela Lu-gosi, Wallace Ford)
|	^ RAI 3	|
10.35	Varite: Dancemania
11.10	Film: L'uomo ombra torna a časa (krim., ZDA 1944, r. Richard Thorpe, i. VVilli-am Powell)
12.50	Veliki interpreti: Sergiu Celibidache igra Fantastično simfonijo op. 14 (Hector Berlioz)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: II grande freddo (dram., ZDA 1983, r. Law-rence Kasdan, i. William Hurt, Tom Berenger)
16.00	Gledališče: La tempesta (Shakespeare, r. John Gorrie, i. Michael Hor-dern, Derek Goodfrey)
18.10	Drobci
18.35	Rubrika: Domenica gol (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi l’ha visto? (Donatella Raffai in Luigi Di Majo na sledi izginulih oseb)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Filmske novosti
23.40	Deželni nogomet
[	TV Slovenija 1	~~|
8.15	Otroška matineja: Živ žav,
9.10	nanizanka Hov!
9.35	Dok. oddaja: Gradovi
10.10	Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (7. del)
11.00	Nan.: Pri Huxtablovih
11.25	Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja
12.55	Ansambel Vujičič
13.10	Variete italijanske TV: Uno, due, tre (pon.)
14.40	Nad.: Alternative 4
15.30	Sova: nanizanki Zlata dekleta in Poirot Agathe Christie (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Trije novčiči v vodnjaku (ZDA 1954, r. Jean Ncgulescu, i. Clifton Webb, Jeanne Peters)
18.50	Risanka, Mernik, Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Informativni odd.: Po ujmi, 20.20 Dober sosed varuje tvoj dom
21.55	Dnevnik, šport in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Poirot Agathe Christie
TV Koper___________
12.30	Tenis - turnir Masters v Frankfurtu
13.30	Športni pregled: Sportime Domenica
18.00	Superwrestling
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
19.45	Video glasba: Tutti frutti (ponovitev)
20.30	Nanizanka: Mod Sguad e i ragazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - Turnir Masters v Frankfurtu
24.00	Eurogolf - evropski turnirji
PET TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Ko se korenin zavemo
13.00	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna niza: Veselje do lepe oblike, 20.45 Atlantik
21.35	Tenis - turnir Masters iz Frankfurta, nato reportaža o nogometnem srečanju Olimpija-Rijeka in športni pregled
L CANALES____________________
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dok.:ArcadiNoe
10.30	Aktualno: II Girasole, 11.00 Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v kinu
14.25	Film: Vacanze romane (kom., ZDA 1953, r,. Willi-am Wyler, i. Gregory Pečk, Audrey Hepburn)
16.45	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Pred TV premiero filma: Sabato, domenica e lunedi
17.30	Aktualnosti: Nonsolomoda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto! 19.45 La mota della for-
20.30	Film: Superfantozzi (kom., It. 1986, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Gigi Re-
o der)
Aio Pred TV premiero filma:
_ Sabato, domenica e lunedi
3.00	Aktualnosti: Nonsolomoda
3-30 Italija sprašuje •30 Filmske novosti ■35 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Mania di perfezio-ne, 1.35 L'ora di Hitchcock
RETE 4
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hol-lywood
9.00	Rubrika: Cadillac
9.25	Filmske novosti
9.30	Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia -Projekt za okolje
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Un cane da premio, Torta di avena in II pupazzo nella scatola
13.45	Nadaljevanke: Marilena,
16.10	La mia piccola solitu-dine, 17.20 Ribelle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: Un dollaro d'onore (vestern, ZDA 1959, r. Ho-ward Hawks, i. John Way-ne, Dean Martin, Angie Dickinson)
23.30	Koncert v Scali: Riccardo Muti dirigira Simfonijo »iz Linza«v C-dum št. 36 K 425 Wolfganga A. Mozarta
0.15 Filmske novosti
0.20 Tenis - Masters ATP v Frankfurtu
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Rubriki: Šport v ZDA, 12.20 Guida al campionato
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Aktualnosti: Be Bob a Lula,
14.45	Domenica Zip
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Nata libera
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pressing
22.00	Variete: Mai dire gol
22.30	Film: II calore sotto la pelle (erot, Fr. 1985, r. Andre Koob, i. Kevin Bernardi)
0.05 Rock opolnoči: Prince s Tmst
1.05	Nanizanki: Mike Hammer,
2.05	Benson
8.30	Nanizanki: Arthur, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Nanizanka: Captain Power
13.30	Film: Ponzio Pilato (zgod.,
It. 1961, r. Irving Rapper, i. JeanMarais)
15.00	Film: Vento d'autunno (dram., ZDA 1976, r. Charles Pierce, i. Jack Elam)
17.00	Film: II bandito di Sierra Morena (pust., Šp. 1957, r. Jose Forgue, i. Francisco Rabal)
18.30	Nan.: Sherlock Holmes
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: Vietnam - la grande fuga (vojni. ZDA 1986, r. Gideon Amir, i. David Car-radine, Steve James)
22.00	Dok.: Diario di soldati
22.30	Film: Le bel ve delle Mon-tagne Rocciose (pust., r. Richard Bausbach, i. An-thony Caruso)
TMC___________________
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Nedelja na TMC
12.30	Rock: Cliff Richard
14.00	Film: II paradiso non pub attendere (fant., ZDA 1978, r. Ernest Pintoff, i. Nancy Walker)
16.15	Svetovno prvenstvo v roc-k'n'rollu
17.15	Film: Corrida messicana (kom., ZDA 1948, r. Charles Barton, i. Gianni in Pinot-, to)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis (ured-
nik Sergio Colabona, vodi Andrea Gris)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Galagoal (vodi Alba Parietti)
22.20	Film: Shanghai Express (dram., ZDA 1932, r. Josef Von Sternberg, i. Marlene Dietrich, Clive Brook)
24.00	Film: Un pianto nella notte (dram., ZDA 1978, r. Richard Lang, i. Michael Parks)
TELEFRIULI_____________
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: Accadde al peniten-ziario (kom., It. 1955, i. Aldo Fabrizi)
22.00	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk); 10.40 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (7. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati in komentarji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke: Zlato Kladivo, nato Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže;
11.30	Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna;
9.00	Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka;
15.00	Šport in glasba; 18.00 Lestvica LP;
19.00	Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Glasba.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba.
111!
laillllllBIIIBIIIIBIIIIIIISSII
	
»•

«1

:: ' ''
:
C
RAI 1
	{ RAI 2	JV RAI 3	|	TV Slovenija 1		TV Koper
in te 'Aktualno: Uno mattina 11 ot ^ad-: Santa Barbara 11 ne dat;ranji dnevnik
5 Film: Noi due soli (kom., It. 1950, r. Girolami-Metz-Marchesi, i. Walter Chia-11 nn vnies vesti ll -ir, J^ariete: Fantastico bis
14	no ^nevnik - tri minute
o Kvarkov svet: Rešimo ,. _ Pando
15	nn Risanke
15	in 5edem dni v parlamentu
16	oo x?,n jdelikov šport
17	^ladinska oddaja: Big! 1805 ^abožna oddaja in vesti
•°5 Nanizanka: Cose dellal-jo 4c c10 ^ondo
19	4n A fd': Santa Barbara
20	in STanah in dnevnik 2a45 p^ dična tribuna
dm: Sulle tracce dellas-sassino (krim., ZDA 1988, • Roger Spottisvvoode, i. 5>idney Poitier, Tom Be-
P°nuCert: Uomini soli - I 24'°° Nočni h
0-25 n„v.ni., dnevnlk lo vreme
dintom^ Mezzanotte e
7.40	Nan.: Lassie, risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30	Božanska komedija
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Film: II caso Rabanser (krim., Nem. 1950, r. Kurt Hoffmann)
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.10 Qu-ando si ama, 14.55 Destini
15.20	Film: Addios Gringo (vestern, It. 1965, i. Giuliano Gemma)
17.00	Vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca in šport
18.30	Rubrika: Rock cafe
18.45	Nanizanka: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: II commissa-rio Kbster
21.35	Film: Terra lontana (pust., ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart, Ruth Roman)
23.15	Dnevnik nocoj
23.25	Aktualno: Cinema 2000 0.20 Dnevnik in horoskop 0.35 Film: I parenti terribili (dram., Fr. 1954)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Pozor, so tudi otroci tu!, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestnem vesolju
15.30	Šport: Trial Indoor
16.00	Balinanje: Italija-Francija
16.30	Nogomet: A tutta B
17.35	Nanizanka: Throb
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piti, Una cartolina spe-dita da Andrea Barbato
20.30	Ponedeljkov proces
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: Matrimonio e stup-ro (dram., ZDA 1980, r. Peter Levin, i. Mickey Rour-ke, Linda Hamilton)
24.00	Nočni dnevnik
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev, 9.10 Ciciban, dober dan
9.25	Mozaik. Slovenski ljudski plesi iz Notranjske, vzhodne Primorske in iz ljubljanskega predmestja,
9.55	Utrip, 10.10 Zrcalo tedna, 10.25 Mernik
10.45	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Pop pevci pojejo Brechta
18.15	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Rak, 18.45 Čebelica Maja
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20050 Drama: Zver (B. Brecht, r. Alejandro Ouintana)
21.10	Osmi dan
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Filmska glasba
23.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Poirot Agathe Christie
12.30	Dok.: Čampo Base, vmes (13.30) Superwrestling
15.45	Eurogolf - evropski turnirji
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Argentinski nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Slovenski oktet
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Dok.: Camel Trophy
21.30	TVD Novice
21.45	Zamejski šport: 6. krog
22.15	Rubrika: Šport Parade
23.15	Eurogolf - evropski turnirji
0.15 Rubrika o boksu: Speciale Bordo Ring
| ^ TV Slovenija 2
16.45	S šahovske olimpiade
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Lepa naša domovina
20.30	Sedma steza
21.50	Dokumentarec: Ekološka bela krizantema
21.35	Omizje
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestri; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Ever-greeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: KinottO; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.

0 tjianizanka: l 9.05 &eNe11
lar?\ua ra9azza n/1 (kom., ZD
10.30 Akh 1R°use)
12°o ftalp0: Gent
l7/i c-V1 pranzo
tort 7,ris' 13-30 •°n- 14.15 II (j
J,
16	offro3®0^1^
»S*«,
9ioeco°4Ri’"‘
Tv m' Linanw (k^ 22.40 K°aren'iede™U 23.10 \an". Časa Vi;
ariete:

RETE 4________________
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti,	10.30
Aspettando il domani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d a-more
19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35 Nadaljevanka: La donna del mistero
22.45 Aktualna vprašanja: Lette-re dal Golf o
23.15 Film: Gilda (dram., ZDA 1946, r. Charles Vidor, i. Rita Hayworth, Glenn Ford)
1.30	Filmske novosti
1.35 Film: Situazione pericolo-sa (dram., ZDA 1941, r. Bruce Humberstone, i. Betty Grable)
ITALIA 1________________
7.00 Otroška oddaja
8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Super-car, 15.30 Čompagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45 Nanizanke: Il mio amico Ultraman, 19.30 Časa Kea-ton, 20.00 Cri Cri
20.30 Film: La piccola bottega degli orrori (fant., ZDA 1986, r. Frank Oz, i. Rick Moranis, Ellen Greene)
22.25 Aktualnosti: Buzz
23.00	Film: Pink Floyd The Wall (glas., VB 1982, r. Alan Parker, i. Bob Geldof)
0.55 Nanizanki: Mike Hammer, 1.55 Benson
OPEON__________________
7.00 Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45 Variete: Telemeno
15.00	Nad.: Signore e padrone
16.00	Tedni o lepoti: Fitness 16.30 TV film: Body Business -
Stregata dal potere (1. del)
18.00	Nanizanki: Sherlock Holmes, 18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Non ti conosco piu amore (kom., It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Johnny Dorelli, Monica Vitti)
22.30	Aktualno: Contintasca
23.00	Film: Il miracolo (kom., Fr. 1986, r. Jean Pierre Mocky, i. Michel Serrault)
0.30 Nanizanka: I classici dell -erotismo
TMC_____________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 L'enigma, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: I miserabili (dram., ZDA 1852, r. Lewis Miles-tone, i. Debra Paget)
17.00	Aktualno: Ženska TV 17.50 Nanizanki: Autostop per il
cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Film: La storia di Lady Hamilton (zgod., VB 1973, r. James Cellan Jones, i. Peter Finch, Glenda Jackson)
22.30	Variete: Ladies & Gentle-man
23.05 Večerne vesti in šport
23.25 Mednarodni prenosi 0.25 Film: Jack lo sguartatore (krim., ZDA 1958, r. David McDonald)
TELEFRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite nihate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nan.: Chopper One
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30. 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna '52''; 18.35 Glasba in telefon; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 aDružina; 11.00 Knjige; 12.00 Glasba in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d ltaly; 18.32 Glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Glasba.
Posluje v Drevoredu Friuli v središču mesta
V Krminii so včeraj odprli prvo podružnico Kmečke banke
Danes in jutri v Kulturnem domu
Konferenca in koncerta sodobne glasbe
Kmečka banka je od včeraj prisotna tudi v Krminu v upravnem, gospodarskem in tudi trgovskem središču zahodnega dela Brd in tudi bližnjih furlanskih krajev v videmski pokrajini. V Drevoredu Friuli, ki velja za eno središčnih ulic, so včeraj dopoldne slovesno odprli prvo podružnico Kmečke banke. V njej bo v začetku zaposlenih sedem uslužbencev, klientom pa bo nudila vse bančne usluge, ki jih danes opravlja osrednji sedež banke v Gorici.
V	Drevoredu Friuli se je včeraj dopoldne zbrala majhna množica predstavnikov gospodarskega in javnega življenja iz Krmina in bližnjih krajev. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnik Pokrajine, odbornik Panzera, predstavniki vseh slovenskih kreditnih zavodov v zamejstvu, ravnatelj Banca ddtalia, predsednik in podpredsednik Goriške hranilnice, predstavniki konzorcija ljudskih bank, katerega član je tudi Kmečka banka, najvišji predstavniki Ljubljanske banke iz Nove Gorice in tudi številni predstavniki naših rojakov na Krminskem, ki bodo v Kmečki banki odslej našli poleg poslovnosti tudi potrebno domačnost.
Udeležence slovesnosti je pozdravil ravnatelj podružnice dr. Marjan Ro-ner.
V	krajšem nagovoru v obeh jezikih pa je predsednik upravnega sveta Kmečke banke Ksaverij Leban na kratko orisal razloge, ki so bili vodilo za nastanek banke pred več kakor osemdesetimi leti. Ves čas je banka namenjala posebno pozornost razvoju
kmetijstva na Goriškem in posebej v Brdih. Med ustanovitelji so bili tudi številni kmetje z območja Brd. Nastala je v obdobju, ko je bilo kmetijstvo poglavitna gospodarska panoga na Goriškem, tako v njenem nižinskem kakor gričevnatem svetu. Ta Goriška pa je od nekdaj imela dve središči: osrednje v Gorici, z vrsto državnih in deželnih uradov in manjše v Krminu, kamor je težil zlasti zahodni del Brd. Dr-
žavna meja je otežila vezi med Brdi in Krminom, vendar jih ni mogla povsem pretrgati. Gospodarska struktura se je v desetletjih znatno spremenila. Kmetijstvo, še posebej specializirano vinogradništvo ohranja svoj pomen, vendar se prav v Krminu in bližnjih krajih zelo hitro razvija industrija in drobno gospodarstvo ter obrtništvo.
Kmečka banka je z novo podružnico vsem na razpolago z najsodobnejšim bančnim servisom. "V nekem smislu
smo z odprtjem podružnice pripomogli k ponovnemu uveljavljanju Krmina kot drugega kmetijskega in gospodarskega in upravnega središča na ožjem Goriškem. To pa bo tudi korak v smeri, da se bo banka, kot ustanova, tudi fizično približala dosedanjim klientom in vsem potencialnim klientom na tem območju," je v nagovoru povedal Ksaverij Leban.
