Štev. 96 TRST, četrtek 7. aprila I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tuđ) ob nedeljah in prunikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ICini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti41. ===== Plailjivo in utoZljivo v Trstu. ===== GPIN0ST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moil NAROČNINA ZNAŠA za eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira IkrooBisa m nad-ljsko lzdanj« „2DZVOSTZ" stan«: ca oalo lato Kron 5*20, za pol lete Kron 8 00. Vsi dopisi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se »e sprejemajo in rokopisi se as vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica = Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoJtno-hranllnRnl račun $». 841*652. TELEFOF1 St 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Volitev novega dunajskega župana. DUNAJ 6. Na današnji seji meščanskega kluba je bil podžupan dr. Neumayer z vsemi proti štirim glasom določen županom. — Volitev se bo vršila dne 22. t. m. Mestni svetnik HLjrda je bil izključen iz meščanskega kluba. Hrvatski sabor. ZAGREB 6. Sabor je danes nadaljeval debato o indemnitetni predlogi. Bivši sek-cijski načelnik posl. Roje je govoril o predlogi. Polemiziral je proti izvajanjem posl. Zagorca ter zatrjeval, da dela hrvatsko-srb-ska koalicija realno politiko. Pobijal je tudi geslo „Proč od Ogrske", ki je je rabil ta poslanec. Poslanci čiste stranke prava so govornika med njegovimi izvajanji ponovno prekinjali. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 6. Danes predpoludne se je pod predsedstvom ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja vršil mi-nisterski svet, ki je rešil tekoče stvari. Minister Lukacs in Hazay odpotujeta popol. na Dunaj. Gibanje med češko socijalno demokracijo. BRNO 6. Včeraj se je vršilo tu mnogobrojno obiskano zborovanje češke socijalne demokracije, na katerem se je odobrilo z vsemi proti 2 glasovom ustanovitev avtonomne deželne organizacije. Srbska skupščina. BELIGRAD 6. Skupščina je danes pričela razpravljati proračun za 1910. Finančni minister je v svojem ekspozeju rekel, da je financijelni položaj dežele ugoden. Nacijona-Iist Popovič je v imenu nacijonalistične-na-predne opozicije izjavil, da se ista v znamenje protesta proti velikemu povišanju proračuna ne udeleži debate. Finančni minister je na to odvrnil, da se finance dežele pod novim režimom urede. Potovanje srbskega kralja Petra. SOLUN 6. Vlada je obvestila valija, da se srbski kralj ne ustavi v Solunu, marveč da se direktno poda na kolodvor in odpotuje v Beligrad s posebnim vlakom. Ruska duma. PETROGRAD 5. Komisija dume za državno obrambo je vsprejela zakonski načrt glede rekrutnega kontingenta, ki določa število moštva za I. 1910 na 456.535. Finski deželni zbor. HELSINGFORS 6. (Poročilo Petr. brz. ag.) Dvorana in galerije so natlačeno polne. Mej drugimi sta navzoča angležki in švedski konzul. Na debati o zakonskem načrtu glede finske zakonodaje so nastopili kakor glavni govorniki socijalni demokrati Mjake-lin, Danielson, Kalmar, Wrede in Schiberk-son. Prvi je v nenavadno ostrem govoru označil predlogo kakor državni prevrat in zahteval, da se predlogo, čeravno bi se jo moralo takoj odkloniti, odkaže komisiji, toda ne v pretresovanje, marveč da komisija pokaže na nezakonit značaj predloge. — Posl. Danielson je kritikoval predlogo z zgodovinskega stališča. — Posl. Schiberkson je izjavil: V prejšnjih časih so take zakonske načrte izdelovali častniki generalnega štaba, sedaj preskrbujejo pa to politikujoči juristi. Pomanjkljivosti načrtov se ne more direktno napisati na dolg predsedniku ministerskega sveta. Ta si mora izbrati bolje pomočnike. — Agrarec Kallio je menil, da ne postane predloga nikdar zakon finski. Zasmehuje se deželni zbor, da se zahteva od njega mnenje v stičnem vprašanju, ki se odloči v Rusiji. Gledališče pogorelo. OEYNHAUSEN 6. (Vestfalska). Tukajšnje zdraviliško gledališče gori že od 8. ure zjutraj in je deloma že pogorelo. Glasom zadnjih vesti je gledališka dvorana popolnoma uničena, dočim so zamogli rešiti oder in vežo. — Požar je nastal vsled kratkega stika. Nesreča v rudniku. BEUTHEN 6. (Gor. Sležija). V Tecklen-burskem rudniku se je podrl oder in je pri tem ponosrečilo pet oseb. Ena oseb je bila takoj mrtva, druga je umrla, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Menelik še živi. PARIZ i. „Agence HavasM poroča iz Adis Abebe^: Zdravje Menelika se je nekoliko zboljšalo. Red je sedaj popolnoma oseguran. ___ Budimpešta 6. Danes zjutraj je umrla soproga bivšega ministra a Iatere grofa Ala-darja Zichy. Amsterdam 6. Nizozemska banka je zvišala diskont od 4 na 5 odstot. Szatmar-Nemety 6. (Ogr. biro). Veliki gozdovi, pripadajoči mestu, gorijo. Ogenj je nastal predpoludne in se je naglo razširil ter je dosedaj napravil že veliko škodo. Na licu mesta so gasilci in orožniki: Pariz 6. Poslanska zbornica. je brez debate vsprejela mednarodno brzojavno pogodbo med Francijo in Avstrijo oziroma Rusijo. Jeruzalem 6. Pruski princ Eitel Friderik in njegova soproga sta danes dospela semkaj ter sta se po slavnostno okrašenih ulicah podala v hospic na Oljski gori. Pr. Šusteršič o razmerah v jugo-slov. državnozborski delegaciji, j 1 Predvčerajšnji „Slovenec" prinaša nastopni uvodnik: 1 Naš poročevalec je posetil voditelja! Vseslovenske Ljudske Stranke in ga vprašal,1 kako sodijo o znanih razmerah med jugoslovanskimi strankami v državnem zboru in osobito, kako utegne učinkovati afera zlo-| glasnega „komunikeja44 (o vseučiliškem vprašanju) na postopanje „Slovenskega kluba", i Dr. Šusteršič: V glavnih potezah se 'sklicujem na svoja izvajanja v Mariboru. | Seve, takrat še nisem znal za Plojev popravek, torej se tudi nisem mogel nanj ozirati. Po mojih mislih stoje stvari tako, da je za „Slovenski klub" odpravljena afera „komunikeja" po oficijelnem popravku načelnika „Zveze Južnih Slavena" v „Slovencu". Poročevalec : Ali ni sprejel „Slovenski klub" od „Zveze Južnih Slavena" pojasnila v tej zadevi? Dr. Šusteršič: „Slovenski klub" ni sprejel o tej stvari nikakoršnega obvestila od „Zveze Južnih Slavena". Poročevalec: „Komunike44 je bil objavljen dne 19. marca. Ali ni čudno, da je poslanec Ploj še-le 26. marca, tedaj cel teden pozneje, sestavil popravek? PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gja'ski. - Prevel Fr. Orel. Poleg tega dišal je zrak po premogo-vem dimu in še le nekoliko nad drevjem in sirekami združevale so se velike krpe istega od bližnje železnične kovačije in tvornice parketov. Včasih je od tam zabobnelo ali zašumelo, da je od teh glasov zatrepetal zrak. Od nasprotne strani tam iz jarka, ali s polja — razlegal se je krik otroške igre, podoben včasih razposajenemu smehu, včasih