¦5*©v. *36
Ce^e čefrteK 27. novembra «924.
PaSfalsa pfačana v gaißsißi

Sta«e  tetno 84 Din, meseCno 7 D!n, za inozemstvo 240 Din.
OgiaeJ ye računajo po tarifu. Pri večkiatnero oglaSanju popast.
'   Sztmja
Ur«N&ar«l&flrvo:: Strossmayerjeva ul. St. l, pmftCje. Teles. 65
Upratvnlfttvo : Strosstnayerjevaulica 1, pritličje. Teles. ^.
Račun pri poStnern -lek. zuvodu Št. 10.656.
Dva pomembna govora.
Povodom slavnostne- otvoritvo
žefczniške proge Ormož — Murska
vSobota je priredila. trška občina Lju-
loiner s sodelovan.iwm ?:o,spodarskih ei-
niteljev u. krajev ob novi progi zastop-
nikom vlade in siavnostnim gostom v
Ljutomeru banket, na kojem sta med
drugimi govornjki ffovorila. Rg. mini-
stra Andry. Stnnk'1 in dr, Gregor
Lerjav.
Minister s<n>imi<.A!J<i Andra Stanič
so jo zahvalil za prisri-ne pozdravo in
Moudarjal, da jo ravnokar tako frene-
tic-no odobrena pozdravna brzojavka
krai'ju nov dokaz. kako globoko je v sr~
cu slovensk^a l.iudhtva vkoreninjena
Ijuboaen do osvobojene in ujedinjene
domovine tor njenoga vl.'idarja. Zlasti
(u ob meji je vazno, da so ta pojav cim
boil podcrta, tako da vidijo vsi no-
tranji in zunanji sovražniki, da je na-
80 državno ujedinjenje izvrseno za
večnc case.
Da so čim bolj ukropi tudi narod-
iio ujodiujenje, za tera mora strotneti
v.saka vlada. Eno najvažnejših sred-
stev v tem pravcu tvorijo bus zelezni-
co, ki vezcjo kraj s krajem, pokrajino
s pokrajino. Mno?o j<4 biln pri nas v
tern oziru žc storjeno. In v vsem teni
ddu jt? sistem, ki ga mtrekujeta narod-
ao cdinstvo in državna moo.
Danes otvorjena proga ima v prvi
vrsti uarodni pomon. S tega vidika
SUM) tako pospe&evali njono dograditev.
fmarao v na.ši državi kraje, ki so mno-
jfo bolj •ddaljoni od železnic, kakor
kraji, ki so danes dobili zelezniako
zvežo. Toda vlada jp zrla na prekmur-
sko progo z višjega drzavnega in na-
rod.negu slalisra in je to progo poseb-
00 favomirala. In to vsaka vlada, saj
Jo izpcrtnjevasia s tern wljo kralja sa- I
nutga, ki ga je ravno tako vodila miscl,-1
am bolj "pospešiti in utrditi narodno
ujsidinjenje.
Svoj govor jo koncal minister z
bTn*no'sprejotiin vzklikom: »Da živi na
voke ujodinjena kralj^viua Srbov, Hr-
vatw in Slovonwv!«
SredistV1 in visek večera jc bil
0ÖV0R MINISTHA T)R. ŽERJAVA.
Gwornik je najprej slikal vohke
naloge, ki zdaj <}akajo Ljutomer. Kar
se vztrajno hočc, rc jt:r poäteno in v
skladu z drzavnim inioresom, to se go-
tovo doseže. Naša toerija socifalnega
opiintiznM. ki nas proko vsoh razoi^a-
ranj do posic<ink^fa diha drži na delu,
je sijajnn potrjtna v šostlelni zgodovi-
ni Juffoslavijc. Govornik jo nato pfa-
sti^no slikal velikaDski naprodek naäe
države od osvobojenja dalje in napre-
Rekonstrukeija vfade.
Važna se|a min. sveta.  — Nova mfnlstra dr, Šurmhi In dr. Drlnkovič —
Minister dr. Žerjav prl kralju»
Heograd, 26. novembra. Danes ob
11. doposdno sc je pričela plenarna
seja, minislrskega sveta. Nav^ocH so
vsi ministri. I'red sojo ministrskoga
sveta .so jo vrsila konserenca med mi-
njslrskim prodsalnikcm Nikolo Paši-
cem in i'adikalnimi ministri; obenem
so ic tudi vršil .^sianek med Pasicom
in 8vßt. Pribiceviccui. Tej seji so pri-
pisuje vt'lik politic.nl pomen, kor gro
za izpopolniter oz. rokonstrukeijo vla-
de. Min. preds. Nikola Pašic je naprej
dopoldno tudi konioriral s prof. dr.
vSurminom in dr. M. Brinkovicom.
Vprašanje rekonstrukeije vfade je v
toliko rešeno, da kralj danes popoldne
podpi.se ukaz o imencvanju rokonstru-
irane vlade. Min. vSvetozar Pribičevie
je privol.il v to, da prevzame dr. Öur-
min rninistrstvo za trgovino in mdu-
strijo. Dr. Mate Drinkcvic • postane mi-
nister brez portfrlja zn Hrvatsko in
Slavonijo oz. Dalmacijo. Dosedanji tr-
govinski minister dr. Grisogono po-
,star(i   i'>'ni-:t»>v  7-*   sru'Vialno   pnliliko.
Seja niini.strskega «veta traja še sedaj
ob 13. uri dal'je.
Beognid, 2$. novombra. Minister
za .sinne i.nrude dr. Gregor Žerjav je
bil sinoci pprejet na, dvoru v enourni
avdijenci. Minister je poroeal kralju
o ot.voritvi žolozniško proge Orniož—
Ljutomer—Murska Sobota ter o nje-
nein gospodarskom in politienem po-
mona. (')benem je podal kralju poro-
Oilo o politienem položaju v Sloveniji.
Po avdijenci se je minister dr. Žerjav
udel'ezil kcivference ministrov, na ka-
teri so je obravnavalo vprašanje re-
konstrukeije vlade.
Jugosbvija   in   doijr   blväe   avsiro-
ogrske irionarhije.
Beograd, 2B. novembra. Franco-
ska vlada je poslala nasi vfadi noto, v
kateri jo obvešca, da odpade na našo
via do dolež bivsega ovstro-ogrskega
dolga v znesku 1 milijarde 500 tisoc
frankov (5 in pol milijarde dinarjev).
Ta dolg so nanasa na Hrvatsko, Slo-
veni.io in na nekatore kraje Vojvodine.
Razmejifvena dela z Italijo ukinjena»
Minister  dr. Žerjav za interese našega obme^nega prebfvalstva. — Odsta-
vitev Čiana naze ra?mc)itvene komlslje majorja Markoviča.
Beograd, 20. novembra. Minister
zunanjilv zadev dr. M. Ninčič je na in-
tervene ijo ininistra dr. 2erjava danes
brzojavno ctlredil, da se ukinejo vsa
razFiiejitvena dela v razniejitvenem
odseku Logatee - ilakek. Ugotvoljeno
je, da so se pri razmejitvi zadnji č<is
storile našeniu obmejncnm prebival-
stvu kričeče kriviee, ki jih je nujno tre-
ba popitivil.i, ker bi bilo prizadeto pre-
bivalstvo dru^aee prisifjeno obmejne
kraje popohicwna zapüstiü, in pa tudi
z ozirom na to, da bi bil naš živelj z
razmejilvijo, kakor jo želi italijanska
vlada v nasprotju s svojeeasnimi Mus-
solini jevimi obljubami glede obmejnih
korektur, tudi gospodarskp težko oško-
dovan.
Ljubljana, 20. novembra. »Slov.