Dobrodošlico z voščilom za uspešno poslovanje v korist razvoja celotne skupnosti je v imenu občinske uprave izrekel župan Ambrosio. Tudi on je podčrtal vlogo Kmečke banke pri utrjevanju nekdaj zelo tesnih vezi briškega prebivalstva s Krminom. Odpirajo se zdaj tudi nove možnosti poživitve gospodarskega sodelovanja. Ambrosio je nadalje v kratkih obrisih prikazal prizadevanja Občine za celosten razvoj in napredek mesta pri čemer lahko banke in med njimi Kmečka banka, ob spoštovanju "uravnovešene pluralnosti interesov" odigrajo pomembno vlogo .
Zadnje dejanje pred simboličnim rezanjem traku, kar je opravil župan Ambrosio, je bil blagoslov krminskega župnika msgr. Trevisana, ki je predsedniku Kmečke banke in novi pobudi nasploh tudi v zelo lepi slovenščini zaželel najboljšega uspeha v skupno korist.
Sledil je ogled najsodobneje opremljenih in urejenih prostorov banke, kjer bodo poleg poslovnosti vsi klienti našli tudi prijaznost in domačnost.
Na sliki (foto Klemše): z včerajšnje slovesnosti.
Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer prireja danes in jutri zvečer v Kulturnem domu v Gorici dva koncerta mladih evropskih izvajalcev ter srečanje z enim vidnejših skladateljev sodobne glasbe, ki bo uvedel v kritično poslušanje in ocenjevanje glasbenih dogodkov. Predavanje bo danes ob 18. uri. Gost bo skladatelj Franco Donato-ni, ki bo govoril na temo Mlada glasba danes v Evropi.
Po tem uvodnem srečanju bo nocoj ob 20.30 prvi od koncertov: predstavil se bo komorni ansambel "Ensemble recherche" iz Freiburga, ki bo izvajal skladbe Borradorija, Nove, Gervasoni-ja, Dohmena, Gurschinga, Van Rosse-ma, Bonsa in goriškega skladatelja Fausta Romitellija.
Jutri ob 20.30 v Kulturnem domu, bo sledil še drugi koncert, na katerem se bo predstavil pariški "Ensemble Jac-gues Delecluse". Petčlanski ansambel bo izvajal skladbe sodobnih avtorjev Verranda, Macchija, Bartlinga, Birken-kotterja, Franssesna, Van Emmerika, Ackermanna in Royeja.
Koncerta pomenita enkratno priložnost za stik s sodobno glasbo skladateljev nove generacije, ki se navezujejo na delovanje milanskega združenja "Nuove sincronie", in v izvedbi ansamblov, ki sta se specializirala prav v izvajanju sodobne glasbe in imata za sabo že desetine snemanj za radijske postaje številnih evropskih držav ter koncerte v mnogih med najpomembnejšimi dvoranami po Evropi-Goriška koncerta bodo v Italiji ponovili samo še v Milanu (v torek in sredo).
Za realizacijo porabili 18 let in 6 milijard lir
V Tržiču so včeraj odprli nov dom in center za ostarele
V Kulturnem domu na ogled razstava štirinajstih srednjeevropskih grafikov
V Tržiču so včeraj slovesno predali namenu nov dom in center za osterele občane Tržiča in štarancana. Za novo središče so potrosili 6 milijard lir, ne morejo pa se pohvaliti, da so ga uresničili prav v rekordnem času, saj je od prvotnega načrta minilo nič manj kot 18 let. V novem domu je postora za 70 samostojnih in 25 nepokretnih oskrbovancev. Kompleks v Ul. Crociera zaseda več kot 16 tisoč kv. metrov površine z vrtom, balinarskimi igrišči in parkirišči. Poslopje na 1.500 kv. metrih površine v vsakem od treh nadstropij
Uprava Slovenskega dijaškega doma iz Gorice se lepo zahvaljuje Kmečkemu društvu iz Štan-dreža, ki je ob prazniku sv. Martina darovalo domu večjo količino zelenjave.
Slovenski taborniki v Italiji RMV Trst - Gorica
vabijo člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 18, ob 10. uri v prostorih slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel v Gorici, Ul. Croce 3.
Vabljeni
nudi poleg sob in skupnih bivalnih prostorov za oskrbovance ter vseh potrebnih storitev še protore za razne dejavnosti. S tem naj bi dom bil pravzprav nekak večnamenski center, ne samo kraj za bivanje starejših občanov, pač pa kraj srečevanja in center za socialne, kulturne in ustvarjalne dejavnosti.
Na včerajšnji slovesnosti ob odprtju so sodelovali župan Demarchi, deželna odbornica za socialno skrbstvo Lamberti-Mattioli, komisar KZE Pani-co ter predstavniki drugih javnih in krajevnih ustanov.
Skupščina zelenih
Goriška Zelena lista sklicuje danes ob 9.30 občinsko skupščino v Kulturnem domu, na katero so vabljeni vsi, ki se čutijo zeleni in želijo sodelovati pri oblikovanju skupnega političnega subjekta zelenih. Na zborovanju, ki sodi v okvir procesa združevanja različnih izrazov zelenega gibanja na vsedržavni ravni, bodo razpravljali o' statutu liste, o delovanju zelenih v izvoljenih telesih ter o procesu združevanja. Izvolili bodo tudi predstavnike, ki bodo predstavljali Gorico na deželni skupščini zelenih list 1. decembra v Vidmu.
V Kulturnem domu v Gorici se je predsinoči z odprtjem razstave Srednjeevropska grafika začel niz prireditev ob praznovanju 9. obletnice odprtja doma. Grafična razstava je pomemben likovni dogodek, kot so uvodoma poudarili predsednica upravnega odbora doma Nada Sanzin, kritik Jožko Vetrih in Gianleonardo Lorenzi-ni, predsednik združenja Endas, ki je
razstavo priredilo že pred nekaj meseci v Tržiču in je sedaj sodelovalo tudi pri postavitvi v Gorici.
Na ogled so grafike 14 umetnikov iz treh dežel: Karl Brandstdtter, Rober-tSvoboda in Josef Tichy iz Avstrije, Bogdan Borčič, Štefan Galič, Zvest Apollonio in Klavdij Tutta iz Slovenije, Sussanna Fedrigo, Aldo Bressanut-
Združenje goriških industrijcev: German potrjen za predsednika
KD v Gorici zahteva revizijo osnutka o turističnih območjih
Giovanni German, ki je v zadnjem dveletnem mandatu vodil pokrajinsko združenje industrijcev, bo to funkcijo opravljal še za dve leti. Prav tako so bili skoraj v celoti potrjeni tudi člani izvršnega odbora. Potrditev dosedanjega vodstva tolmačijo kot priznanje usmeritvi, ki jo je združenje zagovarjalo v zadnjem obdobju.
V vodstvu stanovske organizacije so poleg Germana, gospodarstvenika na področju gradbeništva in kovinskopredelovalne industrije, so še Giuseppe Agostinis, Enzo Brasca, Massimo Zulli ter Piero Vittori, vsi s funkcijo namestnika predsednika. Izvršni odbor šteje nadaljnjih dvajset članov.
Združenje industrijcev na Goriškem šteje danes 220 podjetij s 6.500 zapos-
lenimi. Največ je podjetij kovinskopredelovalne stroke (okrog 2.500 zaposlenih), sledijo podjetja živilskega sektorja (okrog 900 zaposlenih) in tekstilne industrije (okrog 800 zaposlenih).
Giovanni German je zagotovil, da bo združenje tudi v prihodnjem obdobju zasledovalo dva osnovna cilja: nuditi članom kar največ uslug in utrjevati vlogo industrijskega sektorja v gospodarski strukturi na Goriškem.
■ Društvo GMG prireja danes 14. množični pohod Stragorizia. Pokrovitelj je Goriška hranilnica. Udeleženci bodo lahko izbirali med 7, 11 in 21 kilometrov dolgo progo. Start in cilj sta pred športno palačo pri Madonni-ni. Prvi udeleženci (najdaljši pohod) bodo šli na pot ob 9. uri.
Krščanski demokrati v Gorici niso zadovoljni z osnutkom deželnega zakona št. 240, ki predvideva preureditev, oziroma prerazporeditev turističnih ustanov. Osnutek so soglasno ocenili kot neugoden in neprimeren, kakor izhaja iz krajšega tiskovnega poročila. Negativno stališče izhaja predvsem iz ugotovitve da območje Gorice, Brd, Krmina, Gradišča in Goriškega krasa ni bilo zajeto v omenjeni osnutek kot z deželnega vidika zanimivo turistično področje.
Poteza je toliko bolj nerazumljiva, ker je bilo v teh krajih v zadnjih letih vloženih veliko sredstev v razvoj turistične dejavnosti. V posebnem dokumentu predstavniki goriške krščanske demokracije zahtevajo, da se v osnutek zakona vnese popravek in vključi področje Brd in Posočja med območja specifičnega turističnega pomena.
Namesto šestih območij z izrazito turistično naravnanostjo, naj bi jih bilo v deželnem okviru, z vključitvijo Goriške, sedem.
Tatovi v šoli
Šole postajajo vse bolj zanimive tudi za tatove, ki so v zadnjem času že vlomili v razna šolska poslopja in odnesli predvsem videorekorderje, računalnike in druge učne pripomočke. Zadnjega od tatinskih podvigov so odkrili včeraj zjutraj v tehničnem zavodu Fermi v Ul. Diaz v Gorici. Neznanci so ponoči skozi okno vlomili v šolsko poslopje in odnesli stereo napravo. Skoda znaša približno poldrugi milijon lir. V teku je preiskava, da bi izsledili krivce.
ZENSKI BUTIK
S
•ILVIA
GORICA-Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224
NOVI MODNI ARTIKLI ZIMA 1990/91 KROJI ZA MOČNEJŠE POSTAVE
\modwa mamba five o^clock dl®fc feorooi
razna obvestila
Društvo upokojencev Gorica sporoča, da bosta avtobusa za udeležence martinovanja, DANES, 18. t. m., vozila po sledečem razporedu: 1. avtobus (ob 13.30): Travnik, Gostilna Primožič, Oslavje, Šte-verjan, Podgora in Štandrež. 2. avtobus (ob 14.00): Gabrje (pri vodnjaku), Sovod-nje in Štandrež.
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo v soboto, 24. novembra, TRADICIONALNI SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v društvenih prostorih. Sejem bo od 15. do 19. ure.
ti, Franco Degrassi, Grazia Aiello, Mi-rella Scott Sbisa in Silvan Bevčar iz naše dežele.
Gre za nujno omejen, vendar obenem dovolj bogat izbor, ki omogoča vpogled na vrednote in značilnosti grafičnega ustvarjanja v treh obmejnih in sosednih deželah, je ob odprtju naglasil kritik Jožko Vetrih in izrekel priznanje Kulturnemu domu za posluh in pozornost, ki ju je vedno pokazal za take likovne preglede.
Na sliki (foto Marinčič) občinstvo ob odprtju razstave.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 11. do 17. novembra.
RODILI SO SE: Andrea Pascolat, Tati-ana Scorianz, Laura Pandolfo, Andrea D® Marco, Daniela Vižintin.
UMRLI SO: 81-letna upokojenka Giu-seppina Batti, vdova Zej, 81-letna upokojenka Raffaella Turus, 80-letna upokojenka Lia Sandri, vdova Bradaschia, 90-letna upokojenka Callista Tarlao, vdova Lep' re, 86-letna upokojenka Jolanda Bianch1' vdova Kosainc, 83-letna upokojenka Maria Aurora Visintin, vdova Vinzi, 85-letn^ upokojenka Felicita Rožic, 78-letni upokojenec Giovanni Zamar.
OKLICI: karabinjer Francesco Varon® in uradnica Emma Carloni, zdravnik Luj gi Bertolo in zdravnica Luisa Slamp, nik Massimo Lia in uradnica Flavia b culin, pripadnik državne policije vi Surace in delavka Lucia Beltramini.
POROČILA STA SE: pripadnik državne policije Gianfranco Oualizza in ura niča Susanna Vidoz.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Due nel mirino«.
VERDI 15.15-22.00 »Presunto innocent®'"
VITTORI A 15.30-22.00 »Linda Blair e rl posseduta«.
rri v • v
Trzic	.
EKCELSIOR 14.00-22.00 »Fantasia«- 1 sanka.
COMUNALE 15.15-22.00 »Mr. and Mr Bridge«.
Nova Gorica	.
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 » cestna gostilna«.	v
SVOBODA Šempeter 18.00 »Vrnlt7<aP°-bodočnost 3. del«, 20.00 »Seks v m«.	l930
DESKLE 17.00 »Nacija vesoljcev«. »Senator in striptizeta«.
JRNA LEKARNA V GOBfC1 3assi - Raštel 52 - tel. 53J JRNA LEKARNA V TRŽIČ
__________pogrebi
Jutri v Gorici ob 8. uri Batti, vd. Zej iz bolnišnice Boga v cerkev na Rojcah in pokopališče.
Giusc£pl$
r?-"”
Uprava v Sovodnjah zavrača namige opozicije
Polemike o župnišču in uporabi telovadnice
Celovečerni koncert v petek, 23, novembra
Slovenski oktet bo nastopil ob obletnici Kulturnega doma
Občinski svet v Sovodnjah je na svoji zadnji seji poleg vprašanj, o katerih smo že poročali, obravnaval še nekatere aktualne probleme in soglasno odobril dve resoluciji. S prvo so se ponovno zavzeli za odpravo cestnine za težki promet na avtocestnem odseku med Moščenicami in Vilešem. Gre za vprašanje, na katerega že dalj časa opozarjajo predvsem občine v tržiš-kem okolišu in ki naj bi ga začeli kmalu konkretno reševati s poskusno liberalizacijo avtocestnega odseka v začetku prihodnjega leta. Občina So-vodnje podpira to rešitev, ki bi imela pozitivne učinke tudi na drugih prometnicah v pokrajini.
Z drugo resolucijo so opozorili na težave sodstva v Gorici, kjer pomanjkanje sodnikov in pomožnega osebja ter neprimernost struktur onemogočata hitro in učinkovito upravljanje pravice. Občinski svet je pooblastil župana in odbor naj izvedeta vse primerne korake za rešitev teh problemov.
Na seji je bil govor tudi o nekaterih Proračunskih spremembah, nato pa je odbor predstavil programsko poročilo za leto 1991. O njem bodo razpravljali na eni od prihodnjih sej, ko bodo vzeli v pretres občinski proračun.
Dve vprašanji sta bili predmet živahne konfrontacije med večino in opozicijo. Obe je postavil svetovalec SSk Andrej Fajt. S prvim je opozoril na pismo škofije glede obnove župnišča v Sovodnjah in hotel vedeti, kaj je nanj odgovorila uprava. V pismu se je škof zavzel za takojšnjo obnovo župnišča, če pa to ni mogoče, naj bi ob-
čina poslopje darovala Cerkvi. Slednje rešitve uprava ne jemlje v poštev, pač pa namerava obnoviti župnišče. V proračun je vnesla primerno postavko in jo bo v proračunu za leto '91 še povečala, je povedal odbornik Mauro Tomšič. Krivdo, da načrta še ni mogoče izvajati, ne gre pripisati občini, ampak krčenju državnih izdatkov, ki onemogočajo tudi izvajanje drugih javnih del. Fajt s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je menil, da bi morala občina podariti župnišče Cerkvi, tako da bi slednja lahko zaprosila za deželni prispevek, verniki pa bi lahko zbirali prostovoljne prispevke. Župan Primožič je odgovoril, da lahko verniki to storijo že danes in da je vsak prispevek za obnovo župnišča dobrodošel. Nakazal je tudi začasno rešitev za župnika, ki naj bi mu dali na razpolago prosto stanovanje v Gabrjah.