jokajočemu zijanju, a z drevesnih vej glasilo se je čivkanje vrabcev, tem nezno-snejše v tihih prostorih postaje, negoli izza plota kacega skednja. Najhujše od vsega pa je bilo, da so se od daleč nekje razlegali glasovi lajne in dolgočasna italijanska arija je razločno donela po soparnem vzduhu. Ta siromašna poulična godba je še poviševala goloto in brezčustvenost železnične postaje. Nekaj otožnega in najprijetnega leži na vsaki postaji ob času njenega mirovanja, a kaj še le tega popoludneva in za to trojico, ki se je tako žalostno šetala. Najmanjša stvarica jim ni ušla, vse so opažali, vse se jih je dotikalo, da jim je bilo tem težje pri srcu. Zato pa se tudi izprehajali niso dolgo. Stara gospa je nekolikokrat sožalno pogledala v vis na stanovanja uradnikov in milovala ljudi, ki morajo tam bivati: „To bivanje je kakor v hotelih, nikakor domaČe !" Naposled je rekla mladenka, da jej je mukotrpno sprehajati se ondot. Gospod pa je od časa do časa pohitel v notranje prostore: sedaj da pogleda na uro, sedaj k prtljagi. A če sta se gospi le nekoliko oddaljili od glavnega poslopja, takoj je bil za njima ter ja vrnil. — Železnica je vrag; lahko se kje zamudimo, a ona ne čaka na nas. Najbolje, da vstopimo, saj tako je na planem zelo soparno. Vrag ga znaj, danes je o sv. Mihetu, a vročina kakor o sv. Eliji; bog ve, tudi oni gori so se zmešali se svojimi računi. Po praznem hodniku so jim odmevali koraki. Vstopili so v čakalnico tretjega razreda. Tukaj jih je pričel dušiti težek, pokvarjen zrak, kakoršnega ostavlja ohlajeni Dr. Šusteršič: „Zveza Južnih Slavena" je objavila po svojem načelniku oficijelen popravek in s tem je zadeva zame rešena. Zakaj da se je popravek zakasnil, ne vem. Za stališče „Slovenskega jduba" je po mojih mislih edino merodajno, da je ta popravek tu in da je po vsebini popolnoma zadovoljiv. Poročevalec: Kakšen je sicer položaj v jugoslovanski delegaciji ? Dr. Šusteršič: Povedal sem v Mariboru, da razmere v jugoslovanski delegaciji niso zadovoljive in da ni skoro nobenega medsebojnega zaupanja več med „Slovenskim klubom" in „Zvezo Južnih Slavena".' Konstatirati javno to suho dejstvo, ki je vsakemu članu obeh klubov že davno znano, sem smatral za svojo dolžnost, da ne bo slovenska javnost popolnoma presenečena, če pride do političnih konsekvenc, ki so ne-\ izogibne, ako se omenjene, neljube razmere, ne popravijo hitro in temeljito. Kot voditelj velike ljudske stranke imam dolžnost najširšo javnost orientirati pravočasno o dejstvih, ki utegnejo biti politično pomembna, ne glede na to, če so zadovoljiva ali ne. Poročevalec: Kje je iskati vzroke za one neljube razmere v jugoslovanski delegaciji v tako kritičnih časih? Dr. Šusteršič: O tem bo čas govoriti, ko nastopijo politične konsekvence, o katerih sem ravnokar govoril. Za sedaj imam pa še vedno nekaj, če tudi ne veliko upanja, da ne pride do teh konsekvenc. „Slovenski klub" ima trdno voljo zapostaviti vse postranske zadeve za veliko glavno stvar. Obstoj Vseslovenske Ljudske Stranke zahteva in omogoča velikopoteznost v naši politiki. Gre se le za to, kako bolje služiti velikim stvarnim ciljem Vseslovenske Ljudske Stranke. Vse drugo nima pomena za „Slovenski klub". Poročevalec: Kakšno stališče naj zavzame po Vašem mnenju v tem perečem vprašanju naše časopisje ? Dr. Šusteršič: izogne naj se za sedaj po možnosti vsaki polemiki; to stori tem lažje, ker odločitev pade prav kmalu. Takoj, ko se snide državni zbor, se po mojih mislih razmere v jugoslovanski delegaciji popolnoma razjasnijo — v enem ali drugem smislu. Dotlej je časnikarska polemika o teh stvareh brezplodna. Kori- pride v poštev „Slovenski klub", pač tudi škodovati ne (Tu je očividno po pomoti v tiskarni nekaj besed izostalo, da je smisel nejasen. Op. ured. „Edinosti"), ker je v obče znano, da časnikarska polemiko absolutno nič ne vpliva na odločbe „Slovenskega klubau. Pač pa vstvarja taka polemika med narodom neko nervoznost, ki ni potrebna, dokler je še kolikaj upanja na srečno rešitev krize. Poročevalec: Polemika je včasih neizogibna. Opozarjam na nedavno objavljeni uvodnik v vodilnem liberalnem dnevniku, kjer se je ob roki dozdevnih podrobnih dejstev očitalo „Slovenskemu klubu" in osobito njegovemu načelniku nelojalno postopanje napram „Zvezi Južnih Slavena". Dr. Šusteršič: V take čenče se jaz sploh ne spuščam in isto stališče lahko zavzame tudi časopisje „Vseslovenske Ljudske Stranke". O podobnih stvareh se kregajo jezikave stare babe, ne pa resni politiki ali resno časopisje. Prepustimo to vlogo onim, ki nosijo take babje čenče v javnost.-- Sedaj pa naj bo konec besedi. Javnost izve kmalu po dejanjih, pri čem da je! tobakov dim. Pri vinotoču je brenčalo na stotine muh in os in s temi nadležnimi glasovi se je mešalo smrčanje natakarja, ki je, z glavo naslonjen ob sod, spal za mizico. V nasprotnem kotu, raztegnjen na leseni klopi, ves razgaljen, da se obrani vročine — je ležal zagorski kmetič. — Ah, pojdimo od tukaj, zakaj nismo vstopili raje v ono drugo čakalnico, — je reklo naposled dekle. — Eh, zlato moje — je odgovoril gospod — ti se odpelješ v tretjem razredu in ne moremo drugače. — Pa bodimo raje na hodniku — je odločila gospa. A tudi tam je bil zrak dušljiv; poleg tega pa ni bilo kam sesti. Po dolgem čakanju in obotavljanju so vendar vstopili v čakalnico druzega razreda, stari gospod šele čez nekoliko časa. Takoj niso posedli stolic, gospe sta se le naslonili ob okna. Zrak tam je dišal po koži in olju. Tik-takanje stenske ure le je motilo to tišino. Ne mlada, ne starejša gospa nista govorili o ničemer; šele, ko je vsako toliko, vračaje se s hodnika, vstopal gospod, za-gotovljaje ja, da je prtljaga na tehtnici v redu, zasijal jima je dobrohoten usmev na razžalostenih obrazih. A on zopet, predno je izšel, je poskočil k oknu proti železni- Ne da bi se zagrešili proti skromnosti, smemo vendar reči, da so te v obliko razgovora povite izjave dr. Susteršiča odgovor na odprto pismo v našem listu. Že to dejstvo samo moremo smatrati kakor zadoščenje, ki pa po vsebini Šusteršičevih izjav postaja popolno. Kar priporoča dr. Šusteršič slovenskim novinarjem, torej tudi onim iz S. L. S., prav to je bilo nam v razlog, da o tozadevni aferi nismo nič go\( rili. In vendar nas je „Slovenec" skušal opetovano smešiti ravno zato, ker smo storili to isto, kar priporoča sedaj dr. Šusteršič tudi — „Slovencu". Gospodje pri „Slovencu" bodo menda umeli lekcijo, ki so jo dobili od lastnega voditelja. In če je v njih ljubezni do narodne slov. stvari, bodo odslej tudi postopali v smislu te lekcije._ Program vseslovanskega kongresa v Sofiji je sestavljen takole: 1. Sedanje stanje jugoslovanskih držav. 2. Vseslovanska banka. 3. Vseslovanska razstava. 