Na rod* je prejel iz Trsta daljše infor-
niacije o tem, da je bil nemudoma od-
stavljea elan juposlov. razmejitvene
komisije major Markovie. Markovit; je
bil za easa Davidovir'eve vlade imeno-
van nn. mesto prejsnjega predsednika
razmejitvene komisije polkovnika Da-
skaloviea, ki .se je z vso odfocnostjo za-
vzemal za interese obmejnega prebi-
valstva. Itaüjanskim kregorn ta njego-
va odloenosL ni bila po volji in so de-
lali z vsemi sredstvi na to, da je bil
poik. Daskaiovie s tega mesta odstav-
ljen. Kakor se • cuje. major Markovie
ni dovolj odloeno branil nasili intere-
sov in se i\i toeno draal vladinih na-
vodil.
Popoln poraz španske vojske v Maroku.
Panz, 26. liovembra. K^ub naj- I
strožji cenzuri prihajajo  iz  Madrida
porocila,    ki    javlja^o   popolni   poraz
Špancev v Marcku. »Spanska vojska je
povsera demoralizirana. V zadnjih
bojih je bilo več polkcv unieenih. Ve-
cina oiicirjev je obležala na bojiščih.
španska vojska se umika na eeli erti.
Curiška borza
v sreda  26. nov. Zagreb:   7 575
ZAÜftKBSKA BORZA
r pcteh\ dne 26  novembra.
Ounaj: 0.0963—0.0983.
Milan: 2.9725—3.0025.
London: 31 7.15--320.15.
Newyork: G6.------G9.—.
Pariz: 3.625—3.655.
Pra.cra:  2.0570- 2.0870.
Curih:   13.275-13.375.
dt'k Slovenslva poseboj. Gela nasa ad-
ministraeija, ki jo tako krilikujemo,
je na potu izboljšanja in ureditve. Si-
jajni naein, kako so kar najceneje in
najhitreje jrradiii prekmursko progo
uaši inženjerji, med njinii največ srbi-
janskib, je dvignil uglwi administra-
cije in je simboi', kako ltpo bodo lahko
kombiiiirane u])ravne sposobnosti vseh
(roh piemen uredilo državo.
Kdor z visoke per.spektivc opazu-
je napredek našega gospodarstva, na-
še valute, prometa in kulturnih zavo-
dovv bo lahko premapal dnevne teža-
ve. Cö danes grmi mimo Ljutomera že-
lezni stroj, je to samo odmev železnega
koraka, a kalenm' iuaršira mogočna
Jugoslavia k svoji prclepi bodoenosti.
Ta korak je piguren, a lahko bi bil
natik:)*!. (Jovornik odklanja vsako
strankarsko opazko na takem zboru, a
dvoje rau bo vsak patrijot priznal: Pr-
vič, da zdrav in /.ivljcnja zmožen dr-
žavni Organizern nili v notranji ure-
ditvi države ne prenese koraka nazaj,
on ne prenese umikov, on potrebujf
samo poti naprej, ki dovoljuje pravi-
len razvoj. Ce bi io prepricanje bilo
uvaževano in bi brozplodnih državnih
prepirov ne bilo, hi z ono energijo, kf
srao jo žo sami Sloveuci vrožili v ta
mrtvi tir, zgmdili st> najmanj desel
prekmurskih zelezmv.
Veliki trenotek nam dovoljuje, da
damo danes duška tudi eustvora. Go-
vornik prizuava, da ga danes obvla-
duje sentiinenlalnost. Njegov resor je
prozaieen, a morda niti politiku ne.
škoduje, da se uda sentimentamostL
V tej zvozi bi rad poxedal, kar. mu
poi"ni sree: .Slovcnci se zo yiekaj boji-
vw, kar ni v opnmasti
Zgodovina nam prica, da je ved-
no takrat, kadar je bilo Srbstvo sla-
botno, bilo tudi Slovenstvo na tleh. CU*
propade Srbstvo, propade nam svob(v
da. To j« neovržna istina. ki nam ob-
enem obvladuje pamet. iv. sree.
S Srbi in Hrvati se čutimo eno
narodno eeloto. Mo meiern si misliti,
da je ta srbski inzenjer. ki je s toliko
Mr, Fedor Gnuiiimk:
Fr. Ks. Me>k«.
(K   uprizoriivi   v.jcifovc   drama   *Pri
Hraslovih« v pronlavo pimteljeve 50-
lfdmw v ceijskem meslnem gtedaUšču
dne 28. t. m.)
Mojster sloga, vt4iki glasnik lju-
bezni med brati, mehki, otožni Meško
je dane« potdosc-tietnik! Vsa Slovenija
m- ye dostojno ^pomnila tega jubileja,
pokawila je vendar enkrat, da zna ce-
niti delovanje svojih kulturnih delav-
cev tudi ona in to ^lo v danasnÜh
razburkanib časih, polnih sovraštva in
matenjalizma! Utibnile so za enkrat
Uidi vse strankarske slrasti in srao so
naäli vsi brez razi'ike, ki znamo ceniti
delo >°elikega aiHHvvika brätstva, Iju-
beetii hi lejßotc . . .
Kot inlad «tudent-srednjošolec je
prM Mosko svojo pisat«l>sko pot in to
bad v Olju!
V Pluju je končal niijo gimnazijo
Uar dovrmt svoje gimnazijske iitudije
v Cclju. Tu je pisal svoje prve pesmi,
ob obrežju Savin je so st: mlademu fan-
tu porajali prvi načrli pisateljskega
delovanja. i'fjsiljal je svoje prvence
v duuajsko ^Vesnp^ in. priobčeval
kratke ertice v eeljski »Domovini*. Že
njesovi prvenci so kazali vse znacilne
posebnosti piKXtolja izredno mehkega,
čisto posebnega sloga. Kot bogotslovec
je postal sotrudnik »Ljubljanskega
Zvooai, kjer. je priobeil krasno novelo
vlirast« in ^ato veliki realistieno pi-
sani soeijalni roiuan »Kam psovemo?«
— Slfxlile so klasienr »Slike in pove-
sti« v »Knezovi knjižnici«, ki so ga
priljubile zlasti dijastvu in kar je pač
povsein razumljivo — • nasemu žen-
stvu! Mesko je postal Jjubrjenec mla-
dine. njegov žametno-mehki slog je
našei pöt do tisocerib in ni me sram
priznati, da sem kot student marsika-
tero noč, s solzami v očeh prečul v po-
stolji z Meškovimi spisi v roki . . . Vr-
hunec svojega umetniskega delovanja
pa je dosegel z zbirkama novel »Ob tl-
hib veoerih« in »Mir božji«. Tako ve-
likega uspeha je bila deležna pač ma-
lokiitera slovenska knjiga kot ravno
zbirka «Ob lihih večerih«. Vse jo je či-
talo, vse se divilo kratnemu jeziku, vsc
se navduševalo za ljubljenega pisa-
telja.
Svojo veliko ljubezen do domovi-
no je izi'il v dramo »Mati* in svoj ve-
liki roman *Na 1'oljani«. Trpljenje
koroskiJi Slovencev, med katerimi je
deloval kot zupnik, nam je naslikal v
narodni igri »Na smrt obsojeni?« in v
iiinogih kratkih ertieaii in pesmih. Kot
župnik na lvoroskeia je deloval nmogo
med našimi ljudmi, bis jim je ueitelj
in buditelj narodne zavesti tor je radi
tega moral mnogo trpeti in slednjie
bežati ob prevratu pred razdivjano,
pöbesnelo druhaljo . . .
Krasne so Meskove otroške po-
vesti v zJjirkah »Mladim sreem« in
A'olk spokornik«.