Drugi problem, na katerega je opozoril Fajt, je razporejanje urnika treningov v občinski telovadnici. Hotel je vedeti, kateri so kriteriji za določanje urnika in pri tem namignil na diskriminacijo med društvi. Odbornik Marjan Tomšič pa je odločno zavrnil te namige in dejal, da je komisija upoštevala potrebe vseh društev ter jim skušala, kolikor je mogoče, ugoditi po kriteriju razsodnosti. Če pa bi upoštevali toge kriterije številčnosti, bi se nekateri najbrž čutili še bolj oškodovani kot se sicer. Vsekakor, je napovedal Tomšič, bo komisija še pred iztekom letošnje sezone določila kriterije za uporabo občinske telovadnice v prihodnji sezoni.
Posebej predstavljati Slovenski oktet (na sliki) je odvečna stvar. Ansambel, ki ima za sabo štirideset let uspešnega nastopanja, je dovolj znan zaradi svoje izredne kakovosti in nadvse dovršenega repertoarja.
Da bi se na nek način oddolžili Slovenskemu oktetu za nadvse dragocen doprinos slovenski zborovski ustvarjalnosti ter slovenski kulturi nasploh, sta Zveza slovenskih kulturnih društev in upravni odbor Kulturnega doma sklenila, da vključita celovečerni koncert Slovenskega okteta v letošnji niz pobud ob deveti obletnici dejavnosti kulturno-športnega središča.
Pred kratkim smo praviloma ugotavljali, da odlike Slovenskega okteta, ki jih polno priznava tudi glasbeno inozemstvo, so tako v plemenitem in polnem zvoku, tenkočutnem zlivanju glasov, plastičnem podajanju kakor v izredni homogenosti in enotnem izrazu, ki je tako potreben pri vokalnih skladbah, kjer izražanje besedila predstavlja bistven reproduktiven element. Dinamična lestvica tega odličnega ansambla dopušča pevcem, da izvajajo tudi dela, ki so pisana za številčno močan zbor.
Repertoar Slovenskega okteta zajema glasbena dela od renesanse do najmodernejših struj, od umetnih do ljudskih pesmi, domačih in pesmi daljnih narodov.
Glasbena skupina, katere umetniški vodja je Anton Nanut, je doslej izvedla več kot 2.600 koncertov, od katerih 500 na tujem. Pred kratkim je Sloven-
ski oktet gostoval v Izraelu in bil deležen velikega odobravanja. Tudi »izdajateljska« dejavnost skupine je povsem prestižna: posneli so namreč 22 gramofonskih plošč, 16 kaset in sodelovali na številnih radijskih in televizijskih oddajah.
Petkov celovečerni koncert v goriš-kem Kulturnem domu se bo začel ob 20.30 in bo vseboval skladbe avtorjev iz obdobja baroka, klasike in romantike, v drugem delu pa bodo na spore-
du ljudske pesmi v priredbah znanih slovenskih avtorjev. Sestava Slovenskega okteta je naslednja: Danilo Čadež, Igor Ziernfeld (prva tenorja), Jože Banič, Peter Ambrož (druga tenorja), Peter Bedjančič, Tomaž Tozon (baritona), Marjan Štefančič in Peter Čare (basa).
ZSKD obvešča, da se bo predprodaja vstopnic začela jutri, v ponedeljek v uradu zveze v Ul. Malta 2 (tel. 531495).
WWF, Lega Ambiente in KPI podpirajo pokrajinski načrt za uničevanje odpadkov
Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja WWF) in krožka Lega Ambiente v Gorici in Krminu so s kupnim tiskovnim poročilom izrekli priznanje pokrajinski ^Ptavi za doslej opravljene korake pri oblikovanju načrta a Uničevanje odpadkov na pokrajinski ravni. Združenji na-Sv°varstvenikov pozitivno ocenjujeta splošno usmeritev Načrta, ki ga je izdelala družba Lombardia Risorse, obenem P? napovedujeta pripravljenost sodelovanja z upravitelji pri njegovem uresničevanju in evidentiranju možnih lokacij naprav za uničevanje odpadkov.
Pozitivna ocena načrta sloni na ugotovitvi, da je izdelan J? spoštovanju zakonov, ki urejajo vprašanja uničevanja upadkov, prav tako pa so načrtovalci upoštevali sodobne uravovarstvene usmeritve in moderne tehnološke rešitve, učrt je tudi dovolj prožen in dopušča upraviteljem mož-k°st izbire in prilagajanja glede na sprotne potrebe, ki se °uo pojavljale med njegovim uresničevanjem.
, Naravovarstveniki ugotavljajo, da je sedanji trenutek °kaj pereč. Občine morajo izreči mnenje o kompleksnem vfrtu. ki vnaša skoraj revolucionarne novosti. Obstaja ne-rr\ost, da bi posamezni krajevni interesi prevladali nad Nosnimi. To še posebno zato, ker so doslej mnoge krajev-
Uprave reševale vprašanja uničevanja odpadkov z dokaj-
šnjo mero improvizacije, brez potrebne pozornosti do okolja in omogočale včasih špekulacije v škodo celotne skupnosti.
Imamo torej dober načrt, ki ga bo še treba uresničiti. WWF in Lega Ambiente poudarjata, da so naravovarstveniki pripravljeni tesno sodelovati z upiravitelji s ciljem, da bi v goriški pokrajini uresničili najboljši možni sistem uničevanja odpadkov. V ta namen so zaprosili predsednika pokrajinske uprave Gian Franca Criscija za nujen sestanek, na katerem bi skupno poglobili vprašanja s tem v zvezi.
Načrt so pozitivno ocenili tudi komunistični upravitelji na sestanku pokrajinskih in občinskih svetovalcev KPI. Pravilne so po njihovem mnenju izbire v smeri ločenega nabiranja in predelave odpadkov ter večjega informiranja občanov. Kritična pripomba leti na račun preveč birokratske oblike posvetovanja z občinskimi upravami. Komunisti nadalje poudarjajo, da bo morala ustanova, ki bo upravljala novi sistem uničevanja odpadkov zagotavljati največjo učinkovitost storitev in prozornost v upravljanju, preizkusni kamen izvajanja načrtv pa bo gotovo izbira lokacij za naprave, pri čemer bo potrebno široko in demokratično posvetovanje med pokrajinsko in občinskimi upravami.
kavarna slaščičarna
3Pe7vmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODP		1111	l
illll	DO 13. URE	lil	1
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
Do 30. trn. izročiti bone
Trgovinska zbornica obvešča avtomobiliste, da je treba do konca meseca izročiti na bencinskih črpalkah nakaznice za gorivo proste cone, gorivo pa nato prevzeti do 31. 12.
Po omenjeneih dveh datumih upravičenci, to je lastniki nakaznic, ne bodo mogli več izvajati pravice do nakupa goriva po znižani ceni.
Letos je menda v obtoku še precejšnja količina bonov, ker so kontingent za drugo in tretje vozilo razdelili šele v septembru in tolikšne količine marsikdo od avtomobilistov ni utegnil požgati.
Drugačni pa so izgledi za prihodnje leto, ko bo kontingent enak za vsa vozila, ne glede, če gre za prvo, drugo, ali tretje vozilo v družinski skupnosti ali podjetju.
*' 1 ‘	' J*
UČINKOVITO IN PRIJAZNO VAM OD JUTRI POSTREŽEMO V DREVOREDU FRIULI 38 V KRMINU
Banca Agricola * Kmečka banka Gorica ;
Standrež: denar rajona za drevesa in telovadnico
Rajonski svet v Štandrežu je v sredo razpravljal o vprašanjih socialnega skrbstva in odobril porazdelitev preostalih sredstev iz letošnjega sklada za storitve, s katerim razpolaga rajon. Svetovalec Arcari je poročal o sestanku z občinskim odbornikom za socialno skrbstvo Colello in povedal, da namerava občina preučiti stanje in potrebe prebivalstva glede socialnih storitev. V kratkem bodo tako tudi v Štandrežu s sodelovanjem rajonskega sveta in socialnih delavcev skušali evidentirati potrebe zlasti starejših občanov s pomočjo vprašalnikov ter jim nuditi primerne odgovore.
Za uporabo preostalih približno 4,8 milijonov iz sklada za storitve je predsednik Ressi predlagal, naj bi en milijon uporabili za posaditev dreves, preostalo vsoto pa za nabavo materiala za delno obnovo strehe telovadnice. Glede slednje bo poseg rajonskega sveta omogočil precejšnji prihranek na denarju in času, za preostala dela na telovadnici ter za ureditev balinarksega igrišča ob njej pa bo po zaogotovilih, ki jih je dobil predsednik, poskrbela občinska uprava.
Z milijonom lir, ki ga bodo namenili zelenju, bo podjetje Verde Vita poskr-
belo za posaditev 35 dreves (ki jih je na prošnjo rajonskega sveta brezplačno nudila deželna gozdarska ustanova) in delno ureditev brega Soče tik pod Štandrežem, kjer so danes nedovoljena odlagališča odpadkov. Ta poseg bo pomenil prvi korak v izvajanju širšega načrta za zelenje, ki ga je pred nekaj meseci izzvala soglasna odobritev predloga zelenih o posaditvi sto novih dreves v vsakem rajonu. Svetovalca Marinčič in Bensa sta na seji poročala o ogledu, med katerim sta evidentirala več kot ducat ulic oz. območij Štandreža, kjer bi bilo možno posaditi drevesa ter urediti zelene površine. Predsednik Ressi je dejal, da bodo vodji občinske vrtnarske službe poverili nalogo za preučitev teh predlogov in izdelavo konkretnega načrta za posege. Marinčič je pri tem bil mnenja, da mora vsekakor rajonski svet določiti katere posege opraviti in ne prepustiti občinskemu tehniku izbire, ki so v pristojnosti sveta. Ressi je odvrnil, da bo vsekakor imel zadnjo besedo rajonski svet, ko bo odobril načrt. Poleg tega bodo od občinske uprave zahtevali, naj dodeli Štandrežu stalnega vrtnarja, ki naj bi skrbel za vzdrževanje danes zanemarjenega zelenja.
KJJLTEBNI	PREDSTAVNIKI SLOVENSKE
DOM NARODNOSTNE SKUPNOSTI V ITALIJI
vabijo na
Srečanje s predsednikom Republike Slovenije
MILANOM KUČANOM
M bo v sredo, 21. novembra 1990, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20.
NE„Pa°S^Rd?bD.r i
m
čokolada CHAMBRE mandolati CURTOLO bonboni ILCEA
I
UM: j
H :
Pogovor z Miroslavom Košuto oskorajšnjem nastopu gledališča Kondssarževskaja
Sovjetski umetniki gosfje SSG
Prizor iz tragikomedije Pozabiti Herostata
Na odrskih deskah Kulturnega doma v Trstu bo od 22. do 24. novembra gostovalo leningrajsko Gledališče Komissarževskaja, v ponedeljek, 26. novembra, pa bo na vrsti nastop v Gorici. Ruski igralci bodo publiki predstavili tragikomediji v dveh dejanjih: "Pozabiti na Herostrata" dramaturga G. Gorina in "Zver" avtorjev M. Gindina in V. Sinkkeviča.
Umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta je tudi osebno obiskal to znamenito leningrajsko gledališče. Z njim smo se pogovorili o tem, kako je prišlo do tega gostovanja.
Kdaj ste se dogovorili za to gostovanje in kje vse je že nastopalo Gledališče Komissarževskaja?
»Načelno smo se za gostovanje in izmenjavo predstav dogovorili s posredovanjem Mediteranskega centra za študij ruskega jezika in književnosti po uspehu, ki smo ga doživeli s Stričkom Vanjo. Lani smo imeli v gosteh direktorja in dramaturga tega gledališča, dokončni dogovor pa smo podpisali letos aprila v Leningradu, ko sva s predsednikom prof. Pirjevcem vrnila obisk. Sicer pa je to gledališče, ki izjemno veliko gostuje po svetu in je doslej potovalo od Romunije do Mongolije, od Poljske do -Afganistana!'Vedeti moramo tudi, da je leningrajska gledališka sezona enako kratka kot naša, zato pa je SZ velikanska in naši gostje so od pozne pomladi do jeseni na poti.«
Vi ste tudi osebno obiskali leningrajsko gledališče. Zanima nas, če je način interpretacije sovjetskih igralcev zelo različen od naše "zahodne" igralske tradicije?
»Razlike v interpretaciji vsekakor so. Tradicija pač ima pri njih večjo
težo, treba pa je povedati, da je v to njihovo tradicijo vpisan tudi Vsevo-lod Mejerhold.«
Ima gledališče Komissarževskaja stalno zasedbo?
»Redno zaposlenih imajo okoli 60 ljudi, v sezoni pa odigrajo okoli šeststo predstav.«
Kakšno je to leningrajsko gledališče in kolikšna je udeležba publike na predstavah;
»Gledališče se je rodilo med drugo svetovno vojno, v času najhujšega nemškega obleganja mesta, kar je nedvomno zanimivost, vselilo pa se je v staro stavbo, ki je po naših varnostnih predpisih že zdavnaj dotrajala. Udeležba publike je v vseh leningrajskih gledališčih izredna, Komissarževskaja pa ima tudi po tri razprodane predstave na dan.«
Tudi Slovensko stalno gledališče bo nastopilo pred sovjetsko publiko. S katerim delom se boste predstavili?
»Skupno z gostitelji smo se že pred časom odločili za Strička Vanjo in Lepo Vido, ki sta za njih vsaka po svoje dražljivi in noVi.«
Kako mislite, da bo sovjetska publika razumela to delo?
»O razumevanju in sprejemanju težko sodim še celo, če gre za naše občinstvo. Bomo poročali.«
Gledališka skupina iz Sovjetske zveze se bo tržaški publiki predstavila z dvema deloma nam manj znanih avtorjev. Zakaj so za gostovanje izbrali prav ti dve deli?
»Po njihovi presoji sta to reprezentančni deli in razumljivi tudi v širšem prostoru. Obenem sta "prenosni", kar pri takem gostovanju ni povsem nepomembno. Spomladi so z istima igrama doživeli v Hamburgu velik uspeh.«
V Trstu so pred dvema letoma že gostovali igralci iz Sovjetske zveze? Kakšen je bil tedaj odziv našega občinstva na njihovo predstavo?
»V mislih imate gostovanje Studia Jugoszapadnaja. Moskovčani so nam prikazali dve izjemno sveži predstavi, ki ju je občinstvo nadvse toplo sprejelo. Upamo le, da bo tokrat občinstva več in da ne bo nikogar zadržala doma bojazen zaradi nerazumevanja jezika, saj je povsem odvečna. Vsekakor pa smo pripravili tudi povzetke dogajanja v posameznih prizorih, in to v slovenščini in italijanščini, da odpade vsakršen izgovor.«
Vprašanja postavila HELENA JOVANOVIČ
Deset let Nove revije
10~letnica izhajanja neke revije je pomemben jubilej, posebno ko gre za kritičen in intelektualno prodoren mesečnik, kot je Nova revija. V burnih osemdesetih letih je revija pustila neizbrisen pečat, ki je mnogokrat presegel kulturne in politične okvire slovenskega prostora. Prav to pa je bilo vodilo, ki je zaznamovalo diskusijski večer ob desetletnici revije v sredo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Pogled na prehojeno pot Nove revije je prikazal Niko Grafenauer, njen sedanji glavni urednik in vodja revije v času, ko je ta najbolj razburkala slovensko javnost, to je ob izidu 57. številke leta 1987. Grafenauer je dejal, da se je mesečnik na začetku artikuliral kot kulturna revija; njena glavna značilnost je bila samo refleksija, spričo tega pa je sčasoma začela segati na področji filozofije in politike. V relativno kratkem času je Nova revija zadobila politični značaj, zaradi kritičnih pripomb do tedanjih razmer pa status opozicijske revije. Poleg razgrabljene 57. številke (v njej so izšli prispevki za slovenski nacionalni program), je Grafenauer navedel tudi nekatere druge etape revije; v prvi vrsti je omenil 66. in 67. številko, posvečeno ustavnim spremembam, nato pa 95. številko z naslovom Samostojna Slovenija.