4. Organizacija vseslovanskega kongresa učenjakov. 5. Šodelo-vanje slovanskih učenjakov na vseslovanskih kongresih. 6. Vzajemnost med slovanskimi znanstvenimi zavodi, kakor tudi sestava učnega načrta za slovanske šole. 7. Organizacija slovanskega knjigotrštva in odnošaji med slovanskimi gledališči in umetniškimi zavodi. 8. Izdajanje priročne književne^ in znanstvene enciklopedije. 9. Izdajanje antologije in kataloga poljudnih slovanskih del, pripravnih za ljudske knjižnice. 10. Naslovnik vseh politikov in znanstvenikov, javnih korporacij ter najznamenitejših slovanskih književnikov. 11. Organizacija dela za vse-slovansko vzajemnost. 12. Specijalni tečaji za slovanske žurnaliste in izdajanje revije o njihovem delu. 13. Organizacija društva slovanskih turistov. 14. Trgovski odnošaji med posamičnimi slovanskimi državami in deželami. _ Konec finske avtonomije. V zapadni Rusiji leži ob vshodnem morju dežela, ki je bila do nedavno avtonomna v vsakem oziru, kateri je pa bila sedaj naenkrat vzeta ta avtonomija. To je Finska. Ta dežela je spadala do leta 1809. pod Švedsko. To leto pa je pripadla k Rusiji Tedanji ruski car Aleksander I. je potrdil prejšno ustavo in podelil deželi popolno avtonomijo. Kakor vladar Finske si je Aleksander I. nadel naslov velikega vojvode. Ta naslov so si pridržali tudi vsi pozneji carji, namreč Nikolaj L, Aleksander II. in III. Ob enem so vsi ti potrdili tudi stare svoboščine in avtonomijo. Kako velika je bila ta avtonomija, je razvidno najbolje iz tega, da je imela Finska tudi svojo lastno armado, ki je slonela na obči vojni dolžnosti, a poleg tega ie tvorila Finska tudi samostojno carinsko ozemlje. Z eno besedo: dežela je bila popolnoma avtonomna in zvezana z ostalo rusko državo le potom iste vladarjeve osebe. Na čelu vlade je bil kakor carjev namestnik generalni guverner, navadno kak ruski general. Za deželni zbor je uvedena splošna in enaka volilna pravica. Da, Finska je edina dežela v Evropi, kjer imajo tudi ženske aktivno in pasivno volilno pravico. V samem deželnem zboru je tudi nekaj ženskih zastopnikov. Da ta avtonomija ni bila po godu ruskim reakcijonarjem, pod vodstvom zbesnelega načelnika „Zveze škemu tiru, in se je, sklonivši se, razgleda! pazno na vse strani. Bil je to mož okolu petdesetih let. Velika glava mu je bila obrasla gostimi, sivimi, kratko ostriženimi lasmi. V odkritem obrazu, odločnih potez, kakor vrezanemu, kazal se je vdobljen večni „komando". Zato se je ta obraz na prvi hip zdel kakor otrpel in brez gibanja, izraz trdosrčnosti; a če si ga motril natančneje in kadar sta zasijali živi črni očesi popolnoma mladeniškim žarom, napravljal je ta obraz nate najbolji utis, in vsaka poteza na istem ti je izražala plemenitost in dobroto. Dolge, popolnoma 1 c.*le brke s kratko „cesarski" ostriženo brado ia pravilni orlov nos niso v ničemer kvarili tega utiša. Obleka mu je bila nekoliko nenavadna. Nosil je modre, ob stegnih nekoliko ohlapne, ob gležnjih pa stisnjene hlače, povsem Častniške; rujava suknja mu ie bila kratka in bolj podobna svršniku. Kdor ga je videl, spoznal je takoj v njem vojaško osebo. Vsaka kretnja mu je bila taka, kakor da stoji na „fronti" — držal se je povsem ravno. Le tedaj, kadar mu je oko obviselo na dekletu, tedaj se je nekako sključil, zginila mu je z obraza vsa sled svečanosti in poveljevanja, a očesi skoraj da se mu nista orosili solzami ljubezni in zadovoljnosti. 1 (Pride še.) Siran H. „EDINOST 4 št. 96. V Trstu, 7. aprila 1^10 pravih ruskih ljudi ', gospoda Puriškijeviča, ki je — kakor Frank na Hrvatskem — organiziral četo hudodelcev, da pod krinko patrijotizma pobijajo one, ki žele narodu res dobro: to je samo ob sebi umijivo. Zato so začeli rovariti in rovarili so toliko časa, dokler so dosegli svoj črni namen. Danes sa zamore z vso pravico trditi, da je avtonomija Finske — bila! Prvi udarec proti tej avtonomiji je carski ukaz, ki odreja, da bodo v bodoče tudi Finci morali služiti v ruski armadi. Finska bo morala zato prispevati primerno svoto za troške skupne armade. Drugi udarec je bil zadan s carskim ukazom, da bo v bodoče tudi Finska morala pošiljati svoje zastopnike v dumo! S tem je postala avtonomija Finske iluzorična, ker duma nima nikakih večjih pravic, nego finski dež. zbor. Gre torej faktično za to, da se zlomi dosedaj neoporečno priznani princip popolne avtonomije Finske. Ko se to zgodi, ne bo težko jemati kos za kosom še ostale svoboščine in ostanke avtonomije. A najlepše je pri vsem tem način, kakor se opravičuje te nasilne odredbe ruske vlade proti narodu, ki se ne more braniti! Car da je dal Finski svoboščine :.i avtonomijo in on da ima zato tudi pravi. >, da to, kar je enkrat dal, vsak čas zopet vzame! To je pač že skrajni cinizem, ka-koršnega so zmožni le brezvestn ruski birokratje, ki plenijo kar na debelo ».: žavne blagajne in izmozgavajo ubogo ir sestradano |>udstvo. a bi hoteli skriti svoje zločine pou krinku lakm piet^czuu hiper-patrijotičnih dejanj. Finci niso Slovani. Ipak so na njih strani vse naše simpatije v njihovi borbi proti sedanjim ruskim mogotcem za ohranitev samostalnosti. Tolaži nas samo to, da oni, ki hoče mal, a svobodo ljubeči finski narod oropati samostalnosti ni ruski narod, temveč, da je to delo ptujim duhom navdahnjene birokracije, ki bo morala prej ali slej dajati odgovor onemu narodu, na katerem je napravila že toliko zlih del. Dnevne novice. Po zaključenju veleizdajniškega procesa v Zagrebu. Višji državni pravdnik Vancaš je takoj po razsodbi stola sedmorice, s katero je razveljavljeno celo dosedanje postopanje z obtožnico vred, vložil prošnjo za vpokojenje. Pri kasacijski razpravi se je Vančaš zavzemal za to, da se potrdi obsodba vsaj glede glavnih obtožencev. Ker je stol sedmorice kljubu temu oprostil vse obtožence, je smatral dr. Vancaš za potrebno, da je izvajal konsekvence in prosil za vpokojenje. Logično bi bilo, da sledi dr. Vancasu tudi piuMull Accuni. Konečno omenjamo še, da sta bila spuščena na svobodo tudi še zadnja dva ^veleizdajnika", brata Pribičeviča. Češki socijalni demokratje v boju za osamosvojitev. Predsinočnjim se je vršil v „Besednem domu" v Brnu ogromno obiskan delavski shod, na katerem sta češka socijalno-demokratična poslanca Nemec in Jaroš protestirala proti dunajskemu centralnemu vodstvu ter predlagala, naj se za Moravsko ustanovi od dunajske neodvisna, avtonomna strokovna organizacija. Tozadevna resolucija je bila vsprejeta soglasno. Ruski dumi bo, kakor poročajo „Bir-ševja V jedo m osti", te dni predložen načrt, v katerem zahteva vlada izreden kredit 1350 milijonov rubljev v svrho reorganizacije armade. Razdeli se ta kredit na 10 let. Hofrichterjeva afera. Preiskava v tej dolgi in mučni aferi je slednjič dovršena. V informiranih krogih se