Mesko je v prvi vrsti Krik, zato
so tudi v njegovih dramah najlepša
ona mesta, ko pride do veljave pisa-
tefjeva dusa. Drama >Pri Hrastovih«,
ki jo vprizori v petek naše gledali^če,
je temna .slika iz kmeckega življenja,
polna groze, pokvarjenosti in pregre-
he. So pa v njej moment! in prizori, ka-
kor rnehka božiena pesom, prizori, ki
mora.jo ueinkovati s svojo naivno na-
ravnostjo has radi tega. ker se itiha-
jajo v okviru bestijalnosti in budobi-
je . . , Ravnotako mory ganiti do solz
velika, globoka ljubezen Anice do raj-
ne matere, kra&no jo rijeno šlovo od
sobice, v kaleri je stala postelja, kjer
je umrla. mamica . .
Drama »Pri Hrastovih« kaže vsc
značilnosti Meskovega sloga in njego-
ve umetnosti. Temo cloveškega življe-
nja nam razgrne pred nami v vaef
svoji grozi in pre.urehi, dn tern jasnej-
äe vidimo in tspoznaino. da je pogoj
sreenega in mirnega zivljenja le.lju-
bezen, poŠtenost in bratstvo!
fJrepriean sem, da bodo tudi Ge~
ljani znali eeniti zasluge našega Me-
ska za sfovensko knjizevnost in da bo-
do v petek napolnili gledališče do zad-
njega kotiöka.
>l:i,.n 2.
NJ>V  Jt     (U!'U,
^f'-w, l^fo
požrtvovalnostjo sk«i>m> ,s slovenskim
in hrvatskim gradii" prekmursko pro-
go, bil clan morda kakega drugega tu-
jega navoda. On jo naš in mi «mo njo-
govi, eria du.su in eiiu xrcu. Tako jo in
.pri ten) ostanemo, pa nain bog poma-
gaj, in cu me pritlikavoi tisočkrat pro-
plaso za Judeža Iskavijota in izdajk-o.
Kesnica v oc:i koljo. Nam Slovon-
v-i.'rti marijka (ir/.avljansko #uvest i in
ruta odgovomot.ti. Ko homo v torn do-
hiteli Srbo, bo dobro za vse, najboljo
I hi za nas. V to nam bo lažja pot, čo
postane nn.su. Istihpzen do domovine se
globlja, Š« lm!j pozrtvovalnn in
.slrawtna.
(iovornik jo r.alo v imizih globoko
udanosti in ljubezni napil veliki naši
domovini, nav/.Ovji pa, so burno vzkli-
kali: *Živola .fngcslavija« in prirejali
tudi govorniku vihn rue ovacije.
Politiöne iresti»
iiADic; žk TErr. klkpjkal-
OK. Ni so dolgo toga, ko jo bilo vso du-
hovniško easopisje po Slovenskem pol-
no slave in hvaio tistenn; Radie'u,, ki je
klerikalnim zapeljiveem naroda po-
magal rušit.i tenicl.io nak1 drzave. Nit'
rtju niso zamerili gospodje v i'arov/.ih
in kapkiuijah, četudi jc povedal to'Iiko
bridkih in zgoeih rosnk* na raeun po-
povstva in popov, kakor zna g. Radič
tako spoKtljivo in vorno v imenu .)e-
y.usa in A'larije nazivati katoliško slo-
vensko duhovščino. Vsc Radieeve ne-
umnosti in vse žalitve so nasi duhovni
politiki tilio in ponizno spravili v žep,
ni jim bilo mar slovenskega,  ljudstva
samo da so na komando in v dru-
/Jbi z Hadifiom lahko postali ministri
in se prikopnli kar štirjtf po stevirn do
lepih prejemkov in volike oblasti. Od
prejomkov klorikalnih ministrov in
njihovo, oblastp nismo imeli Slovenci
prav nobeno koristi, ampak samo ško-
do. Radio, ki že šest let samo krici ka-
kor kak pijaneo v oatariji, je sol zopet
po svetu, da so izogne zasl'iizene kazni
prod zakonom in postavo. Njegovi
Ijuojo pu. na njegov ukaz v njogovom
llshi soilaj tiapovedujejo boj pro.išnj«-
niu riajozjomu prijatolju. dnhovniku
Korošcn in Turku Spahu. G. KoroSec
se Raman skusa olepati, ko ])ravi, da
jt» njogova. stranka bolj republikanska
ko Kadir.'va. I^(» bo slo, g. Korostsc in
ug. dviliovniki, ljud.-tvo ni tako noro,
da ne bi uvidclo, kaj delate i njiin.
V^.eraj /a Radiea in Turku tor Ncmce
danes proti Madicu, kdo vam naj se
vorjamc in kdo vam naj zaupa vod-
>;t,vo in skrb za uašo do/oloV Samo za-
slopVjoni bodaki, ki jih strašito s po-
klom ali pa ljudjf, ki so po značaju
nievrodni, ker pi no upajo wStoriti tega,
kar so /a pravo spoznali. Možjo vsoh
«tanov, ki vam j<: za rosnico in po-
stciije, ki vam jo na sreu korist naše
dežeU» in naroda, ])ojdite med ljudi in
ii^ito jih, da spreplednjo najgršo hi-
tiavščino in iaz. iJa.no.s liiorajo vstran
\si mrili spori in razlike, ker jo v no-
varnosti domovina in svoboda, l'e zlob-
np all mal« dnse norojo toga razumoli
in bodo še naprfj drlo v propast.
KOMU V KOUIST? Vodstvo Sa-
rno.stojno kmelijskc stranko za mari-
borsko oblast je pod pritiskom bivscga
poslanca g. Pudja i/. l.jubljansko obla-
,sti odklonilo skupon nastop r/ Narod-
nini bl'okom tor hi- jc lzroklo za samo-
slojnn in looen liastop. Odlicni kmočki
voditeJji, ki so bili \v. narodnih, držav-
iiill, gospodarskih in naprednih vidi-
kov za skupiio.-^ in hiožen nastop v
Narodnom bloku, so bili ])reglasovani.
Tako so pri iihs od ljudi, od kojih bi se
.smolo piieakov;iti več razsodnosti po
izkuftnjah iz proteklosti, si'abi narodna
fronta, zapra\Sja nap rodn o zakstop-
stvo in sluzi Koroscw in Hadieu. Za
tako pocetjo ni zagovora in ni nteme-
ljitvo: to jo pojav lu-zrolosti ali pa zlo-
bo, ki so bo šc tožko rnaščeval nad oni-
liii, ki so pravi oeotjo lakih zlot-inov
nad našo clomovino in Slovenijo v toh
odgovornih in velovaznih casih.
VELIKA SKUPÖCINA «AMO-
ST0JN1H l)t:M{)KWATOV Ar RKO-
(»HA1>U. V nodclju 2o. t. m. jo priro-
dila samostojna. demoki'atska stranka
voiiko .skupsoino v veliki dvorani boo-
grajpke kazino. Udoi'ezba somišljeni-
kov jo bila sijajna. Zastopani so bili
zelo jšiovdno zlasti rlani samostojno
demokratske stranke iz Like, Bosno,
Sronia, V'ojvodino in Srbije. Kazinska
dvorana. kakor tucli shodi in hodniki
so bili nabito polni. Na, skupščim so
govorili min. vSvetozar Pribičcvič, i\v.
Lujo Vojnovic, dr. Albert Kramer, dr.
Janko Uaričevič in seljak Jovanovic.
kSveL Pribičovir jo v svojom nadonour-
notn govorn ob sihaiuem odobravanju
•/borovafcev govoril o prcgramu, smer-
nicab in delu .samostojnc demokratske
stranko, izjavijajot-, da jo. njegova
stranka za pi'avi .sporazum, medtem
ko ga oni, ki besedic.ijo o njem, v res-
nit'i pobijajo. Povdaril jo znsluge de-
liiokratov, posebno pa ministra dr.