Omenjena tematska številka, posvečena vprašanju samoodločbe, je bila izhodišče za poseg sedanjega odgovornega urednika Tineta Hribarja; ta je sporočilo 95. številke aktualiziral s sedanjo politično situacijo, predvsem s pripravami na novo ustavo in z napovedanim plebiscitom o neodvisnosti Slovenije.
Nanj se je nato navezal Dimitrij Rupel, tj. eden od šestih ljudi, ki so dali pobudo za ustanovitev Nove revije. Rupel je primerjal obdobje, v katerem je bila revija najbolj na udaru (tj. pred dobrimi tremi leti) in sedanjim trenutkom, hkrati pa se vprašal, kje so vsi tisti, vključno s tednikom Mladina, ki so se razburjali in kritizirali Novo revijo. Rupel je govoril tudi o vplivu, ki ga je revija imela na politično prizorišče, zlasti o zaslugah pri ustanavljanju ene od strank, ki so sedaj na oblasti, tj. Slovenske demokratične zveze.
Spomenka Hribar in Jože Snoj, tj-tandem, ki je vodil revijo v času slovenske pomladi (tj. času sojenja četverici, zametkov strankarskega pluralizma ipd.), sta za tem poudarilo opozicijski, domala disidentski značaj Nove revije pod prejšnjo oblastjo; oba sta bila zelo ostra do tedanje partijske monolitnosti.
Zanimiv je bil poseg Borisa A. Novaka, vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika po odstavitvi Grafenauerja in Rupla v razburljivem letu 1987. Novak je dejal, da se podobno kot takrat počuti v opoziciji. To pa zaradi kulturne politike, k1 jo po njegovem mnenju sedanja oblast zelo slabo vodi in zaradi Pre' majhnega poudarka, ki jo daje ne znanost.
Kaj pa o prihodnosti Nove revije? O tem je bilo slišati bolj malo, eden redkih, ki je o tem govoril, je bil večkrat predlagani, a zaradi pritiske?' na revijo nikoli imenovani glavn‘ urednik Ivo Urbančič. Ta je dejal, da vidi vlogo Nove revije predvsem tem, da se postavi v bran duhovnih vrednot; s procesom osamosvojitve Slovenije in torej z njenim postop' nim vstopom v tržne evropske mehanizme bodo te pod nezadržnim Pre pihom, kar bi razvrednostilo ene9a od temeljev, na katerem naj bi sl° nelo slovenstvo - to pa je ravno ka tura.
IVAN VOGRIČ
Mednarodni seminar
Minljivo v
V	Piranu bodo od petka do nedelje že osmi Piranski dnevi arhitekture. Srečanje, ki se ga bodo udeležili vidni italijanski in jugoslovanski arhitekti, je letos posvečeno razmišljanju o minljivem v arhitekturi. Poleg referatov in razprave pa so prireditelji poskrbeli za bogat spremni program, saj bodo v Kopru v Galeriji Loža odprli razstavo risb Bogdana Bogdanoviča, v Piranu pa v Mestni galeriji razstavo za nagrado Piranesi, v galeriji Sv. Donata pa razstavo risb Borisa Podrecce, ki bo s svojim referatom sodeloval tudi na simpozij skem delu pobude.
V	predstavitvi Piranskih dnevov je med drugič rečeno, da je cilj arhitekturnega seminarja izmenjava in ovrednotenje tokov aktualne arhitekturne misli, ki nastaja v evropskem prostoru. Tema letošnjega razmišljanja pa je področje efemer-nega.
Zakaj razmislek o tem, kar je opredeljeno kot minljivo? Plasti trajnega in minljivega, je rečeno še v predstavitvi, večnostnega in prehodnega, sestavine trdnega in obrabljivega oziroma krhkega, opredeljenega in neopredeljivega, so sicer v vsakršnem arhitekturnem delu neločljivo povezane in prepletene, vendar pa so lahko pri različnih arhitekturah izražene v medseboj različnih razmerjih oziroma so vsaka zase različno nagla-šene.
Izhajajoč iz predpostavke, da je materialna substanca arhitekture-relativno najmanj občutljiva za erozijo časa, potem je samostojno
konec tedna v Piranu
arhitekturi
življenje arhitekture od trenutka, ko je zgrajena dalje, tisto, ki osnovno arhitekturno zamisel lahko obnavlja, dopolnjuje ali zabriše, jo skratka pretvarja v nekaj začasnega in prehodnega. Lahko pa se sloji efemernega od arhitekturne celovitosti ločijo, odcepijo. Efe-merno tedaj postane samostojno področje arhitekture, katere osnovni smisel in namen je, da obstaja začasno oziroma, da je zamenljiva. Lahko pa postane v osnovi zamišljeno efemerno tudi trajnejše obeležje časa.
Prirediteljev piranskih dni pa samostojna področja efemerne arhitekture in njene spremljevalke v drugih zvrsteh umetnosti ne zanimajo v smislu pojasnjevanja oziroma opredeljevanja njihovih avtonomnih entitet. Ne zanima jih torej pripovednost scenografije, ampak scenske prvine v arhitekturni pripovedi, bolj kot pejsažna arhitektura jih zanima razmerje pri-rodnih prvin do anorganskega v arhitekturi, ne zanima jih postavitev razstave kot načina arhitekturne upodobitve določenega časa, ampak prezentacija abstraktnega s predmetnim v arhitekturi itd.
Čeprav je z vidika končnosti dejansko vse v arhitekturi tudi efemerno, pa je relativno bolj minljivo od manj minljivega tisto področje, kjer se pravzaprav v različno odmerjenih razmerjih do trajnega vrši odkrivanje novega, kar pa je trajna prvina vsakršne umetnosti.
Mogoče je prav v odkrivanju in sproščanju efemernega razvojni ključ arhitekture?
V uprizoritvi mladinskega gledališča Kresna noč
Zanimiva »Tanzschule«
V petek zvečer je bila v kriškem Domu Alberta Sirka premiera Verčeve igre Tanzschule, ki ga je uprizorilo MG Kresna noč. Avtorja in mlade igralce je občinstvo ob koncu nagradilo z navdušenim ploskanjem. Igro bodo ponovili tudi danes ob 18. uri	(Foto Križmančič)
Podreccove lutke za deželni Stabile
»Zaupno rečeno, smo marionete« je nova predstava, ki jo je Fulvio Mari-on pripravil za tržaški Teatro stabile skupno s skupino »I piccoli di Pod-recca«. Premiera predstave bo jutri v San Vitu ob Tilmentu, nato pa bodo lutkarji obiskali še druga središča v deželi.
Predstava »Zaupno rečeno, smo marionete« je v bistvu za oder prilagojena lekcija o zgodovini lutkovnega gledališča, ki obenem prikazuje tudi tehniko animacije in pripravo lutk.
V	glavnem gre za »pogovor« med dekletom in marionetami, v katerem človek postavlja predvsem vprašanja, lutke pa mu odgovarjajo s svojstvenim jezikom, ki je zmes mimike in glasbe.
V	Trstu bo nova predstava na sporedu februarja v okviru festivala mladinskih gledališč.
Viozzi in Vidali na sporedu v Verdiju
Dve skladbi tržaških avtorjev, od katerih ena v prvi tržaški izvedbi, skladba iz natečaja "Citta di Trieste" v prvi absolutni izvedbi in še Stravinski povrhu z argentinskim dirigentom italijanskega porekla in tremi domačimi solisti - kar zadeva kombinacija za en sam koncertni večer v gledališču Verdi. Zanimiva toda tudi tvegana, vendar je tveganje včasih tudi potrebno, saj nam lahko potrjuje ali odkrije nove vrednote, nove prijeme in nove načine glasbenega komuniciranja, v tem primeru pa povrhu ponudi v poslušanje še kar dva domača avtorja in tri domače’soliste.
"Ditiramb" za orkester pred leti umrlega tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, datira še iz leta 1955 in izpričuje v polnosti avtorjevo skladateljsko usmerjenost. Kljub nekaterim izvirnim sodobnim načinom podajanja, so v njegovem Ditirambu močno zaznavni vplivi srednjeevropske glasbene kulture, v kateri je rastel in iz katere je črpal duha neposrednosti v podajanju čustvenih občutij. Tako je ves Ditiramb od dionizijske živahnosti v prvem delu preko kontemplacijskih momentov v sred-
njem in plesno spevnih v zadnjem, živahno iskren slavospev naturi. Dirigent Emilio Pomarico je znal izvabiti iz orkestra in posameznih izstopajočih inštrumentov, zlasti oboe in nizkih godal, dovolj plemenite zvočnosti.
Tudi Vidalijev "Koncert za Timavo" za orkester in harfo je po svoji izrazni zasnovi deskriptiven v spremljanju toka reke Timave skozi njene površinske in podzemske skrivnosti, vendar je Vidali za razliko od Viozzija vsaj v tem ciklično zasnovanem delu bolj iskateljski, bolj razčlenjen v muzikalnem izrisavanju impresij skozi spreminjajoče se ritmične tradicionalno melodične in disonančne odtenke orkestralne partiture, medtem ko so solističnemu inštrumentu zaupane bolj romantično poetično navdahnjena občutja, zlasti v kadenci tretjega stavka Assai Mosso, pa tudi v uvodnem As-sortu in srednjem skrivnostno obarvanem Largu, skratka v kontekstu celotne skladbe, ki bi ji okrajšave zlasti v prvem delu, gotovo prispevale k boljšemu dojemanju. Harfistka Jasna Corrado Merlak, za katero je bila skladba napisana, se je še enkrat
predstavila kot velika moj strinja glasbila, iz katerega izvablja z dognano prstno tehniko obeh rolc prelepe zvočne učinke.
Krstna izvedba na tržaškem natečaju "Citta dl Trieste" nagrajene skladbe "Tagsim" (Super fluin1' na) za oboo, violo in orkester skladatelja Sandra Gorlija, je bila takorekoč statutarno pogojen®-Tako za orkester kot za solista in dirigenta J® predstavljala vse prej kot lahko nalogo zaradi svoje razčlenjene govorice in povsem neobičajni zvočnih efektov (glissandov viole in trgajočih vp dov) kakor tudi ritmičnih zahtev. Izvajalcem- * posebej violistki Barbari Maurer in oboistu Luci nu Glavini, gre zasluga za nazorno podajanje. .
Dve Suiti Stravinskega za orkester (št. 1 in po klavirskem izvirniku "Pieces faciles", sta s s ^ jo ironično obarvano plesno in folklorno prijetn tj o v skupno osmih kratkih stavkih, po toliksn zahtevnem poslušanju učinkovali olajševalno.
Občinski odbornik za kulturo Pacor, je na o skladatelju Sandru Gorliju izročil tristoletni zig žaške občine, (jk)

Za uspešen vzpon na Everest ima veliko zaslugo tudi SPDT
Začetna evforija za izreden uspeh alpinistične odprave "Alpe Adria Sagarmatha 1990", katere trije njeni člani so se 7. oktobra povzpeli na vrh Everesta, se je te dni nekoliko polegla, v srcu pa gori iskra ponosa in samozavesti, da je naše Slovensko planinsko društvo v Trstu s svojimi skromnimi močmi in sredstvi, ne brez težav in ovir, izpeljalo ta velik podvig, ki si ga doslej v Furlaniji-Ju-lijski krajini in Severni Italiji ni nihče lotil. Samozavest in ponos tudi zato, ker smo znali za to odpravo zbrati prave ljudi, izkušene alpiniste, nekatere z velikimi himalajskimi izkušnjami, ki so v popolni slogi, kljub različnim narodnostim, pogledom in miselnostjo, dolge tri mesece složno in sporazumno, vsakdo zavedajoč se svojih dolžnosti, naskakovali naj višjo goro na svetu. Uspeli smo z omenjenimi sredstvi doseči to, za kar bi mogoče drugi potrebovali neprimerno več opreme, denarja in ne nazadnje človeške udeležbe.
Deležni smo bili podpore in pohvale, vzbudili smo tudi nekaj zavisti s strani nekaterih tukajšnjih krogov, ki so o naši odpravi v javnih sredstvih poročali dokaj polemično. Vse to nam je napolnilo srca z veselim zadoščenjem in s prepričanjem, da kot zamejski Slovenci lahko dosegamo tudi velike in tvegane cilje.
Mnogo je bilo že govora in pisanja o odpravi na Everest in še bo o tem tekla razprava, nismo pa si pričakovali takih pomanjkljivih, izkrivljenih izjav udeleženke odprave v matičnem tisku. Izjave in pisanje, ki so odprle bolečo rano v našem zamejskem ponosu, češ da "...so člani iz Italije povabili Kranjčana Jamnika za, vodjo odprave..." in dalje, da "...smo imeli srečo, saj so nam vrhunsko opremo priskrbeli Italijani..." (Ljubljansko DELO, 12. novembra, stran 16, "Vsi štirje v stene", Ponedeljkov pogovor z Marijo Štremfelj, zapisala Nuša Romih), ali pa: 'Trinajstčlanska slovenska alpinistična odprava (...) se je po treh mesecih odsotnosti..." (Mriborski VEČER 7. novembra, stran 16, ^Prelomnica ženskega alpinizma j,da ne_ omenim Česnovih člankov o Mariji Štremfelj in Škarjevih izjav na televiziji Slovenija.
Nikjer, niti z besedico ni omenjen glavni pobudnik odprave »Alpe Adria Sagarmatha 1990«:
Slovensko planinsko društvo v Trstu, naše, slovensko društvo in ne "člani iz Italije", ki je v ta podvig vložilo nemajhne napore, nosilo pretežni del finančnih in dokajšnji del organizacijskih bremen in s svojo pobudo omogočilo tudi osvojitev dveh rekordov: Stremfljeva prva Jugoslovanka in z možem Andrejem prvi zakonski par na Everestu.
Take pomanjkljive izjave in pisanje zato hudo prizadenejo ljudi in organizacijo, Slovensko planinsko društvo v Trstu, ki so ob prejemu dovoljenja za vzpon na Everest s strani nepalskih oblasti pred dvema letoma, odkrito in nesebično ponudili sodelovanje, hvaležno sprejeli strokovne nasvete Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in se ves čas prizadevali, da bi pobudo razširili na alpinistične kroge dežel Alpe-Jadran, izpolnjevali prošnje in v različnih uradih moledovali, da bi si zagotovili finančno podporo in pokrovitlejstvo Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, obenem pa prepričevali morebitne sponsorje o pomembnosti take mednarodne himalajske odprave.
Nobenega opravičila ni za pozabljivost oziroma novinarsko raztresenost. Že na predstavitvi odprave »Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990« 21. julija letos v Trstu, so se vsi udeleženci nedvomno seznanili, kdo pri vsej tej zadevi pije in kdo plača in dvomim, da v skoraj treh mesecih skupnega bivanja v baznem taboru pod Everes-tom, ni bilo o tem govora v heterogeni druščini alpinistov, ki so vsak s svojimi zasebnimi ambicijami, složno stremeli samo v osvojitev vrha.
Splet okoliščin, vreme, slabo počutje, močan veter so sicer preprečili vzpon še dvema članoma odprave, a to v ničemer ne omejuje izrednega pomena in velikega uspeha same odprave, ki je na streho sveta, na Everest, poleg zastav pokrovitelja podviga, dežele Furlanije-Julijske krajine in Planinske zveze Slovenije, simbolično ponesla tudi zastavo Slovenskega planinskega društva v Trstu v ponos vseh nas Slovencev v zamejstvu.
LOJZE ABRAM
Predsednik Slovenskega planinskega
društva v Trstu
v živo o našem športu
ysak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper - Capodistria Ponovitev v torek ob 16.45
jutri v oddaji:
•	2 vodečo Zarjo na gostovanju _ pri goriškem Audaxu
® Jadran TKB: VValter Sosič se vrača
*	Bor Elpro Cunja proti presene-_ čenju lige
“ Sonja Milič o svojih malih piš-četih
•	rokomet: Kras Trimac v prvi _ tekmi prvenstva
*	s tržaškimi maratonci po ne-wyorških ulicah
za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 19. 11., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI - Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu sestanek smučarskih vaditeljev.