govori, da ni cesar niti najmanje naklonjen temu, da bi se v tem slučaju spremenili predpisi vojaškega kazenskega postopanja. Cesar se je baje z ozirotn na neko prošnjo Hofrichterjeve rodbine, da bi se obtožencu dovolil branitelj, izrazil tako-le: Za častnika, ki je osumljen umora, ne napravim nobene izjeme: Hof-richter bo moral torej odgovarjati brez branitelja. Fran Ondriček k orkestralnemu koncertu dne x6. aprila 19x0. (Zvršetek). Ondriček ne koketira s teškostjo skladbe ; pri njem zveni vse naravno in tudi najtežje mesto skladbe lahko! Ondriček čuti s skladateljem in podaja se njegovim intencijam ; njegova roka ulovlja biser tam, kjer ga ni nikdo iskal, ker je bil — pregloboko! Najbolj proslul pa je mojster Ondriček po svoji krasni interpretaciji Beethovenovih in Dvorakovih koncertov, ki stavljajo največje zahtevke na glasbeno inteligenco interpreta. Toda Ondriček ni jednostranki! On obvladuje vso goslovo literaturo. Ondriček ni glasbeni specijalist. On igra klasične romantične in moderne skladbe. Z isto lahkoto, kakor klasika Beethovena, igra tudi Ernsta, ali Tartinija, ali pa Schumana in Dvofaka. Ondfičkova igra podaja in nudi nam najkrasnejši užitek: godbo samo; ono pravo godbo, ki vpliva na nas bodisi v klasičnem komadu, bodi v tragičnem patosu opere, bodisi v moderni virtuozni kompozi- Hrvatski tehniki v Pragi priredijo poučni izlet v Berolin in Draždane. Prestolonaslednik Fran Ferdinand in katastrofa v Oekoritu. Veliko začudenje je vzbudilo na Ogrskem, ker prestolonaslednik Fran Ferdinand ni izrekel svojega soža-lja o priliki nesreče v Oekoritu. „Neues Pester Journal", ki ni ravno madjarsko-šovinističen, piše o tem med drugim: „V vsem civilizovanem svetu je vzbudilo sožalje, ko je na stotine mladih človeških življenj postalo žrtev grozne katastrofe. V lepi simfoniji plemenitih čustev človeškega usmiljenja pa je manjkal en akord. Res je, bili so samo kmetski sinovi oni, ki so padli v Oekoritu kakor žrtve grozne smrti. A bila so to ipak človeška bitja; človeško trpljenje pa išče in je tudi našlo usmiljenja v najvišjih sferah prestola. Cesar Fran Josip in cesar Viljem sta bila prva, si sta izrekla svoje sočutje na žalosti enega celega naroda. Potem so prišle sožaljke vladarjev vseh evropskih držav, od talijanskega in anglež-kega kralja, ruskega cara in predsednika francoske republike. Vsi ti so našli besede sožalja za našo nesrečo. Samo ena palača je ostala nema: genij usmiljenja je šel stra-homa in molčeče mimo zaprtih vrat na dunajskem Belvederju. (Kjer stanuje nadvojvoda Fran Ferdinand. Op. ur.) Morda gospodar one palače ni čul vzdiha, ali pa, da so njegovi sluge zapodili genija usmiljenja, ki se je približal omenjenim vratam." Trgovinska pogodba s Srbijo. Te dni so pričela na temelju sporazuma med srbsko vlado in grofom Forgachom formalna pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Trajala bodo najdalje šest tednov. V veljavo stopi nova pogodba koncem maja. Prebitek ruskega proračuna za leto 1910. znaša 4,240.000 rubljev. Vladarski jubilej črnogorskega kneza. Kakor poročajo iz Cetinja, se bodo slavnosti povodom vladarskega jubileja kneza Nikole in njegove zlate poroke vršile 28., 29. in 30. avgusta t. I. Princu Lichtensteinu, nižeavstrijskemu deželnemu maršalu, se je zdravje toliko zboljšalo, da v kratkem zopet prevzame uradne posle. Domače vesti. 75-letnica rojstva g. Josipa Gorupa pl. Slavinjskega. Ta naš notranjski rojak in znani mecen naroda slovenskega je slavil včeraj 75-letnico svojega rojstva. Njegov sin in veleposestnik v Trstu, gosp. Kornelij Gorun pl. Slavinjski, je v proslavo tega dogodka daroval 6000 K za ustanovo, iz katere obresti naj se ustanove tri stipendiji po 110 K za učence tržaške slovenske trgovk s šole. Pravico podaljevanja teh sti-peni! jev bosta imela hranilnica in posojilnica tržaška in kuratorij bodoče trgovske šole. Jubilarju izrekamo tudi mi najiskreneje čestitke. Priznanje onemu ki je je zaslužil. Na svojem zadnjem obinem zboru je naše „Trgovsko izobraževalno društvo" imenovalo svojega bivšega mnogoletnega predsednika, g. ravnatelja |osipa Ulčakarja svojim častnim članom! To je prvi častni član, ki ga je to vrlo naše društvo imenovalo v 10 letih svojega obstanka. G. Ulčakar je to imenovanje pošteno zaslužil, ker je dal imenovanemu društvu novega življenja sosebno s tem, da je ustanovil trgovske kurze za našo trgovsko mladino in s tem, daje ustanovil „Trgovsko obrtno zadrugo", ki je bila že od svojega početka, v največo naslombo Trgov, izo-braž. društva. Sploh je ta mož, ki je kapaciteta na narodno gospodarskem polju, s sodelovanjem drugih vrlih mož oživel in prenovil naše narodno-gospodarsko življenje in delovanje. Minolo stboto mu je deputacija, sesto-ječa iz odbornikov „Trgov, izobr. društva" s sedanjim predsednikom g. Milonig-om ciji. Slušajoč mojštra Ondfička pozabljamo, da slušamo virtuoza, ne ebčudujemo njegove brilantne igre, temveč mi čutimo in uživamo ž njim. 4 Poetična in umetnosti ljubeča romunska kraljica Carmen Silva, kateri je mojster Ondriček vedno dobrodošlim gostom, dejala je enkrat o njem, da se je jeden ton iz On-dričkovih gosli zgubil v kupoli koncertne dvorane Atheneum v Bukarešti in da ga sedaj tam vedno sliši! V najnovejši dobi bil je mojster Andri-ček poklican v jury pri tekmi, ki se je vršila v Moskvi na carskem konservatoriju v proslavo 40-Ietnice delovanja prof. Jana Hrimalyja. Dne 4. aprila t. 1. pa je koncertiral mojster Ondriček z velikim vspehom zopet v Pragi. Dne 4. aprila t. I. bo tudi nam omogočeno slišati na orkestralnem koncertu, ki ga prirejajo bratska društva „Slovanska Čitalnica", „Češka Beseda", „Srpska Čitaonica" in „Dalmatinski Skup" svetovno-slavnega mojstra Ondrička, ko nam umetniško zaigra Beethovena, Dvofaka in Lauba. Noben inteligent naj ne manjka pri tem lepem koncertu, da sliši od stvarnika tako bogato obdarjenega umetnika! Dr« S. na čelu, izročila krasno diplomo z napisom : „Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu" imenuje svojega bivšega večletnega predsednika, gospoda prof. Josipa Ulčakarja ustanovnika in predsednika „Trgovsko obrt. zadruge, ravnatelja „Trgovske posojilnice in hranilnice", posestnika i. t d. i. t. d., v znak priznanja njegovih izrednih zaslug v korist tržaških Slovencev na društvenem in narodno-gospodarskem polju svojim Častnim članom." Čestitamo! Iz tehniške poštne službe. Stavbeni svetnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu Ludovik W a l d e k je imenovan višim stavbenim svetnikom pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Iz politične službe. Namestniški kon-cipist Ervin baron D u b s k y je iz Kopra premeščen v Trst, namestniški koncipist Pavel di Gaspero pa iz Trsta v Koper. „Slovenec" seje v polemiki