Žorjava za invalide in se izrekel za
parlament, ki si bo iskrono osvojil sta-
lišče rosne borbo proti kornpeiji. Pro-
gram sainostojm- domokratsko stran-
ko je izrazen v bosodah: liidturni libe-
nilize.m, socijnlnt naprcdck ter nnrod-
HO its državno edmsfvo. vSvet. Pribičo-
vi<* je (.I'djo govoril o Radicevi politiki
in ostro pobijal radii:evsko protidr-
/.avno in bolj.šoviško-intornaeijonalno
U.»ncU>ru-o. ly.javil so jc zn cv. rovizijo
u stave, a le v okvivvi .stvarnosti in
smotrono«ti, kor zahk-'vajo blokaši vv-
vizijo samo zato, da hi povzročili v da-
našiiji drzavni urtdilvi kaos. Obsodil'
jo favoi-iziranje i)revratne Radičovc
str.'inke od «--Irani »ncjsnjo Davidovi-
öove vlado in povedal glodo volitev do-
besodno" ^V tej volilni borl)i gro zu
biti ali no biti, gre za obstoj države In
za usodo državne politikc; za nekoliko
desotlotij. Volitve 8. februarja bodo
zgodovinske.« Končal" jo ob navduše^
nom odobravanju zborovalcev s pozi-
voin nn. neustrasono volitveno dolo.
K A NDJi) AT C RE N ARODN EGA
JJLOKA V SLO VETS1 LVl. Glasom spo-
razuma med radikahio in samostojno
demokratsko stranko giede kandidatur
v Sloveniji bo kandidiral v voliinem
okrozju Ljubljana--Novc- mesto kot no-
silec list« minister dr. Gregor Žerjav,
v mai'iborskem voliinem okrožju pa
(]r. Ljudevit Pivko. Radikali dobe na
Kranjskem tri okraje: Kocevje, Novo
mesto an Crnoinclj. V mestu Ljubljani
kandidirajo samostojni doinokrati.
Tudi 7.:\ ostai'a volilna okrožja v drža-
vi jo zo sklenjen spoi'azum med radi-
kali in samastojnimi demokrati.
Dnevne vesfi.
NO V1 K KALJ1: V ADJUTANT.
Kralj je zopet linenoval za prvega svo-
jeya adjutanta armij^kega generala
tov bivšega ministra vojne in morn a-
rii'o .Slovan a liadzica.
POJMtAVA VAGONOV. Ministr-
stvo saobracaja je na ponovne prošnje
dovolilo 1()O.(K)() dinarjev za razsirje-
njo dela \ sarajev.ski želozni.ški delav-
nici, kjer so bo popravilo nekoliko sto-
ti.il vagonov. \.\ )\U nnhvlniio n.i.sa ii\-
dustrija.
iVA^ ZliACiM i'JKJAlivl. Z aero-
droma v 1'aneevu pri Beogradu jo v
soboto orlletel zadnji ac^roplan za Pra- \
go ii; Pariz. S tern je zraOni promet \
naši državi zakljuoen in .se otvori mar-
c:a 1925. V letw 19Ü':. jt: potovalo « pot
niškimi aeroplani Oo-i oseb, colokupui
blagovni pronu't pa ,>e znasai' 4O.2CK)
kilogramov. Od ü3i- potnikov jo bilo
saoo 20 nasih državijanov. Aoroplani
so vočinoma pronašali žtnske klobuke.
iz I'ariza :n 1 rage, akupno okoli 30
tisot; komado^. Lctašnja se.zona jc
končala z defmitom ? milijonov dmar-
jev. Ako dovoli nasa država za pri-
liodnju ieto subvoncijo. se otvori nova
zveza z Moskvo proko Varšave in Neve
v 2 dn'Ax in nov spoj z vzhodoin do
Smirru.
Vvf^ll^PlmlS     IIOVIC61
xemSka drznost se stop-
NJUJti! Zndnja »Cillicr Zeitung, jo
via uvodnem mesiu zopet potna tisto
lažne sofisterije v primerjanju polo-
žaja Nemeev mod nami in naših ljudi
na Koroskom, da meji vso to ze na mo-
jo one drznosti pronasicenih iNemcev
mod nami, ki je no moreino mirno da-
Jjci gledati. Nemce v Sicveniji imenu-
jo ta list coljskih nrmških trgovcev in
obrlnikov piojiirje kid lure in gospo-
darskoga naprodka Slovencev v pro-
teklib casih! Ki «am treba na to rie-
sramno drznpst odgovai'jati. na take
drznosti in žalitvo iz onih casov. ko
sino bili nemski hlapci. naj odgovori
v.sak narodnozavedon Slovenec in Ju-
gosloven, ako je v r.jom kaj krvi, po-
nosa in značaja s tern, da se teh ljudi
izogno in jim ne da niti pare vee za-
nosa in značaja, .•-: tern, da se teh Tjudi
mi drugace, jc ničvrednož in no smo
trditi, da je narounjak, ki živi in dela
za nas narodni, gospodarski in dr-
zavni napmlek! Dokler imamo j)osla
s takim ponašanjem Nemeev — ni za
nas  druKeya  staliüc-a.     Za  nas   to  ni
taklika.   7.i\   uns  je  to   ntvcejo saniospo-
Stovanja, ki ne pozna kompromisa.
I.Jo7.nanio prav dobro, da'.se mod na-
mi zive<:i jiemski kapilalisti in milijo-
narji Tiani posrnijsajo in norcujojo iz
na.se nacolno borbc-, ki gre za tern, da
r.am .oe bodo so vnaprej gospodarili
list), ki so nas tepli v. avslrijskim pa-
ragj'afom in avt-ti'ijsko sabljo. Mi
prav dobro veino, da. jo vnilijonarska
nemska gospoda med naiai tako drz-
na samo z-ato, ker inia od jugoslovan-
sko dr/.ave še dane:; vse u^odnosti in
morda vecjo ugodnosti kakor jih je
kedaj imela od Avslrijo. Kdo daje tern
ljudem ogromne kreditr in kapitalije
po nizkih procentih —- med prvimi so,
ki so deiežni kredilov Narodne banko,
zato da nas nnmlno in gospodarsko
uspeSnejše tlačijo! Ako v tern pogledu
ni mogoi'-o doseöi reda in one praviee,
kakor takim lojalnim državljanom kot
so naši T^emci gre, potem je na+sa bor-
ba igsačkanje za ohoko, ki ne zadene
izdatno tarn, kjer boli ¦ Pionirji kultu-
10 od nekdaj, ki dane.*; z državnim de-
narjem placujojo velike davke in im-
ponirajo svetu, gracU -clovekoljtibno
hiše. iKstanavi"jajo konzume za svoje
moderne  sužnje,  nastavljajo  tujce  v
službe, pri tern pa. na»s narod in di'za-
vo sovražijo z istirri p(-klen.skiii) guje-
vom, ki je že od nekdaj poznal samo
izraz: •¦serbische Sohwoinehund*1« I
l^'asii domovina inrgoli teh prikuzni.
oč.istiti treha predvsom najvecja gno-
ji.šca. sole potem bo mivnjše šlo gladko
izpod rok. X tej borbi nam ne koripti
prav nic kritika iz zapecka ali iz go-
stilniskega omizja, mi rabimo sodo-
lavcov. Naj vsak oin'avi z vso dasTed-
nostjo sam s seboj in s svojim domorn
in pornaga obenem v veiiki borbi, ki jo
boino /magovito izvojevali v prihod-
njih mesecih za narod in državo, za.
red in pravieo, kakor gre- našemu svo-
bodnemu irirodu!
HEBN I SESTANEK JDS za me-
sto Geije se vrsi danes, v sredo 26. tm.
ob S. zvečer v rdooi sobi restavracije
Narodnega doma. Prie-akuje se polno-
atevilna udeležba .somiiljenikov!