ŠD POLET
vabi vse prijatelje in mladino na družabno srečanje s svetovnim ko-talkarskim prvakom Samom Koko-rovcem, ki bo v torek, 20. t. m., ob 19. uri v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
SK BRDINA
vabi vse ljubitelje smučanja, starše in otroke na sestanek s trenerji, ki bo jutri, 19. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: pregled opravljenega dela, poročila trenerjev z videoposnetki s treningov in nadaljnji programi za letošnjo sezono 1990-91.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 24. t. m., ob
20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah (tel. 213957) ali v trgovini Bavcon v Gorici (tel. 31662).
SK BRDINA
organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure do 26. t. m. Informacije po tel. 212936.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA -ZSŠDI
obvešča, da bo V TOREK, 20. tega meseca,
ODPADEL PLAVALNI TEČAJ v hotelu Maestoso v Lipici zaradi vzdrževalnih del v bazenu.
hipodrom »MONTEBELLO«
DANES
NEDELJA, 18. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
14.30 v Škocjanu ob Soči, Ul. S. Spirito: San Canzian - Juventina
2. AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku: Primorje - Piedi-monte; 14.30 v Vilešah: Villesse -Vesna; 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Zarja; 14.30 na Padričah: Gaja - Corno.
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Stock; 14.30 v Trebčah: Primorec - Montebello; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - CUS Trst; 14.30 v Repnu: Kras - Poggio;
14.30	v Šlovrencu ob Soči: San Lorenze - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.00	na Proskeu: Primorje - Do-mio; 10.30 v Dolini: Breg - Portuale;
10.30	v Bazovici: Zarja - S. Luigi
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, Sv. Ivan: San Giovan-ni - Primorje
ZAČETNIKI
9.30	v Krminu, Ul. Gorizia: Cor-monese A - Sovodnje; 11.45 na Proseku: Primorje - Portuale; 12.15 v Miljah: Muggesana - Zarja
ODBOJKA
MLADINCI
9.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Palla-volo Trieste - Bor
MLADINKE
11.00 v Dolini: Breg - Kontovel
DEČKI
10.30	v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - Teknoprogres; 11.00 v Repnu: Sloga - Rangers sports
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scoglietto - Sokol; 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Ci-cibona
KADETI
15.00	v Repnu: Kontovel - Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Bor -Kontovel
DEČKI
10.30 v Nabrežini: Sokol - Kontovel
ROKOMET
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Fides S. Vito
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B-2 LIGA
10.00	v Gorici: Azzurra - Kras
ROMAOI/3
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro.
ZOPPAS jih naredi neuničljive.
V STUDIIH DERMOKAPIL
Brezplačni trikološki posveti o problemih las
danes, 18. novembra
VELIKA NAGRADA DEŽELE
FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
za najboljše 3-letnike domačine ZAČETEK OB 14.30
V studiih Dermokapil je v teku posebna »operacija lasje«: brez vsake obveznosti za nadaljnje obiske se lahko kdorkoli brezplačno oglasi za popoln trikološki posvet, ki traja okrog 45 minut.
Nedvomno je to priložnost, ki je ne kaže izgubiti. Če jo želite izkoristiti, je dovolj, da telefonirate v studio Dermokapil v Trstu in zaprosite za sestanek.
S pregledom boste prišli do sodbe o vaših laseh. To je izvid, ki
ga je najbolje opraviti takrat, ko je plešavost še omejena, ali še bolje, kadar lasje komaj začnejo izpadati. Prevencija je namreč vedno najboljša, še posebno na področju trikologije, in to tako za moške kot za ženske.
V studiih Dermokapil boste nedvomno našli zadovoljiv odgovor in zelo ažurnirane trikološke nasvete: pohitite, saj so brezplačni in ne zahtevajo nobenih obveznosti od vas.
TRST - Korzo Italia 21 - Tel. (040) 774248
JUU01/4
aaaa
JULIA AUTO !P,
ZASTOPNIK FIAT V TRŽIČU
NOVE CENE:
UNO CS	7.235.000*	lir
UNO TREND	7.905.000*	lir
TIPO	13.000.000*	lir
* cene za izvoz		
TRZIC (GO) • Ul. Bolto, vogal Ul. S. Anna 8 - Tel. (0481) 411736 - 791118
Deveto kolo italijanske nogometne A lige
210. derbi v Milanu
Bo v Brescii Triestim doživela preporod?
Giacomini spet tvega
Monika Seleš prva finalistka v New Yorku
NEW YORK, FRANKFURT — Jugoslovanka Monika Seleš je prva finalistka letošnjega ženskega teniškega mastersa. Sinoči je v polfinalu premagala Američanko Mary Joe Fernandez v samih dveh setih z izidom -6:3, 6:4. Druga finalistka bo zmagovalka polfinalnega dvoboja med Grafovo in Sabatinijevo. Grafova se je uvrstila v polfinale z zmago nad Katerino Maleevo s 6:3, 6:0, Sa-batinijeva pa z zmago nad Conchito Martinez s 6:4, 1:6, 6:1.
Finalista letošnjega moškega mastersa pa sta Šved Stefan Edberg in Američan Andre Agasi sta finalista letošnjega teniškega mastersa. Medtem ko je bila uvrstitev Edberga v finale pričakovana, saj je trenutno teniški št. 1, pa je polfinalni uspeh Agassija proti domačinu Borisu Beckerju pravo presenečenje. Zmaga Američana je povsem zaslužena: Beckerja je premagal s čistim 6:2 in 6:4.
Tudi zmaga Stefana Edberga nad nekdanjim vodilnim na lestvici ATP Ivanom Lendlom je bila relativno lahka: nasprotnika je ugnal v samih dveh nizih (6:4, 6:2).
Jedro današnjega kola prve italijanske nogometne lige bo v Milanu, kjer bo na sporedu 210. mestni derbi med Milanom in Interjem, vroče pa bo tudi v Neaplju na tekmi med domačini in vodečo Sampdorio.
V Milanu bo zbran dober del svetovne nogometne elite, obe moštvi igrata sedaj dobro in pričakuje se, da bo šlo za lepo predstavo. Trenerja Sacchi in Trapattoni sta s skoraj javno okroglo mizo pripomogla, da je ozračje vedro. Milan bo igral brez Donadonija, Gullita in Ancelottija in skoraj popolni Inter izgleda vsaj na papirju nekoliko na boljšem.
Ob 210. tekmi med obema moštvoma je vredno omeniti nekaj zanimivosti: sloviti Rivera je odigral kar 34 takih tekem, Mazzola pa je dosegel gol že po 13 sekundah igre. Skupno je doslej Milan zmagal 80-krat, Inter pa 72-krat. Delitev točk je bilo 57. Goli so v korist Milana 331:320.
Napoliju bi ob neuspehu danes zvečer že tekla voda v grlo, posegel pa je San Gennaro in Maradona bo igral. Slaba prodaja vstopnic je prepričala vodstvo kluba, da je »zamrznilo« grožnje o disciplinskih ukrepih.
Na drugem koncu lestvice bo ob Fi-orentini v nevarnosti tudi klop Laza-ronija, v Bologni pa bo na klopi domačinov Turkylmaz, turška novost italijanskega prvenstva.
DANAŠNJE KOLO (14.30): Bologna - Bari, Cagliari - Fiorentina, Genoa -Torino, Juventus - Roma, Lazio - Ata-lanta, Lecce - Cesena, Milan - Inter, Napoli - Sampdoria, Piša - Parma.
Kvalifikacije za EP
Uspeh Francije v Tirani
TIRANA — Francija je z golom krilca Bolija v 23. min. odpravila Albanijo in po treh zmagovitih tekmah postavila trdne temelje svojemu povratku v elito nogometa.
Lestvica skupine 1 je naslednja: Francija (3 tekme) 6, Češkoslovaška (3) 4, Španija (2) 2, Islandija (4) 1, Albanija (2) brez točke.
Prihodnja tekma v tej skupini bo 19. decembra med Španijo in Albanijo.
Pred časom je bil na tribuni »Gre-zarja« Adriano Buffoni, bivši trener Triestine. Že se je govorilo, da bo zamenjal Giacominija, nekako pred nosom pa so ga odnesli Videmčani. Giacomini bo danes v Brescii vodil Tries-tino v zelo kočljivem položaju.
Po 10 tekmah ima Triestina 8 točk, kar pa je huje so samo trije goli izkupička (od teh ena 11-metrovka in 1 avtogol). Zmage na tujem spadajo pri Triestini že med arheološke znamenitosti.
Z zadnjimi nominalnimi okrepitvami se od Giacominija za danes zahteva zmago. Že neodločen izid bi morda pomenil tehnično krizo pri tržaškem drugoligašu, poraz pa...
Tržačani bodo nastopili s popolno postavo, v kateri bo ponovno Cerone. Pričakuje se dobro tekmo napadalcev Rotelle in Scarafonija.
DANAŠNJE KOLO (14.30): Ancona
-	Modena, Ascoli - Avellino, Barletta -Taranto, Brescia - Triestina, Lucchese
-	Cremonese, Padova - Cosenza, Reg-giana - Foggia, Reggina - Verona, Sa-lernitana - Messina, Udinese - Pescara.
Olimpija proti Rijeki
LJUBLJANA — »Sindikalno« naviti igralci Olimpije (stavkali so dva dni, ker jim društvo ni izplačalo prejemkov) bodo danes v Ljubljani igrali proti nevarni Rijeki. Ostali pari 14. kola ZNL: Vojvodina - Hajduk, Spartak - Sarajevo, Sloboda -Osijek, CZ - Dinamo, Proleter - Zemun, Radnički - Partizan, Željezničar - Borac, Budučnost - Velež. Počival bo Rad.
Zmaga Izole
IZOLA — V 15. kolu 3. jugoslovanske nogometne lige je Izola doma z 1:0 premagala Primorca iz Štobreča z zadetkom, ki ga je iz 11-metrovke dosegel Želko. Koper je na gostovanju v Splitu sicer povedel v 1. minuti, toda v regularnem času se je tekma končala 1:1 in po streljanju 11-metrovk so Koprčani že četrtič ostali praznih rok. Gostitelji so bili boljši s končnim izidom 5:3. Najbolj neprijetno pa je presenetil Maribor Branik, ki je na svojem igrišču s 2:4 izgubil s Trešnjevko. Kljub porazu je zadržal 3. mesto. Izola je po točkah dohitela Koper, ki je zdrsnil za mesto navzdol in je 10., Izola pa zaradi slabše razlike v golih 13. (Kreft)
Na odbojkarskem tekmovanju »Top four«
Italijani premagali tudi Sovjetsko zvezo
OSAKA —- Na odbojkarskem gala tekmovanju »Top four« je Italija za Kubo s 3:1 (15:13, 11:15, 15:9, 15:9) premagala še Sovjetsko zvezo in si pred današnjo tekmo s skromnimi Japonci že zagotovila prvo mesto v predtekmovanju, v bistvu pa verjetno tudi uvrstitev v finale, saj se bodo azzur-ri v torkovem polfinalu v Tokiu pomerili s četrtouvrščenim in torej verjetno spet z Japonci, ki se tekmovanja štirih najboljših reprezentanc na svetu udeležujejo le zato, ker so gostitelji in ker je odbojka na Japonskem nacionalni šport.
Varovanci trenerja Velasca so svoje vse bolj številne oboževalce že tako razvadili z uspehi, da zmaga proti SZ niti nima pravega odmeva. Pa vendar so bili Sovjeti dolga desetletja pojem odbojke in so na nedavnem SP v Braziliji z obnovljeno garnituro osvojili bronasto kolajno.
Včerajšnji uspeh je Velasco takole komentiral: »Tu v Osaki nismo tako koncentrirani in agresivni kot na svetovnem prvenstvu v Rio De Janeiru, a ko je treba obvarovati' prednost ali doseči odločilne točke, znamo to narediti zelo umirjeno, kar je bila včasih lastnost edinole Sovjetov.«
Poleg standardnih igralcev sta se včeraj spet izkazala Bracci in Giani.
OSTALI IZID: Kuba - Japonska 3:0 (15:7, 15:13, 16:14).
LESTVICA: Italija 4, SZ in Kuba 2, Japonska 0.
7. kolo jugoslovanske košarkarske lige
Poraz Ljubljančanov
SMELT OLIMPIJA - C. ZVEZDA
104:119 (41:64)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Šiško 4, Daneu 11, Bačar 2, Hauptman 25, Čurčič 34, Kotnik 20, Kraljevič, Trunič, Djuriši: 8.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Dabič. Ilič 33„ Nikoli: 30, Vukmirovi: 4, Japva-novič 12, Cvetkovič 2, Obradovič, Šilo-bad 10, Tarlač 4, Dalipagič 25.
SODNIKA: Grbac (Šibenik) in Vukovič (Novi Sad). GLEDALCEV: 3.000.
LJUBLJANA — Da se odsotnost kapetana Zdovca še kako pozna, je bilo jasno tudi na sinočnji tekmi, saj je Smelt Olimpija zasluženo izgubila proti beograjski Crveni zvezdi, za katero še vedno igra »veteran« Dalipagič, ki je bil z Iličem za gostitelje tudi nerešljiva uganka. Ljubljančani so bili enakovredni gostom le v prvem delu srečanja, ko je bil izid še 23:25. Nakar so se Beograjčani razigrali in tekme je bilo že v prvem polčasu konec.
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Zadar - Gibona 70:72; Šibenka - Vojvodina 79:72; POP 84 - Čelik 88:70; Bosna - IMT 94:91; danes Partizan - Budučnost.
Stefanel danes v Emiliji
Stefanel bo v današnjem 10. kolu košarkarske A-l lige gostoval pri ekipi Si-dis Reggio Emilia, ki ima na lestvici osem točk (štiri manj od Stefanela). Tržačani bodo igrali brez Graya.
Pri rimskem II Messaggero bo krstni nastop v Italiji opravil Dino Radja.
PREOSTALI SPORED A-l LIGE
Scavolini - Filanto; Clear - Ranger; II Messaggero - Panasonic; Livorno - Pho-nola; Philips - Knorr; Napoli - Benetton; Firenze - Torino.
V anticipirani tekmi A-2 lige je včeraj Livorno s 94:78 V Pistoii premagal Klee-nexa. Emmezeta igra danes v Vidmu s Cremono.
V prvem kolu pokala prvakov POP 84 - Scavolini
Izžrebali so skupine košarkarskih pokalov
MUNCHEN — Spltski POP 84, Makabi iz Tel Aviva, Scavolini iz Pesara, francoski Limoger, solunski Aris, nemčki Bayer Leverkusen, španska Barcelona in Kingston (VB) se bodo letos potegovali za naslov košarkarskega pokala prvakov. V prvem kolu (13. decembra) se bo jugoslovanski POP 84 srečal z italijanskim Scavolinijem, na sporedu pa bodo še tekme Makabi -Limoges, Aris - Kingston, Bayer Leverkusen - Barcelona. V končnico tekmovanja, ki bo od 16. do 18. aprila v Parizu, se bodo uvrstile prve štiri ekipej Včeraj so tudi izžrebali skupine v tekmovanjih za pokal pokalnih zmagovalcev in Koračev pokal. V pokalu pokalnih zmagovalcev bodo v A skupini igrali Ovarense (Port.), Knorr (It.), Dinamo Moskva (SZ) in Cholet (Fr.), v B skupini pa Cai Zaragoza (Šp.), Hapoel Galil (Izr.) Crvena zvezda (Jug.) in Paok (Gr.).
V Koračevem pokalu so ekipe tako porazdeljene:
A skupina: Real Madrid (Šp.), Panathinaikos (Gr.), Clear (It ) Castors (Bel.); B skupina: Hapoel Tel Aviv (Izr.), Cibona (Jug ). Phonola (It.), Charlottenbgurg (ZRN); C skupina: Iraklis (Gr.j, Sunair (Bel.), Estudiantes (Šp.), Zadar (Jug.).