proti nam slednjič zatekel v kotiček — „Listnice uredništva". Na naše očitanje, da je pač odgovoril na kratko notico o tukajšnji podružnici „Gospodarske zveze" v Ljubljani, a da je cel članek o znani aferi pretveznega komunikeja „Zveze južnih Slovanov", prezrl, nam pojasnuje „Slovenec", da je glede prve notice dobil informacijo telefonično iz Trsta, dočim članka ni mogel čitati, ker je dobil „Edinost" še le popoludne, dočim je bil sklep, lista že dopoludne. Človeku, ki pozna prakso pri dnevnikih, ni lahko verjeti, da bi tak list — posebno pa pred velikimi prazniki, ko potem cele tri dni sploh ni lista —, ki izhaja redno ob 5. uri popoludne, zaključil uredništvo že dopol. Da-si ni lahko veijeti temu, vendar jemljemo to „Slovenčevo" pojasnilo lojalno na znanje. Istotako lojalen pa naj bi bil tudi „Slovenec", da ne bi bil trdil, da „Edinost" molči, da-si je — kakor sedaj sam priznava — niti či-tal ni! Še o zrakoplovu g. Pollaka. Z Gor-janskega nam pišejo: K raznim dopisom in poročilu o zrako-plovnem izletu g. Pollaka še to-le: Zrakoplov, ki je 4. aprila plul preko spodnjega Krasa čez Nabrežino, Šempolaj, Gorjansko itd., ter se konečno spustil pri Černičah na zemljo, spustil je nad Goijan-skem zastavo z deželnimi barvama, kakor tudi cesarsko zastavo. V omotu, kjer so bile zastave, je bil tudi list s sledečo vsebino : Wiener Aero-Club. Protektor: Erzherzog Franz Ferdinand, Praesident: Victor Silberer. Ein Gruss aus den Liiften. J. Weiner, Wien. Slovensko: Dunajsko zrakoplovno društvo. Pokrovitelj: Nadvojvoda Franc Ferdinand. Predsednik: Viktor Silberer. Pozdrav iz zračnih višin! Zastava s pozdravom je padla v vasi Klanec, nekoliko proti zahodu Gorjanskega, na vrt tamošnjega posestnika g. Josipa Trčon, kjer so jo otroci vlovili in seveda po otroški navadi, žal, tudi raztrgali, ker je hotel vsak nekaj imeti. Iz take višine zračnega elementa pač Kraševci še niso vdobili pozdravov! Toliko v dodatek k že prej omenjenim poročilom. Primorska sokolska društva prirede v nedeljo 10. aprila izlet v trg Komen na Krasu. Tržaški in okoličanski Sokoli se od-; peljejo z vlakom zjutraj ob 7. uri 55 min. do Nabrežine odkoder odkorakajo potem skupno v Komen. Na ta izlet se vabijo tudi drugi prijatelji Sokola. Razmere v mestni bolnišnici. — Na tem mestu smo že večkrat govorili, kako se zaničuje naš jezik celo v tem kraju, kjer bi vendar morala nehati vsaka politika. Danes pa se nimamo baviti s tem, marveč z nekim tragikomičnim slučajem. V mestni bolnišnici je umrl voditelj kavarne „Alle Nazioni" g. A. S. Družina je prosila, da se jej dovoli prenesti mrliča na dom, odkoder bi se vršil pogreb k sv. Ani. Kdor pozna razmere z našimi oblastnijami, ve, koliko je radi takih stvari poti in sitnosti. Slednjič so vendar le dovolili prenos pokojnika in pogrebno podjetje Zimolo je krsto z mrličem prepeljalo na dom, kjer so jo obkolili vsi svojci in jokali okolu nje. Ko so pa krsto odprli — je bil v njej neki drugi mrlič. V mrtvašnici mestne bolnišnice so namreč umrlega voditelja kavarne zamenjali z nekim drugim mrličem. Amerikanci za družbo sv. C. in M. Iz amerikanskih časopisov smo posneli sledeče : Ostudni članek in napad na Ciril Metodovo družbo, priobčen v ljubljanskem „Slovencu", je vznemiril tudi naše ameriške rojake. — Prav lep odgovor prejemamo od raznih strani in naselbin v obliki ustanovitve novih Ciril Metodovih podružnic. — Zadnje dni osnovala se je v Superin Wyo. nova podružnica št. 25, tej sledi podružnica št. 26 v Rook Springs, Wyo., kjer je že izvoljen tozadevni ustanovni odbor. Seveda nočejo zaostati tudi rodoljubni rojaki države Wisconsin na tem narodnem delu. Poroča se nam iz Milwaukee, da je prav sedaj ondi zanimanje za novo podružnico št. 27 veliko. Želeti bi bilo še več takih zavednih naselbin in to bo res najboljši odgovor „Cirilmetoda-riji". Zanimanje za našo družbo sv. C. in M. je postalo med našimi rojaki v Ameriki prav veliko. — V devetih mesecih so ustaiovili Amerikanci 27. podruž., ki štejejo skupaj nad 1000 členov; poslali pa so družbi v tem času 2200 K. Gotovo lep uspeh ! — Kakor čujemo se dela v New-Jorku neumorno za priredba velikega koncerta v korist družbi sv. Cir. in Metoda. Promet narodnega koleka je posta! v zadnjem času manjši. Kaj je temu vzrok?! — Vse rodoljube opozarjamo, da ima družbena pisarna sledeče vrste koleka : „Narod sebi", „Muta", „Št. Ilj" in „Ptuj". Prašimo zopet stare agilnosti v prid družbi. Tržaška mala kronika. Padel 15 metrov globoko. Nebi 15- Ieten fant je padel pri Sv. Roku 15 metrov globoko. Nezavestnega so ga prenesli v tukajšnjo mestno bolnišnico. Nagla smrt. Včeraj zjutraj so v «osil-nici prenesli v mestno bolnišnico Karla Sever, star 53 let, stan. na Šalita di Greta št. 10, bolnega za pljučnico. Ko so nosilnico položili v veži mestne bolnišnice na tla, so opazili, da je Sever mrtev. Truplo so potem prepeljali v mrtvašnico pri Svetem Justu. Radi vmešavanja v uradni čin. Dne 2. februarija je bil v neki gostilni v ul. Co-roneo aretiran neki Andrej Sandri radi izgredov. Pri tej priliki je težak Štefan Pausch, star 18 let, iz Zadra, skupaj z dvema drugima poskusil iztrgati aretiranca iz rok redarjev, a jo je še pravočasnno popihnil. Včeraj so ga iztaknili in aretirali. Tatvina v vili. Predvčerajšnjem popoludne je neznan tat vstopil skozi odprto okno v pritličje vile g. Holth v ul. S. Vito št. 7. kjer stanuje g.a Bessie Strem, in vkra-del, kar je le našel, namreč zlato ura in nekatere toaletne predmete v skupni vrednosti 208 K. Spal sredi ceste. Predsinočnjem so redarji sredi ulice del Sapone našli človeka, ki je tam trdno spal, ob veliki nevaraosti, da ga stere kak voz. Zbudili so ga in pozvali, naj gre spat domov, a oni je za zahvalo obsul redarje z najgršimi psovkami. Moral je za to v ul. Tigor. Isti je 32-leten kuijač iz Trsta. Ivan Deak, jako nevarna oseba, ki je bil že 32-krat kaznovan. Povožen starček. Voznik Ivan Tede-schi, star 36 let, je včeraj zjutraj s svojim vozom podrl v ul. Barriera vecchia vpako-jenca Bonagli, starega 81 let. Ubogi starček je dobil lahke rane po vsem telesu. Tatvina plinovih cevi. Že od dlje časa se ponavljajo tatvine plinovih cevi in tudi dotičnih aparatov iz hodnikov raznih hiš. Iz ovadb došlih na policijo, ceni se, da e bilo v zadnjem času vkradeno plinovih ročnikov skupaj za 600 K. Včeraj so ujeli enega teh tatov. Isti je monter Marij Appel, star 27 let, iz Trsta. Aretacija dveh tukajšnjih trgovcev. Na zahtevo tukajšnjega deželnega sodišča sta bila včeraj aretirana pod obdolžitvijo goljufije trgovec z vinom in posestnik Mojzes (napačno Mavricij) Morpurgo iz Gradiške, star 33 let, ki ima svojo pisarno v ul. Valdirivo št. 82, in trgovec z vinom Josip de Fachinetti iz Vizinade star 39 let. Prihod dveh torpedov. Predvčerajšnjem zvečer ste pripluli v Trst visokomor-ski torpedovki „Stelit" in „Blitz". Loterijske številke, izžrebane dne 6. aprila : Brno 41 67 37 53 61 Inomost 55 27 54 52 16 Koledar in vreme. — Danes: Herman sp. — Jutri: Adalbert šk. Temperatura včeraj 2. uri popoludne 4-14° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, dež. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura narasla. se Po Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes ponovi Puccinijeva opera „La Bohemeu tej operi se bo mesto namerovane Verdijeve „Traviate" vprizorila Puccini-jeva opera „Tosca*. FENICE. Danes se ponovi uspela opereta „Herbstmanover". (Jesenski manevri). Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. — Bratje Sokoli! V nedeljo 10. aprila prirede primorska sokolska društva izlet v Komen. Sokoli iz Trsta in okolice se odpeljajo z vlakom zjutraj ob 7. uri 55 mini. do Nabrežine, odkoder se bo korakalo potem v Komen. Sokoli se udeleže izleta v kroju in čast sokolska zahteva, da se kar največ bratov odzove temu povabilu. Izlet se bo vršil le ob lepem vremenu. — Na zdar! Pogrebno društvo pri sv. Jakobu vabi na važen pogovor, ki bo v nedelj« dne V Trstu, 7. aprila 1910. „EDINOST" St. 96. Stran HI 10. t. m. ob 5. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. »Trgovsko izobraževalno društvo" v Trsta vabi vse gg. odbornike in namestnike k seji v petek 8. aprila ob 9. uri zvečer. Predsedništvo. Čevljar baron. Kakor že objavljeno uprizori St. Jakobska Čitalnica to veleza-bavno opereto prihodnjo nedeljo 10. t. m. v dvorani „Nar doma" pri sv. Ivanu. Iz prijaznosti sodeluje g.ca Janova v glavni vlogi (Nacelj.) Svira! bo popolni društveni orkester. Začetek točno ob 4. in pol pop. Vstopnina, k predstavi 60 stot. Sedeži I. vrste 60 stot. II. vrste 40 sto t. III. razreda 30. stot. Po predstavi se vrši ples do polunoči. Opozarjamo vse g. pevce na vajo, ki se vrši danes točno ob 8. uri zvečer. Naj nihče ne izostane. Nar. del. organizacija. Izredni občni zbor skupine N. D. O. — „L!oyd" se vrši v soboto dne 9. t. m. ob 8. zvečer v „čitalniški dvorani" pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Volitev odbora; 2. Razno. — Poživljam vse člane skupine, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Strokovni tajnik. Debatni tečaj N. D. O. se vrši danes ob S. zvečer v prostorih N. D. O. Tovariši! udeležite se ga polnoštevilno! Predavanje N. D. O. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m., ob 10. uri dop. in v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 8. zvečer v društveni dvorani N. D. O., ul. Lavatoio št. 1. Predava g. dr. Bogumil V o š n j a k o velezanimivem predmetu : „Ustavno življenje Slovencev od leta 1848 do leta 1868." Skupina združenih delavcev N. D. O. Sv. Marka in „Štrudolfa" priredi v nedeljo, dne 8. maja t. I. v prostorih „Gospodarskega društva" pri „Tirolcu" veliki koncert s petjem, godbo, igro, srečka-njem, šaljivo pošto in plesom. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo „Ilirija" od sv. Jakoba in pevsko Sokolsko godbeno društvo „Zvezda" iz Herpelj v Istri. Čisti morebitni dobiček tega koncerta je določen v prepotrebni podporni fond. — Slavna bratska društva naj blagovolijo ta dan uvaže-vati pri določevanju svojih veselic. DAROVL — Preplačila na veselici pevskega društva „Adrija" v Barkovljah. Darovali so gg.: Ant. Kjuder župnik 10 K, dr. Pertot 5 K, dr. Rjbar 2 K, Premruova 5 K, N. Šavljan-ski 1 K, Fr. Gušti« krč. 1 K, I. Krošelj 2 K, J. Sušmelj 1-50 K, I. Čergolj 1 K, Jak. Pertot cerkv. 1 K, A. Ščuka trg. 1 K, D. Stare 1 K, N. N. I K, Jaka Starec učitelj 1 K, M. Znideršič 60 st., Ernest Pertot 60 st., Scheimer učitelj 50 st., Svetko Marte-lanc ml. 50 st., K. Martelanc 50 st., M. Humplik 50 st., Ant. Martelanc 50 st., T. Pertot Spolov. 50 st., And. Zuban 50 st., Himek V. 30 st., K. Milkovič 20 stot., M. Sosič 20 stotink. — V nedeljo po nastopu vrdeljskega Sokola nabrala vesela družba na licitaciji kosa potice pri Mikelucovih 10 K za istega. Srčna hvala. — Za podružnico CMD. na Greti nabrala je gospica Marica Črnigoj kakor botra svojemu nečaku pri krstu med gosti slaveči botrinje 10 K. — Uradništvo tukajšnje podružnice — „Ustfedni banke českych sporitelen" je izročilo mesto venca na grob svojega bivšega kolege Julija Blazine K 34 20 in sicer polovico za istrsko, polovico pa za slovensko družbo sv. C. in M. — Srčna hvala! — 2. mesečni prispevek I. uradniške skupine za sezidanje slov. šole pri sv. Jakobu K 40*67. — Denar hrani g. Pinter. — Gosp. Karlo Šiškovič iz Černikala je poslal 10 K za moško podružnico CMD. mesto venca pok. Josipu Simčiču, sodniku v Kopru. — Denar hrani uprava. — Za novo šolo v Trstu so darovali: J. Cerkvenik 1 K, Ign. Jež 1 K, A. Gombač 3 K, G. Zidar 5 K, J. Peterlin 1 K, I. Fer-luga 1 K. — Denar hrani uprava. — Za Svetoivansko podružnico CMD. sta darovali, ker se nista mogla udeležiti veselice in zborovanja v korist iste: Trobec Anton 1 K, Kjuder Anton 1 K; v protest proti „Slov." pisavi so darovali: Prelc Anton 1 K, Živec Franc 1 K, Zupančič Ivan stareji 4 K. — Darovi so vloženi v „Trž. hran. in posoj." — V osmici pri „Kobalu" v Rocolu nabrala je 4. t. m. vesela družba za rocol-sko podružnico CMD. K 3-20. — Denar hrani blagajnik. Nabiralnik CMD. v gostilni „Gospodarskega društva", ki ga upravlja rocolska podružnica, je v mesecu marcu donesel 6 K, ki so se odposlale vodstvu v Ljubljano. — Za opensko podružnico CMD. so nabrali openski izletniki na Kontovelju K 3*20. Srčna kvala! Janez in Stepek sta darovala po 1 K za openskega „Sokola." Predsednik in blagajnik openske podružnice CMD. sta izpraznila družbeni nabiralnik v restavraciji Malalan. Isti je deloval mesec dni. Nabranih je bilo 29 K, ki se odpošljejo glavni družbi v Ljubljano. Živeli vrli darovalci in pa g-ci Pepka in Milka Keber, ki nikdar ne zamujati prilike, da opominjate goste za narodni davek. — Sokoliće za CMD. Povodom plesnega venčka, ki ga je priredil ženski oddelek telovadnega društva „Sokol" v Trstu v soboto dne 2. aprila, v odgovor na „Slo ven-čev" članek „Cirilmetodarija," je ostalo čistega dobička K 145*31. Denar hrani uprava našega lista. — Sokoliće nameravajo nabrati še kar manjka do 200 K, da pristopijo z enim kamenom „Obrambenemu skladu." — Živile sokoliće! Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 648. Rudeča marela iz Pulja (plačala 200 K); 649. Vrtovec Josipina. trg. soproga v Tolminu (plačala 40 K): 650. Podružnica CMD. v Dornbergu (plačala 50 K); 651., 652. Podružnica CMD. v Grosupljah (plačala prvi kamen z 200 K, na drugi kamen poslala K 20*80); 653. Mala Stanka v imenu mozir-ske mladine (plačala^ 100 K); 654. Županstvo Kokarje; 655. Županstvo občine Pod-gora pri Gorici (plačalo 200 K); 656. Posojilnica v Črnomlju (plačala 200 K.) — Pri občnem zboru šked. podružnice CMD. dne 4. t. m. se je sklenilo, da pristopi tudi šked. podr. k obrambenemu skladu. V ta namen so darovali po 5 K gg.: Josip Flego-Dražen in Lovro Rupnik ; po 3 K: g. Josip Šuman; po 2 K; gg. Lovro Godina-Kudrič, Lazar Ante, Anton Sancin-Drejač, Stanič Franc, Grbec Ivan; po 1 K: gg. Fany in Miloš Pahor, Matko Godina-Pinčič, Tone Levičar, Ante Corn od sv. M. Magd. sp., Žgane Marij, Cerkvenik Tomaž, Marija Sancin (Tomaževa), Ana Sancin-Božek, Ivan Godina-Kudrič, Tonček Flego, Lovro Flego-Lazar, Merlak Anton-Bergamoto, Flego Ivan, Cerkvenič Josip, Tomic Matija, Plečnik Ivan, Mihael Merlak, Bric Josip, Sancin-Lulič Ivan, Urška Godina-Berdon, Josipina, Marija in Ivanka Godina-Ban, Josipina Godina-Brdon, Kovačič Milka, Kariš Čezar, Gerk Štefan, Karolina Sancin-Kotalj. — Skupaj 52 K. Zborovalci nabrali za podružnico še 15 K. Gospod Štefan Gerk v protest proti „Slovencu" 1 K. Kakor ustanovnik je pristopil g. Ivan Grbec; kakor ud pa g. Josip Cerkvenič od sv. M. Magd. sp. Vsem iskrena hvala ! Vesti iz Goriške. x Sadjarska zadruga za Goriško bo imela ustanovni občni zbor dne 11. t. m. ob 11. dop. pri „Zlatem Jelenu" v Gorici. Zadruga bo velikega pomena za pospeševanje in povzdigo našega sadjarstva. Prepričani smo, da bo ista dobro vspevala na korist naših sadjarjev. Pristopiti je mogeče tudi pred zborovanjem. Deleži so po 10 K, ki se pa še le med letom lahko vplačajo v denarju ali v blagu. Iz Gorice. Čital sem, da bodo potrebovali sedaj na Ruskem okoli 20.000 učiteljev. Pri nas je več učiteljic brez službe in jih bo vsako leto več. (Pa bi nekateri hoteli imeti še poročene učiteljice, kam pojdejo izprašane učit. kandidatinje ?!) Kako dobro bilo, ako bi se na naših moških in ženskih učiteljiščih poučevala ruščina kakor svoboden predmet! Za Slovenca (—ko) ne bi bilo z učenjem ruščine velikih težav, da bi mogel (—la) prevzeti službo učitelja (oziroma učiteljice) na Ruskem. Nemci hodijo po vsem svetu in tudi med Slovane Lekarnarja A. Thierry balzam in mazilo iz stoperesnice. Zlasti v poletnem času, na potovanjih in turah služijo ta splošno znana sredstva v vsakem slučaju izborno. V sili so pravi pomočniki pri napadih šibkosti in vročine, nezavesti, griži, krčih, motenju prebave, prehlajenju, obolelosti radi slabe pitne vode itd. Mazilo je nenadomestljivo pri vseh ranitvah, bulah, oteklinah ranah vsake vrste itd. Obe sredstvi naj se ima vedno seboj. Naročbe naj se naslovlja: Lekarnar A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. C. in h vojaški stavbinsti oddelek 3. voja — v GRADCU. ===== Razglas. Radi oddaje v najem vojaškega kopališča v Trstu za dobo od 1. januvarja 1910 do 31. decembra 1912 se bo vršila pismena dražba dne 20. aprila 1910 ob 11. uri pred-poludne v pisarni c. in kr. voj. stavbinskega oddelka 3. voja v Gradcu, Elisabetstrasse 18. Vsi oni, koji žele se udeležiti te dražbe, naj blagovolijo poslati svoje pismene ponudbe. Dražbeni pogoji radi oddaje zgornjega kopališča kakor tudi uzorci za sestaviti ponudbo se zamorejo vdobiti od 9. do 18. aprila t. 1. vsak dan mej navadnimi uradnimi urami pri c. in kr. vojaškemu stavbin-skemu nadzorništvu (Mil i t ar Bauaufsicht) v veliki vojarni v Trstu. Vadij, ki se ima položiti znaša K 2000. GRADEC, dne 6. aprila 1910. Od preskrbovalne komisije c. kr. vojaško stavb, oddelka 3. voja v Gradcu. j ICH DIENl AlleinechterBalm Lekarn A. dilemi balzam = (postavno obvarovan) = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želode a im krčem, na petju, slabemu preba vijanju, kašlju, pljučnim in pranim bolet ni m, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5. Lekarnarja Antona Thlerm pristno mazilo Iz URTNIC (CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri otekliaah, ranitvah. vnetjih, 2 lončka 8E3T" K 3 60. "FH N« slo vi j a se na lekarno: A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU ;P>bl 88 v r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar „m Npinista« STIflMO štev. 7. In vi. Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - njegova trgovina ima vse potrebščine ^^za hribolazce in potovake sploh. Ig^ udani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški plašči tvrdke Bougb tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■ Sirite EDIMOST LASTNA HI&A Telefon it 262 LASTVA HtoA = Telefon it. 262 Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjskem JOSIP SKERLJ Ljubljana. Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa t ppedicijako stroko epadajo£a naročila, Matera lzvril točno la solidno : po najnižjih cenah. C PTiO O O B I lafl 40-letei Tipel ; M 40-letea vitel I ■ PASTIGLIE PRENDINI s od ogolunjana ■ lm.dk • ikoija. Iaaditelj io izdaat li P. PRENDI NI t Trstn. ::: Zdravniško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, katara. Podeljuje pevcem in g ivornikom čist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI U t rsek boljši* lettntal t Trsti U Enopi. ZahUnJto voiao „3r *atl*U» Prradini". ■H I Pariti le lalharejaila 1 a Pozor! a LEVI Pozor ! Trat - ul. Ombrelle 6, III. nad. - Trat Kupuje rabljeno pohlfttvo, ponoiene obleke In fthvalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine V, Tuscher koncesij, zobni tehnik • TRST - ulica, della Caserma it. 13, n, n. Dr. CermJk :: zobozdravnik :: zaslužek za vsakogar 4 do 10 kron na dan potom prodaje vsakomur potrebnega sredstva. Pošljite naslov in 75 stot. v soamkah in dobite uzorce n prospekte. Tvrdka F. P. 206 Dunaj VO. Mariahllferstrasse štev. 76. ANTON SKERL mehanik, zaprta»>ženi zvedoaec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Zaitoniik tovaraejBiesjajiotokole! „Pick" In zalog*. ciaktrlCnlh avonfiko7, In« ln proJftla gr»-mefosov, sonofonor. la foaognfoT. Zaloga priprav za toilti p»»* '.srtna dolavnica »a popravljanja H t. rtrojev, kolo*, motokalei itd. Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenah. TELEFON Štev. 1784. Bogomil Fino Mi orar t Sežani ima svojo prodn-nr novo lolnlco v TRSTU, ulica Vincen. Belilo) 13 nasproti cerkve bv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah« Via Malcanton št. 9 KONKURZNA MASA :: MACCARI A PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST, Via Malcanton ilev. O, TRST. NOVO POGREBNO PODJETJEH.stbie'" dru° z bogato oproao za vsako-vrstni pogreb. prodajal- nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga te je preselilo oa Copso 49 (Piaz2a Goldoni). Tol. 1405 voščenih svec Prodaja aa debelo la drobno. Stran IV. ►EDINOST« St. 96. V Trstu, dne 7. aprila 1910 IWTESL BAUK 4JI 70 sob, elektr. razsvetljava, rft kapelji CENS Z3IEBNB. 99 » KOGL. o nrr .t AN .^.vt?*... 11 mu* 111 §\ ■ 1 ni'imuiriiiiii iskat kruha, zakaj bi ne šli mi k svojim bratom? Rusija gotovo ne bo mogla še tako hitro preskrbeti se s toliko učiteljskih oseb. Ali bi ne bilo torej prav in potrebno, da se uči pri nas ruščina?! Učitelj. Plave. Težko so pričakovali Plavjani in drugi iz Goriške in okolice bele nedelje, da vidijo predstavo „Zaklad", kakor je bilo naznanjeno. Vse pripravljeno, velikanski prostor, krasen 'oder, dragoceni svilnati kostumi, ali predstava se ni vršila radi slabega vremena. Vršila se pa bo v nedeljo 10. aprila s še večjim programom. Nastopi tudi neka znana tržaška igralka. Upamo, da nihče ne zamudi te prilike in pribiti v nedeljo v Plave. Od nekod. Bil sem od c. kr. okr. glavarstva povabljen, da sodelujem na de-želnozborskih volitvah kakor zapisnikar. Ker sem potreben kakega zaslužka in ker sem upal, da se me primerno odškoduje za moj trud, vsptejel sem ponujeno opravilo. Ali kako sem se varal! Za 7 ur nepretrganega dela se mi je določilo 3 K in teh še danes nisem prejel, da-si sem podpisal pobotnico že pred 4 meseci! Take lepe izglede ku-lance dajajo naše oblasti! Zapisnikar pri deželnozborskih volitvah __na Goriškem. Vteti iz Istre. Krvav čin osvete. V Kaštelirju je neko dekle porodilo nezakonsko dete. Oče je sklenil grozno maščevanje nad hčerjo radi sramote, ki jo je prinesla nad njegovo pošteno hišo in pošteno ime. Maščevanje pa je bilo v tem, da je oče otroka svoje hčere presekal na dvoje. Groznega maščevalca so aretirali. Iz Herpelj. Podružnica sv. Cirila in Metoda ni zborovala dne 4. aprila t. 1. v Kozini, ampak v Herpeljah, ker lokal in poslopje g. Ivana Dekleve je v vasi Her-pelje. Naglašamo to, da ne nastane kako nesporaznmljenje, ki bi znalo dobri in pre-koristni stvari škodovati. Za proslavo Simčičevega spomina. Iz Dekani: Nič manje nego drugod, je tudi pri nas pretresla žalostna vest, da se med žrtvami železniške katastrofe nahaja v obče priljubljeni in čislani gospod sodnik Josip Simčič. Menda je ni osebe v dekanski občini, ki bi je ne bila najgloblje užalostila vest o izgubi tega uzornega sodnika, rodoljuba in človeka. Podpisani bi se bil jako rad udeležil pogreba blagopokojnika, a mu niti to ni bilo dovoljeno, vsled prepozno došlega obvestila, došlega še-le ob 3 uri 20 minut, ko se je vlak že pomikal proti Kopru. Kedo je kriv na tej pozni obvestitbi — ali poštni urad v Kopru ali oni v Dekanih, — podpisanemu ni znano. Vsakako pa — ako bi se imelo vsaj nekaj pietete do pokojnika, — bi se bilo pravočasno obvestilo, oziroma vročilo naznanilo o smrti in pogrebu. V počaščenje spomina nenadomestnega in na toli tragični način preminulega vzor-moža, podpisano polaga na oltar domovine znesek 30 K za družbo sv. Cir. in Met. za Istro, — kateri znesek je izročen podružnici v Dekanih — namesto venca nepozabnemu sodniku Simčiču. Županstvo Dekani, dne 3. 4. 1910. Župan: Piciga. Druge slovanske de efe. Velik požar v Medvodah na Kranjskem. V nedeljo je izbruhnil v Medvodah v tamošnji papirnici požar, ki je uničil veliko množico papirja in tudi vse stroje. Nesreča je, žal, zahtevala tudi človeških žrtev. V ognju so ponesrečili: tovarniški poslovodja Lehminger, delavec Fran Koše-nina in še dva druga, zlasti težso poškodovan je poslovodja. Škoda znaša baje 3 milijone kron. Z Reke. V soboto 2. aprila je bil zadnji sestanek reških Slovencev pred ustanovnim občnim zborom slovenskega društva. Prostori hotela Kontinental so bili natlačeno polni ljudstva. Določil se je dan 10. aprila ob 3. uri popoludne (Hotel Sušak) nepreklicno kakor dan ustanovnega občnega zbora. Zbrano slovensko ljudstvo je z navdušenjem vsprejelo ta sklep in tudi z zadovoljstvom in odobravanjem poslušalo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Priprav- j Ijalni odbor je lahko ponosen na svoje PfQ||(|]Q|nO slanine lil t deI!Kfl!eS %. bnfPetom delo in gleda lahko v bodočnost z veselimi očmi. Saj reški Slovenci, ki jih je nad 6 tisoč, željno pričakujejo ustanovnega občnega BčLftOliČ & PlBSStHP zbora, kakor se je to sijajno pokazalo v soboto. Ubožen slovenski vij»oko§o*ec išče dobrotnika, ki bi mu pieodil nekaj det'ar is, ker je v veliki revščini. Ponunte na Ins. cddtlek Edinosti pod štev. 272. _ 572 npr}!.£U|X z šolsko izobrazbo, v» Šč I I ciKIIKoli I. slovenskega in nerr.škega jezika se takoj sprejme v veletr| Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestit idtva. Ugodna prilika! Z dnem 26. februvarja 1910 se je otvorila N©ira : trgovima. u IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, rajnih hlač, telo niki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Ul« Madonnina 8, I. nad. Na obroke! 13K Velika Izfiem SC^ Na obroke! (zgotovljen, oblek za gospode in manuf blaga po jako zmernih cenah JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, IL n. GioVanni di Giov Kanobel PcSlljatie, komisije Iv. zastopstva. |T Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poSiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-| žanje pohištva v mestu na vse kraje. [ i TRST, ulica Anastasio štv. 10, T*ST Telefon št. 2387. j ftpalns in ječilns sobe ac. isborv,; j . Najnovejši uzorci. Trsi, ^ia Rettori št, I Teiefon št 7i Rcinano IV. ■■ Fo nizki ceni se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri UMBERTO CESCfl, TRST Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. PBODAJAU91CA 8LAHIKE IVAN SUBAN, TRST ulica della Caserma št. 13. TOČI SE -aIZVRSTNO DBE- HEBJEVO I'IVO vedno a veže Prodajam tudi izvrstne praške in grasfc* krajjsko in štajersko perutnin duTjaiate iu kranj-sfce klobase ter raznovrsten sir in salame. Izvrsten z^jutrek. ^ Jure Karaman Zaloga vina: V. Tintore lO, Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. m * & v> Goap. Jure Karaman iz Kr la (Jesenice) Dal. atija islcžl je na zadnji mednarodni raza-avi v Parizu svoja izvrstna dalmatin-ska vina (črno, be^o, opolo in refo5k) in bil odl.kcv-n z diplomo ?late kclaine in east- nim križcem (Diplome de Medaille ir? d* or avec Croix d* Honneur Jff du Mćrite J4 Velike nove prodajalnice HSF* pohištva in tapetarij :: Paolo Gasfwirtb :: TRST, Ul. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (Mk gledališča Fenice) Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. Cene zmeme. Bogata izbera izbera popolnih sob od 30G dl, 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITET V : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne aprems in posamezni deli. l/Dajemseoddajobicikli :: zaloga dvokoies :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osv&ldella Ob nedeljuh la praznikih odprto do 4. popolad. F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ^^^^^^^^ Zarezanih strcšniRop sistem Horzolo, ziđakou prpe vrste. Peči, štedilnike Itd. Takošnia postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj. i