IZ PO&TNE SLliZBE. NametH-o-
na je pri tuk. }>osti gäv. Marija (Jori-
hir, bivsa pošlarica v lUmskih to-
plicah. Pi-omesčona  \v od pošle Celje
k po.sti JSiivnica pri Iviariboru priprav-
nlca  Marijn  Kin>-f.
SM!{T.\A K.             t.ii-.-k 2:>. tm.
dopoldne je urarl v (ielju veletrgovec
g. Josip Koma v (57. letu starosti. Po-
greb so vrši v uet.rtek 27. t. m. ob 2.
popoldno iz hi so. žalosti na kolodvor,
odkodor se truplo prepelje v Celover.
kjer ga polože v rodbinsko grobnico V
večnomu jjočitku. - - \' pondeljek 24.
t. m. je preminul g. Vitislav Ditrka-
nek. nadzornik botanionoga vrta v
Zagrebu v p. in tast .sokei^skoga natel-
nika g. Girifci Peterzele. Pokojnik jo
hival zadnje Ieto stalno v Celju. \Y\\ je
odločen narodnjak in obeepriljubljona
osebnost. Bodi mu ohranjen listen
spornin. preovtalirn pa. našo iskreno
sožalje!
UVDSI'J) YSEl:i HJSČE V 0E-
LJU. V pondeijek 2:i. t. in. je predaval.
g. Edvard ftimnio >^() veseljaškorn iiv-
Ijenju starih Arabcev«. Z napeta^tjo
so. sledili pQslusafci zelo zanimivomu
opisovanju starih Arabcev, njih običa-
jov in razuzdiinemu ter lahkomiselae-
rau življonju njih kalisov, kateroga
vzrok je bil o.lkohol. 0. pisatolj je imel
s pripravarni za to prodävanj« mnogo
truda, ker je iskal ra/.ne podatke iz }Z-
ttr. Ft. Nohoric:
la zapuščine dr. Josipa
YoSnjaka in dr. Bonja-
mina Ipavca.
Dr. fcenjajunin Ipavec jß izroe.Ü
«*v0j<j skladfoene »iklaide v pretežni
nwri Glasbffni Matici, o čemur bo se v
«Ittdalißih izrvijsti-ih j?ovora. To4a ix-
v*m Jt^oij ^kiricnR) s^aWadov je v
fpavuevi zapuscini uajti mars.ikaj,
4^»- 0j važfto in Ztvi^icftanja vanedno za
fapi&co proBvietn^jt.
lz iSpornjnov' ar. Josipa V'ojS-
etjaka, ki jih ie iwlala Slovenska Ma-
t«ca <JiKX>, ltKKi) vemo, kako so s«
llrmžiii, ahajaii, za.vc4aii slov«nstva,
»Mti visokofeoiU^ nst Dunaju, kako 90
aapredovaü v naukih, kako «ta žjveia
torata ipav<-H ^Uisbi, kako \kl nj'uno
«pfcasbo y njih 4iiuLkera »ian^u uiival
-r~ towacis — «drfevoüiovec J.osip Vofc-
Ojpfc in kako sA& Ipavca ruiposiwi wt-
«acvela kot domorodnu ükkudatelia.
In sklndatelj» Ipavca vsta spreje-
mala od \ st?! 1 strani pesmi, to je pe-
sernsko be.sedje. katero naj bi uglasbi-
la. Saj sta v prvi izdaji pesmi skupno
s F. Klp»si"oni izjavljala, da uglasbit'i
vse pi^srni, ki se jin\a doposljejo, kakor
je bilo to sc posebej naznanjeno v
Slov. Glasniku (1850.) in morda tudi
drugod.
in res so prihajala pesömska be-
w<Miia jskladaU-ljema Ipavcema od VvSfth
strani (tudi od nem^ke). Mnogo posla-
nog-a gradiva «ta .skladatelja uglasbi-
fa. Vsoga pa tudi ne, bod is i da sta bi-
la po drugih poslih zadržana, bodisi
da .se j-itna doposlano besedje ni pri-
legalo ali ni bilo zado>vtno opHjeno, ali
iz kateivgakoli ziulržka.
V za-puftčini dr. Benjaminft. Ipav-
ca sc nahajajo tudi Stiri pesmi dr. Jo-
6/|xi Yomjahn. Jow|> Vosnjuk 3« bil
prasvetljena glava. Tudi kot knjizev-
nik-leposiovcK- se ,|c pro^lavil z roroa-
nom vPobratimi-, z dramami: »L«pa
Vidat, »Pwmogar*. *l)r. Dragan«, z
raKniini manjfeimi fjovoRtmi in #l«>da-
iiökimi i^Tami. l'i oe se poinioli. da je
svoj oas ob i^ebujaioči in prcrajajoe.i
we  slovenski  uarodnasti  vsako  pravo
domorodno sree tudi pesnilo in pelo,
se ni čuditi, da je pesnil tudi dr. Josip
VoMijak, i'jui>eznivi slovenski knji-
;x?vnik.
^>iiri njegovo pesmi, vposlanc do-
mnevno v skladbtne svrhe, nam jo
obranila lpaveeva wipuscina. Do njih
vglasbonja, kakor vsc kaže, ni prišlo.
Z malo — tasovno potrebno pilo
— naj gredo mod beli svet. Z ozirora
na cas svojega izvora so dosti lične in
micne. 3Svo jih!
N0CNA NEV1HTA.
;.2./7. 1864.)
Viharji divjajo, bu(Mjo atra&uo,
Oiilfiki zatticnnijo zv.erdno nebo.
In vfije se vliš^ in za^veti se Wisk,
DrevGjaa podira m^vihtt« pritisk-
ftumenjo, gwnonje ljudi prebudi,
Da «trah jib obionia in gr<wa mtou.
In k»rii.'ijo se in vsi plajhi hod^.
Da v hiLi pod krovom so, Boga hvalö.
A jaz ob nevihti iz hiše hitim,
In gromči in strele s»» nič no bojim.
Bucito viharji, tvilite strašno,
Razssetljajte bliski plamte^i nebot
Raz«vetljajte f//:mljo in treßkajtc x me,
Da mir mi dobilo bo v prsih sree:
Mini ni imelo, miru ne ima —
Prej biti za vekomaj mi pe noha!
DEKUCA VUi POTOKtf.
Miada deWic* »«del«                 •:;
Fri potoku '»-¦ iw^peJa,
Tosno pos^mco talno.
Vaički pt^m posJu^li             'I
In vc«?lo so Aurpljaii,                 !
Uq&cq roäjoc dröhnt.
»Potok bwtri, at» .oice^          .    \
Moü prc^EÜ, t«ci, töci,
l>alok ljubljeno). je krtii:         '' !
toi&n* a#tj, <fa voixe tg&m»
V «oiaia^ btedk) lie« mpti»,          '
Ker ga dolgo ni riazaj.3              I

r K'OVA   DOB A

• irnikov. Za ta trud bi zaslužil večje
Htiviio poslusalcev. Ljudsko vseučilišee
ipa, da so nri prihednjem predavanju,
<i bo pravooasno objavljeno, odzovc
er\ občinstva.
ORJUNA V (EUU priredi na
itan Narodnega njedinjenja (v pon-
deljek 1. decembra) ob 8. uri zvečer v
Xsarodnem domu slavnostno akade-
<nijo. Na jspored« jo deklamacija, go-
•or knjizevnika brata Vladimirja Lcv-
stika. pevsko tocke in alegorija. Sode-
<uje salonski orkester. Po končanem
s pored u se vrsi prosit zabava. Vstop-
:iina. 5 Din za osebu.