POP 84 - Ostala Evropa
SPLIT — Splitski košarkarski prvoligaš POP 84 bo 27. decembra z ekshibicijsko tekmo proti »Ostali Evropi« proslavil svoj zlati jubilej. V ekipo »Ostale Evrope« je trener Aito Garcia Renenes med drugimi sklical tudi tri italijanske košarkarje: Antonella Rivo, Stefana Rusconija in Walterja Magnifica ter dva Jugoslovana, Zdovca in Paspalja.
naše šesterke v mladinskih prvenstvih [

Borovke in slogaši uspešni
Spodbuden nastop slovenskih moštev
MLADINKE
BOR FRIULEKPORT - OMA	3:0
(15:2, 15:2, 15:4)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Flego, Vidali, Grbec, Fučka.
Ža tekmo je vladalo precejšnje pričakovanje, kajti OMA razpolaga z dobrimi mladinkami. Vendar pa so se pri tem italijanskem društvu odločili za to, da v prvenstvo mladink vpišejo svojo mlajšo garnituro »deklic«. Te so se srčno borile do poslednje žoge, a premočnim borovkam (poleg mlajših igralk letnika 1976 so v ekipi še članice prve ekipe Fučka, Grbec in Vidali), niso bile kos. Končni rezultat ne sme dajati misliti, da je bila tekma povsem enosmerna. Nasprotno, gostje so izsilile veliko število menjav (delno tudi zato, ker so plave zgrešile mnogo servisov) in nekajkrat uspešno odbile silovite napade Fučkove, Ažmanove in Gregorijeve. Toda njihovi napadi so bili lahek plen borovk, ki so bile v obrambi gibčne in pozorne, ob mreži pa je z dobrim blokom prežala izkušena Vidalijeva. Pri izvajanju napadov se je v vrstah borovk poznala precejšnja neuigranost, kar je posledica dejstva, da ekipa v taki sestavi nima skupnih treningov. (Igor)
MLADINCI
SLOGA SAGOR - ALTURA	3:0
(15:2, 15:4, 15:7)
SLOGA SAGOR: Grgič, Kralj, A. in M. Maver, Milič, Miot, Riolino, Rupel, Stopar.
V 3. kolu mladinskega prvenstva so slogaši ponovno potrdili, da bo odločitev o letošnjem pokrajinskem prvaku adla na tekmi med njimi in ekipo allavolo. Začetniki Alture naših fantov niso mogli ogrožati, tako da ie Sloga Sagor brez težav uveljavljala svojo premoč zlasti na mreži. Povsem so s svojim nastopom zadovoljili tudi najmlajši igralci, ki so stopili na igrišče brez vsakršne treme. (Inka)
Turnir Spitfire
Borovi košarkarji boljši od Libertasa
LIBERTAS - BOR	43:53 (23:28)
BOR: Jagodic 30 (6:7), D. Štokelj 16 (2:5), N. Stokelj 3 (1:2), Turk 4, Bajc (0:2), Omari.
V izredno okrnjeni postavi so borovci prvič zmagali na turnirju Spitfire, ki ga organizira ŠD Libertas. Ostale ekipe, ki nastopajo na turnirju, so Don Bosco A in B, Poggi basket, Ric-reatori. Izid tekme ni bil nikoli v dvomu, vendar je treba dodati, da je bilo veliko nasprotnikov mlajših od naših.
(U.A.)
BOR - DON BOSGO A 56:60 (22:31)
BOR: Jagodic 15 (3:8), Božič 2, Turk 4, Furlan, Omari 6 (0:2), Štokelj 12, Perkovič 17 (5:12), Stanič.
Borovci so tokrat dobro igrali proti zelo močnim nasprotnikom in le malo je manjkalo, da bi ne poskrbeli za podvig. Vse je kazalo, da bodo »plavi« visoko izgubili, saj se je prva četrtina končala s 23:5 za goste. Nato so naši reagirali in tudi z igro povsem zadovoljili. (U. A.)
RADIO OPČINE
Na jutrišnji oddaji Tedenski športni komentar na Radiu Opčine, ki se bo začela ob 18. uri, bo spored naslednji: pregled in komentar rezultatov A in B nogometne lige. AMATERSKI NOGOMET: ali bo Zarja neustavljiva? KOŠARKA: Jadran TKB - San Dona, dvoboj starih znancev. Smučarski klub Brdina pred sezono. Sonja Milič poroča o namiznoteniški sekciji ŠK Kras.
UNDER 18
CHIARBOLA - PRIMORJE 1:1 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: v 70. min. ŠkčlbčLI'
PRIMORJE: M. Fabris 5, Gherardi, Križman, Praselli, Batigelli, Geri, Štoka, Žagar, Škabar, Tavčar, A. Fabris, Canzia.
Proti ekipi, ki je do sedaj vselej zmagala, so naši iztržili prepotrebno točko in s tem so obdržali mesto pri vrhu lestvice. Skozi vso tekmo so domačini imeli znatno premoč. Te premoči niso konkretizirali tudi po zaslugi odličnega Fabrisa. Priložnosti naših so bile zelo redke: v prvem polčasu je Žagarjev strel šel za las mimo vrat, v drugem delu edino nevarnejšo priložnost je Škabar spretno izkoristil. Žadetek je padel na prostem strelu. Škabar je z odličnim strelom presenetil vratarja. Škoda le, da so prav pred iztekom tekme gostitelji remizirali, sicer povsem zasluženo. Pohvalo zasluži vsa ekipa, če posebej pa odlični Fabris, ter prepričljivi Praselli, Škabar, Štoka in Batigelli. (Maxi)
SNS - BREG	5:0 (1:0)
BREG: Giglifano, Azzano, Rocchetti, Ota, Zupin, Martini, Majevski, M. Bandi, Buzzi, Sancin, Tamaro, R. Bandi.
Brežani si niso zaslužili tako visokega poraza. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, a brez večjih priložnosti na obeh straneh. Brežani so imeli le dve lepi priložnosti s Tamarom in Rocchetti-
jem, medtem ko so domačini z edinim nevarnejšim strelom uspeli doseči gol.
V	začetku drugega polčasa pa je domači napadalec z izredno akcijo uspel podvojiti. Brežani so se zato podali v napad in tako so domačini v protinapadu z lahkoto prodirali v Bregov kazenski prostor, tudi ker »off-side« zanka ni vedno uspela. Naj omenimo še krstni nastop Martinija, ki je še kar dobro opravil svojo nalogo. (E. B.)
NAJMLAJŠI
ESPERIA S. GIOVANNI - ZARJA 0:5
(0:4)
STRELCI: Jurinčič 3, Kočevar in Balbi
ZARJA: Bellafontana, Cainazzo, Ražman, Kočevar, Tence, Kocman, Gregori, Pussini, Jurinčič, Possega in Balbi.
Mladi nogometaši Zarje so izbojevali dokaj izdatno zmago in za nameček še v gosteh. Zarjani so pričeli zelo dobro in praktično opravili vse že v prvem polčasu, saj je najprej tokrat izredno razpoloženi Jurinčič kar dvakrat zapored potresel nasprotnikovo mrežo. V prvem polčasu sta se vpisala v listo strelcev še Kočevar in Balbi. V drugem polčasu, ko je bil končni zmagovalec že povsem zanesljiv, je Jurinčič postavil končni izid na 5:0.
ITALA SAN MARCO B -
JUVENTINA	0:3 (0:1)
JUVENTINA: Pavio, Mažgon, Sciomo-ne, Ambrosi, Zanier, Trampuž, Gallo, P. in A. Ggergolet, Černigoj, Paoletti, Farra, Pisk, Lorenzut, Tomšič.
STRELCI ZA JUVENTINO: Paoletti, P. Gergolet, avtogol.
Igralci Juventine so po štirih tednih počitka zmagali, čeprav z veliko težavo.
Igra Juventine ni bila ravnokar najboljša, čeprav je imela terensko premoč. V začetku tekme so gostitelji večkrat napadali, Paoletti pa je kljub temu zadel svoj prvi gol z lepo podajo središčnega igralca. Ostala dva zadetka pa sta ravno tako prišla, ko so igralci Itale najbolj napadali. Na včerajšnji tekmi je najboljši strelec Juventine Peter Gergolet dosegel svoj 10. zadetek.
V	soboto igrajo juventinci v Doberdobu ob 15.30 proti Pro Farri. (A. Gergolet)
CICIBANI
SOVODNJE - AZZURRA 4:2 (3:0)
STRELCI ZA SOVODNJE: Florenin 3, B. Cotič 1.
Suzana in Nevenka
vabita
vse znance in prijatelje na otvoritev trgovine
v ponedeljek, 19. novembra, od 17. ure dalje.
TRST - Ul. ss. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573
SOVODNJE: Prinčič, Florenin, B. Cotič, Pavšič, Devetak, Radinja (K. Cotič)' Mauri (Faganel).
Cicibani Sovodenj so tudi na tej tekfl1) začeli odlično in predvsem po zaslug1 Marka Florenina povedli kar s 3:0.
V drugem polčasu pa so jih tehničn.0 dobro pripravljeni gostje povsem nadigrali. Pet minut pred koncem so izid znižali na 3:2 in potem še nekajkrat nevarno ogrozili domača vrata, toda ko je že vl5 kazalo, da jim bo uspelo tudi izenačiti. ] Marko Florenin le dve minuti pred koncem tekme spet pobegnil obrambi g°s' tov in odločil srečanje. (E. Č.)
S. ANDREA - BOR	0:1 l010'
STRELEC: Manzin.
BOR: Babuder, Vattovani, Jan Gr® gori, Križmančič, Zornada, Kariš, Man zin, Sossi, Damjan Gregori.
Z golom Manzina nekaj minut pr® koncem tekme so si cicibani Bora z služeno priborili pomembno zin?=0 proti neposrednemu tekmecu. Naš> . bili vseskozi boljši. Čeprav so Pr polčas zaključili brez zadetka, so si tvarili vrsto zrelih priložnosti za 9°.*^
Tudi po odmoru se slika na i9rltrg-bistveno ni spremenila. Varovanci tj nerja Verdenika so se odločno P°aetl. v napad in domača ekipa ni niti krat resno ogrozila borovega vra.Je-Ko se je že vse nagibalo k neodlo^jj mu izidu, je Manzin spretno ^°rls0-napako obrambe in premagal sicer lidnega vratarja. Pohvalimo la^° ekipo, ki je včeraj igrala res odličij ■
MLAJŠI CICIBANU ^
iN GIOVANNI - BOR 1:1 ( '
STRELEC ZA BOR: Primosi. raP°' BOR: Jaš Gregori, Berce, Longu. Feruglio, Primosi, Štokelj, TiU'
9ar-	, c., ivana
Bor je proti solidni ekipi od Sv^ ržil dragoceno točko. Naši so s jčfj-ivalno borili za vsako žogo in polčas brez zadetkov, čeprav so vrr it nevarno zaposlili domaceg
ia-	aoseg*1
V drugem polčasu so domačini za-I iz prostega strela. Borovci s ^0-ek sicer reagirali, vendar s°s]Ugi 1^'
mS<>
il. Malo zatem je Primosi pre
Sinoči v Trstu v 7. kolu košarkarskega prvenstva C lige
Kljub dobri igri jadranovci praznih rok
JADRAN TKB - PROMETHEUS SAN DONA 67:74 (39:32)
JADRAN: Crisma 9 (2:2), Oberdan 7 (1:3), Čuk 13 (3:5), Pregare 13 (3:4), Stanisa, Pertot 3 (1:2), Merilu 12 (1:2), Paulina 3 (1:2), Sosič 5 (1:1), Smotlak 2.
PROMETHEUS: Petrucci 2, Cella 2, Corradini, Orlandi 28 (8:8), Falcomer 8 (2:2), Momente 2, Maltecca 6 (0:1), Tommassini 11 (3:10), Scocco 2, Tubia 13.
SODNIKA: Zanotto iz Fagagne in Bressan iz Gorice. PON: Smotlak (24). SON: Jadran 22; Prometheus 23. TRI TOČKE: Crisma (1), Merlin (3), Orlandi (2), Tubia (1).
Sinoči smo si lahko ogledali »pravo« košarkarsko predstavo, čeprav so morali jadranovci ob koncu kloniti pred prvouvrščenim Prometheusom San Dona.
Do epiloga je prišlo dve minuti pred koncem srečanja pri izidu 64:64, ko so s* 9ostitelji naivno zapravili priložnost v napadu, zagrešili osebno napako nad odličnim Orlandijem in v nasled-nieni napadu izgubili žogo. To je bilo novolj, Zato da so gostje prešli v vod-*tVo in si priigrali prednost štirih točk, Kl Je ob koncu znašala končnih sedem točk razlike.
Dotlej, do 38. min., sta si bili posta-vili povsem enakovredni in glede na 9r°. ki so jo »modri bojevniki« (ki so
bili včeraj spet vredni svojega vzdevka) prikazali v prvem in v večjem delu drugega polčasa, bi bila njihova zmaga več kot zaslužena.
Sinočnje srečanje je bilo pomembno za obe moštvi in napada nista prišla toliko do izraza, medtem ko sta bili obrambi na nivoju in sta ves čas trajanja tekme dobro delovali na obeh straneh.
Tako gostitelji, kot gostje so ves čas predvajali osebno obrambo. Igralci Prometheusa pa so bili prisebnejši in bolj aktivni pod košema in izkoriščali so lastno višinsko premoč v borbi z odbitimi žogami. Po poldrugem mesecu odsotnosti je v Jadranovih vrstah spet zaigral Valter Sosič, ki je pa še daleč od optimalne forme.
V. Sosič
V naši združeni ekipi so tokrat v glavnem zadovoljili vsi zunanji igralci. Predvsem v prvem polčasu sta prišla do izraza Crisma in Pregare, medtem ko je tokrat na žalost odpovedala celotna linija visokih igralčev. Res
škoda, da so si Vatovčevi fantje sinoči zapravili tako priložnost, vendar so vsaj dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z boljšimi postavami te lige in glede na to, da je bil tudi v igri viden napredek, upajmo, da je včerajšnji poraz tudi sovpadel s koncem kriznega obdobja v igri naše peterke.
V	prihodnjem kolu bodo jadranovci v nedeljo igrali v Vidmu proti moštvu Goccia di Carnia.
CANCIA
Šahovska olimpiada
Jugoslovani uspešno startali
NOVI SAD — V 1. kolu šahovske olimpiade je jugoslovanska moška A reprezentanca premagala Dansko s 3,5:0,5, Jugoslavija B je igrala neodločeno z Norveško 2:2, domača C ekipa pa je izgubila z Anglijo 2,5:1,5.
V	ženski konkurenci je Jugoslavija premagala Nizozemsko z 2,5:0,5.
Košarkarska promocijska liga
Kontovelci sami na vrhu
KoNTOVEL - BARCOLANA 114:95 (55:47)
KONTOvel: Grilanc 21 (2:4), Gulič T? Dl:!3), Rupel, Sterni 3 (1:2) Pahor 6 VN' Starc 8 (1:3), Civardi 6 (2:2), Štoka (Dl), Cuk 23 (7:9) Daneu (0:2).
*;ON: Civardi. 3 TOČKE: Starc 1, Grilanc 1, Gulič 5.
Vel Zrna9° nad Barcolano se je Konto-Po Povzpel na 1. mesto lestvice. Prvi z&r hS bil izenačen, to pa predvsem j i slabe igre domačinov v obram-ku rt s°dnika sta ob najmanjšem doti-ne Oosodila prekršek, kar je botrovalo ®fjetnemu številu osebnih napak, so ■ ?concu 1. in v začetku 2. polčasa t°čk jJ.on*ovelci priigrali prednost 14 hia ■ so i° ohranili do konca, oziro-s° 1° še povečali. Tokrat gre pred-Pa n Pohvaliti Štoko in Čuka, velja pe p®®niti, da je več kot polovico eki-
BoRRadenska -
Br^CANTIERI85:78 (46:4°)
Kav ? RadENSKA: Debeljuh 9 (4:4), nič c ' Perhie 6' Jogan 6 (1:2), Simo-Sem m°tlak 13 (2:4)' Korošec 30 (3:4), (4:6)	4 (0:3)' Furlan 3 (1:1), Pieri 14
nihče; skupnih napak 25,- pro-sm 1	3 točke: Debeljuh, Jogan,
otlak, Korošec vsi po 1. tsor— • n to
Sam
par°^°vci so osvojili drugi zaporedni
ta‘*str°falen
začetek tekme je bil za naše 'talen saj so stopili na igrišče Pravega pristopa do igre. Gosti (14:21 nJ!f okoristili in visoko povedli lem vV 4' tninuti. K sreči so se beloze-Ptese lu zbrali in v 12. min. dohiteli rattibaetlilVe 9°ste (29:28). Z boljšo ob-so p0i -ln s Koši Korošca (13:19 v metu) V jCas zaključili v rahli prednosti. Povečlr®6111 delu so borovci večkrat geqa n 1 Prednost in ob začetku dru-PrednoTasa beležili 13 točk naskoka.
pikami r'16 nato n(ba(a med 3 in 12 žave v v H°S.b 80 borovce spravili v temnela Rh minutah, črn dan pa sta Dve adl s°dnika.
vit Dnvnj^rai pred sireno so gosti pr-cin Pa : hit (77:78), trener Fabio San-(razala , °Pravil menjavo, ki se je izje zainr-p ndločilno. Marko Debeljuh tninuti ip Pravi veteran. V zadnji Pfestreapi najPrei dosegel trojko, nato Ko ter Dv 0.dbito žogo in izsilil napa-SeKundah°riSvR nieta 1 za 1. V zadnjih ttost ip p,. *?. bor°vci še povečali pred-vpUvalap1 do zmage, ki bo ugodno ganj na vzdušje v ekipi. (Vanja Jo-
(47:3o'j	' D°M GOMETAL 85:68
l5 3l' Kocim!^ xTAL; hattello 6, Košu-> 5	3' Brra 10, Dornik, Or-
^tPbrosj 2 ^ K Gruzovin 6, Semolič,
(34)TK(^p*R: ,Košuta (5). PON: Prin-
jJomolšuta <38)'
čs ltola zon!? bRt v drugi tekmi prve-n^e. sO pričp,Zasluženo poraženi Sre-Sr 'k ^ to d n i n en?ko vredno nasprot-tah1?410 je rainute prvega polča-Z alRre Pridni?86 v naslednjih minu-'pokelmra S;i vse več prednosti in
V??41« domove?”1 21:8 popolnoma
je ?njšah !? b°lčasu so naši v 13. min. Šibkadla in Vin ° na ~7' Koncentracija E (Ji?0 točko d asse j® Z0Pet izkoristil Sgr a' ki s,-, raovcev: slabo obrambo. Šutft' 8ta biia i?a igrišču dala vse od ' (pe. R j aiter Bric in Dušan Ko-
Borovke so pred številnimi domačimi gledalci razočarale
Točki tokrat le slogašicam
BOR ELPRO CUNJA - KENNEDV 1:3
(16:17, 15:6, 9:15, 4:15)
BOR ELPRO CUNJA: Vitez, Foraus, Nacinovi, Grbec, Maver, Traettino, Sto-per, Fučka, Venier, Vidah.
Simptomi so jasni, diagnoza nemara ni težka. Borove odbojkarice bolehajo za... višinsko boleznjo. Cim se povzpejo na sam vrh lestvice, jih zgrabi strah, zajame jih omotica, kri jim udari v glavo. Tako je bilo v začetku lanske sezone, tako je bilo tudi sinoči, ko so v dobro obiskani telovadnici šole Suvich prvič na svoji dosedanji poti naletele na nevarnejšega nasprotnika in... razočarale. Seveda se pri tem rezultatu postavi večna dilema ekipnih športov: kje je meja med lastnimi slabostmi in zaslugami nasprotnika? Nemara velja, da se je Kennedy dokazal kot zelo dobra in homogena ekipa. Zlasti ob mreži, tako v bloku, kot v napadu (z odlično št. 14 Vosca na čelu), so Videm-čanke zelo nevarne in so v teh dveh elementih prekosile borovke. Odlične so bile tudi v kritju bloka, le sprejem je nekoliko pešal. Po drugi strani pa borovke niso ponovile igre z zadnjih dveh nastopov. Sprejem je bil tokrat precej skromen in učinkovitost v tem elementu je zdrknila mnogo pod 70% realizacijo, ki
je označevala prejšnje tekme. Nekaj je bilo tudi napak v seriji, ki se v letošnji sezoni še niso pojavljale. Sprejem je seveda pogojeval igro v napadu, ki je bila dokaj enostavna in predvidljiva. Le Ma-verjeva in malo izkoriščena Fučkova (šest točk tudi s servisom iz skoka) sta dokaj učinkovito zadevali nasprotnikovo polje. Še najslabše pa so se plave verjetno odrezale v bloku, ki je bil povsem neučinkovit in je v bistvu onemogočil igro v obrambi.
Mogoče bi se vse skupaj drugače razpletlo, če bi borovke dobile prvi niz, v katerem so si zapravile vrsto prednosti: z 10:2, nato s 14:10 in še set-žogo pri 16:16. V drugem nizu so sicer zaigrale bolje in gladko zmagale, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da so bile v nadaljevanju v povsem podrejeni vlogi. V drugi polovici tretjega niza so še zmogle reakcijo, v četrtem pa so popoustile na vsej črti in tudi številne menjave, ki jih je izvedel trener Kalc niso obrodile nobenega uspeha. (ak)
FINCANTIERI -
SLOGA KOIMPEK	0:3
(5:15, 9:15, 5:15)
SLOGA KOIMPEK: Fabrizi, Kosmina, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Miot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Sloga Koimpex se z gostovanja v Tržiču vrača s svojo drugo zaporedno zmago, izredno pomembno pa je tudi dejstvo, da Fincantieriju ni prepustila niti niza. S svojimi nasprotnicami je Sloga Koimpex opravila po slabi uri igranja. Izredno oster servis, kateremu so v Sloginem taboru med tedenskimi treningi posvečali veliko pozornost, se je tudi tokrat izkazal za res učinkovito orožje, saj so tako slo-gašice velikokrat onseposobile svoje na-sportnice že na začetku akcij.
Sloga Koimpex je tekmo začela zelo ostro in prvega seta je bilo konec po hitrem postopku. V drugem setu so se naše igralke nekoliko dekoncentrirale in dovolile, da so pobudo prevzele domačinke, ki so povedle z 9:4. Minuta odmora je našim dekletom pomagala, da so se umirila in odtlej so se začele stvari odvijati drugače. Slogašice so suvereno zagospodarile na igrišču in do konca tekme prepustile domačinkam le še borih pet točk.
(INKA)
NEKAJ OSTALIH IZIDOV: Latisana -Montecchio 3:1, Dolo - Cervignano 3:1, Tregarofani - Pandacolor 1:3, Ghemar -Gamatex 3:2.
V namiznoteniški B ligi
Rutinska zmaga krasovk v gosteh
KARNEID - KRAS CORIUM	1:5
Na gostovanju v 4. kolu je Kras Co-rium dosegel povsem rutinsko zmago proti nasprotnicam, ki doslej še niso zmagale. Biserka Simoneta in Tanja Ravbar sta zmagali obe srečanji, Rado-vičeva pa je eno točko prepustila domačinkam, imela pa je zadoščenje, da je osvojila zadnjo, peto. Rezultat tega srečanja (2:1) je imel svoj vrhunec v tretjem setu, katerega si je krasovka priborila z 22:20.
Posamezni izidi: Simoneta - Ober-wagner 2:0, Ravbar - Meneghetti 2:0, Radovič - Trenti 0:2, Ravbar - Ober-wagner 2:0, Simoneta - Trenti 2:1, Radovič - Meneghetti 2:1.
Ženska C liga
Krasova dekleta so v 3. kolu C lige na domačem igrišču zelo tesno izgubila z veronskim Monte Baldom. 3:2 za gostje in tesna točkovna razlika (225:230) govori o tem, da sta bili ekipi zelo izenačeni. Sonja Doljak in Elena Colja sta bili za zeleno mizo zares borbeni. Prej bi lahko rekli, da so krasov-ske izgubile le zaradi smole. Dobro je igrala Elena Colja proti nasprotnici Dinijevi, kateri je odvzela drugi set, v tretjem pa izgubila na tesni razliki, potem ko je Elena celo vodila 19:15. Obetajoča pionirka Brancaleoni je le kdaj pa kdaj povzročila rahle težave Doljakovi, vendar jo je Sonja suvereno nadigrala. Ključne so bile dvojice, kjer so bile gostje boljše. Bile so bolj sigurne v napadih, bodisi s spini kot tudi z zaključnimi udarci. Razpoloženo Dini je Doljakova odpravila v 4. dvoboju, ni pa šlo povsem gladko (prvi set je krasovka namreč celo zgubljala 20:16), vendar je krasovka napiela vse moči in bila bolša v hitrih protinapadih, kakor tudi v koncentraciji. Pri izenačenem stanju 2:2 je bila Goljeva jeziček na tehtnici zmage ali poraza. Prvi set si je za las izborila Verončanka. V drugem setu je Elena zaigrala taktično skoraj brezhibno in ga z lahkoto osvojila. V tretjem je bilo čutiti napetost na eni in drugi strani ter željo obeh nasprotnic po zmagi. Le za dve točki se je zmaga izmuznila iz rok Krasa Activa.
KRAS ACTIVA - MONTE BALDO 2:3
Colja - Dini 1:2 (11:21, 22:20, 19:21) Doljak - Brancaleoni 2:0 (21:16, 21:17) Colja, Doljak - Dini, Brancaleoni 0:2 (14:21, 12:21)
Doljak - Dini 2:0 (22:10, 21:19)
Colja - Brancaleoni 1:2 (22:24, 21:7, 19:21) (J.J)
ROKOMET
Kras - Pregona
34:17
Vsi naši moški deželni odbojkarski ligaši so ostali praznih rok
Štirje porazi na domačih tleh
BOR AGRIMPEK - CREMCAFFE	2:3
(15:5, 15:13, 6:15, 11:15, 13:15)
BOR AGRIMPEK: Stančič, Giacca, Aiello, Marega, Starc, Meton, Paganini, Batič, Rudes, Pernarčič in Palin.
Po dveh zaporednih zmagah so borovci morali prepustiti predragoceni točki nevarnim nasprotnikom iz Tržiča in to po vodstvu v nizih z 2:0. Sam začetek res ni obetal takega razpleta v telovadnici na Alturi. Domačini so pričeli izredno zanesljivo in prvi set izbojevali dokaj hitro, saj so nasprotniku prepustili samo pet točk. Že v drugem nizu pa smo gledali na igrišču povsem drugo ekipo. Igra je bila raztrgana in nepovezana, napake so se vrstile kot na tekočem traku. V izenečeni končnici so bili nekoliko bolj prisebni Tržačani na čelu s Palinom, ki je bil proti bivšim soigralcev odličen v napadu. Bržkone pa je Bor Agrimpex najslabše igral v tretjem nizu, ko je povsem prepustil pobudo nasprotniku, ki je tako dobil zagona za prvi delni uspeh in s tem postavil osnovo za končni nenadejani, a zasluženi uspeh. Vodstvo Stančiča in tovarišev v četrtem setu z 9:4 je bila samo iluzija, ker je igra postajala za nasprotnika vse bolj predvidljiva.
V izenačenem tie-breaku so borovci vodili vse do trinajste točke (13:11), a bilo je premalo za končni uspeh. (G. F.)
OLVMPIA CDR - PAV REMANZACCO 1:3
(15:13, 14:16, 12:15, 16:17)
OLVMPIA: Šfiligoj, Cotič, A., J. in S. Terpin, Černič, Breganti, Bensa, Dorni, Komjanc, Miloc-co, Pellegrin.
Prvi niz je bil izredno napet in za določitev zmagovalca je bilo potrebnih kar šest popolnih rotacij igralcev na servisu. Požrtvovalna igra naših v obrambi pa je bila na koncu nagrajena. Žal je v nadaljevanju pri 01ympii precej odpovedal sprejem servisa. Kljub temu je malo manjkalo, da bi 01ympia povedla z 2:0 (v drugem nizu je vodila s 14:11, a nato popustila) in sploh je bilo srečanje izenačeno do konca, zato pa so tudi nekatere sporne odločitve tržaškega sodnika Alija v končnici setov žal odločale o zmagovalcu.
Goričane je še posebej razburil dogodek, ki se je pripetil v 4. nizu (trajal je rekordnih 40 minut), ko je pri vodstvu 01ympie s 14:13 sodnik po servisu menda piskal napako v postavitvi domačih igralcev. V tem setu so imeli pri rezultatu
16:16 še eno priložnost, da bi izsilili tie break, a so jo žal zamudili.
Naj omenimo še, da si je v 3. nizu zvil gleženj Šfiligoj (v prvem nizu je uspešno nadomestil A. Terpina, Cotič pa S. terpina), igralci 01ympie pa so si prislužili kar štiri rumene kartone.
(P. Černič)
VALPRAPOR IMSA - VIVIL	0:3
(12:15, 12:15, 11:15)
VAL: Buzzinelli, A. in M. Feri., R. in D. Pete-jan, Tomšič, Prinčič, Lavrenčič, Superga, Berza-cola, Vogrič, Lutman.
Villa Vicentina je povsem zasluženo in zanesljivo zmagala. Tekma je bila zelo izenačena, gledalci pa so lahko prisostvovali lepi in kakovostni igri. Na žalost v ključnih trenutkih tekme naši niso bili dovolj prisebni in poleg tega so naredili tudi več naivnih napak.
V	vsakem setu so naši fantje stalno vodili, nasprotnik pa je z uspešnim blokom in protinapadom nadoknadil razliko, nato pa presenetil zmedene domačine. (Zip)
MOŠKA D LIGA
SOČA SOBEMA - VOLLEV CLUB TRST 1:3 (9:15, 14:16, 15:7, 15:9)
SOČA: L, Š. in M. Cotič, Battisti, Muscau, Ča-udek, Klede, Tomšič, Pisk, Čevdek.
Soča je nezasluženo izgubila. Naši v prvem setu niso igrali dovolj zbrano, da bi lahko zam-gali. V drugem setu pa so prevzeli pobudo v svoje roke in povedli že z 12:4. Trinajstkrat je prišlo do menjave žoge, a Sočainom vseeno ni uspelo zbrati še treh točk, predvsem zaradi napak v sprejemu. V končnici pa je sodnik naredil še usodno napako. Sočani pa se niso potrli, bojevito so igrali v naslednjem nizu in pokazali daleč boljšo igro, kar dokazuje tudi rezultat.
V	zadnjem setu pa so slabo začeli. Nasprotniki so bili sicer bolj izkušeni, čeprav je treba povedati, da je bila igra Sočanov slaba predvsem zaradi slabega sprejema, ki je večkrat preprečil izvajanje dobrih akcij. (E. Č.)
Zmaga Salonita
V	jugoslovanski odbojkarski A-2 ligi je Salonit premagal Bihač s 3:2 (7:15, 9:15, 15:11, 15:13, 15:11). (E. C.)
V	3. kolu odbojkarske ženske C-2 lige
Nabrežinke zanesljivo
SOKOL INDULES - DANONE
RIVIGNANO	3:0 (15:3, 15:7, 15:6)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidah, Ušaj, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, VIžentin, Drasič, Ciocchi,
V	3. kolu C-2 lige so Nabrežinke popolnoma nadigrale nasprotnice iz Rivignana. Sokolovke so igrale koncentrirano vso tekmo in odigrale letošnje najboljše prvenstveno srečanje. Boljše so bile od nasprotnic v vseh elementih igre.