GREMU  TRGOYCEV V  0#L,7?;
.la&nanja, da se Andrejev sejm. katori
»•;j obioajno v.sako lcto vryi due 30. no-
vembra, prolozi lctos na 2. decembra.
.' nedeljo 30. ncvembra in na državni
vraznik, dnc i. dt-eembra ostanejo tr-
:..'.ovine ves dan zaprte.
/iX/7? ESPERANTISTOV V CE-
!JU naznanja v.vom clanom, da se v
>oboto. dm» 2ii. t. m. vrsi pouk v Ru-
iarski soli na Mariborski <*esü. Z ozi-
rom na visoko število priglašonih, sc
¦arijavnice po 20. t. m. pod nikakorš-
«nimi pogoji do prihodnjcga tečaja ne
sprejemajo vec. Do prihodnje sobote
se izjemorna. in z ozirom na mnogošle-
vilne prosnje prijave aprejeinajo; to-
i-ej oniin. ki se so rmslijo posvetiti po-
ueevaiiju v csperaütu, .se s tem nudi
•adnj-j prilika. da so šc pravočasno
orijavijo. Pristopnina v khib znaša
5 Din. elariarina .'* Din in solnina 20
dinar jev meseeno. Zvezke za pisanje
.raa klub v zalogi po zelo ugodni ce-
ni.       NceVl.stvo.
ORZ. KRA,iEVNA ZAŠClTA DE-
¦<;E IN MLADINE V CEUU ima svoj
¦redni občni zbor v lorek, dne 2. de-
oembra t. }. ob 8.  uri zvečer v  mali
«ivorani   Narodncga  doina   v    Colju.
Onevni red:   1. Odborovu poroeilo. 2.
Poroeilo  g.  dr.   Kalnn«.   o  Koleneevi
ittipuščini v prid Zaseitc dece in mla-
<iino. 3. Volitev odbora in dveii raüiun-
rfk;.h pregleilovakvv. A. Siucajnosti. —•
Pridite vsi prijaMji mladine, da sli-
•Isite, kako vtlikanFkega pornona je za-
scita doce in mladine za  prospeh  in
.aaproclek državt«, <i kako malo važnos.1
jj     pripisuj^'jo     pnklirnni     mrrodajni
TtiLEftuMXhi i-iiUMET Z ITA-
/JJO.Telofon^ki promos mod contralo
iJei,K! in centraJami Trst, Gorica, Udi-
ne, Bcnntko in Ilcka se je 25. t. m.
otyoril. Pogovori .sc vršijo preko Ljub-
Ijano in niso oniejeni. .Pristojbina za
lavadiio govorilno onolo znaša v pro-
TOfctu: Col'jo-Trst 2.Id zlatih frankov
ajö 31.50 Din; Celjp-Cioi'ica 2.10 7\.
frankov ali 3J.G0 TMn; Cclje-Udinc 2.40
it^XWi i'rankov a!i 3(5.— Din; Celje-
.Bpsi«lke .fi.2O zl. frankov ali 48.— Din;
<#i«a-Heka J .(50 zl. i'rankov ali 24 Din.
Pirlfltojbina za navadno pozivnioo zna-
.š» polovico gori navedenc pristojbine
n^vadne^a popovora.
FEŽKO PONESREÖILA sta de-
ifyyca. Wostenove tvornice v Gaberju
Ifihtt Turnsek in A\oy/, Vreoko. Zapo-
ateaa sta bila pri zidavi novega gene-
tj^oria. Med dflom pa se je oder po-
«irt in podkopal ])od soboj oba delavca.
fjfan, so pcopoljali težko po&kcxlovana
f Jh'jvho boiniro.
TEOE^SKI 1ZKAZ o nalezljivih
bolezttih i% nieMu <htju od 15. do 22.
novcmbra 1924. Skria'iaa: Od prejs-
njega tedna ostali ?>, na novo oboleli
3, ostaio x nadaljni oskrbi Ü. — Ceijp,
dno 22. nov. 1924. —¦¦ Dr. M. Dereani
S.   J1.                    v
ODNAŠANJE DRV 1Z MESTMH
G0ZD0V. (Rcsplcut.) V mcstnih go-
zdovili, tu in tam, bodisi na Pečovni-
ku, bodisi v Liseah, sc dela velika Sko-
da. Kradejo se drva, lomijo se veje in
celo msada drevesa se .sekajo, vse to
brez dovoljenja, tedaj na tatinski na-
oin. Tržnim izlorjevalcein in nadzot-
nikora je naročeno, da morajo zahte-
vati od vsakega, ki donaša drva na
trg, izkaznico. da je dolična osoba se-
kala in si pripravila drva na svojem
lastnem zeinljisčn. Drvigc; osebe se no
])odo pripuslile. Izka/.nica ne sme biti
.starejsa kakor 1 dan. ¦—• Mostni magi-
stral <M-ljski, dne 21. nov. 1924. -¦ Žu-
))an: dr. Hrašovec s. r.
NAŠEL SE JE zl at mo.sk i prstan
in flvn kljm'a na obrorku. Najdene
stvari si« dobe pri yostni blagajni v
Celju:
V KONCERTNl KAVARNI »CEN-
TRAL? V CL.UU ,v.e vr.se vsak vecer
elitni salonski koncerti pod vodstvom
znanega kapelnika Güldeberga iz
Fin.sko.
Mesallna
Gleda!Eft«e.
R c p e r I o a r :
l.J<*tek, 28. novembra ob 20.: »Pri IIra-
xtovih'-. Pmslava 50-letnice pisa-
tolja Yr.  Ks. Menka. Abonraa.
„Otroci".
Noraski draraatik in dramaturg
Herman Bahv je napisnl komedijo, v
kateri hoče dokazaü, da Teži bistvo na-
«iii nazorov in na.šega prepričanjn v
vzufoji, ki obliku.je otroske duse in otro-
ški znai-aj ze v zgodnji mladosti. Pi-
•satelj je postavil tri. kontraste: vpliv
aristokratske, meščansko-natumo (cc
lahko tako recenio,1 in })ro]etarsko vz-
goje, ki ji! vrasih moniejši od vplivov
krvneg;i sorodstva. Bahr podreja lju-
bezen vpliv« norm, ki propovedujojo
mesalian.se oz. zakcnsko zdruzilev naj-
biizjih krvnih sorodnikov. Zakon zn-
hteva v takili .slueajih n:olk srea in li-
kvidacijo Ijubezcnskih čustev. Pisatclj
se takorckoe igra s svojimi jimaki in
z obcinslvoin, ki sele proti koncu ko-
mtnlije spozna, da jo oce grofa Konra-
da v resnici plebejec dr. Scharitzer,
Anin we pa grof l're\n, legitirani oee
mladeg.i Konrada. Zakon je tu na
drastiron nacin zarnenjal dvoje oee-
tov.skih viog in tudi po jasnem spozna-
nju resniei» ne pripušea preureditve.
Na zunaj ostane torej vse pri staretn.
Mariborski igralci, ki so gostovali
v pelek 21. t. rn. s to komedijo v Mesl-
nem glednli&ču. so na? lokrat v obilni
meri zadovoljili. G. Kovič je podal do-
vräeno iiguro robatega cinika dvorne-
ga »svetnika pros. dr. t'charitzerja in
je to njegovo svojstvo. ki meji že na
razdraženo lahkomisclr.ost, menda na-
inenonja zcio krepko podčrtal. Pro-
dukt vzgojne emanciparije je zdrav-
nikova hčerka Ana. V gdč. Kovc&ičevi
je našla interpretinjo, ki ima velikega
upoštevanja vrcnlen oderski talent. Bi-
la je naravna, tempc-ramentua in zelo
prej)rieevaln.'v. (!. Železnik je igral ab-
solviranega groi'ovskega jurista z veli-
ko toplolo in znano rutino. Mestoma
je bil morda malo premehek in pre-
otroski. Tudi g. Rafiberfjer je s svojo
.sicer ne obsežno vlogo groia Freyna
doštojno in srecno izpopolnjeval obo-
ležje tretjefia dojanja. G. Kokota smo
menda videli ]»rvikrat v karakterni
vlogi. Jgral je starega slugo Johanna
dobi'o zamisljeno in sigurno. Tudi nje-
gova maska je bila sreeno izbrana. G.