V	treh odigranih setih so igralke Sokola Indules z močnimi servisi spravile v težavo sprejem nasprotnic, ki tako niso mogle graditi običajne igre. Boljši kot v prvih dveh tekmah je bil tokrat tudi sprejem. Podajačici sta tako dobro zalagali tolkačiče, ki so bile na trenutke res neustavljive za nasprotnikovo obrambo. Igralke Danoneja pa so se pokazale kot skromna ekipa. Le v začetku 3. seta so se enakovredno upirale razigranim domačinkam. Ko so pa te pritisnile na plin, nasprotnice niso imele možnosti, da bi gradile igro, kaj šele, da bi osvojile še en niz.
Moramo povedati pa, c^^jmorajo Nabrežinek izpiliti še nekatere napadalne sheme in tudi izboljšati sprejem. Te napake pa lahko odpravijo z dobrim delom na treningih. Kljub tem pomanjkljivostim pa lahko trdimo, da bodo sokolovke s tako igro še razveselile svoje zvesto občinstvo. (VIP)
CORDENONS - AGOREST POSOJILNICA
SOVODNJE	3:2 (12:15, 15:7, 13:15, 15:5, 15:8)
AGOREST: Vižintin, Roner, Scgzziero, Florenin, Marassi, Maša in Magda Braini, Orel, Krašček, Luvisutti in Fait.
Proti močni šesterki iz Cordenonsa je združena ekipa pokazala velik napredek v igri, čeprav so morale gostje okrnjene na igrišče. Odsotna je bila namreč Zavadlavova, kar se je v tem izenačenem srečanju še kako poznalo.
Gostje so bile povsem enakovredne nasprotnice in celo povedle v nizih z 2:1. Predvsem moramo pohvaliti zanesljivo igro v obrambi in tudi v napadu so pokazale nekaj dobro izpeljanih akcij.
V	tie-breaku breaka so bile gostiteljice boljše in tako tudi zmagale. (R. I.»)
NEKAJ OSTALIH IZIDOV: Altura - Prata 3:0, Tarcento -Peroni 3:0.
ŽENSKA D LIGA
PIERIS - KONTOVEL	0:3 (7:15, 8:15, 11:15)
KONTOVEL: Maver, Legiša, Pertot, Kralj, Černe, Garbi-ni, Regent, Štoka, Bogateč.
V	pičlih 50 minutah je sinoči Kontovel premagal povprečni Pieris. Z umirjeno, a točno igro in z odličnimi servisi so »modre« strle vsakršen odpor nasprotnic. Zmaga Kon-tovelk ni bila nikoli v dvomu. (T.Č.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 .
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 18. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
M
Glasnost in padec totalitarnih režimov razkrila kruto resnico
Srhljivi podatki o onesnaženosti v Sovjetski zvezi in na Vzhodu
WASHINGTON — Padec totalitarnih režimov v Vzhodni Evropi je ob sovjetski glasnosti razgalil tudi mačehovski odnost, ki so ga imele te »ljudske demokracije« ne samo do ljudi temveč tudi do narave in okolja. Kdor se še spominja akademskih razglabljanj vzhodnoevropskih režimov, ki so pred leti Zahodu očitali, da zahteva spoštovanje človeških pravic, sam pa ne skrbi za kolektivne in družbene pravice ter za kakovost življenja, se bo nedvomno zgrozil ob vesteh, ki prihajajo z Vzhoda. Še bolj pa so se zgrozili starši in vzgojitelji nekega otroškega vrtca v estonskem Sillamaeju, ko je kakih 300 otrok začelo izgubljati lase. Zdravniki so takoj pomislili na podoben primer iz zakarpatske Ukrajine, kjer je pojavu botrovalo »domače« višanje oktanskega števila v bencinu s prepovedanimi kemikalijami. Nekaj mesecev kasneje pa je s priznanjem bivšega direktorja nekega industrijskega obrata prišla vsa resnica na dan. Otroški vrtec so namreč zgradili na zemljišču, kjer je pred tem obrat nezaščiteno zakopal radioaktivne odpadke.
Po trditvah washingtonskega Worldwatch institute (enega najuglednejših »zelenih« raziskovalnih centrov v svetu) je po zaslugi Gorbačovove glasnosti sovjetska in svetovna javnost seznanjena s podobnimi grozljivkami skoraj vsak dan. Nič boljše ni v tistih državah, ki so komunizem okusile
le slabih 45 let, da bi sedaj obnovile »izkoriščajoče režime«. Na Češkoslovaškem je po zahodnih standardih kar 50 odstotkov vseh vodnih virov neuporabnih celo za industrijo, na Poljskem se ta odstotek zviša na 65. Glavni krivci teh »ekoloških zločinov« so industrijske odplake v zastarelih obratih, zločinska neodgovornost in brezbrižnost, pomanjkanje kakršnegakoli nadzorstva, kot zadnje pa pretirana raba nekakovostnih premogov z visokim odstotkom žvepla. Zgovoren je primer termoelektrarne v vzhodnonemškem Boxbergu, ki v ozračje pošlje toliko žveplovega dioksida kot Norveška in Danska.
Worldwatch institute ugotavlja, da onesnaženost voda, zraka in tal »ovira gospodarski razvoj in krajša življenjsko dobo prebivalstva«. Poljska mora npr. nameniti od 10 do 20 odstotkov svojega bruto nacionalnega dohodka, da lahko maši negativne posledice v kmetijstvu, gozdarstvu, zdravstvu in v stavbenem fondu. Podoben položaj je tudi v drugih državah Vzhodne Evrope, kjer z grozo ugotavljajo, da jih bo sanacija spravila dobesedno na kolena.
Edino pozitivno dejstvo je za Worldwatch institute ugotovitev, da se v vseh teh državah prebuja »ekološka zavest« in da ne varčujejo več z napori, kako bi vsaj omilili tragične posledice desetletnega mačehovskega odnosa do narave.
V Rimu skupina ameriških lepotcev
RIM — Na povabilo RAI, ki z velikim uspehom oddaja nanizanko Beau-tiful, so predsinočnjim prispeli v Rim junaki trenutno najbolj priljubljene »soap opere«. Z razliko od brazilskih telenovel, so ameriške nanizanke pristen izraz sodobne etike, ki jo uvaja predsednik Bush. Junaki Beautifula so namreč izredno pozorni na vprašanja aidsa, mamil in nasilja, italijanske oboževalce lepotcev z onstran Oceana pa to zanima malo ali celo nič.
Najbolj jih namreč priteguje fizična lepota protagonistov, med katerimi prav gotovo izstopa Ron Moss (Ridge), ki se lahko ponaša z dokaj »plastičnim« obrazom. Mnogi trdijo, da je fant pravi simbol moške lepote in kaže, da se s tem strinja tudi sam. Odločno manj zvezdniško navdihnjen je njegov soigralec Ethan Wayne, ki se te dni prav tako mudi v Rimu. Z njima sta tudi Clayton Norcross in Ann Linn, to je prelestna plavolaska, za katero se -izključno v nanizanki - zanima šarmantni Ridge. Da ne bi bilo pomot, je Moss prispel v Rim z ženo, Linn pa z mišičastim možem...
Ron Moss, Ann Linn in Ethan Wayne na oddihu v Rimu	(Telefoto AP)
Jutri v Parizu začetek novega, pomembnega kroga KVSE
Evropska ideja se krepi
Francoski predsednik Mitterrand bo kot gostitelj »helsinške« konference o varnosti in sodelovanju, ki se začenja jutri v Parizu, zanesljivo poudaril, kakor je tudi že napovedal, da »bo to letošnji najpomembnejši politični dogodek v Evropi«. Na konferenci zdaj ne bo več 35 držav, kakor je bilo dosedaj, ker bosta nekdanji dve Nemčiji nastopili skupaj, saj že predstavljata eno državo. Še sveže nam je v spominu, da je nemški kancler Kohl že maja izjavljal, da bi bilo treba čimprej doseči združitev, ki naj bi jo potrdila že letošnja helsinška konferenca.
Pariški shod (navzoči bodo tudi predstavniki Združenih držav in Kanade, dveh dežel, ki sta od začetka članici konference) bo resnično izjemnega pomena. »Le mon-de« je že napisal, da bo predstavljal prehod iz »stare v novo Evropo«. Pomenil bo konec nekega obdobja in pričetek novega. Mnogi politiki te dni pravijo, da bi kar ustrezalo, če ne bi šlo odslej več za obdobje, pač pa kar za dobo.
Udeleženci bodo razpravljali o novi Evropi, ki nastaja zavoljo zgodovinskih sprememb na Vzhodu, pa tudi pomembnih premikov na Zahodu. Dejstvo je, da se je začela tudi zahodna Evropa otipljivo spreminjati, saj so - in bodo še bolj -evolucijski procesi celine zmeraj bolj skupni. Sestavni del teh procesov so, med drugim, tudi nove organizacije in ustanove, ki se oglašajo na političnem prizorišču, kakor so to na primer Pentagonala, Alpe-Adria, obrisi neke nove skupne ustanove, ki naj bi povezovala Evropo in Sredozemlje, »Helsinška skupščina državljanov«, ki so jo ustanovili pred dnevi v Pragi in še marsikaj.
Iniciativ je neskončno. Idej, da bi tako ali drugače prispevali k oblikovanju nove evropske podobe je veliko. Staro je v bistvu propadlo, novo pa je v marsičem še latentno. Prostora za pobude je ogromno. V Parizu bo takorekoč slovesno stekla razprava o novi celini po resnični evropski meri. Temeljila pa bo na prvinah, ki zagotovo ne predstavljajo idealnega dosežka, so pa v zdajšnjem družbenem razvoju, in bodo brez dvoma še dolgo, ključne: kajpak je govor o političnem plu-
ralizmu, o pravni državi, o svobodnih volitvah, o pravicah in svobodi človeka, pri vsem tem pa o tržnem gospodarstvu.
Vemo, da bodo na konferenci v Parizu sodelovale tako imenovane matične države tako da ne bodo uradno prisotne dežele, ki so že proglasile svojo državnost in suverenost, kot so to na primer baltske republike, Armenija, Slovenija in druge. Predstavniki teh dežel bodo zagotovo prisotni v kaki drugi obliki; pripravljalci konference so očitno menili, da bi tako rekoč uradna predstavitev teh dežel bila nekoliko preuranjena, saj bi utegnila povzročiti verižno reakcijo. Proces je namreč šele na začetku in ga ne kaže spravljati brž v nevarnost, kakor je dejal francoski vladni predsednik Rocard. Albanija bo prisotna samo kot opazovalec.
Seveda bodo na konferenci sprejeli sklepno listino, ki bo »kažipot« v novo Evropo, v kateri naj bi narodi in narodnosti pričeli v bistvu nastopati na takšni ravni, kakor do sedaj države. V tem bo osrednja politična kakovost nove Evrope. Baje je že dogovorjeno (in to bo zapisano v sklepnem dokumentu), da se bodo odslej šefi držav in vlad evropskih držav redno sestajali kar vsaki dve leti, šefi diplomacij pa kar dvakrat, če ne celo večkrat letno. Hotenj je veliko, problemov ne bo malo, intenzivnost je nadvse potrebna.
Dogovorjeno je prav tako, da bo imela odslej KVSE stalno tajništvo, ki bo najbrže domovalo v -Pragi pač v luči vzhodnih sprememb, pa tudi vloge, ki jo je pri tem igrala češkoslovaška federacija.
Na pariški konferenci, ki bo zanesljivo šla v zgodovino, pa žal Jugoslavija, dasiravno ima dragocene in nepozabne »helsinške« zasluge, ne bo mogla odigrati kake posebne vloge. Njeno notranje stanje je majavo, pa čeprav so v njem pomembni demokratični segmenti, kaj bo z njo, še ni jasno. Njena diplomacija, kakor pravijo, bo zategadelj dosegla že veliko, če ji bo uspelo, da ne bi udeleženci pretirano podčrtovali kosovsko vprašanje. Pa tudi druga.
MIRO KOCJAN


Za neupravičen zapor zdaj tudi odškodnina
RIM — Po vsej verjetnosti bo prizivno sodišče v Rimu že v začetku decembra izreklo prvo razsodbo, s katero bo določilo odškodnino nekemu moškemu, ki je bil neupravičeno zaprt in je bil na procesu dokončno spoznan za nedolžnega. Če bo podobno razsodbo sprejelo tudi kasacijsko sodišče, seveda če se ne bo državna advokatura pritožila na razsodbo prizivnega sodišča, bo moški dobil odškodnino v višini do sto milijonov lir.
Ta odškodnina predstavlja eno od novosti novega kazenskega postopka, ki v členih 314 in 315 govori o »odškodnini za neupravičen zapor«. O tem se doslej ni dosti govorilo, s tema členoma pa se dopolnjuje dosedanje zakonsko besedilo, ki je omenjalo le
Umoril je ženo iz ljubosumja in utrujenosti
RIM — Velika živčna izčrpanost je najbrž igrala bistveno vlogo v tragediji, ki se je odigrala v noči na soboto v Ulici Pellico v Rimu. Iranski državljan Hasan Gafarpur je s težkim kladivom udaril po glavi spečo ženo Mario Fristachi. Zenski je prizadel tako težke rane, da je umrla malo potem ko so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico.
Morilec, ki je star 29 let, je bil vratar stolpnice, v kateri je živel z ženo in hčerko. Delal je in študiral, saj je bil vpisan na fakulteto za inženirstvo, kjer bi bil moral v kratkem zagovarjati diplomsko nalogo. Ko ga je policija izsledila je izjavil, da je ženo ubil, ker je sumil, da ga je varala s številnimi ljubimci.
sodno pomoto. Toda pri sodni pomoti je oškodovanec lahko zahteval odškodnino šele po reviziji dokončne razsodbe kasacijskega sodišča.
Samo v Rimu so doslej vložili že 22 zahtev za odškodnino zaradi neupravičenega zapora. Približno polovico so jih takoj zavrnili zaradi »neupravičenosti« zahtev, za drugo polovico pa pričakujejo pozitivne odločitve. V skladu z zakonskimi določili mora oškodovanec zahtevo za odškodnino vložiti najkasneje v 18 mesecih, ko je bila dokončno ugotovljena njegova nedolžnost. Višino odškodnine pa določi sodnik na osnovi dolžine neupravičenega zapora in posledic, ki jih je ta imel za poklicno kariero in zdravje oškodovanca.
V Gradim cariniki našli 30 kg heroina
DIMITROVGRAD — Na mejnem prehodu Gradina pri Dimit-rovgradu so v petek jugoslovanski cariniki v nekem kombiju odkrili 30 kilogramov heroina. Kombi je prihajal iz Bolgarije, mamilo pa so skušali pretihotapiti 23-letni Argon Bučinca, 30-letni Sokol Mehmeti, 23-letna Emina Mehme-ti, 22-letni Hadir Jahiri in 21-letni Iljez Džinoli, vsi doma iz Urošev-ca. Mamilo je bilo skrito v skrivališču pod avtomobilskim dnom.
Vseh pet so takoj aretirali in proti njim bodo začeli kazenski postopek pred okrožnim sodiščem v Pirotu. Srbski miličniki pa se zdaj trudijo, da bi odkrili še preostale osebe, ki so bile neposredno ali pa posredno vpletene v kriminalne posle z mamili.
CTE
PETLETNE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
•	CTE so italijanski državni efekti v ECU (Euroapean Currency Unit) in sicer v denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
•	CTE se koristijo od 26. septembra 1990 in zapadejo 26. septembra 1995.
•	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo.
•	Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Hance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU.
•	CTE nudijo letno 11,90% bruto obresti plačane posticipirano.
•	Zadolžnice se nudijo po emisijski ceni v ECU 100%.
•	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo
pri okencih Hanca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 20. novembra do 13.30.
•	CTE so dodeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoserizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ECU ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice se kroristijo s 26. septembrom 1990 in je zato treba ob vplačilu 26-novembra v lirah ali v ECU doplačati poleg cene iznesene na dražbi tudi dozorele obresti kupona. Znesek izplačila v lirah je določen na podlagi razmerja lira/ECU z dne 21. novembra.
•	Zadolžnice so na razpolago najmanj P° 5000 ECU.
V rezervacijo do 20. novembra
Najvišji letni donos
Bruto
Neto
11,89%
10,40%