Pirnat (Bayorlein) je — slieno kakor
g. Kovir -- svojo vlogo podertavi'i;
morda malo preveč. V ostalem pa je
bil na me.stu.
Rezija, seenerija in oderska raz-
svetljava so bile dovrsene, kar je v ve-
liki meri lovoealo utis igre. Gledalisce
je biro v letoxnji sezoni prvie zakurje-
no; za zacefek se s to^iyino toplote šc
strinjamo. Pač pa jo vsc graje vredcn
iKipovoijni obisk. Ali manjka Celja1-
noin res vsak sinisol za resno g'ledali-
ško umetno.st? Marsikdo je sol domov
z deljenimi obcutki, ker velik del ob-
činstva tendence Bahi'ovega deta ni
povs-'oni razumel . . .
Or.
Kino.
KINO 0A1MRJE. Četrtek 27.,
pelek 28. in sobota 29. novembra: »Že-
na z tnilijoni«. ill. tpoha: »Carigrad-
Pariz*.
MESTNJ KINO. Celrtek 27., ]>e-
tek 2S. in sobota 20. novembra: »Na
meji viefi dohrhu in slalim«. Senza-
cijonalna ljubezi-nska  drama, v 0 dej.
lac sodiine dvotpane.
KRVAVA TknoVEUSKA Nti-
DEUA PREJ) CEUSK1M $01)/$-
VEM. V torek 2f>. I. tn. jc pričela pred
okroznim sodiseum v Celju razprava
proti 20 komunistom (inecl njimi je 1
zenska), ki so obtoženi po zakonu o za-
.šeiti drz.'iAe in tiekal.eri tuili radi pre-
grcsk'i po ^ Wi. s. k. z. Razprava v.z-
buia veliko pozorno^t in bo končana
najbi'z v tetrtek 27. t. in. TNatancnej.se
poroeilo o poteku j>rinesemo prihod-
njic
ORJUNA PRUI) P0ROT0. Kakor
izvemo, pridejo obi. prods. >-Orjune<'
inz. Marko Kranjec in tov. v retrtek
4. decembra pred tnkajšno poroto.
Vest je vT.budila \ vsej javnosti veli-
ko pozornost.
1Z SAV1N.1&KE WUNE. Kon-
cem preteklega meseca se je raznesla
širorn^avinjske doline tužna vest, da
je v &t. Pavlu preminula gospa Ami
Zanierjeva v 7S. letu svoje dobe. Bila
je to — v pravem pomenu besede —
izredna zena, s katero je Öt. Pavel* iz-
gubil svojo naji/.razitejso asebnost.
Vsak Savinjcan jo je po/nal in visoko
cenil. 1'red 54 leti je dosla v fit. Pavel
iz narodno zavednega Žalea ter si tu-
kaj vzajemno s svojiir. neumorno de~
lavnim pokojnim soprogom ustvariia
dom, k.nkor jih Slovenija premore le
majfo. Vo soprogovi smrti je že (3 lot
saina vodila veJetrgcvino in velepo-
sestvo. Ta okolnost dokazuje najbolje,
kake izredne deUivnosti in energije >e
bila blaga pokojnica. Nabraia si je
obilo poKvetnega blaga. To je pa ni za-
stepilo, da i>i z,ipala brezsrenemu ma-
monizmu, ki vidi le ^amega sebc», oho-
lo pa prezira trpeöega sobrata. Ohra
nila si je marveč idtalno naziranje o
svetu. NTi se pa s tern morda ponaaaU«
pred svotom. arapak koreninilo ji jo
globcko v srcu. Kazala ga je dejansko
s tern, d;t jo iz .svoje obilnosti dolila
rev nin sorojakorn, jim otirai'a solze in
podpirala dobrodelne uaprave. Dasi
vzgojena —- hakor vse naso ženstvo
starejse generacije — bolj v nemškem
duhu, se je vedno /.avedala, da jo jc
rociila slovenska mati. Ob najljutejaih
voliinih borbah in najhujšem. nem-
žkem terorju jc stala s svojim sopro-
gom vedno na slrani zatiranih Slo-
vencov tor j-ogumno branila njihove
pravice. Tudi vse svoje otroke je od-
gojila v niirodnem duhu ter jih sijajno
preskrbela. Bila jo tudi v tern pogledu
dika slovenskega ženstva. -- Ogrora-
iia udeležba pri njenem pogrebu jo
svedoeila, kako sc» jo cislali vsi sloji
nasega naroda. Pevei .so ji zapeli pri
domu in pri grobu turobni žalostinki,
vladni svelnik g. dr. Fran Vidic pa ji
je spregovoril ganljive besede v vslovo
Po vsej pravici blagopokojniea zaslu-
ži, da |o ohranijo vsi Savinjeani, po-
sobno pa nasc ženstvo, kot vzor-žonu
v trajnen) spomiim. •— (Dopis smo «e-
I'e sedaj pi'ejeli, a ga kljub temu I'ad«^
volje ])riobčnjfcmo. Op. ur.)
Ali ate že g»oi*avnali
n®počnino za
iiüovo Dobo"?
Sp&Ht»
III. ŠP0RTN1 PLES priredi S
K. (Jolje 10. januarja v vseh gorujih
prostorih Narodntga cloma. — Opo-
zarjamo vsa, prijatoljska društva. naj
se na prireditev ozirajo.
Gospodatpstvo«
XXX!U. fiorocilo  Hmelj. drustva za
Slovcnijo.
Zaiec. ('. S. /(., dne 21. novembra
192i. V tretjem tednu rneseca novem-
bra se je dvignilo povpraisevanje in s<»
je zaeetkoma prodajalo dnevno cez 200
bal po 2C.Ü0- -27(Xi v. K za 50 kg. Od-
slej se je kupčija mulo ustavila, ker
povprasevanje ni vee tako nujno, pa
tudi ponujanje je riianjšo. Hmeljarji
zahtevajo zgoraj navedone cone, kateri
/elji iia kupei ne usti-ozajo, ker Lsčejo
za kritje domačega konzuma Te cenejši
iimelj. »Sedaj se dnevno prodaja le 30
do 50 r-entov po 2G(K> -2700, za slabšo
blago Je do 2500 č. K. Danes notira
prima 205«) -2700, srodnje in srednje-
dobro blago 2600—2650. fllabo srednjo
in slabo blago 2500 - 2600 e. K. ZtJ.
izvanredno fepo blago se placujo tudi
po 2750 e. K. Pri mimet» pvomciu je
razpolozenje cvrzio, cent stabilizirane
in skozi. celt teden Ketepremenjene. —
Vsa ink. zaloga znasa le «c 10 odMof-
kov vaega pr kiel ha.
Save; hntefjarskih dntiier.
MKDNARODNI SEMENJ V PRA-
Gf. Za praški v/.orčni semenj. ki se be»
vrfcil od 22. do 29. marca 1925., se do-
bijo prijavnire in aniki za prost ore v
pisarni trgovske in obrtuiske zbornice
v Ljubljani.
i^ovorni urednik: Rado Pecnjk.
fzdaja in tiska: Zvpznn ttskarna. OWM.
TukajSnji  obrtnik ifiče 7.n dva meseca
posojilo Din 2500 —
proti  ^aranciji.   Obresti   po dogovoru.
Ponudbe pod »Obrtnik", poStno leiere.
Mlada deklioa sedela,
Bol je svojo vodi pela,
>>olzo vtrinjala solza.
Vodica svoj pot hitela,
Pesoin, solze, sabo vzela,
^   dal^o si-ojep-a morja.
ma mm.
(1./8. 1864.
St&l na p»ri sem visoki,
Zrt äo svwtu krof in krqg,
Po dclini sen) sir ok i
Gledal hoöto, poljc, log,
Gledal s^in d«»eio kraaao
Š cvotjem, .sadom venčano,
In nad njo se solneno jasao
Sifi višnjevo nebö.
V  hisico sera stopil mato,
V  gozdu *amotna stoji,
Beklico tu najdem zalo,
Star^k z-d peČ^o sloni.
Deklioi je pi>scm pela,
Pesem narodno Mar6.
Srce star^ku jo ogreia,
V  Karu bli^ka mu oko.
Jaz pa mislim: O dežela,
Le Sloveneem dana v last!
Naj brez neha bi cvetela
Vsem slovanskini bratora v cast!
Bog to živi. Bop tc vari,
Zomlja ruLJljubljonija!
!^ srt^o vf-cno te obdari
Majka majfc. Slovenija.
JAZ u\:bim te.
(7/8. 1864.-
KadÄr se tvoje n»i ofc6,
V  sijäju vsem /^lesket^i,
Stojji odprto sni pc^bo,
In rajska radosl me navda.
Veselo moje d( sree:
Jaz ljubim t>\ jaz Ijuinm teA
Kaddr ti ustna sraeh odpre,
lj)a se tfmfifot-jajfi tak sla^tö:
Ljubezen zvc&to mi znan^,
In pocjßm augeljsjio pojo;
V  nebesih seni, ce mi veje:
Jaz ljubini te, jaz ljubim te!
Sospodična
absolventinja trgovske Šofe, vešča knjigo-
vodstva, z lepo pisavo, ki je bila even, ie
zaposlena v trgovini z zlatnino, sprejme se
v tehnični odde/ek tovarne zlatnine Prosnje
s spričevali do 1. decembra t. L na
yZlatarko* d.d.ftovamaCelje.
Str&n 4.
»NOVA  DOBA*
St*v.  1>
Telefon Stev. 75 In 76
Podružnica
PoStni ček.rae. 10.598
Ljubljanske kreditne banke v Celju
DclnJSka glavnica in rczcrvc        CCITft9*2lla   V   LjubljSnB   *      Dclniška glavnica in rezerve
Din 60,000.000—                                                        *          *                          Din 60,000.000—
Ustanovljena leta 1900
Jtgeeicija Loga^ec.                               PodPUŽnioe                               Agencija Logatec.
Brežice, Ča-uomelj, Gorica, firanj, Maritoor, MetHovič, Novl Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trat.
Sprejema VlOge na knližlce In leUOČl 3E8E Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjsv,
račatn proti ugoönemu obrestovanj«    3*L<pS vaiut in dovoijuje vsaKovrsine feredite*
Ppodaja Bpečke državne   x*»zi*<öcirae   Iote>r»ijc5.
Otvarja akredttlve in tzd&ja kred*tna plsnia za m- in fnozemstvo.
?a sfrajflo itizHi ««i prodam
23.000 trsmhceplplf:
beli rizling, peček, zelenika in črnina
Kölner na Göthe in rip. port., zeieni
silvanec, portugiztr na Göthe 9 in li-
povSčina na port. Franc Kovač, trsničar,
Maie dole, p. Vojmlc                     3—1
Trgovina
staro upeljena, z mešanirn blagom, na
najprometneiSem kraju, s stanovanjem,
v sreüini Trbovelj, se pod ugodnimi
pogoji   za   da!;šo   dobo   radi   selitve
odda v najern.
Nas3ov pove uprava Nove Dobe.       1
Popolnoma varno nalržite denarne prihranke pri zadrugi
UASTHI DOM
stavb. in krcditni zadr. z om. zavozo v Gaberju pri Ccljn
Obrestuje hranilne vloge po 8°/o»
Večje stalne vloge po dogovcru najugodneje.
Jamstvo za vloge nad 1  miliion 250 000 Din.
Pisarna v Celju, Prešcrnova uliea št. 15.
Marljivost, treznost in varčnost,
so predpogoj nravnosti!
\z tnalega raste velikol
HIM Keštnaj, Prelcfaovi ilici SevJ
strikenje tamn Din 51—
Istotam bruienje britev, Skarij, gilett, rso-
2ev, kuhinjskega in raznega orodja.
Pohiftvo, posteljfiino, moshe
u god no  pr ocfa.   Nasiov  v  upravt
Na drobno!
Pri
Na debelo i
Kupujte
Kopujte
po konkuren«          ^^v. ll   po konkurcn-
čnih c^nah v                   .-^    čnih cenah v
vch trgovini pn      /,mil^>sš^     vcletrgovini pri
ySolncu1     /V'l^       ,S®Incu<
manufakturno in modno blago
kakorn.pr: Sukno, hlaceyina,tlskovlna (Druck), ceflr, volna za jumperje,
pavola v vseh barvah, prejca, vezenlna, blagoz prte, deznike,kravate,
moško penlo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavtce i. t. d.
Platno belo in rujavo,
KupiS pri nas samo pravo.
Zato prepričaite se vsi.
Da pri nas po ceni se dobi.
9. Dpcfenib, Gelje, Glovni trg 9.

isalni stroji
nove vrr.te, od svetovne firme,
se pvodafO. Interesenti naj
pustijo do četrtka naslov pod
»AEG« pri portirju hoteia Ev-
rope.                                      1
1. zv.: Državljanski zakonik z dodatnimi
zakoni.
2. zv.: Kazenskopravo inkazenskiproces
3. zv- Trgovsko in menično pravo ter
razni zakoni.
4. rv.: CivUnosodni postopek.         2—2
Nasiov v upravi.
Klobuhe
moderne (azone in fine kakovosti, kakor
tudi vse vrste čepice, srajce, kravate. sploh
vse peri I o in mod -e predmcte za gospode,
sc prodaja Ictos po zelo nizkih cenah samo
v veletrgovini
R STERMECKl, CEUF
Trgovcl engros cenel     Ccnik zastonjl
Rodbina FranC KÖnig javija v svojem in v Imenu vseh 80-
rodnlkov, pHjatel|ev in znancev globoko pretresujočo vest, da je njihov nepozabni
brat, ozirorna strlc in prastric  gospod
Josip KoxiloT
veletrgoveo
danes dopoldne ob pol 11. uH, previden s avetotajstvl za umlrajoče, v 67. leta
starostl mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokoinika se vrSI v četrtek, dne 27. novembra ob 2 uri
popoidne \z h äe žalosll (Krekov tr# št 4) na koJodvor, odkoder se truplo pre-
pelje v Celovec.
Svcta maßa zaduSnlca se bo brala v petek, dne 28. novembra ob 7. url
zjntraj v Marljln! cerkvi.
CELJE, dne 25. novembra 1924.
Pupilarnovaren in Jawnokoristen denarni zavod celjskega mesta
Mestna hranilnica cellsRa
Üstmnovlfaa* let* 1864,   —   Pod
tr«jnim drtnvBlm andxorstvom.
V   lastnl    palaöl ppl kolodvopu,
V«l hranllnlCnl poult »e lsvr*nt«fo nalkalvntneie. b<«ro in foe«
Bo. Ug«Htno obr««Aovan|». P«lasnlia In n*0veti bresplaCn««
yrednost rezcrvnth   taklndov
mud H»on as.OOO.OoO*—.
Za hranilne vloge |amö inesto Celje < celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo