Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2005 0-70(497.12 Ilirska Bistrica) <000672,182 Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porscbe.si TISKOVINA | 318-3656 SS COBISS e Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 182. - november 2005 - cena 350 SIT 771318 365006 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO ai 1 ___________| I r—1 I r- i____| ■ U Člani parlamentarnega odbora za okolje in prostor so 17. novembra na Mašunu obravnavali možnosti izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji, posebej pa so se posvetili gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Odbor je izgradnjo podprl, predvsem glede na dosedanje sodelovanje občine in lokalnega prebivalstva. Predsednik odbora Rudolf Petan je dejal, da je potrebno pri postopkih načrtovanja in gradnje vseh elektrarn omogočiti večji vpliv lokalne skupnosti. Kot je še dodal, je realizacija izgradnje vetrnih elektrarn Volovja reber za občino Ilirska Bistrica izjemnega pomena. Občina naj bi tako imela možnost gospodarske udeležbe pri izgradnji, projekt pa predstavlja razvojno možnost, tudi v smislu zaposlitev. Sicer pa sprejeti sklep ni mišljen kot pritisk na katerokoli stran, temveč predstavlja splošno opredelitev odbora do projekta kot takega, je zaključil Petan. Na seji, ki je bila odprta za javnost, so svoje nasprotovanje gradnji še enkrat izpostavili predstavniki Zavoda za varstvo narave ter Društvo za opazovanje in preučevanje ptic in društvo Gure, podporo občine in lokalne skupnosti pa je kot argument za navedel župan Anton Šenkinc. Prav tako gradnjo še vedno podpira Elektro Primorske kot investitor. Izgleda, da je sedaj tudi politika za. mr Zaključite leto z dobrim delom. Darujte kri na akciji, ki bo v torek, 27. decembra, med 7. in 13. uro v prostorih Gimnazije v Ilirski Bistrici. Pričakujemo vašo udeležbo v korist vseh, ki vas potrebujejo. Samo skupaj smo lahko uspešni Rdeči križ Ilirska Bistrica RIJOVA NOTA DRUGIČ stran 8 mm, »FRIEND« @ i! mm 2 mmm m 'jmmm m Ts°n,y> v (?iai) (p® mmm mmmmmšii W»|i mmsm> /A: . X V PROSTI PRODAJI LAHKO IZBIRATE MED 3 TELEFONI, IN SICER: „ MMM 2§§@ »iMl a®-®®®©™- bTemens mmmM ZA ŠTUDENTE NOKIA SŽŽ§ ':>fl.®=@®@ SOD’ ... KOT NOVOST ZA VSE NAROČNIŠKE PAKETE &gny maessoN muh CERKVENIK IMA F* L-AC Ul * sveže ribe * zamrznj$ školjki *“baca * ribe frjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 3729;?/ /10$i. debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE NOVE PRAŽI >110^ AKCIJ: * Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket • 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus P0NEDEUEK-PETEK 8”. 12™ in 15”°-19” SOBOTA g-«, j^oo i[j OJMDRggjgg 1 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV ACAHMJ NOVI UMTS I 1 1 1 1 1 I i 1 I I I 1 Bistriška glasbena šola je 7. novembra začela delovati v novih prostorih, v eni od stavb nekdanje vojašnice. Prvi dan je na široko odprla vrata staršem svojih učencev in vsem občanom, ki so si nove prostore želeli ogledati. Uradna otvoritev, ki se jo je udeležil tudi Milan Zver, minister za šolstvo in šport, je potekala 30. novembra. Anica Kocjančič DAN ODPRTIH VRAT GLASBENE ŠOLE $/ Računovodski servis Erik au/7. Vaj kav cir@\>araef. i.o., Štcank* j, 6000 Kopel- te),.' »žlSbS 66 SO 100, vinakopti^vim ukoperii. www.vtodn Postojna imenovali projektno skupino v sestavi Nevenka Tomšič, Neža Dekleva in Martina Kosič Barone. Projektna skupina je ob sodelovanju strokovnih sodelavcev občinske uprave, s področja kmetijstva ter ostalih zainteresiranih in v program vključenih lokalnih partnerjev z območja vseh treh občin izdelalo preveritveno fazo programa. V fazi preveritve se je ugotovilo, da so zainteresirani lokalni Partnerji izrazili veliko željo po izdelavi Razvojnega programa podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna ter pokazali Pripravljenost za sodelovanje pri 'zvajanju omenjenega razvojnega Programa podeželja. Zelo pomembno je, da razvojni Program podeželja poleg kmetijstva enakovredno obravnava tudi vse druge panoge in dejavnosti. V fazi preveritve je bilo ugotovljeno, da območje občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna predstavlja zaokroženo območje, ki izkazuje Problemsko in razvojno jasno °Predeljena skupna razvojna 'zhodišča, ki temeljijo na skupnem geografskem poreklu, gospodarskih, kulturnih, naravnih, zgodovinskih in ostalih značilnostih, za katere je smiselno izvajati določene skupne ukrepe za njihovo uspešno trženje in Promocijo. Območje ima torej velike skupne priložnosti in možnosti za razvoj podeželja. Ob zaključku izdelave preveritvene faze je bil imenovan devetčlanski koordinacijski (programski) odbor, ki ima v obdobju priprave in izvajanja razvojnega programa podeželja nalogo čebinskega usmerjanja in aktivnega sodelovanja pri izvajanju Posameznih aktivnosti. Občina Ilirska Bistrica se je kot n°silka projekta v avgustu 2005 Prijavila na javni razpis Ministrstva Za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano za sofinanciranje drugega dela programa - uvajalne faze. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano j e vlogi Občine Ilirska Bistrica ugodilo in ji odobrilo sredstva v višini 50% vrednosti Projekta oziroma 3.100.000,00 SIT. Preostali del v višini 3.100.000,00 SIT odo financirale Občina Ilirska Bistrica v višini 45,75%, Občina Pivka v višini 21,43% in Občina Postojna v višini 32,82%. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira v letu 2005 prvi del izvajanja predvidenega programa v višini 450.000. 00 SIT. Preostali del izvajanja pa sofinancira v letu 2006 v višini 2.650.000. 00 SIT. Uvajalna faza programa zajema naslednje vsebine: IZVEDBO 17-IH DELAVNIC Animacijske, motivacijske in izobraževalne delavnice se izvede z namenom usposabljanja lokalnih skupnosti, partnerjev in lokalnega prebivalstva za izdelavo Razvojnega programa podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna in oblikovanje lokalne akcijske skupine (LAS) v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013. Na delavnicah sodelujejo vse ciljne skupine posameznega sklopa, tako da se dobi širok nabor projektnih idej. Vmes se organizira tudi individualne pogovore s predlagatelji projektov. Cilj delavnic je odprta razprava, v kateri se opredeli posamezne projekte, izvedbeno strukturo, nosilce projektov in finančno konstrukcijo. IZDELAVA ELABORATA Priprava in izdelava elaborata, ki zajema razvijanje partnerstva, vključevanje novih partnerjev, komuniciranje s partnerji, usklajevanje interesov, zbiranje podatkov, analiza podatkov, priprava poročil, evaluacijo vključenih projektov in vključevanje novih projektov in projektnih idej v program, obravnava vsebin v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013. Elaborat vsebuje kratko analizo stanja, skupno razvojno vizijo, predviden učinek skupnih aktivnosti na razvoj podeželja, predlog vzpostavitve oziroma pravno ureditev statusa lokalnega partnerstva kot lokalne akcijske skupine, načrt trajnega izvajanja programa in upravljanja ter pregled izvedbenih projektnih predlogov z opredelitvijo prioritet, P R E D S T A VITE V REZULTATOV Predstavitev programa, aktivnosti in rezultatov izvedenih aktivnosti poteka v času celotnega obdobja izvajanja programa vsem vključenim partnerjem in lokalnemu prebivalstvu kot tudi širši javnosti. Za informiranje se koristi medije na lokalni, regionalni in državni ravni. Predstavitev se izvaja preko spletnih strani vseh treh v program vključenih občin ter ostalih oblik javnega obveščanja (srečanja, prireditve, ipd.). Za ta namen se izdela različno informacijsko gradivo (zgibanke, letaki, ipd.). VZPOSTAVITEV LAS Zadnja faza aktivnosti je priprava oziroma določitev in vzpostavitev lokalnega partnerstva kot lokalne akcijske skupine v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013, to je oblikovanje nove ali preoblikovanje obstoječe institucije. NAČRT TRAJNEGA IZVAJANJA PROGRAMA IN UPRAVLJANJA Zelo pomembna je izdelava načrta trajnega izvajanja programa, ki zajema pregled izvedbenih projektnih predlogov, terminski plan izvedbe projektov, partnerje pri izvajanju projekta, potrebna finančna sredstva in vire financiranja, predviden učinek projekta oziroma skupine istovrstnih projektov ter načrt upravljanja. Zaključek aktivnosti za izvedbo uvajalne faze je predviden 30. junija 2006. Prvi del izvedbe uvajalne faze se je pričel v meseca oktobru 2005 in se zaključil z uspešno izvedbo šestih delavnic, ki jih je izvajal izbrani izvajalec Open door, Iris Suban s.p. v času od 14. do 18. novembra 2005 v občini Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. V občini Ilirska Bistrica sta bili izvedeni delavnici na temi osnovne kmetijske dejavnosti v perspektivi prihodnosti in dopolnilne dejavnosti v perspektivi prihodnosti. V občini Postojna sta bili izvedeni delavnici na temi izzivi podjetništva na podeželjuin mladi prevzemniki na podeželju ter ukrep zgodnjega upokojevanja danes in jutri V občini Pivka pa na temi trženje izdelkov in storitev na podeželju ter Biodar - živeti znamko ekoloških živil. Izvedba delavnic je bila uspešna, zelo pozitiven je bil odziv in aktivna vključenost udeležencev delavnic. Izražena j e bila velika pripravljenost ter podani konkretni programi - projekti, ki se vključujejo v pripravo Razvojnega programa podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Skupno se je vseh delavnic udeležilo 117 udeležencev. V tem času se je sestal tudi koordinacijski odbor, ki je ocenil dosedanje delo pri izvedbi programa ter določil nadaljnje aktivnosti za izvedbo razvojnega programa. Ostalih 11 delavnic bo organiziranih v času predvidoma od januarja 2006 do konca meseca aprila 2006 in sicer na način, da bo možen čim večji nabor idej in projektov, ki bodo vključeni v razvojni program podeželja. Ob tej priložnosti se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem delavnic ter ostalim lokalnim partnerjem, ki so nam kakorkoli pomagali pri dosedanjem delu oziroma izvedbi Razvojnega programa podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna ter jih pozivamo, da se v primeru kakršnih koli vprašanj ali pobud obrnejo na naslednje kontaktne osebe: Open door, Iris Suban s.p. Dobravlje lOa, 5263 Dobravlje telefon: 05-36 46 617 elektronski naslov: open.door@siol.net Nevenka Tomšič Občina Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica telefon: 05 -71 41 361 elektronski naslov: nevenka.tomsic@ilirska-bistrica.si Neža Dekleva Občina Pivka Kolodvorska 5 6257 Pivka telefon: 05-71 10 100 elektronski naslov: neza.dekleva@pivka.si Martina Kosič Barone Občina Postojna Ljubljanska cesta 4 6230 Postojna telefon: 05 - 72 80 789 elektronski naslov: martina.kosic@postoina.si Vodja koordinacijskega (programskega) odbora Nevenka Tomšič, dipl.ekon. e REPUBLIKA SLOVENIJA CENTER ZA SOCIALNO DELO BAZOVIŠKA 32 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. (05)711 01 40, fax (05)711 01 41 Alkoholizem je mnogo ljudi potisnil na rob obupa. S svojimi izkušnjami in človeško toplino so pripravljeni pomagati v dveh novoustanovljenih skupinah, ki so pričele delovati v Ilirski Bistrici in sicer: AA - Anonimni alkoholiki, ki nudijo pomoč alkoholikom in AL-ANON, ki nudijo pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Obe skupini delujeta vsak četrtek od 19.30 do 20.00 v prostorih Centra za socialno delo II. Bistrica, Tavčarjeva ulica 15. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na Center za socialno delo II. Bistrica 711 01 40. Neposreden kontakt s članoma AA: 05 734 21 52 (g. Guido) in 031 785 862 (g. Franko). Neposreden kontakt s članicama AL-ANON: 041 443 332 (ga. Darja) in 041 494 999 (ga. Danica). Opogumite se in pomagajte si pravočasno! DIREKTORICA Miranda VRH, univ.dipl.soc.deL STRAH Glede na osebno in svetovno dogajanje se mi porajajo vprašanja o našem bivanju v svetu strahu in zastraševanja. Mediji neizprosno tekmujejo v opisovanju in prikazovanju zastrašujočih dogodkov. Svoj obstoj in moč črpajo iz bede množic. V bistvu se skoraj vsi vsak trenutek svojega obstoja nečesa bojimo. Mediji ga samo še stopnjujejo in utrjujejo v naši zavesti. Strah ima mnogo obrazov in imen. V osnovi je njegov namen ločevanje in huda prikrajšanost za polno življenje. Nemogoče je živeti v strahu in biti srečen. Strah človeka hromi do take mere, daje noč in dan na preži s tistim slavnim rekom »pa če se kaj zgodi, nikoli se ne ve«. Misli zablodijo v močvirje nesreč in slabih zaključkov glede na to, s čim ali s kom smo trenutno v odnosu. Ne mine dan brez dnevnih poročil z udarnim nagovorom o stanju v Iraku in strahotnem mučenju ujetnikov. V tem kontekstu j e resnica raztrgana in razcefrana na prafaktorje. Na eni in drugi strani preštevajo mrtve, ranjene, mučene in v skrajni bedi živeče ljudi. Kako in na kak način naj se izognemo uničujočemu vplivu medijev. Sprejmimo samo tiste informacije, ki nam koristijo in nam ne vznemirjajo duha. Na našem ljubem svetu se dogajajo tudi lepe in dobre stvari. Verjetno se boste vprašali, kje pa se skrivajo, da jih ne vidimo in slišimo. Obstaja preprost način, kako zaobidemo »črno kroniko« in se znebimo morečega balasta, ki nas hromi z občutkom ne-vamosti. Iščite in našli boste. Dobre knjige, dobre filme, dobro glasbo, dobroto v ljudeh.... Odlično pomagalo j e dobrodelnost. Ko damo, ali pa naredimo nekaj dobrega kar tako mimogrede. Ko trosimo dobro voljo in nagajivo smešnost v veselem pričakovanju na »eho«. Srce nam zaigra, ko se »eho« vrne k svojemu izvoru. So dogodki, na katere lahko vplivamo, in so dogodki, nad katerimi nimamo nikakršnega pregleda, kaj šele vpliva. Smo pa edina oseba, nad katero imamo pregled in vpliv odločanja, če se tako odločimo. Že z odločitvijo, da ne bomo sledili poti strahu in dmgim grdim stvarem, smo dali svoj pozitiven prispevek k miru in svobodi. Zamislite si, kaj bi se zgodilo, če bi vsi naenkrat prenehali kupovati in brati rumeni tisk, ki živi od tega, da nam vsakokrat, ko ga kupimo in preberemo, kane kaplja strupa v srce, ki se v njem nabira kot kapnik v Postojnski jami. V srcu naredi pok in filma j e konec. Posamezniki združeni v skupinah, dobro opremljeni z mobiji, lahko naredimo marsikaj za svet v smeri dobrega ali pa zla, odvisno kako se notranje naravnamo. Zemlja in človek se nahajata v vrtincu epohalnih sprememb. Hitrih sprememb. Lahko bi rekli, da smo bili še včeraj del Juge, samostojni samo za hip in že smo del velike družine EU. Verjetno nas je strah tudi tega, kaj nam prinaša jutrišnji dan v EU. Bo kar bo, pozitivna naravnanost nam bo zagotovo pomagala, da bomo imeli moč in pogum zavihteti se čez krivice in težave, ki se bodo porajale v svetu nasprotij, kateremu j e podvržen naš razvoj. Tudi v EU. Moja generacija »četrdeset i druga« zahaja v zaton in daje mesto novim generacijam. V našem času pa smo bili in smo še priča neverjetnim, norim dogodkom, ki nas odmaknjeni spravljajo v smeh in veselo spominjanje prehajanja čez mejo v tisti gnili kapitalizem, ki so nam ga tako dobro vcepili, da seje prijel. Kot bi mignil, pa j e postal naša resničnost. Običajno bežim od pisanja, danes pa bi kar pisala in pisala, tako sem navdušena nad vsem, kar se mi je v življenju pripetilo in to kar se je,je moja življenjska zgodba. Zgodba, kije stkana iz niti preteklosti, kije ni več. Ostali so le spomini in Jaz. P. S. Pričujoči spis je bil napisan nekega lepega majskega dne. V tem kratkem času pa seje še marsikaj zgodilo. Ptičja gripa in goreča Francija. Bom ostala kar na domačih tleh, saj se pravkar dogajajo čudežne stvari, da nova oblast kar povprek in počez odstranjuje ugledne poslovneže, a za njih grozno nevarne in moteče. Niso naši in pika. Neta Vergan Kmetijstvo_____________________________________ BRKINSKA SADNA CESTA Pridelava sadja ima v brkinskem sadnem okolišu zelo dolgo tradicijo. Sadna drevesa so posajena v intenzivnih in v travniških sadovnjakih. Glede na naravne danosti imajo kmetje v Brkinih možnost pridelati visoko kakovostno sadje, ki pa ga je potrebno tudi ponuditi na trg in prodati. Ob iskanju ustrezne rešitve za omenjeni problem, so izoblikovali idejo o označitvi Brkinske sadne ceste (BSC). Na ta način bodo lahko kmetje večje količine sadja in ostalih izdelkov iz sadja prodali neposredno na kmetijah. Večji dohodek iz sadjarstva bo vzpodbudil obnovo novih nasadov, tako intenzivnih kot travniških. Razvoj sadjarstva omogoča vzporedno tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti kot so predelava sadja v sok, kis, žganje in sušenje sadja ter druge dopolnilne dajavnosti... Društvo brkinskih sadjarjev si že nekaj časa prizadeva za označitev Brkinske sadne ceste. Prijavili so se tudi na razne razpise, kjer bi lahko pridobili sredstva za uresničitev zamisli. V letu 2005 pa so se s projektom Brkinska sadna cesta prijavili na Javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz pobude Skupnosti INTERREG Sosedskega programa Slovenija - Madžarska -Hrvaška 2004-2006. Projekt, katerega partner je na slovenski strani Kmetijska svetovalna služba, ki vodi aktivnosti, so pristojne komisije odobrile in v mesecu septembru so pričeli z njegovo realizacijo. Projekt pa mora biti končan v dveh letih. Območje izvajanja projekta so občine Ilirska Bistrica, Pivka, Divača in Hrpelje-Kozina, projekt pa bo trajal 24 mesecev. Hrvaški partner v projektu je Istarska županija, nacionalni partner pa je KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. V sklop aktivnosti, ki so jih predvideli v projektu, sodijo ogled primera dobre prakse v Istri, v sodelovanju s partnerji na hrvaški strani, priprava pravilnika o vključevanju kmetij v sadno cesto, obveščanje in seznam kmetij, ki bodo pristopile k projektu, strokovni ogled prijavljenih kmetij, študija o številu in ponudbi kmetij, priprava načrta poteka Brkinske sadne ceste, izvedba delavnic o ureditvi kmetij za sprejem obiskovalcev, izdelava logotipa in priprava spletne strani ter zgibanke BSC, postavitev označevalnih tabel na terenu in nenazadnje predstavitev projekta javnosti V okviru tega projekta so se povezali s hrvaškim partnerjem v Istri in si ogledali sadjarstvo v hrvaški Istri, njihove nasade. VSE ZAINTERESIRANE, KI SE ŽELIJO VKLJUČITI IN AKTIVNO DELOVATI NA BRKINSKI SADNI CESTI, VABIMO K SODELOVANJU. DRUŠTVO BRKINSKIH SADJARJEV IN KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Danijela Volk ““””1 Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, GOZDARSTVO IN PREHRANO MINISTRSTVO OBJAVLJA JAVNI POZIV NA USKLAJEVANJE GERK-ov, NAMENJEN VSEM NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, KI NISO DOBILI VABIL NA USKLAJEVALNI SESTANEK NOVA PRIDOBITEV PODJETJA EURO MB d.o.o Podjetje Euro MB d.o.o. je v občini Ilirska Bistrica dobro poznano, saj precej uspešno deluje že blizu 15 let. Družba izvaja razna dela na področju nizkih gradenj, predvsem na območju naše občine. S svojo usposobljeno ekipo izvajajo razna ureditvena dela (tlakovanje dvorišč in podobno), asfalterska dela, betonska in zidarska dela (podporni zidovi), dela na področju vodovoda in kanalizacije in podobnega. Lani so se preselili v lastne poslovne prostore v Obrtno-industrijski coni Trnovo, kar je po besedah direktorja Marjana Baše velik uspeh, saj so si s tem znižali stroške in si zagotovili možnosti za bodoči razvoj družbe. Najnovejša pridobitev družbe sta dva nova gradbena stroja, in sicer rovokopač TEREX 860 SX ter minibager TEREX HR 16. S tem nakupom bo družba zelo zmanjšala stroške vzdrževanja in tudi lažje prišla do novih del, saj ob strokovnem kadru brez solidne gradbene mehanizacije pač ne gre. Nova stroja je družba financirala z lastnimi sredstvi, pridobila pa je tudi kredit pod zelo ugodnimi pogoji, saj obresti refundira Občina Ilirska Bistrica in Zavarovalna družba Adriatic d.d. Nova pridobitev je podjetju Euro MB d.o.o. omogočila zaposlitev dveh novih delavcev, tako daje trenutno v podjetju zaposlenih 15 delavcev, kar za našo občino ni zanemarljivo. Ob investiciji v poslovne objekte, ki jih je potrebno dokončati, je cilj podjetja obnoviti strojni in vozni park, zmanjšati stroške vzdrževanja ter postati konkurenčnejši ob konstantni kvaliteti in cenah, kar jim bo omogočilo preživetje in razvoj. Seveda jim vsi želimo, da bi se njihovi načrti uresničili. GERK (Grafična Enota Rabe zemljišč Kmetijskih gospodarstev) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, kije v | uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vzpostavitev evidence GERK | je od leta 2006 dalje pogoj za izvedbo uveljavljanja ukrepov kmetijske politike, predvsem za uveljavljanje podpor, in je potrebna za vodenje podatkov v registrih trajnih nasadov. Ministrstvo poziva vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki niste prejeli vabila na usklajevalne sestanke za vnos GERK-ov, da se dogovorite za usklajevalne sestanke na vaših Upravnih enotah od 1. decembra 2005 dalje. GERK-e so dolžni uskladiti vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo subvencije ali so vpisani v registre trajnih nasadov. Vsi, ki bodo uveljavljali subvencije v letu 2006, morajo imeti vrisane GERK-e najkasneje do 1. januarja 2006, ker bo stanje GERK-ov na ta dan osnova | za predtisk zbirne vloge za subvencije 2006. Pred samim sestankom je priporočljivo, da nosilci KMG preverite grafične podatke o zemljiščih in usklajenih sosednjih GERK-ih, ki sijih lahko ogledate v spletni aplikaciji RABA: pregledovalnik podatkov na naslovu: http:\\rkg.gov.si\GERK\. Vlaganje zahtevkov za subvencije bo možno le za predhodno usklajene GERK-e! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ■ L_____________— — —______________— — — — —-------------------— — — J PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPESNOST BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ Beremo in pišemo skupaj je program družinske pismenosti in je namenjen staršem, ki želijo dejavno prispevati k večji šolski uspešnosti svojih otrok na začetku šolanja. Raziskovanje pojava pismenosti pri nas in v svetu kaže pomemben vpliv družine na razvoj pismenosti otrok. Raven pismenosti se v družinah medgeneracijsko ohranja. Program družinske pismenosti je oblika izobraževalnega programa, ki lahko omili učinek medgeneracijskega prenosa ravni pismenosti v družinah. Usposabljanje staršev je prvi pogoj, da začno sodelovati pri opismenjevanju svojih otrok in da s spodbujanjem različnih dejavnosti, povezanih s pismenostjo, pripomorejo k zviševanju ravni pismenosti vseh družinskih članov. Družinska pismenost je kot vzajemno učenje, ki poteka med otroki in starši v družinskem krogu. Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov program na OŠ Antona Žnideršiča izvaja Ljudska univerza Ilirska Bistrica. Že od septembra potekajo delavnice v dveh skupinah pod vodstvom mentoric, univ. diplomirane pedagoginje Irene Muha in profesorice razrednega pouka Nadje Čebokli, ki sta se izobraževali na seminarjih Andragoškega centra Slovenije in si pridobili licenco za poučevanje in izvajanje programa UŽU - BIPS • Beremo in pišemo skupaj). Skupini sestavljajo starši otrok prvega triletja OŠ Antona Žnideršiča ter OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica in njihovi otroci. Skupna značilnost staršev, ki so se udeležili programa, je ta, da so motivirani za pomoč otrokom pri učenju in se zanimajo za otrokov uspeh in razvoj. Celoten program obsega 50 ur in se izvaja po vnaprej pripravljenih projektih, ki zajemajo različna področja usposabljanj: govorne, bralne, pisne in računske spretnosti, rabo informacijske tehnologije, splošno poučenost, medčloveške odnose, komunikacijo, aktivno državljanstvo, vseživljenjsko učenje in socialne spretnosti. Vsebine projektov so izbrane glede na življenjske okoliščine ciljne skupine in so prilagojene udeležencem, tako da zadostijo njihovim potrebam po temeljnem znanju in spretnostih. Pri tem pa ne gre zgolj za učenje in spoznavanje veščin, temveč za priložnost posameznika, da v konkretnem položaju sam izkusi dejansko vlogo pri pridobivanju in uporabi znanj in spretnosti. Učiteljici mentorici sta moderatorici v učnem procesu, ki s svojim vedenjem in delovanjem udeležence vzpodbujata in jim pomagata, da so sami dejavni pri učenju. Udeleženci opazujejo, primerjajo, razvrščajo, sklepajo, utemeljujejo, preiskujejo, napovedujejo, delajo z viri..., kar pomeni, da delujejo aktivno in z lastno dejavnostjo sami spoznavajo bistva in si pridobivajo svoja stališča. Projektne ure potekajo v prostorih knjižnice na OŠ Antona Žnideršiča in na terenu. Udeleženci imajo na razpolago različna gradiva ter uporabo računalnikov. Enega izmed naših projektov smo izvedli na turistični kmetiji Bubec, kjer Društvo prijateljev mladina Ilirska Bistrica j j Vam vošči srečno v 2006 y z naslednjo mislijo : f‘/ Alti »Kar lahko sanjate, lahko tudi storite«. !. / 1 (W. Disney) >' * ' r-" !.: 1 j i \ p nELES Ilirska' . Bistrica SMMSMSi masmsu' 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 BADIJSKIH PHOmM KABELSKI INTERNET ZE OD 2.400,- SIT MESEČNO TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica /RemgS/Mi - m m Po novo znanje z računalnikom nas je prijazna gospodinja Mara toplo sprejela. Demonstrirala je peko dveh različnih tipov kruha. V prijetnem vzdušju pa so pri delu sodelovali večinoma otroci (oblikovali so vsak svoj hlebček) in njihovi starši. Medtem ko j e iz peči mamljivo dišalo po svežem kruhu, so si otroci ogledali kmetijo in izvedeli tudi o vzgoji živali marsikaj zanimivega. Na kmetiji smo se počutili res enkratno in poslovili smo se polni lepih vtisov. Gospa Mara, še enkrat hvala! V prazničnem mesecu decembru se bo naš veliki projekt zaključil s pridobivanjem znanja iz kulinarike. Teh dnevov se že vnaprej veselimo. Počasi se torej približujemo koncu naših letošnjih srečanj, ki so vsakič potekala zelo sproščeno, delavno in z veliko mero motivacije. Podobne delavnice in projekte bomo izvajali tudi prihodnje leto, zato vabimo vse, ki bi s svojim otrokom radi sodelovali pri učenju in spremljali njegov razvoj, da se nam pridružite. Program UŽU - BIPS bo in je uspešen, saj mentorici izhajava iz spoznanja, da so udeleženci »zakladi znanja« in »kulturni kapital«. Zavedava se, da se v vsakem posamezniku skriva znanje, ki ga lahko pokaže drugim. Nadja Čebokli in Irena Muha Viktorijinih 80 let V očeh sivolase navihanke se skriva deklič, ki je padel z vrha drevesa, mala žanjica, ki je žela z odraslimi ženami, aktivistka O F, partizanska učiteljica, intemiranka v italijanskih zaporih zaradi želje po svobodi, dekle, ki seje zaradi vojne odreklo sanj po izobrazbi, marljiva in disciplinirana delavka v izgradnji nove domovine, mlada žena žrtve vojne, mama dveh nagajivk, babica njunim otrokom in mama vsem osirotelim otrokom v družini! Ne bodi huda name, ko to prebiraš; pa saj ne bi bilo prvič! To, da si izjemna in da si prav moja mama, naj izve vsaj pol planeta! Ivica Smajla - tvoja hči • ••••••••••••••••••••••••••••••••••a Silvestrovanje v Beogradu že za 9.900 SIT www.grem.si AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Klan Hutai alMŽMflHLffi »ismm msm firaa. smmm «fpi Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© WS3 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * plinske INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann Si TAPETNIŠTVO ŽELF/?= Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 www.tapetnistvo-zele.com iRTFElTAVA omAsmisimA t otuštva - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. PREDSTAVITEV SLOVENSKIH NARODNIH JEDI F®'"'Za nami j e že 52. Gostinsko turistični zbor Slovenije, naj večja Cff:prireditev s področja gostinstva in kulinarike v Sloveniji. Po že utečeni navadi so se v času zbora, kije letos potekal v Portorožu, rB °dvijala številna tekmovanja, razstave, okrogle mize, delavnice, V /'^jP posveti itd. Svojevrsten pečat je bila nedvomno predstavitev iF slovenskih gostincev, članov Obrtne zbornice Slovenije, ki so na sedmih omizjih sprva razstavili, pozneje pa dali na pokušino čez sto slovenskih narodnih jedi. Naše, domače, smo lahko pokušali na najbolj obiskanem primorskem omizju. Pripravilo jih je osebje gostilne Pod gradom iz Gornje Bitnje, osebje gostilne -pizzerie Škorpion in osebje gostišča Mašun. Tako jedi kot celostna predstavitev ob zvokih ansambla Snežnik in šumenju mlinskega kolesa (izdelek mizaija Janeza Rojca z Dolnjega Zemona), je bila deležna številnih pohval in priznanj. Še posebej smo bili veseli pohval Draga Bulca. Ekipa primorskega omizja VČERAJ - DANES -JUTRI Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, ki deluje že enajsto leto, je neprofitna organizacija s prostovoljnim članstvom, ustanovljena z namenom pospeševanja dejavnosti članov združenja. Članstvo organizacije skrbi za zagotavljanje socialnega miru, čim ustreznejšo ureditev delovno-pravnih razmerij za delodajalsko stran in dosego socialnega sporazuma o temeljnih socialnoekonomskih vprašanjih. Upravljajo ga člani preko svojih poslancev v organih združenja, za izobraževanje in informiranje članov pa skrbi trinajst regijskih odborov. V začetku meseca novembra je vodstvo združenja obiskalo OOZ Ilirska Bistrica. Na delovnem posvetu, ki je potekal pod naslovom Včeraj-danes-jutri, udeležili so se ga tudi predstavniki OOZ Postojna in OOZ Cerknica, j e bil izvoljen nov predsednik regijskega odbora. Krmilo je prevzel obrtnik Valter Frank iz Gornje Bitnje. Združenje preko svojega notranjega, regionalnega strukturiranja pokriva celotno ozemlje Slovenije Razprava je pokazala, da so si prisotni enotni, daje združenje v preteklem obdobju zagotovo opravičilo svoj obstoj. V bodočnosti pa bo potrebno še bolj utrditi in povečati sodelovanje s posameznimi sekcijami, ki delujejo v okviru OZ S in območnih zbornic, saj bo slednje ključnega pomena pri sklepanju branžne in branžnih pogodb v naši dejavnosti, od katere bo odvisen obstoj marsikaterega delodajalca. Del posveta je bil namenjen razpravi o možnosti ustanovitve Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, ki na območju statistične regije (Notranjska) ni bil nikoli ustanovljen. Alenka Penko NLB se predstavi: POSLOVALNICA PIVKA Nova Ljubljanska banka s široko paleto storitev zadovoljuje potrebe svojih strank. V banki se zavedajo, da bodo v zaostrenih razmerah na trgu lahko uspešni le, če bodo s svojim poslovanjem konkurenčni in zanesljivi. K pogovoru smo povabili Martina Nadoha, vodjo poslovalnice NLB Pivka. GospodNadoh, kako se spominjate začetkov v Poslovalnici NLB Pivka? NLB seje leta 2002 odločila da bo preko podružnice Koper razširila svojo prodajno mrežo tudi na pivško in ilirsko bistriško področje. Začeli smo z novo, sodobno urejeno poslovalnico v Pivki, z zanimivo ponudbo bančnih storitev ter z delavnim in zanesljivim kadrom. Prerasli smo v bančno enoto, ki na tem področju predstavlja pomemben konkurenčen element v primerjavi z ostalimi bankami. Zavedamo se, da postaja konkurenca v višini obrestnih mer zanemarljiva, vse pomembnejša pa je visoka kvaliteta izvajanja storitev in osebni pristop do strank. Strankam se v naši poslovalnici maksimalno posvetimo, zato so z našimi storitvami zadovoljne. Naj nadaljujem oziroma poudarim, da se skušamo strankam čim bolj približati in jim na najbolj enostaven način ugoditi. Kaj menite, kaj je vaša konkurenčna prednost oziroma kaj je v vaši ponudbi konkurenčen dejavnik? Poudaril bi, da v NLB ponujamo široko paleto vseh storitev, na tem fizičnim kot pravnim osebam. Če nadaljujem bi poudaril poslovni čas naše banke, saj imamo dopoldan poslovalnico odprto do 13 ure, tako lahko stranke na poslovnem kot osebnem računu umirjeno uredijo zadeve, saj je današnji tempo življenja izjemen in časa ni nikoli preveč. Tej zadevi skušamo pomagati tudi z lastno organizacijo v sami poslovalnici, ki ima t.i. hitro cono, kjer se lahko stranke posvetujejo z bančnim uslužbencem. Zelo velik poudarek dajemo na osebni pogovor strankam, ki poslujejo preko poslovnega in osebnega računa, saj tako lahko skušamo stranki uresničiti njene zastavljene želje. Za posebej zahtevne pa imamo možnost različnih bančnih svetovanj tudi s pomočjo osebnega bančnika. NLB čedalje večjo pozornost namenja različnim oblikam klasičnega varčevanja in depozitom, varčevanju in naložbam z življenjskim zavarovanjem ter naložbam v vzajemne sklade. Zanimivo, torej strankam za vsakodnevno poslovanje skoraj ni potrebno obiskati banke. Načrtujete Kako ste družbeno vpleteni v naše okolje? V NLB menimo, da s sponzorstvi in donacijami prispevamo k razvoju in delovanju humanitarnih, kulturnih organizacij ter športa v Sloveniji. V sodelovanju z osnovnimi šolami na primorskem smo ob koncu šolskega leta 04/05 pristopili h kulturno izobraževalnemu projektu, kije potekal v obalnih galerijah v Piranu in na mestni plaži v Portorožu. Učenci po izboru OŠ so pristopili k ogledu razstave, izdelave skulptur na mestni plaži in se udeležili prostih aktivnosti na plaži. Vsi učenci so bili deležni brezplačnega prevoza na tej relaciji, vstopnine in vodenja na ogledu razstave ter udeležbe pri izdelavi skulptur, ki so potekale na mestni plaži pod strokovnim vodstvom kiparja. Moram povedati, da so učenci izredno pridni in uspešni pri svojih rednih in obstranskih dejavnostih, in da so dobrodošli v poslovalnici Pivka, kjer bomo skupaj z njihovimi straši in učitelji našli skupni jezik. Z donacijo 1000 operacij sive mrene smo podprli akcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije -Skrajšajmo čakalne vrste. Veliko pozornosti namenjamo humanitarnim akcijam in dobrodelnim ustanovam; med drugim sponzoriramo Slovenski odbor Unicef. Bralno značko Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. In še vaša zaključna misel gospod Nadoh... Naj poudarim, daje osnovno vodilo našega poslovanja zadovoljstvo strank. mestu pa bi izpostavil različne poti do banke, ki omogočajo vsaki stranki, da najde sebi najprimernejšo storitev. Tako na primer strankam svetujemo uporabo Teledoma NLB, ki omogoča, da prek brezplačne telefonske številke urejajo svoje finančno poslovanje 24 ur dnevno; Mobe NLB, ki omogoča izvajanje vrste storitev preko mobilnega telefona in Klika NLB, spletne poslovalnice, ki je namenjena strankam, ki želijo poslovati z banko preko svojega računalnika. Sodoben način poslovanja je udobnejši in nam prihrani veliko časa, poleg tega pa je cenejši, saj so provizije za poslovanje bistveno nižje. To velja tako za storitve, ki jih naša poslovalnica nudi tako ponuditi strankam še kakšne dodatne novosti? V NLB-ju načrtujemo tekom celega leta različne novosti, tako glede samega poslovanja kot pogleda na želje strank. Do konca leta smo pripravili posebno ponudbo na področju osebnega kreditiranja pod imenom »Tolarski krediti do 20% ugodneje!«. V času akcije veljajo enake, znižane obrestne mere za tolarske osebne kredite tako za stranke NLB kot za vse druge. Zelo ugodna obrestna mera pa spremlja tudi devizne osebne in stanovanjske kredite! V kratkem bomo tudi pripravili posebno ponudbo na področju posojilnih kartic in depozitnega poslovanja! Potrditev, ki jo vsakodnevno dobivamo s pohvalami strank, vzamemo kot spodbudo za nadaljnji trud in s tem vabimo vse, da se o tem tudi sami prepričajo. Zaključim pa lahko s povabilom v našo poslovalnico v Pivki, kjer vas bomo seznanili z našo ponudbo in skupaj poiskali storitve, ki so za vaše finančne posle najprimernejše. NLB Poslovalnica Pivka Kolodvorska 14b 6257 Pivka tel: 05/757-01-50 mob. tel: 041/319-712 Vsak delovni dan od 8:30 do 13:00 in od 15:30 do 17:00. TURIZEM POD DROBNOGLEDOM Turizem lahko zasledimo v različnih oblikah dejavnosti, na različnih področjih, saj povezuje v bistvu vse akterje, na pozitivno ali negativno klimo razvoja turizma namreč lahko vpliva prav vse. Tokrat smo se odločili, da bomo govorili o turističnih spominkih, ki so prav tako delček turistične ponudbe. Zelo pomembno je, da lahko gostu, ki pride v kraj, lahko ponudimo nekaj, kar bo lahko kupil za spomin. S tem predvsem mislim na izvirnost, na izdelek, ki bo predstavil kraj kot tak ali pa repliko neke obrti, etnološke oziroma kulturne dediščine, ki nas povezuje z našimi predniki. Vemo, da so v Ilirski Bistrici delovali številni mlini in žage, ki so enkratna podlaga za izdelavo replik oziroma miniatur na to temo, pa jih skoraj (razen nekaterih na glini) ne zasledimo. Prava škoda, saj je to res naš razpoznavni znak in bi enkratno predstavil preteklost našega kraja tudi drugim. Verjamem, daje med nami veliko ljudi, ki so ustvarjalni in imajo zelo dobre ideje, in verjamem, da so med nami tudi ljudje, ki bodo to kmalu začeli početi. Za vse informacije v zvezi z registracijo oziroma odprtjem dejavnosti se lahko oglasite pri nas na Razvojnem centru Ilirska Bistrica, kjer vam bomo podali vse potrebne informacije ter vam tudi svetovali glede načinov trženja ter drugih informacij, ki se navezujejo na izdelavo in prodajo spominkov. Vabimo vas, da nas obiščete v času dnevov odprtih vrat od 6. - 9. decembra 2005 v prostorih Razvojnega centra Ilirska Bistrica, na Bazoviški 12, še posebej pa vas vabimo 6. decembra ob 16.30 uri na strokovno predavanje na temo Turistični spominki od izdelave do prodaje, ki ga bo vodila gospa Vilina Hauser iz Združenja spominkarjev Slovenije. S seboj lahko prinesete izdelke, saj vam bo gospa na voljo za vsa vaša vprašanja. RAZSTAVA SPOMINKOV IN POSLOVNIH DARIL Obveščamo vas, da Razvojni center Ilirska Bistrica pripravlja razstavo spominkov in poslovnih daril v času od 28.11. 2005 do 31.12. 2005. Razstava spominkov in poslovnih daril bo v izložbi v preddverju Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Mogoče pa vam bo razstava v pomoč da izberete svoje poslovno darilo. Vabljeni!!! Mojca Memon NOVA TURISTIČNA AGENCIJA V TRNOVEM Pred nekaj dnevi je v Ilirski Bistrici, natančneje v Trnovem, odprla vrata nova turistična agencija. Njen sedež je v Telesovi poslovni stavbi za Petrolovo črpalko. O njenem programu smo se pogovarjali z vodjo poslovalnice Jožefom Šlencem. GREMTOUR.SI je poslovna enota v sicer specializirani ljubljanski turistični agenciji BTI. Agencija sodi v sklop angleške mednarodne verige BTI (Busines Travel International) in s svojo mrežo pokriva večino srednje in vzhodne Evrope. BTI Agencija je specialist za poslovna potovanja in letalske karte na eni strani in Za turistične aranžmaje na drugi. S svojimi mednarodnimi povezavami omogoča organizacijo individualnih in skupinskih potovanj po Evropi in po vsem svetu. Centrala v Ljubljani se ukvarja predvsem s poslovnim turizmom -organiziranjem poslovnih potovanj in prodajo letalskih kart, glavna dejavnost m Podjetništvo - izziv 21. stoletja DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki (družbena pogodba). Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. Če ni drugače dogovorjeno z družbeno pogodbo, morajo družbeniki vplačati enake vložke. Vložek je lahko izražen v denarju, stvareh, pravicah ali storitvah. Poleg označbe dejavnosti in organizacijske oblike družbe (d. n. o) mora ime firme vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več. Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5 % njegovega kapitalskega deleža. Če ni toliko ustvarjenega dobička, se deleži ustrezno znižajo. Preostanek dobička se razdeli med družbenike po enakih delih. Po enakem načelu se pokriva izguba. Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Če je vodenje poslov z družbeno pogodbo preneseno na enega ali več dmžbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov. Za zastopanje družbe je upravičen vsak družbenik. Družbena pogodba lahko določa, da družbo zastopajo vsi ali nekateri družbeniki skupno. Družba preneha s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena, z večinskim sklepom družbenikov, s stečajem, s smrtjo oziroma prenehanjem družbenika, z odpovedjo družbenika (družbenik poda odpoved družbene pogodbe 6 mesecev pred koncem poslovnega leta), če se število družbenikov zmanjša pod dva (razen če edini družbenik v 1 letu ukrene vse, kar je potrebno za nadaljevanje dejavnosti kot podjetnika) ter v drugih primerih v skladu z zakonom. Višina taks za vpis gospodarskega subjekta v sodni register Višina sodnih taks za vpis gospodarskega subjekta v sodni register se odmerja v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST) (Uradni list RS, št. 30/78- 121/03). Vpis v sodni register (tarifna številka 22 po Zakonu o sodnih taksah) (1) Za vpis ustanovitve delniške družbe in komanditne delniške dmžbe se plača taksa glede na število ustanoviteljev: Število ustanoviteljev Taksa od 1 do 50 104.500 SIT od 51 do 100 199.000 SIT nad 100 294.500 SIT (2) Za vpis ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo se plača taksa glede na število ustanoviteljev: Število ustanoviteljev Taksa 1 28.500 SIT od 2 do 10 47.500 SIT nad 10 66.500 SIT (3) Za vpis ustanovitve drugih subjektov vpisa se plača taksa 38.000 SIT. (4) Za vpis statusnih sprememb in sprememb pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa se plača taksa 9.500 SIT. (5) Za vpis podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, in za vpis spremembe teh podatkov se plača za list 0. 9.500 SIT in za vsak nadaljni registrski list taksa 4.750 SIT. (6) Za vpis prenehanja subjekta vpisa se plača taksa 38.000 SIT. (7) Subjekti vpisa, ki izvajajo gospodarske javne službe, plačajo za vpise polovico takse po temu poglavju. Pojasnilo: Če se zahteva z isto vlogo več vpisov za isti subjekt vpisa, se plača taksa za vsak vpis posebej. Za vpise v zvezi s stečajnim postopkom, postopkom prisilne poravnave in likvidacije se ne plača takse. Vpis dela subjekta vpisa (tarifna številka 23 po Zakonu o sodnih taksah): Za vlogo za vpis dela subjekta vpisa se plača polovica takse iz tarifne številke 21. Za vpis dela subjekta vpisa se plača taksa 9.500 SIT. Za vpis podatkov, ki se o delu subjekta vpisa vpisujejo v register in za vpis sprememb teh podatkov se plača polovico takse iz petega odstavka tarifne številke 22. Za vpis sprememb dela subjekta vpisa se plača taksa 4.750 SIT. Za vpis prenehanja dela subjekta vpisa se plača taksa 9.500 SIT. vir:PCMG Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja, na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. Naslednjič: klub poslovnih angelov mag. Milena Urh PODJETNIŠKI FORUM: Delodajalec sprašuje: Kako vpiše relevantne podatke o delovnem razmerju v delovno knjižico delodajalec, ki opravlja obrtno dejavnost v statusni obliki družbe z omejeno odgovornostjo in je imel delavca zaposlenega za določen čas enega leta, in to za polovični delovni čas v obsegu 20 ur na teden? Vpisovanje podatkov o delovnem razmerju ureja pravilnik o delovni knjižici, kije bil sprejet že davnega leta 1990 (novi pravilnik se sicer pripravlja že kar nekaj let). V rubriki “Datum sklenitve oziroma prenehanja delovnega razmerja” se vpiše dan, mesec in leto, ko je začel delavec delati pri delodajalcu oziroma, ko mu je prenehalo delovno razmerje. V rubriko”Opomba" se vpišejo podatki o delu s krajšim delovnim časom od polnega in dnevno oziroma tedensko število ur! Trajanje zaposlitve se sicer ugotovi tako, da se odšteje podatek, vpisan v rubriko Datum sklenitve delovnega razmerja, od podatka, vpisanega v rubriko Datum prenehanja delovnega razmerja, in prišteje en dan. V rubriko “Trajanje zaposlitve” se s številkami vpiše število let, mesecev in dni zaposlitve delavca pri delodajalcu, vendar se pri zaposlitvi za polovični delovni čas vpiše trajanje zaposlitve delavca preračunano na polni delovni čas! Če delavcu preneha delovno razmerje na petek, se v rubriko Datum prenehanja delovnega razmerja vpiše datum nedelje, razen če nista sobota in nedelja pri tem delodajalcu oziroma pri delodajalcu, pri katerem delavec morebiti nadaljuje z delovnim razmerjem, delovna dneva. Ob tem pa je vsekakor dobro vedeti, da predmetne'podatke za delavce, zaposlene pri zasebnem delodajalcu (to skladno s staro zakonsko delovnopravno terminologijo velja torej za samostojne podjetnike posameznike) vpisuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če se s posamezno upravno enoto ne dogovori drugače. DNEVI ODPRTIH VRAT bistriške enote pa je prodaja turističnih aranžmajev in letalskih kart ter internetna 'n telefonska prodaja. in kaj nudi agencija v teh mesecih? Predvsem vrsto adventnih izletov in silvestrovanj ter zanimive možnosti za smučanje. Za ljubitelje toplic je agencija Pripravila pestro ponudbo vseh slovenskih in nekaj evropskih toplic, za čas med m Precl šolskimi počitnicami pa obsega ponudba tudi obilo smučarskih aranžmajev ln Počitka ob morju. In še ena posebnost je gotovo zanimiva-ogled športnih tekmovanj. Možnosti ogleda športnih tekmovanj bo veliko. Med prvimi bo Evropsko prvenstvo v rokometu 2006, ki se bo odvijalo v Švici konec januarja. In kakšna j e njena internetna prodaja? To lahko najhitreje izveste na internetni strani www.grem.si. J Spoštovani bralci in bralke, vljudno vas vabim na Dneve odprtih vrat, ki bodo od 6. do 9. decembra v prostorih 1 I razvojnega centra z naslednjim programom: Torek, 6. december, ob 16.00 otvoritev ob 16.30 strokovno predavanje na temo turistični spominki in poslovna darila od izdelave do prodaje - Vilina Hauser, Združenje spominkarjev Slovenije (v sejni sobi Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica) sreda, 7. december, od 12.00 -17.00 ob 15.00 predstavitev razpisa Interreg Slovenija - Hrvaška (v sejni sobi Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica) ob 17.00 sestanek Lokalne turistične organizacije - predstavitev projekta Tematske poti | četrtek, 8. december, od 9.00 -14.00 ob 9.00 predstavitev projekta »e Vem« - vse na enem mestu, kot nove usluge | za podjetnike petek, 9. december, od 9.00-20.00 ■ ob 19.00 srečanje lokalnih vodnikov (v sejni sobi Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica) VLJUDNO VABLJENI L---------—--------— — —----------------------------------------------— —________________________— — J PRAZNIK NAREČNIH PRIPOVEDK V telovadnici podgrajske osnovne šole je bilo v petek, 18. novembra, premalo stolov za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi knjige Frk, čez dm - Frk, čez trn, avtorice Marije Tončič Štrancar, sicer tudi učiteljice slovenščine na omenjeni šoli, doma iz FIrušice. V pogovoru, ki gaje vodil novinar in član ilirskobistriškega Društva za krajevno zgodovino Tomo Šajn, so se poleg avtorice predstavili še Romeo Volk, kije knjigo ilustriral, ter urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik in Peter Zadel, direktor založbe Kmečki glas, kije knjigo kot 30. v zbirki izdala. Z leve: Romeo Volk, Marija Tončič Štrancar, dr. Marija Stanonik, Peter Zadel in Tomo Šajn Tončič Štrancarjeva je gradivo za knjigo, v katero je uvrstila preko 230 prolk, prauc, štore in prjjetc z Brkinov in Čičarije (pa tudi nekaj iz Klanca, Novokračin in Podgraj), zbirala vrsto let, sprva zaradi lastnega veselja, kasneje pa je na pobudo dr. Stanonikove začela s sistematičnim zbiranjem. Ob izidu knjige, ki je po Šajnovih besedah »tako naša kot malokatera«, seje Štrancarjeva posebej zahvalila vsem pripovedovalcem in izpostavila, da bo branje zaradi narečnih zapisov težko, kljub temu da se je trudila za čimbolj enostavno zapisovanje glasov. »Vendar me tolaži misel, da bo ostal dokument o ljudeh in narečjih tega časa,« je dejala avtorica. Pogovor so dopolnili glasbeni nastopi Hrušiških fantov, družinskega tria Volk folk ter dueta Irene Rep in Rafaela Zorka. Dve od zgodb, ki jih boste našli v knjigi, so učenci šole (Neža Ceglar, Nataša Poropat, Nina Petrač,Gašper Baša in Sara Božič) predstavili v igranih skečih, nekaj pa so jih prebrali Danijel Cek, Franc Gombač, Patricija Dodič in Nadja Stranščak. Nasmejano občinstvo in razprodanih x izvodov še pred začetkom prireditve so nedvomno dobra popotnica knjigi. Če ste tokratno predstavitev zamudili, boste imeli drugo priložnost v začetku prihodnjega leta, ko naj bi srečanje z avtorico pripravili v bistriški knjižnici. mr OBETAJOČE SPREMEMBE Izšla je še ena, tokrat dvojna številka Stopinj, publikacije Literarnega društva Ilirska Bistrica. Prizorišče predstavitve je bil tokrat Dom starejših občanov. In kar seje v teoriji zdela malce nenavadna ideja, seje v praksi izkazalo za odlično rešitev. Če je Dom na Vidmu bolj sam sebi namen, bomo pač uporabljali novo dvorano v domu, ki s svojo pisanostjo pravzaprav dosti bolj razbije sivino takšnih prireditev. Program seje začel z odličnim in dodelanim nastopom ženske pevske skupine Resa, kije prevzel prav vse. Nadaljeval je Jožko Stegu, predsednik Literarnega društva, s pohvalami kar četrtstoletnemu delovanju društva, še posebej pa je izpostavil Stopinje. Po njegovih besedah se s čim podobnim ne morejo pohvaliti niti dosti večja mesta. In Stopinje so počasi res začele dobivati obliko, na katero smo lahko vsi ponosni. Glavno besedo pri urednikovanju je namreč prevzela mlada nadobudna, predvsem pa kritična Anja Pirih, ki je ob tej priložnosti tudi povedala, da se je na razpis društva odzvalo presenetljivo število ustvarjalcev, vendar vsi niso bili uvrščeni v publikacijo. Po njenem mnenju nekateri kljub dobrim idejam in navdihu potrebujejo še nekaj dodatnega piljenja, kar je spodbudilo celo idejo o delavnicah kreativnega pisanja. Glede na ogromno število (tudi samooklicanih) literatov to v naši ljubi občini najbrž res ne bi bilo odveč. Zdi se torej, da se Stopinje iz zmede prispevkov razvijajo v pregled najboljših del, kar je tudi nujno potrebno, če se hoče ustvarjanje na bistriškem dvigniti na neko višjo raven. Prireditev se je nadaljevala z branjem nekaterih od prispevkov. Na žalost večina avtorjev ni brala svojih del, zato je pristnost kljub zelo dobri interpretaciji predvsem Maje Turkovič, pa tudi Jane Samsa rahlo zbledela. Branje je z avtorskimi skladbami na kitari popestril Matjaž Vrh. Večer pa seje zaključil s prav posebno gostjo - pesnico Lidijo Novak Pritchett, ki sicer izvira s Krasa, vendar že več kot trideset let živi v ameriški zvezni državi Utah. Prisrčno srečanje torej, ki obeta korenite spremembe. Vzpodbudno. bs Še vse odkrite in prezrte zvezde večera, ki so soustvarjale glasilo (poezija in proza): Ismet Bekrič, Aleksander Borenovič, Saša Boštjančič, Karla Čehovin Fičur, Patricija Dodič, Marija Ferjančič, Marina Grilj, Jože Koren, Lilijana Koren, Vesna Koren, Sandi Mikulin, Ivan Novak, D.S., Ana Seleš, Barbara Smajila, Ivko Spetič, Ines Trebeč, Dejan Ujčič, Ana Stegu Vičič, Zdenka Vinšek, Matjaž Vrh, Katarina Bertok, Franc Gombač, Breda Grlj, Roman Gustinčič, Milena Ožbolt, Marta Pavlovič, Jožko Stegu, Frane Tomšič. Čakavske literate zastopata: Šenka Laginja in Alfred Šaina - Fredi. V prevodu Jolke Milič se predstavljajo italijanski poeti: Gianni Anglisani, Valeria Sisto Comar, Renzo Cigoi, Anna Santoliquido, Guido Zavanone. Ismet Bekrič je prevedel nekaj Kosovelovih pesmi. V zapisih nam Dimitrij Bonano odkriva nepoznanega Toma Šajna, Simon Kerma jabolčno Južno Tirolsko, Darinka Žbogar pa nas je spomnila na obletnico rojstva Bogomila Faturja. Roman Gustinčič ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■e »VSAKDO SAM STOJI NA SRCU ZEMLJE ... ... s sončnim žarkom preboden; in je takoj večer«. Z Zlobčevim prevodom verzov italijanskega pesnika Salvatoreja Quasimoda je Miran Košuta, prozaist, literarni kritik in publicist, pričel pogovor o novi pesniški zbirki Cirila Zlobca. »Dvom, upanje, ljubezen«. V knjižnici Makse Samsa se že dolgo ni zbralo toliko poslušalcev, ki so želeli prisluhniti »kraškemu slavčku, dediču Gregorčiča in Kosovela«. Pesniku, čigar »emptivna ustvarjalnost« še vedno ni presahnila, saj ima v predalu že dvanajst pesmi za novo, šestindvajseto zbirko; esejistu - njegov zadnji esej »Med utopijo in skepso« je izšel letos, najbolj znan pa je gotovo »Lepo je biti Slovenec, vendar težko«', prevajalcu Danteja, Leopardija, Quasimoda, Ungarettija, Moravie..., ki kljub travmam predvojnih in vojnih let zna »razločiti med nacionalnostjo in nacionalizmom, med veliko Dantejevo in Petrarkovo kulturo in barbarstvom njenih lažnih potomcev.« In čeprav je v njegovi najnovejši poeziji čutiti »molovski podton, kakor da ga po malem zateka hlad, kot da bi se poslavljal, pripravljal na odhod«, dvom, ki preveva vse pesmi iz zadnje zbirke, je njegova vera v življenje, v smisel bivanja zaradi bivanja samega, neomajna. In v ljubezen, osrednjo temo vse njegove poezije, njegov »sončni žarek«', konkretno in zemeljsko ljubezen med njim in njo, ženo Veroniko, domačinko iz Topolca, zaradi katere tako rad in pogosto prihaja v naše kraje. V besedo, ki je »dajanje in jemanje, edina, ki nas zapisuje v čas...« Knjižnica je tokratno srečanje pripravila skupaj s Turističnim društvom kot poklon pesniku ob njegovem osebnem prazniku, saj je letos praznoval osemdesetletnico. Posebno lepo darilo sta mu pripravila Laura Zafred in Matic Smolnikar, mlada, talentirana glasbenika. Uglasbila in zapela sta njegovi pesmi Sinoptični sonet ter Naravni red stvari. Ob vsem tem, predvsem pa ob toplini, ki jo pesnik še vedno izžareva, ob moči njegove besede smo vsi, ki smo se tiste novembrske nedelje zbrali v knjižnici, »stali na srcu zemlje« manj sami. Anica Kocjančič OBZAČŠTKU "nove GLEDALIŠKE SEZONE Po lanskem vzorcu, ko smo si v Ilirski Bistrici ogledali štiri predstave, tri v gledaliških hišah po Sloveniji in eno v reškem gledališču (glasbeno), je Zveza kulturnih društev ljubiteljem te umetnostne zvrsti tudi letos ponudila gledališki abonma. Čeprav zaradi finančnih težav, s katerimi se ZKD sooča v zadnjem času ter negotovosti o njenem nadaljnjem delovanju nekoliko pozno (cenovno ugodnejša sežanska abonmaja sta pričela že septembra), so si bistriški abonenti 10. novembra v SNG Drama Ljubljana ogledali prvo predstavo iz letošnje ponudbe. Fužinski bluz, grenko-sladko pripoved, ki se dogaja v ljubljanskih Fužinah, na dan zgodovinske nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo, v kateri se prepletajo različni jeziki in kulture, so odigrali Gregor Bakovič, Milena Zupančič, Barbara Cerar in drugi. Kot uvod v letošnjo gledališko sezono bi pravzaprav morala veljati gledališka predstava bistriških gimnazijcev. Njihova gledališka skupina »Arterij« je 30. oktobra opozorila nase z nenavadno, a svežo predstavo »Stop«. Pod vodstvom mentorice Manje Živkovič so se lotili gledališke zvrsti Impro-liga, ki jo je v Sloveniji uveljavil Andrej Rozman - Roza. Minimalistična scena, improvizirani dialogi (več kot dva igralca nista nikoli na sceni), domiseln izbor tem, so nekatere od značilnosti takega uprizarjanja. Gimnazijska gledališka skupina ima za prihodnost kar nekaj načrtov. Prihodnje leto bi se radi prijavili na Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin. Seveda pa je tudi njihova nadaljnja usoda v mnogočem odvisna od denarja... Anica Kocjančič RESA PRAZNOVALA DESETLETNICO S skrbno pripravljenim koncertom je 18. novembra Ženska pevska skupina Resa v prepolni dvorani Doma na Vidmu dostojno proslavila desetletnico obstoja. Skupina, ki prepeva pod taktirko mlade zborovodkinje Damjane Kinkela, nedvomno sodi v vrh zborovskega poustvarjanja na Bistriškem. Pevke so občinstvu ponudile zahteven, širok repertoar, ki sega od slovenskih ljudskih pesmi, preko umetnih skladb preteklih dob, do sodobnega programa danes živečih ustvarjalcev. Ime Resa so si nadele, ker je to »nežna, na videz krhka, a trdoživa in odporna cvetica«. Kot so trdožive in odporne one, saj ob poklicnih in družinskih obveznostih, ob »kadrovskih« težavah (v desetih letih so zamenjale štiri zborovodje), niso obupale. Nasprotno, vsak nov zborovodja j e »Resicam« kot jih je ljubkovalno poimenovala Nataša Ujčič, kije sproščeno in nekoliko hudomušno povezovala program, pomenil nov izziv in nadgradil njihovo petje. Silvani Gombač, svoji prvi zborovodkinji, Alojzu Boštjančiču, kije ob mladih, kot je dejal, zanj preživahnih pevkah zdržal eno leto, Ireni Rep, ki jih je naučila točnosti in še mnogo česa, so se zahvalile na prav poseben način. Zapele so nekaj pesmi, ki so se jih naučile pod njihovim vodenjem. Z zadnjo umetniško vodjo, Damjano Kinkela, » so v svoje vrste povabile mlade pevske moči, tako da se je njihovo število skoraj podvojilo« in na jubilejnem koncertu pokazale nov obraz, ki je rezultat trdega dela desetih let, njihovega in vseh štirih zborovodij. Za zvestobo zborovskemu petju jim je predsednik sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti in občinski svetnik Vojko Mihelj podelil Gallusova priznanja. Na svoje praznovanje je Pevska skupina Resa povabila Moško vokalno skupino Goldinar. Tudi postojnski pevci so z mladostnim žarom in dobro mterpretacijo navdušili občinstvo. Anica Kocjančič MONODRAMA V KNJIŽNICI V Knjižnici Makse Samsa so si 3. novembra obiskovalci ogledali krajšo monodramo dr. Matjaža Kmecla »Lovro Toman, ko je prvič izobesil slovensko zastavo«, ki jo je uprizoril Anatol Štern. V revolucionarnem letu 1848, v katerem so se začeli prebujati slovanski narodi v Avstroogrski monarhiji, je Lovro Toman 7. aprila na Wolfovi ulici v Ljubljani, v znak protesta proti nemškutarjem, Slovencem, ki so raje kot slovensko govorili nemško, izobesil slovensko tribarvnico. O tem, prvem izobešanju slovenske zastave, je dr. Matjaž Kmecl napisal krajše delo, nekakšen življenjsko-bilančni govor, v katerem naslika Tomana kot politika, kulturnika, podjetnika, predvsem pa kot gorečega Slovenca. Toman je sodil v krog Bleiweisovih somišljenikov staroslovencev, konservativnejše struje takratnega političnega in kulturnega življenja, ki pa je vendarle odigrala pomembno vlogo pri prebujanju in krepitvi narodne zavesti. Imel je veliko razumevanja za gospodarske potrebe Slovencev in zanje skrbel tudi kot poklicni tajnik Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko v Ljubljani (1853-1869). Pridobil sije koncesijo za gradnjo gorenjske proge in jo nato z dobičkom prodal; očitki zaradi tega so zelo zmanjšali njegov ugled in priljubljenost med Slovenci. Z monodramo je Anatol Štern, sicer poklicni igralec, ki je do upokojitve °pravljal delo knjižničarja, gostoval v štiriindvajsetih knjižnicah po Sloveniji. Anica Kocjančič V prejšnji številki Snežnika je izpadla navedba donator Lipolt dva na koncu članka NA POTEPU ZA BISTRIŠKO MUZO 2005. Avtor se za napako opravičuje RIJOVA NOTA DRUGIČ, TRETJIČ? Dvorano OŠ Antona Žnidaršiča v Ilirski Bistrici je 19. novembra, ko je ta gostila za(j ejbavno-glasbeni festival posebne sorte - Rijovo noto 2005, napolnilo preko tisoč obiskovalcev, ki so za zmagovalno pesem izbrali Planinsko romanco Dam z medvedjega brloga (Škuorke). Tudi strokovna žirija jih je nagradila za najboljši scenski nastop. Med 14 pesmimi so naključni glasovalci na drugo mesto postavili Narodnozajebavni ansambel Hrušišči vvolarji (Hrušiški fanti), ki so prepevali o zgodah in nezgodah zaljubljenega Papija Pokure, tretje mesto pa je zasedel Francis Presherand (David Ujčič), kije opeval nuč in njeno muč. Pod festival, pri nastajanju katerega je dobre tri mesece sodelovalo preko tristo prostovoljcev, sta se podpisala Miloš Valenčič (TV Galeja) in Dejan Ujčič (Kulturno društvo Zgbljena legija), vodilteljske niti sta vlekla Aleksander Borenovič, ki je sodeloval tudi pri scenariju, in Urška Logar, za scenografijo in celostno podobo pa je poskrbela Jeronima Kastelic. Rdeča nit festivala je bilo domiselno dopustniško popotovanje Jožeta (Simon Kerma) in Živke (Iris S krt) po 14 krajih občine, ki so jih ustvarjalci podrobneje predstavili s kratkimi igranimi filmi o legendah, mitih in aktualnih dogodkih, ki so nasmejali občinstvo. Obiskovalci so lahko slišali (in videli), kako je nastala reka Reka, kako so Trnovci našli vodo, kako so v Podgradu kuhali ‘vvodku’, kako so živeli knezi in pastirji na Ostrožnem Brdu in Šembijah (minogrede, pri zgodbi o grofovi hčeri je bila vulgarnost sama sebi namen) , kaj se dogaja na gozdnih poteh Mašuna, kako živijo v Dolini ljubavi. Filmarji foto: Damjan Mežnar pa so se dotaknili tudi slabega socialnega stanja, fikcije in vetrnih elektrarn, le da je glede slednjih tokratni ‘občinski svet’ odločal o barvi. Vsakega od glasbenih nastopov sta s predzgodbo napovedala še voditelja, ki sta v svoje (v večini predolge) pripovedi vpletla tudi moderno potrošništvo, birokracijo, istospolno in druge oblike ljubezni. Sicer pa so bile pesmi letošnjega festivala za razliko od prve Rijove note pred petimi leti avtorske, a žanrsko in scensko zelo različne. Žal pa so obiskovalci, vsaj tako je slišati, težko razumeli besedila. Festival se z ene strani posmehuje tovrstnim dogodkom, a je med drugim postregel tudi z nekaj skladbami, ki bi se lahko uvrstile na kak ‘resnejši ‘ festival, po drugi strani pa je izbor občinstva, kije največ glasov podelilo ‘trendovskemu’ harmonikarskemu popu, precej podoben tistemu, ki smo mu priča na slovenski glasbeni sceni. Za vse tiste, ki pogrešate kulturno in podobno dogajanje v teh krajih, pa naj povemo, da naj bi festival svoje nadaljevanje doživel (morda) že čez dve leti, na Rij o vi noti 2007. Vsaj tako smo lahko slišali ob zaključku tokratnega. mr h i. Delovni cas: Delavnik od 7:00 do 14:00 ! Nedelja in prazniki * Dežurstva Delavnik od 19:00 do 21:00 Sobota od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 PRAZNtti!!! Prišel je do sijajne ideje, Spomnil se je,„ Vsi jeleni s o *Wle8 *3 gripo. Na staro pnjatelVo stipersrno ! M imel dovolj jelenov da ti vpregel sani. jelene nadomestil. Z veseljem rrw je pomagala. Za nagrado je dotiTa darilo. Popotovanje po naših vaseh 30.11. 2005 Snežnik stran -12 REČICA V Priročniku za popotnika in poslovnega človeka: Notranjska od A do Z je Rečica predstavljena kot razloženo naselje v ilirskobistriški kotlini ob reki Reki SZ od Ilirske Bistrice, ob cesti Ilirska Bistrica - Podgrad. Del naselja je ob mostu čez Reko, del pa na obrečni ravnici na levem bregu Reke. V okolici so njive in travniki. Pred drugo svetovno vojno so ob reki Reki delovale tri žage, pet mlinov, stopa in manjša strojarna, zdaj so vsi opuščeni. Krajevni leksikon pa Rečico predstavi kot novejše naselje, ki se je začelo širiti po letu 1948. Vasica obsega prvotni stari del s štirimi hišami kraj Velike vode (Reke), ljudsko Pri malnu, V malnu, in novi del s hišami, ki se razprostirajo ob bližnji cesti proti Harijam. Težka, kisla in poplavam izpostavljena zemlja ljudem ne nudi preživljanja s kmetijstvom. Ljudje so večinoma zaposleni v Ilirski Bistrici ali okoliških krajih. Ob potoku, ki priteka iz bližnje vasi Dobropolje in tu doseže Veliko vodo, so bili nekdaj bazeni za namakanje lanu. Do prve svetovne vojne so v vasi kuhali pepeliko in do leta 1925 vzdrževali ledenico. Do leta 1937 so obratovale ob Veliki vodi tri žage in pet mlinov. Po 2. svetovni vojni sta še nekaj let obratovala dva mlina, kasneje se je ta dejavnost opustila. Danes je Rečica naselje, ki ga skoraj ne moremo imenovati vas, saj nima nobene izmed stereotipnih lastnosti vasi. Nima ne cerkve ne pokopališča, nima niti zadružnega niti gasilskega doma ali trgovine, nima ne živine ne ljudi, ki bi se ukvarjali pretežno s kmetijsko dejavnostjo. Torej jo lahko brez slabe vesti imenujemo predmestje ali vhodna niša Ilirske Bistrice. V naselju živi 86 ljudi v osemindvajsetih večjih ali manjših stanovanjskih objektih, od katerih sta naj starejši Zemljakova in Korajžnikova hiša. Kruh si krajani služijo v ilirskobistriški občini in po raznih slovenskih krajih, od Ljubljane do Kopra. Nekateri izmed njih se ukvarjajo tudi z obrtno dejavnostjo(avtokleparstvo Kalc, gostinska lokala Škorpion in Kovačič). Veliko krajanov je že upokojenih (cca 26), nekaj je brezposelnih. Visoko ali višješolsko izobrazbo ima 9 ljudi. Naši naj starejši krajani so Marija Prelog (88), Ivan Penko (82) ter Stanko Gombač (82). Mladih ljudi od enega do trideset let je 29; otrok, mlajših od petnajst let pa 6. Mladi obiskujejo gimnazijo ali se šolajo na drugih srednjih, višjih ali visokih strokovnih šolah, nekateri izmed njih so že zaposleni. Takšna je slika Rečice in njenega življa danes. V povojnem času (po 1948) so si tedaj mladi možje in žene, ki so prihajali pretežno iz okoliških vasi, začeli graditi domovanja ob tedaj še neokrnjeni naravi ob reki Reki v bližini Ilirske Bistrice. S seboj so prinesli svoja domača poimenovanja, po katerih so se prepoznavali tudi novi domovi: L?kčovi, Šantlovi, Parkljevi, Kalčevi, Tomoščevi, Bradljevi, Prelogovi, Meljavčevi, Kravžljevi, Kriksovi, Lumpkovi, Korajžnikovi, Zemljakovi,... Da pa so bili že od nastanka vasi ljudje tod pridni, iznajdljivi, delavni in sposobni, nam priča raznovrstna paleta poklicev, ki so se jih izučili in jih uspešno opravljali. Tu smo lahko našli odlične mojstre kovače, zidarje, mizarje, mlinarje, peke, krojače, gostilničarje, furmane, čebelarje in kmetovalce. Večina teh naših sovaščanov je že pokojnih. Marsikdo izmed njih je odnesel s seboj Lesonit je postal skoraj del vasi Korajžnikova domačija je bila nekdaj del Dobropolj ( DRUŽBA ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, D.0.0. POT K SEJMIŠČU 30,1000 LJUBLJANA PE TEHNIČNO TRGOVSKI IN GRADBENI CENTER VOJKOV DREVORED 28, 6250 ILIRSKA BISTRICA IZDELKI ZA GOSPODINJSTVO, VODOVODNI, ELEKTRO, INSTALACIJSKI MATERIAL, BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, VSE ZA LOV IN RIBOLOV, ŽELEZNINA, ZAŠČITNA SREDSTVA, ORODJE, GRADBENI MATERIAL IN ŠE VELIKO DRUGIH IZDELKOV. Naše cenjene stranke vabimo od 01. 12. 2005 v novo odprte prostore trgovine Gradbeni center na Vojkov drevored 28 v Ilirski Bistrici, zraven Vrtnega centra Kalia in Tehnično trgovskega centra. Vabljeni tudi v Tehnično trgovski center, kjer vam nudimo veliko izbiro akustike, gospodinjskih aparatov, izdelkov za lov in ribolov, delovnih čevljev in oblek, barv in lakov, orodja in strojev. Za praznične dni lahko izberete veliko število novoletnih okraskov, lučk , novoletnih smrek, raket in ostalih pirotehničnih izdelkov za najdaljšo noč v letu. Obiščite naši prodajalni še zlasti v dneh od 19.12.2005 do31. 12.2005, kjer vas za vsak nakup nad 5.000,00 SIT čaka božično presenečenje. esimits C©G[jom©0©g®7 Ot?g]<3y70OQGi Boo [ptrafercjGOoDfls] dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si neprecenljiv dar in posebne veščine gostinska lokala Škorpijon in Kovačič svojih rokodelskih sposobnosti, ki jih (pri Korajžniku), v katera se ljudje radi Rečica je tudi zaradi kulinarične ponudbe znana med ljudmi dostikrat tudi sami krajani v prehitrem tempu življenja skoraj nismo zapazili. Da smo imeli v svoji sredini tudi umetnike samouke, od slikarjev do oblikovalcev kovanih umetelnih izdelkov in dobrih glasbenikov, pevcev ter pripovedovalcev, si moramo šteti v ponos. Marsikatero hišo namreč krasijo slike samouka Mirka Žnidaršiča, kovani izdelki Franca Penka ali izvirno ter domiselno oblikovane parketne intarzije Petra Penka. Marsikdo se še spomni posebno lepega glasu Vojka Žnidaršiča. Posebnost, po kateri lahko danes popotnik prepozna naš kraj, j e nabožno znamenje, ki gaje ob mostu čez reko Reko po osnutku Romea Volka v začetku devetdesetih izdelal ter ga postavil Franc Penko v zahvalo za srečno vrnitev vseh bratov iz 2. svetovne vojne. Kulinarična posebnost pa sta vračajo zaradi okusne hrane, prijetnega ambienta in gostoljubne tradicije. Tej nekdaj idilični vasici ob reki, obdani s polji, travniki in drevjem, pa je ves čar odvzela tovarna Lesonit, ki seje razširila do reke. Res, daje nekoč ta tovarna dajala kruh mnogim prebivalcem bistriške doline. Toda danes, v času vse večje ekološke ozaveščenosti, daje vasi le še žalostno podobo, saj je Rečica pristala sredi industrijske cone. Vasico prekrivajo oblaki lesnih delcev in saj, ki povzročajo pri odraslih ljudeh, predvsem pa pri otrocih slabo počutje ter kronična pljučna obolenja in alergije. To pa je - poleg visoke stopnje brezposelnosti v občini - eden izmed glavnih vzrokov, zakaj mladi zapuščajo Rečico in odhajajo s trebuhom za kruhom drugam. Tekst je pripravila Janja Milostnik, foto Mateja Rolih (1909-2005) (1926-2005) V letošnjem letu sta nas zapustila dolgoletna člana. Res je, da nekaj zadnjih let nista bila več aktivna pevca, vendar sta hudomušni “Metko” in resnobni “Gabre” tudi po pevski upokojitvi prihajala vsaj na tradicionalno martinovanje in k točki “razno” občnih zborov. Spominjali se ju bomo! “Kettejevci” Vabljeni Bistriške gasilske novice VAJA “POTRES 2005 Bistriški gasilci so 28. novembra preverjali svojo pripravljenost v vaji »Potres 2005«, v kateri so sodelovali še PGD Postojna, društvo reševalnih psov iz Postojne, gorska reševalna služba - skupina II. Bistrica, zdravstvena reševalna služba II. Bistrica, zaposleni in učenci OŠ Dragotina Ketteja, saj je vaja potekal ana območju te šole. Glavni namen in cilji vaje so bili preveriti in izboljšati način alarmiranja ob potresu, preveriti usposobljenost zaposlenih v OŠ pri evakuaciji učencev, podučiti zaposlene in učence o postopkih pred, med in po potresu, preveriti in izboljšati načrt evakuacij, določiti zbirna mesta razredov, preveriti sistem vodenja intervencije, preveriti opremljenost in usposobljenost PGD II. Bistrica ter preveriti opremljenost in usposobljenost drugih reševalnih služb. Vaja je bila pripravljena na podlagi predpostavke, daje Ilirsko Bistrico, ki spada v eno največjih potresnih območji, kjer potres doseže 8 stopnjo po evropski potresni lestvici, zajel potres. Vaje je pokazala, da so bili v celoti doseženi njeni nameni in cilji, saj so začetka potresa je zadovoljiv rezultat, gasilci in reševalci pa so svoj del naloge izvedli profesionalno. Opozoriti pa velja tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je pokazala vaja, in sicer da šola zagotavljali takojšnje ukrepanje ob tovrstnih in drugih nesrečah. Vaja je bila poučna tako za učence in zaposlene v OŠ Dragotina Ketteja, kot za vse reševalne službe, ki so v vaji nima požarnih stopnic, nima urejenega zunanjega hidrantnega omrežja (najbližji je notranji zidni hidrant v reševalnih prostorih zdravstvenega doma), šola nima sidrišč za pritrditev vrvi, ki se jih uporablja pri reševanju, gasilci pa nimajo zadostne in ustrezne tehnike za reševaje (tehnično dvigalo, avto lestve, zadostno število reševalnih sodelovale, zagotovila pa je tudi izvedbo programa aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za osebno in vzajemno zaščito za šolsko mladino za leto 2005/ 2006 kot tudi izboljšano operativno pripravljenost reševalnih služb. Opozorila je na pomanjkljivo opremljenost tehnične narave, tako v šoli kot pri gasilcih in reševalcih. Podobne vaje so nujno potrebne, saj je le tako mogoče razviti medsebojno sodelovanje, zaupanje in uspešnost pri tovrstnih nesrečah. Janko Slavec PGD II. Bistrica Kenija - hotel 4* ali inc. že za 168.700 SIT www.grem.si Upravna enota sporoča..._______________________________________ ... GERK - Kako naprej? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z institucijami izvaja vzpostavitev registra grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskih gospodarstev - GERK. Usklajeni GERK-i so sestavni del registra kmetijskih gospodarstev ter v zbirkah podatkov MKGP nadomestijo parcelne številke katastra oz. enote rabe. Od leta 2006 dalje bodo vrisani GERK-i osnova za uveljavljanje subvencij. Prva faza - prvi vnos GERK-ov 30. novembra 2005 se zaključuje prvi vnos GERK-ov. Na usklajevalne sestanke so bili vabljeni tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2004 ali 2005 vlagali subvencije oz. če so vpisani v registre trajnih nasadov. Druga faza - odprava neskladij, obdelava nevabljenih nosilcev Urejanje GERK-ov tistih nosilcev, ki jih je potrebno ponovno vabiti zaradi odprave neskladij Z zaključkom prvega vnosa GERK-ov se od 1. decembra 2005 dalje začenja druga faza projekta. Pri kontroli podatkov so bila ugotovljena številna neskladja, kot so npr. prekrivanja, manjkajoči podatki in druga odstopanja od dejanskega stanja, ki jih je potrebno uskladiti. Uveljavljanje subvencij ne bo možno za prekrite dele GERK-ov, zato bodo v tej fazi vabljeni nosilci, katerih GERK-i se medsebojno prekrivajo. Vabljeni nosilec naj se obvezno uskladi s sosednjim nosilcem še pred sestankom in se dogovori za pravilen potek mej obdelave. Tudi sosednji nosilec bo namreč vabljen, da se izjavi o prekrivanju. Nosilec bo na ponovnem sestanku lahko odpravljal tudi druge pomanjkljivosti svojih GERK-ov. Ta sestanek bo zadnja možnost za urejanje GERK-ov pred predtiskom za subvencije 2006. Zaradi pomembnosti zadeve je nujno, da se nosilci sestanka udeležijo zanesljivo. Urejanje GERK-ov tistih nosilcev, ki v prvi fazi niso bili še vabljeni Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso bili v teh seznamih in niso prejeli vabila na usklajevalne sestanke, pa bi želeli urediti svoje GERK-e, na podlagi katerih bodo lahko vlagali subvencije v prihodnjem letu, bodo to lahko storili od l.decembra 2005 dalje izključno na upravni enoti. Za ta namen je MKGP pripravilo javni poziv. Urejanje GERK-ov tistih nosilcev, pri katerih ni ugotovljenih napak v prvi fazi Od 1. decembra 2005 dalje se lahko javijo pri izvajalcih, kjer so opravljali prvi sestanek, tudi tisti nosilci KMG-jev, ki bi želeli vnesti še kakšen drug popravek v svojih že vrisanih GERK-ih (dodajanje novih GERK-ov, brisanje in popravljanje obstoječih GERK-ov,...). Obravnava tovrstnih nosilcev bo opravljena le, če strokovni sodelavci ne bodo zasedeni z že v naprej vabljenimi drugimi nosilci. Opozorilo! Vse nosilce KMG ponovno opozarjamo, da je verodostojnost vrisanih GERK-ov (meja obdelave, domače ime, vrsta dejanske rabe,...) izključno njihova odgovornost. Vse očitne napake bodo podvržene inšpekcijskemu nadzoru in sankcijam. li£B2 Papirnica G TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. tel.: **386 (0)5/71 4 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica bili preizkušeni in izvedeni vsi postopki, ki naj se bi jih izvajalo v slučaju potresa. Posebej je bilo izpostavljeno dobro vodenje celotne intervencije, predvsem izvedba postopne predaje vodstva s strani šole na gasilce, kar je omogočilo usklajeno delovanje vseh sodelujočih. Učenci in zaposleni so postopali po navodilih, ki so predpisana za tovrstno nezgodo. Izpraznitev šole v 4 minutah od vrvi, dovolj dolgih prislonilnih lestev in druge tehnične opreme za tovrstno reševanje). Gasilska služba se razvija z zelo hitrim tempom v splošno reševalno službo, za katero pa je potrebno vse večje število izkušenih in usposobljenih gasilcev za raznovrstno reševanje, odgovorni pa bodo morali poskrbeti za stalno interventno pripravljenost in razpoložljivost zadostnega števila reševalcev, ki bodo s So samostojne, ventilacijske, z daljinskim IlTI upravljanjem. 11 '; < Imajo možnost > gretja cevno v več prostorov in priključitve na radiatorje. V. -P O- PRI TISKANJU z nakupom kvalitetnih kompatibilnih črnil r-/*l MA PELE 16 - SEDAJ ŠE CENEJE !!! pfeUl ™ RAČUNALNIKI V JESENSKI AKCIJI EXTRA 4+ (2.6GHz,256MB,DVD+/-RW, 80GB HDD, grafika ATI Radeon 9250) ptA|$ od 90.990 SIT dalje!!! sE* (Lahko tudi na 24 obrokov) Rac unalnikov Za vse dodatne informacije pokličite Kakez d.o.o., tel: 05/714-23-68, 040/410-447. GOSTILNA PRI POJOČI MAČKI Pred odhodom na jesenske počitnice so nas obiskali varovanci Varstveno delovnega centra (VDC) iz Ilirske Bistrice s svojo mentorico Sonjo Munih in njenimi sodelavci. Prav za nas so pripravili skeče: “GOSTILNA PRI POJOČI MAČKI”. Do solz smo se nasmejali šalam, ki so se jih izmislili sami. “Gospod natakar v moj juhi je mrtva muha.” “Moje sožalje.” “Natakar, ali lahko dobim zobotrebec? ” “Ne morete, vsi so trenutno zasedeni. ” “Ali imate v vaši gostilni zmeraj tako slaba kosila?” “Ne, ob sredah imamo zaprto!” “Natakar, tale riba je majhna in še smrdi po vrhu! ” “Bodite srečni, da ni večja. ” “Natakar, tale skodelica od kave je počena!” “To je dokaz, kako močna je naša kava!” Skupaj z njimi smo po končani predstavi malo zapeli, se posladkali in z roko v roki zaplesali v jesenske počitnice. Novinarji 5.r. OŠJelšane «®> od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 1Q 11. VOJNA SVETOV-zf I 2. SAHARA - pustolovni l 3. PREVAJALKA-triler ,4. XXXV PRIPRAVLJENOSTI - akcija . 5. Stoparski vodnik po GALAKSIJI-zf 1 6.TALEC-akcija '7. A SMO ŽE TAM-komedija 18. ZADNJI REZ-zf I 9. BATMAN: NA ZAČETKU-zf 110. KROG 2 - grozljivka (E mira rcemmtm PO POTEH SOSKE FRONTE V četrtek, 20. oktobra, smo se odpravili na ekskurzijo v Kobarid in Beneško Slovenijo. Na avtobusu so se nam pridružili učenci iz Jelšan, s katerimi smo se poznali že od prej. Potovanje do Kobarida je trajalo približno 3 ure. Na avtobusu smo večinoma klepetali in malo tudi poslušali učiteljico Vanjo, ko nam je pripovedovala o krajih, skozi katere smo se peljali. Kmalu smo prispeli v bližino reke Soče in z občudovanjem ogledali njeno smaragdno barvo. Ob reki smo se vozili kar nekaj časa, na njej smo opazili tudi nekaj hidroelektrarn (HE), številne jezove in akumulacijska jezera. Ko smo šli skozi Solkan, smo se ozrli na pokopališče, kjer je pokopan France Bevk. Kmalu smo pustili za sabo reko, Solkan in nadaljevali pot proti Kobaridu. Vožnje smo bili že kar naveličani, zato smo se oddahnili, ko smo stopili iz avtobusa. V Kobaridu smo si najprej ogledali Kostnico, nato pa Kobariški muzej. Ko smo stopili v muzej, nas j e pozdravil portret znanega pisatelja Ernesta Hemingwaya, kije pisal o Soški fronti v svoji uspešnici Zbogom orožje. Nato nas j e vodič popeljal v sobo, kjer smo si ogledali relief Alp. Ob njem nam je posredoval potek bojev na Soški fronti. Nato smo šli skozi več sob, najbolj nas j e pritegnila podoba vojaka, ki piše pismo domačim, ob zvočni spremljavi. Ogledali smo si tudi film. Ko smo zapustili Kobarid, smo nadaljevali pot proti Redipugliu, kjer stoji mogočni spomenik vsem padlim vojakom na Soški fronti. Razvedrili smo se na obisku v gradu Miramar. Grad nas je očaral z bogato opremljenimi sobanami in skrbno urejenim parkom. Če bi nam vreme dopustilo, bi se naše potovanje romantično zaključilo, tako pa smo zaradi dežja morali nadaljevati pot proti domu nekoliko mokri. Kljub neugodnemu vremenu smo uspeli izvedeti mnogo koristnih stvari in si ogledati lokalne zanimivosti. Novinarski krožek OŠ Podgora PRIŽGAL SEM LUČKO V petek, 28.oktobra, smo se učenci naše šole odpravili na pokopališče v Podgraje. Šli smo peš skozi Kuteževo in čez Vikemik. Ko smo prišli na pokopališče, smo se zbrali okrog spomenika, ki je postavljen v spomin na umrle partizane in domačine, ki so zgubili svoja življenja med drugo svetovno vojno. S seboj smo prinesli sveče in cvetje povezano s slovensko zastavo. Oboje smo postavili pred spomenik in počastili vse, ki so pokopani na pokopališču z minuto molka. Drugi razred devetletke je recitiral pesem Prižgal bom lučko.Zapeli smo tudi pesem Ob tabornem ognju. Svečko smo prižgali tudi na grobu Katje Maljevac, ki je bila nekaj časa učenka naše šole. Dan nam je ostal v lepem spominu. Čeprav smo bili malo žalostni, smo se ob misli na počitnice hitro razvedrili. Tadeja, Ines in Tamara Novinarski krožek OŠ Podgora Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... moo*°arna ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 DR UŠTVO PRIJA TEL J E V MLADINE ILIRSKA BISTRICA Rozmanova 25b. Ilirska Bistrica Dedek Mraz se ne da. Z babico Zimo sta se že napovedala v naših krajih. Otroci ju nestrpno pričakujejo. Pripravlja program, ki nas povede v skrivnostni čas pričakovanj Kaj Kdaj Kje % 1. DELAVNICE • »Božično novoletne ustvarjalnice« za otroke in odrasle. • »Čarobni svet poskusov« za mlade raziskovalce. • Sobota, 10. 12. 2005 od 10.00 do 13.00 • Sobota, 17. 12. 2005 od 10.00 do 13.00 Dom na Vidmu 2. »OBISKI DEDKA MRAZA in BABICE ZIME« po vseh vrtcih, šolah in drugih ustanovah v občini. • 21., 22., 23., 12.2005 Po dogovoru in čim prej (711 02 63 ali 711 0 790) Vrtci, šole v občini II. Bistrica 3. »BOŽIČNO NOVOLETNI BAZAR« Nastop otroških pevskih zborov , razstava in prodaja novoletnih presenečenj. • Petek, 23.12.2005 Ob 17.00 v pekarni pri Triglav pubu 4. »SANKE DEDKA MRAZA« gledališka igrica za najmlajše in pozdrav dedka Mraza. • 28.12.2005 Ob 17.00 Dom na Vidmu STUDENSKE DELAVNICE NA PREGARJAH 11. novembra so našo šolo Rudija Mahniča Brkinca - Pregarje obiskali študentje Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Učenci smo prevzeli vlogo vodiča. Popeljali smo jih skozi vas in pokazali nekaj značilnosti in znamenitosti vasi. V prostorih šole so študenti, ki jih je vodil profesor Alojzij Drešler, pripravili nekaj slik in risb vasi, ki sojih sami narisali. Predstavili so vas, kakšna je in kakšna bi lahko bila. Čez nekaj časa bodo izdali brošuro, v kateri bodo predstavili svoje predloge. Razstavo so si potem lahko ogledali tudi sami vaščani. Mladi krajinarji so bili navdušeni nad vasjo in nad našim sprejemom. Profesor pa je obljubil, da se naslednje leto vrne z novimi študenti. Postregli smo jim tudi z domačo hrano, lep sončen dan pa je poskrbel za dobro razpoloženje. Anja Zadnik KAJ SMO NA OSNOVNI SOLI DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA POČELI V TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V naši domovini seje od 17. do 23. oktobra odvijal teden vseživljenjskega učenja (TVU), letos že desetič. V tem vseslovenskem festivalu učenja smo sodelovali tudi učenci in učitelji naše šole. Z izborom dejavnosti smo želeli poudariti pomen aktivnega državljanstva v procesu vseživljenjskega učenja. Projekt TVU smo vsebinsko povezali s projektoma Mreža II in Evropska vas, v katerih sodeluje naša šola. Dejavnosti, ki so potekale v TVU, smo naslovili »Tuje moj dom, tu sem doma«. Naše osnovno sporočilo je bilo, da se identiteta državljana oblikuje najprej doma. Tim, kije vodil projekt TVU se jev sodelovanju z učenci odločil za več dejavnosti, ki smo j ih izpeljali med 17. in 21. oktobrom. Priprave nanje pa so potekale že veliko prej. Učenci so raziskovali zanimivosti vasi, iz katerih prihajajo, in o tem pripravili zgibanke m plakate. Predstavili sojih na posebni stojnici na placu, na semanji dan. Dogajanje so popestrili z glasbo in plesom ter tako privabili številne mimoidoče. Občudovali smo lahko ■zvirnost, ustvarjalnost in sodelovanje učencev vsake posamezne vasi našega šolskega okoliša. V torek, 18. oktobra, je na šoli Potekal slavnostni sklic skupnosti skupnosti učencev šole. Izmenjali smo si najrazličnejše poglede o skupnih vprašanjih življenja in dela na šoli. V sredo smo izvedli pravo glasovanje o izboru novega logotipa šole. Sodelovali so učenci od 4. do 9. razreda, učenci od 1. do 3. razreda pa so glasovali doma, ob pomoči staršev. Glasovanje je vodila posebna komisija, odgovori sodelovali tudi naši drugošolci. V TVU je našo šolo povezovala ustvarjalna energija. Učili smo se eden od drugega, učenci od učiteljev in učitelji od učencev. Menimo, da so bili rezultati našega dela tudi drugim zanimiv vir učenja. Alenka Frank in Tanja Vičič učencev šole, v katero sta vključena po dva predstavnika iz vsakega oddelka. Imenovali smo člane šolskega parlamenta, kandidate za ministre za posamezna področja ter oblikovali predloge za letošnji načrt dela ki so jo sestavljali učenci, učitelji in člani občinske volilne komisije. Učencem smo na ta način omogočili, da že pred svojo polnoletnostjo spoznajo načela demokratičnega odločanja in pomen lastne udeležbe pri tem. Organizirali smo tudi srečanje predstavnikov oddelčnih skupnosti z našim nekdanjim učiteljem in poslancem v državnem zboru Vojkom Čeligojem. Učence je pritegnil z zanimivo predstavitvijo državnega zbora. Razveselil jih je z gradivi o naši državi, ki jih v parlamentu običajno podarijo tujim obiskovalcem. TVU smo zaključili v petek, z razstavo vsega, kar so učenci in njihovi mentorji pripravili na temo »Tuje moj dom, tu sem doma«. O dogajanju v tem tednu j e poročal Radio 94. V eni izmed oddaj so na temo »Moja domovina« s svojimi izvirnimi POHOD NA VREMŠČICO V sredo, 19. oktobra, smo odšli učenci Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada na Vremščico. Zbrali smo se pred šolo in se z dvema avtobusoma in kombijem odpeljali novi dogodivščini naproti. Ob vznožju Vremščice smo ocenjevali nam neznano pot, ki jo bomo morali premagati. Nato smo se primemo obuti in oblečeni podali proti vrhu. Na začetku poti nas je začelo zebsti. Pot pa je postajala vse bolj naporna, zato smo se kmalu ogreli in mraz je popustil. Nekje na sredini poti smo se ustavili, da bi si odpočili in počakali učence nižjih razredov, ki so strmo pot premagovali Počasneje. Vsi skupaj smo nato pomalicali in okrepljeni nadaljevali pot. Od tod naprej seje pot spremenila. Nekaj časa smo hodili po listju in uveli travi, nato po kamenju. Opazovali smo okolico in rumeno obarvan jesenski gozd. Naše oko je zaznalo vsako zanimivost, tudi razvaline cerkve. Utmjeni in zadihani smo končno prišli na vrh. Od tod se je razprostiral čudovit razgled na gore in okoliške kraje. Po skupinskem slikanju in dobljenih žigih smo se začeli spuščati v dolino. Nepoškodovani in zdravi smo se rdečih lic in žarečih oči zgnetli na avtobus in se odpeljali proti domu. Katarina Zidarič in Suzana Poropat Novinarski krožek Občinsko prometno tekmovanje KNEŽAK, 27. OKTOBER 2005 Dan je bil prijetno topel in ravno pravšnji za tekmovanje, ki seje odvijalo na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku. Štirideset učencev iz vseh sedmih šol v občini se je uspešno pomerilo v znanju cestno-prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesi. Pri pripravah so jim pomagali zagnani mentorji, ki so v prostih popoldnevih z njimi vadili in jih skušali čim bolje pripraviti. Pri organizaciji tekmovanja so sodelovali skoraj vsi zaposleni na šoli, pri izvedbi pa še člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica, policisti Policij ske postaj e Ilirska Bistrica in člani Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za nagrade so poskrbeli sponzorji tekmovanja (OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Banka Koper OE Ilirska Bistrica, Policija, Boštjan Antončič, Slovenska vojska, Postojna). Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje. : Zmagovalna ekipa OŠ Knežak z mentorico in vodjo tekmovanja Anico Prosen Ob koncu tekmovanja so bili rezultati naslednji: III. skupina: 1. mesto in pokal: OŠ Toneta Tomšiča Knežak 2. mesto: OŠ Jelšane 3. mesto: OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Posamezniki: 1. mesto: Tine Slavec OŠ T.T. Knežak 2. mesto: Dominik Ludvik OŠ T.T. Knežak 3. mesto: Andraž Butinar OŠ T.T. Knežak IV. skupina 1. mesto in pokal: OŠ Toneta Tomšiča Knežak 2. mesto: OŠ Jelšane 2. mesto: OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica 3. mesto: OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Posamezniki: 1. mesto: Martin Novak OŠ T.T. Knežak 2. mesto: Kristjan Dekleva OŠ D.K. II.Bistrica 3. mesto: Jure Ludvik OŠ T.T. Knežak Prvouvrščeni iz zadnje skupine bo predstavljal našo občino na državnem tekmovanju, ki bo konec meseca maja. Lokacija še ni znana. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem čestitamo. OŠ Toneta Tomšiča Knežak Anica Prosen NAGRADA TOKRAT NA PREGARJE Učenci Osnovne šole Rudija Mahniča-Brkinca Pregaije smo sodelovali v reševanju slovenskega knjižnega kviza, ki ga rešujemo redno in uspešno že osmo leto. Sodelovalo je kar 27.109 učencev iz cele Slovenije. Tema letošnjega kviza j e bila Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska. Letošnji žreb je razveselil našo sošolko Tadejo Poles, ki je srečna nagrajenka kviza. Društvo Bralna značka Slovenije ji podeljuje zimske ali poletne počitnice za dve osebi. Vabi jo, da preživi enotedensko zimovanje v Kranjski Gori ali desetdnevno letovanje v Zambratiji. Sošolci, sošolke in učiteljice ji želimo vesele, razigrane... brezskrbne počitnice in ji še enkrat čestitamo! Jernej Tomažič V___________________________________4 041/811 593 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO S P. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 www.gradbenistvo-saftic.si PRVOŠOLČKI OŠ PREGARJE SE PREDSTAVIJO V letošnjem šolskem letuje v našo šolo vstopilo kar šest prvošolčkov. In to dva fanta, Jure in Erik ter štiri dekleta: Lori, Tjaša, Sara in Barbara. Zanimalo meje, kaj in kdaj jim je najlepše v šoli ter kakšni so njihovi načrti za prihodnost. Odločila sem se napraviti z njimi intervju. Odgovori so bili zelo zanimivi in za njihova leta nepričakovani. Kateri predmet imaš najraje in zakaj? BARBARA: Spoznavanje okolja, ker spoznavam svet. JURE: Najraje imam športno vzgojo, zato ker telovadimo in skačemo čez kozo. LORI: Spoznavanje okolja, ker spoznavamo svojo okolico in svet. SARA: Rada imam telovadbo, ker se igramo z žogo in telovadimo. ERIK: Najlepše mi je pri športni vzgoji, ker rad telovadim. TJAŠA: Telovadbo, rada telovadim, se igram, skačem... Kaj imaš najraje v šoli? BARBARA: Izlete, zato ker ni pouka. JURE: Najraje imam športni dan. LORI: Najlepše mi je, ko gremo na izlet, ker takrat ni pouka. SARA: Najraje v šoli imam svoje prijateljice, ker se z njimi igram v našem kotičku. ERIK: Najraje imam izlete in odmore, ko se igram s prijatelji. TJAŠA: Izlete, ker se rada vozim z avtobusom. Kaj bi rad postal po poklicu? BARBARA: Pevka, ker rada pojem. JURE: Rad bi postal plesalec v cirkusu. LORI: Balerina, ker je zanimiv ples. SARA: Frizerka, rada bi delala lepe frizure. ERIK: Ko bom velik, bi bil rad gozdar in vozil bom drva. TJAŠA: Balerina, ker mi je najlepši ples. Ingrid Poles KROS V sredo, 12. oktobra, smo tekli kros. Proga j e bila dolga 1 km. Jan, Tomaž, Aleš in jaz smo tekli v eni skupini. Aleš je bil četrti, Jan tretji, Tomaž drugi in jaz prvi. Proga je bila zelo naporna, zato sem bil zelo utrujen, ko sem prišel na cilj. Po počitku sem se zmage zelo razveselil. Zelo sem bil ponosen, ker so prijatelji navijali zame. V šoli nam je učiteljica Nives razdelila pohvale in nagrade. Za prvo mesto sem dobil pohvalo, pet žvečilnih gumijev in kemični svinčnik. Tomaž je dobil pohvalo, čokolado in žvečilni gumi, Jan pa pohvalo in čokolado. Z nagrado sem bil zelo zadovoljen. Jani Bobnar, 4.r.OŠ Jelšane TA VESELI DAN ALI SPREJEM PRVOŠOLCEV V SKUPNOST UČENCEV ŠOLE V petek, 21.oktobra, je bil za prvošolce naše šole velik dan. »Kako, velik?« so se čudili prvčki. »To je bil kratek in lep dan,« so nadaljevali. In zakaj je bil ta dan za otroke z mmenimi rutkami tako lep in prekratek? Skupnost učencev šole jih je namreč sprejela v svoje vrste. Priprave na ta dan so aktivno potekale cel mesec. Najprej smo sprejemali ideje, nato načrtovali in končno uresničili vse potrebno za veliki dan. Izdelali smo vabila in tako rešili težave z zapletajočimi jezički, ki bi morali povabiti vse učence in delavce šole na prireditev. Tudi raznašanje vabil ni bilo lahko, vendar smo ob tem spoznali še tiste ljudi na šoli, ki smo jih doslej videli nekoliko manjkrat. Scena je predstavila nasmejane obrazke prvošolcev, ki so kukali skozi okna šole, obdane s cvetjem in pokrite z mavrico. Vaje za nastop na prireditvi kot dokaz, da smo sposobni sodelovati v šolski skupnosti, so bile pogoste in zelo resne. Zelja po enakovrednosti z učenci iz višjih razredov je bila prav goreča. V zadnjem tednu priprav so se v šoli dogajale skrivnostne dejavnosti. Na sicer tihem prireditvenem proštom v telovadnici je bilo kar naprej živahno. Vsakokrat, ko smo pokukali iz učilnice, pa je vse potihnilo. Ugotovili smo, da nam vsi na šoli pripravljajo presenečenja. »Kako pa naj zdržimo do velikega dne?« smo se spraševali. Pa smo, zdržali namreč. V dopoldanskem času, pred slavnostno prireditvijo, sta nam pri tem pomagala Modri medvedek iz Cicibana in Švigazajček. Joj, kako sta bila prijazna, pa smešna tudi! Ponovili smo še o naših dolžnostih, slavnostno okrasili učilnico in nekoliko v strahu odšli na prireditveni prostor. Začelo seje. Ampak.... mi smo suvereno in glasno nastopili. Takoj so vedeli, da smo iz pravega testa. Predsednik Skupnosti učencev šole nam je čestital in nam dal darila, ravnateljica nas je vzpodbudila k nadaljevanju pokazanega. Vsi učenci šole so nam skupaj z razredniki in učitelji zares pripravili presenečenja - darila v obliki nastopov. Z odprtimi usti smo spremljali dramatizacije, glasbo, ki so jo sošolci izvabili iz klavirja, violin in harmonike, ples in petje obeh pevskih zborov. Po prireditvi pa smo se razveselili velike in okusne torte, s katero so nas pogostili praznično oblečeni devetošolci. Zares smo se počutili glavni in pomembni, zato hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali. Obljubo, da vam bomo v pomoč, bomo držali. OŠ Toneta Tomšiča Knežak Morena Hostinger rojstva? 25. marec, 1959. Vaša najljubša barva? Rjava, modra- kot oči mojih sinov. Kaj imate poleg glasbe najraje? Literaturo- pisanje knjig za otroke (Pujsa) Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo? Pri treh letih. Kitaro sem začel pri 19. letih, prej sem igral harmoniko. Koliko časa se na dan posvetite glasbi? Vadim samo pred nastopi. S čim se ukvarjate v prostem času? Z gospodinjstvom in otroki, skrbim tudi za izgubljene živali. Kateri vam je najljubši dogodek iz osnovne ali srednje šole? Konec šolskega leta. Kateri predmet vam je bil v osnovni šoli naj ljubši? Vsi, saj sem bil odličen. OKREPČEVALNICA V.... TRNOVO Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974 WJšSu‘ ■ G33ti© :mm NUDIMO HLADNE NAREZKE - DOMAČI PRŠUT - SUHE KLOBASE - OVČJI SIR * ODLIČNA ODPRTA VINA* TOPLI NAPITKI - KUHANO VINO - VROČA ČOKOLADA 'ENO LAŠKO PIVO Čeprav nas je malo, ste se odločili, da pridete k nam? Zakaj? Zato, ker ste majhni in ker me je prijazno povabila vaša učiteljica Nives Pirih. Doma imate družino. Ali imate tudi kakšnega hišnega ljubljenčka? Da, morskega prašička. Kdo so vaši glasbeni vzorniki? Sam. Ali se vam na koncertu pripeti kaj zabavnega ali nenavadnega? Da, velikokrat. Nekoč so mi z mikrofonom zbili zob. Kako vam uspeva biti tako preprost? Pameten sem. Preprosti so pametni ljudje. Katero stvar bi najbolj pogrešali v svojem življenju? Svojo družino. HVALA, DA STE NAM ZAUPALI TOLIKO LEPIH STVARI. Novinarji 5.r. OŠ Jelšane AVTOŠOLA MEŽA,o, Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. INTERVJU Z ADIJEM SMOLARJEM Ali bi nam zaupali vašo letnico MF SAJETA NA KONGRESU MLADEGA FORUMA Člani Mladega foruma (MF) Šajeta Ilirska Bistrica so se 22. in 23. oktobra udeležili Kongresa Mladega Foruma Socialnih demokratov (MF SD), kije potekal v Novi Gorici. Izvolili so novo predsedstvo, ki ga bo vodil novi stari predsednik Dejan Levanič, seznanili so se z delom MF SD v mandatnem obdobju 2003-2005, razpravljali o strategiji do leta 2009 ter izvolili člane nadzorne komisije in sveta. Ime organizacije so uskladili z imenom stranke, ki se je iz Združene liste socialnih demokratov preimenovala v Socialne demokrate. Zbrane so pozdravili predsednik MF SD Dejan Levanič, predsednik SD Borut Pahor, župan Nove Gorice Mirko Brulc, predstavnik Delavske zveze ter predstavnik hrvaške prijateljske organizacije. Vsi gosti so na različne načine izpostavili vprašanje, v kolikšni meri je naša država socialna ter kako bi lahko le-to učinkoviteje dosegli. Ob obravnavi poročila za prejšnje mandatno obdobje je prevladovalo mnenje, da je Mladi Forum na dobro začrtani poti, mnogo vprašanj pa je še ostalo odprtih. Najbolj zanimiv del kongresa so bile vsekakor volitve članov in članic v najvišje organe MF SD. Volitev seje udeležilo 73 delegatov, med katerimi sva bila tudi dva iz MF Šajeta Ilirska Bistrica, in sicer Eva Kavčič ter Ivo Tijan, Astrid Maljevac pa se je kongresa udeležila kot gostja. Ob koncu kongresa so sprejeli še resolucijo “Poštena trgovina zdaj!”, s katero se pridružujejo gibanju za izboljšanje položaja razvijajočih se držav s pošteno in pravično svetovno trgovino. V MF SD se zavzemajo tudi “Za večjo participacijo mladih", tako za večjo informiranost kot vključenost in delovanje mladih v političnem življenju in civilni družbi. Mnogo ljudi, posebej pa mladih, namreč enači politiko samo s tistim, kar vidijo na televiziji in v parlamentu. Politika pa človeka v bistvu spremlja vsak dan, na vsakem koraku, od tega, ko se pogaja npr. za višjo plačo ali pa ko želi speljati nek projekt (za mlade) v lokalni skupnosti. Sprejeli so še resolucijo, ki nosi naslov “Spremembe za ljudi in ne za kapital!” Po enem letu vladavine desne koalicije se Sloveniji namreč obetajo spremembe, ki pomenijo korenit zasuk v primerjavi z dosedanjo prakso in koncepti. MF SD meni, da so reforme vsekakor izjemno pomembne, a ne na takšen način, kot se sprejemajo sedaj, še posebej so proti kakršnemkoli uvajanju plačevanja študija. Za MF Šajeta, Ivo Tijan V DECEMBRU Vam nudimo Miklavžev popust ž. dolgi plašč 80% volna. 31.990 -20% ž. jakna 80% volna... 26.990 -20% m. plašč 80% volna.... 38.990 -20% m. jakna 80% volna.... 24.990 -20% ž. Bunda.............. 17.990 -20% m. Bunda.............. 18.990 -20% perilo Galeb ž. in m.... -10% perilo Lisca ž.........-10% Trgovina se nahaja ob avtobusni postaji v Ilirski Bistrici Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NATIBu GUME ZAMENJUJE! Za ljubitelje živali____________ GETTINGER MINI PRAŠIČ Gettinger prašičje pasma prašičev, ki potekajo iz Vietnama. V domovini jih gojijo za meso in tehtajo do 80 kg, v Nemčiji pa so s selekcijo vzredili Gettinger prašiča, ki pa je ena najmanjših pasem prašičev, manjši so le ameriški mini pujsi. Tehtajo največ do 20kg. Prašiče imajo v razvitem svetu kot hišne ljubljenčke, nimajo nobenega vonja in so izredno čisti. Naučijo se hodit na potrebo na določeno mesto, če so v stanovanju nimajo ščetin. Obstajajo tri vrste: beli, čmi in roza kot navaden prašič. Niso občutljivi na mraz zato pri nas lahko živijo tudi v vrtu celo leto. Samica je breja tri mesece-tri tedne-tri dni, skoti od 4-12 mladičev, kateri že po dveh dneh dirkajo naokrog. Hrana je enostavna - jedo kuhan krompir, kruh, zrnje, skratka vse rastlinsko, so zelo hitro učljivi. KRŠKO POLJSKI PRAŠIČ -STARA AVTOHTONA SLOVENSKA PASMA Krškopoljski prašič, edina slovenska avtohtona pasma prašičev, j e bil v letih 1970-1990 močno zapostavljen, medtem ko danes zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti domačih živali vse bolj pridobiva na pomenu. V ospredje prihajajo tudi biološke značilnosti in prednosti pasme, ki so bile zaradi tržne usmeritve v prašičereji zanemarjene. Pasmo odlikuje izredna odpornost, dobra prilagodljivost skromnim pogojem reje in prehrane ter kvaliteta mesa. Krškopoljsko pasmo prašičev odlikuje srednje dobra plodnost, dobra ješčnost in rastnost do velikih telesnih mas. Rohrman (1989) navaja, da krškopoljsko pasmo prašičev odlikuje dobra kakovost mesa. Eiselt (1971) je ugotovil, da je za predelavo v trajne izdelke, zlasti za predelavo v pršut, meso krškopoljskih prašičev znatno boljše kot meso modernih pasem. Kakovost mesa zaradi raznolike hrane poudarja tudi neznani avtor (1956) v članku Priznanje črnopasastemu prašiču. Avtor članka navaja, da so iz krškopoljskih prašičev začeli izdelovati kranjske klobase, in poudarja, da se PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si okoliša krškopoljskega prašiča in cvička večinoma prekrivata. Krškopoljski prašič je edina slovenska avtohtona pasma prašičev. Odlikuje jo izredna odpornost, dobra prilagodljivost na skromne razmere reje in prehrane ter dobra kakovost mesa. Krškopoljski prašič se od komercialnih križancev razlikuje v mnogih lastnostih. Nekatere od teh razlik so genetsko pogojene, druge so nastale zaradi okoliških dejavnikov. Večja zamaščenost krškopoljskih prašičev ter svetlejša barva dolge hrbtne mišice sta verjetno posledici genetskih vplivov in vplivov okolja. K prvemu nas napeljuje dejstvo, da je krškopoljski prašič v preteklem stoletju veljal za bolj sposobnega pri nalaganju maščobnega tkiva kot druge pasme ter da se za zmanjšanje zamaščenosti in napak mesa modemih pasem že dolgo izvaja intenzivna selekcija, ki pa pasme krškopoljski prašič ni zajela v večjem obsegu. DIVJI PRAŠIČ Na kratko si oglejmo kako izgleda divji prašič. Zajetno telo nosijo kratke in močne noge. Prednji del telesa je posebno močan. Dolga, klinasta glava se postopno zožuje v koničast rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. Oči so razmeroma majhne, uhlji pa kratki. Telo pokriva močna ščetinasta dlaka, kije sivo rjava do temno ijava. Mladiči so svetlo rjavi, s temnimi vzdolžnimi progami. Pri odraslih živalih so posamezne dlake tudi bele. Po sredini hrbta je dlaka daljša, na trebuhu pa gostejša in volnata. Zobni niz je bolj ali manj popoln, vsi zobje pa zrastejo v tretjem letu. Velike podočnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom čekani, ki so pri samcih močnejši kot pri samicah. Kočniki imajo nizke krone in grbičave površine. Divji prašič je previdna in razumna žival. Aktiven je največ ponoči. Je vsejed, večino v prehrani pa sestavljajo podzemski deli rastlin in plodovi. V zemljo rije za nevretenčarji, rad pa se loti tudi mrhovine. Svinje in mlade živali se družijo v trope. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se Oglzjle sijtabsM širni} y rbilbzZuh približajo le v času parjenja (bukanja), to je od novembra do januarja. Svinja nosi 108-120 dni, skoti pa do 10 mladičev, od katerih jih preživi največ osem, to je, kolikor seskov ima svinja. V tem obdobju zapusti skupnost in iz rastlinskega materiala in podlanke zgradi gnezdo. Ob rojstvu živali že vidijo in so odlakane. Matijih doji pol drugi do pol tretji mesec. Svinje so spolno zrele v 8.-10. mesecu, merjasci pa nekoliko pozneje. Življenjska doba divjega prašiča je 8-10 let. Najpomembnejši naravni sovražnik je volk, ki jim je še posebno nevaren v visokem snegu. Njegov življenjski prostor pri nas so listnati in mešani gozdovi, ustrezajo pa mu tudi obsežnejša močvirja. V gorah živi do gozdne meje. Za zgodovino divjega prašiča na Slovenskem je bistvenega pomena odredba cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala divje prašiče v prosti naravi povsem zatreti. Po tem obdobju so bili v naših krajih praktično iztrebljeni. Odtlej so se divji prašiči vse pogosteje pojavljali v Beli Krajini, v okolici Novega mesta in v Mali gori. To območje so do konca 20. let tudi povsem poselili, prodirali pa so še naprej. V naslednjih dvajsetih letih so se divji prašiči razširili na Snežnik, Kočevsko, v Zasavje, okolico Celja, Haloze in na Boč. Leta 1926 so se pojavili tudi na Pohorju in leto pozneje na Kozjaku (Paitler, 1927). Konec štiridesetih let so se divji prašiči začeli pogosteje pojavljati na Krasu in Tolminskem, v začetku petdesetih let pa tudi v Julijskih Alpah. V petdesetih letih so postajali vse pogostejši tudi v vzhodni Sloveniji, razen Prekmurja, kamor so se po odstranitvi ograje na državni meji razširili z Madžarske. Dandanes divji prašič poseljuje, bodisi stalno bodisi le občasno, celotno ozemlje Slovenije, domala do same obale. Pripravil G. Kinkela http://zoopark.moi-album.com Bližajo se novoletni prazniki. V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo z izbranimijedmi domače kuhinje,jedmi z žara, divjačino ali s picami. MK Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 05/783 56 30. Če Vas Lahkota in žeja prime, smo mi tu, da Vas mine ! KARATE SEMINAR V soboto, 29. oktobra, je v Sežani potekal karate seminar, ki ga je vodil Tone Ančnik, trener iz karate kluba Črnuče. Seminarja se je udeležilo več kot 50 karateistov, iz 4 klubov, karate kluba Sežana, karate kluba Črnuče, karate kluba Zmaj iz Ljubljane in karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica, (Rosana Uljan, Eneja Celin, Samanta Mikuletič, Doris Brne, Darjan Smajla, Tine Maljevac in Špela Muha). Seminar je bil sestavljen iz treh treningov, in sicer je bil prvi trening zasnovan na karate tehniki s poudarkom na zavedanju svojega telesa, tema drugega treninga je bil ritmični boj in delo v parih na fokuserjih, tretji del treninga pa je bilo tekmovanje v športnih borbah. Glavni namen seminarja je bilo druženje in sodelovanje s karateisti iz drugih klubov, učenje novih ter drugačnih načinov treninga ter spoznavanje karateja kot veščine, pri kateri moraš svoje telo in duha pripeljati do tega, da delujeta kot eno. Izpopolnjevanje že znanega ter učenj e novih in nepoznanih stvari v takšni obliki, kot je seminar oziroma druženje, je v veliki meri koristno nam vsem, saj se tako lahko največ naučimo. Shotokan karate klub Muha Spela Ilirska Bistrica OGNJENI KRST TEJE JENKO Karateisti Shotokan karate kluba soboto, 19. novembra, udeležili mednarodnega turnirja Grand prix 2005 v Sevnici. Na tekmovanju je sodelovalo preko 370 tekmovalcev iz 45 klubov iz 6 držav, ki so tekmovali v katah posamezno, katah ekipno ter v športnih borbah. Med bistriškimi karateisti je »ognjeni krst« odlično prestala najmlajša udeleženka tekmovanja Teja Jenko, ki je v konkurenci deklic 6-7 let v katah posamezno premagala vso konkurenco in zasluženo stopila na najvišjo stopničko ter domov s ponosom odnesla svojo prvo zlato medaljo. V kategoriji kate deklice 8-9 let je Anita Janežič osvojila 2. mesto, Tamara Brozina pa je v isti skupini žal izpadla v prvem kolu. V kategoriji kate deklice 10-11 let je Urška Jenko osvojila 2. mesto. Dekleta so se izkazala tudi v kategoriji kate ekipno, kjer so v postavi Urška Jenko, Anita Janežič, Tamara Brozina osvojile 1. mesto. Pri dekletih v kategoriji kate 12-13 let je Monika Tomažič izgubila v boju za 3. mesto in tako pristala na 5.-6.mestu. Pri fantih v katah 12-13 let pa je Tiln Muha osvojil 3. mesto. V kategoriji dekleta kate 14-15 let so se izkazale Rosana Uljan, kije osvojila 3. mesto, Saša Štefančič z drugim mestom in Tamara Kovačevič, ki je bila v tej konkurenci najboljša. V kategoriji dekleta kate ekipno 14-15 let so dekleta v postavi Rosana Uljan, Tamara Kovačevič in Saša Štefančič pa so osvojile 1. mesto, ekipa v postavi Eneja Celin, Samanta Mikuletič, Monika Tomažič pa je bila druga. Pri fantih v katah posamezno 14-15 let je zmago slavil Darjan Smajla, v kategoriji višje, 16-20 let, pa je Tine Maljevac zasedel 2. mesto. Darjan Smajla je v borbah 14-15 let, -65 kg zasedel 5.-6.mesto, Tine Maljevac pa je bil v borbah 16-17 let -65 kg drugi. V katah ekipno so Darjan Smajla, Tiln Muha in Tine Maljevac osvojili 2.mesto. V katah pri članicah pa je Špela Muha zasedla najvišje mesto. Muha Špela Ilirska Bistrica so se pod vodstvom trenerke Špele Muha v I PROGRAM PRIREDITEV I ZA MESEC DECEMBER 2005 ŠPORTNA REKREACIJA - ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2005-2006 športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici nedelja, 4., sobota, 10., nedelja, 11. in nedelja, 18. decembra; | - MEDNARODNI VETERANSKI TURNIR V MALEM | | NOGOMETU 2005 j športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici sobota, 3. decembra, od 13,00 ure dalje - ZIMSKA LIGA V ODBOJKI 2005 -2006 - MOŠKI, 1. TURNIR športni objekt v regiji, sobota, 17. decembra, od 15,00 ure dalje prijave: Športna zveza II. Bistrica, tel.: 7111900 ali 041 578 613 - ZIMSKA LIGA V ODBOJKI 2005-2006 - ŽENSKE, 2. TURNIR športni objekt v regiji, sobota, 24. decembra, od 15,00 ure dalje | prijave: Športna zveza II. Bistrica, tel.: 7111900 ali 041 578 613 | L — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J 7. VETERANSKI TURNIR MALEGA NOGOMETA LETOS VEČ EKIP IN PESTRA UDELEŽBA V organizaciji Športne zveze II. Bistrica bo potekal že tradicionalni mednarodni turnir v malem nogometu za veterane 35+. Tekme bodo v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v soboto, 3. decembra, od 14. ure dalje. Udeležbo sta napovedali dve domači ekipi (NK II. Bistrica, Kočanija), ekipa NK Košana, NK Primorja, Džedo Marmi s.p iz Postojne in Pivovarna Mahnič iz Kozine ter iz Hrvaške (NK Klana in NK Buzet). Vsi ljubitelji športa si lahko ogledajo nastope bolj ali manj znanih igralcev iz nekdanje nogometne scene, ki se še vedno aktivno udeležujejo rekreativne tekmovalne dejavnosti. Cilj organizatorja je prav v tem, de se na turnir povabi nekdanje igralce, ki so po večini še vedno nosilci dejavnosti v svojem matičnem nogometnem klubu ter da ob tej priložnosti izmenjajo izkušnje in poglobijo nekdanje vezi. ODBOJKA 2004 - 2005 EKIPA POSTOJNA NAJBOLJŠA V PRETEKLI SEZONI Šesti, zaključni, odbojkarski turnir za ženske v sezoni 2004-2005 so ekipe odigrale v soboto, 12. novembra, v telovadnici osnovne šole v Košani. Na zaključku je tokrat nastopilo le troje od šestih ekipe iz regije. Udeleženke so se pomerile po turnirskem sistemu, tako daje vsaka ekipa odigrala dve tekmi. Rezultati tekem: KZŽ : PIŠKOTEK 0:2 (11:20,8:20) PUPE : KZŽ 2:0 (20:05,20:07) PIŠKOTE : PUPE 0:2 (16:20, 16:20) 3. POKALNA TEKMA V nedeljo, 13. novembra, je v športni dvorani Šenčur v organizaciji Karate zveze Slovenije in domačega Karate kluba Shotokan Kranj kot tehničnega organizatorja potekala zadnja, 3. Pokalna tekma za Pokal Slovenije 2005 za najmlajše, malčke in malčice, mlajše in starejše dečke in deklice ter mlajše kadete in kadetinje, in sicer v katah posamično in ekipno ter v kihonu, jiyu in športnih borbah. Tekme se je poleg bistriškega Shotokan karate kluba Muha Špela udeležilo še 30 klubov s skupno 255 tekmovalci, ki so opravili 342 posamičnih nastopov in 33 nastopov v ekipnih katah. Pri mlajših deklicah (letnik 1995/ 1994) je v katah posamezno Urška Ski opening Arraba 4 dni že za 38.700 SIT www.grem.si Jenko osvojila 2. mesto, v yiju-38 kg pa je osvojila 3. mesto. V kategoriji malčice (letnik 1997/1998 -33 kg), sta 3. mesto osvojili Anita Janežič in Tamara Brozina. Pri mlajših dečkih (letnik 1995/1994) je v yiju -33 kg Žiga Turk osvojil 3. mesto. Pri mlajših kadetinjah (letnik 1990/1990) so slavile bistriške karateistke, saj so z odličnimi nastopi premagale vse nasprotnice in si med seboj razdelile medalje. Zmagala je Saša Štefančič, Tamara Kovačevič je bila druga, Doris Brne in Rosana Uljan pa sta osvojili 3. mesto. Tudi pri ekipnih nastopih so slavile bistriške tekmovalke, in sicer so si 1. mesto priborile Eneja Celin, Rosana Ulj en in Samanta Mikuletič, drugo pa je pripadlo Doris Brne, Tamari Kovačevič in Saši Štefančič. Pri mlajših kadetih (letnik 1990/1990) je Darjan Smajla zasedel 2. mesto. V športnih borbah pri mlajših kadetinjah (letnik 1990/1990 -48 kg) sta si 3. mesto delili Tamara Kovačevič in Eneja Celin. V borbah -55 kg je Rosana Uljan osvojila 2. mesto, Saša Štefančič pa je bila druga v borbah +55 kg. Čestitke mladim športnikom! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA susec v& Lestvica 6. turnirja: 1. PUPE 2 2 0 4:0 (+36) 10 točk (4+6) 2. PIŠKOTEK 2 11 2:2 (+13) 7 (2+5) 3. KZŽ 2 0 2 0:4 (-49) 4 (0+4) Vsaka ekipa je odigrala dve tekmi in prejela po dve točki za vsako zmago ter točke od 6 pa navzdol glede na uvrstitev na turnirju. Končna lestvica za sezono 2004-2005: 1. POSTOJNA 44 točk; 2. PIŠKOTEK, Knežak 38 točk; 3. PUPE, Postojna 17 točk\ 4. W. ZMAJKE 20 točk, 5. MIŠKE, Pivka 12 točk in 6. KLUB ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, II. Bistrica 12 točk. Vse ekipe so po zaključku tekmovanja prejele pokale in povabilo k sodelovanju tudi v naslednji sezoni, ko bodo tekmovanja izpeljana na podoben način. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Zimska liga malega nogometa 2005-2006 VELIKO ZANIMANJE ZA ZIMSKO LIGO Športna zveza Ilirska Bistrica to zimo, tokrat že osmič, organizira Zimsko ligo malega nogometa. Tekmovanje, ki bo potekalo v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča, se začne že v nedeljo, 27. novembra, in bo zaključeno s finalnimi obračuni sredi februarja 2006. Tekme bodo na razporedu vsak vikend, predvsem ob nedeljah, ko so prosti termini v športni dvorani. Udeležbo v ligi je do predvidenega roka novembra potrdilo 16 ekip. Te bodo nastopile najprej v predtekmovanju, ki bo potekalo v dveh skupinah po osem ekip. V zaključnem delu pa bo sodelovalo le osem ekip, po štiri najboljše iz vsake skupine. Zanimanje za tekmovanje je letos precej naraslo, saj so se po poteku roka prijavile še tri ekipe. Te pa, na žalost, ni bilo več mogoče vključiti v tekmovanje. V ligi sodelujejo v naj večjem številu ekipe iz bistriške občine. Tokrat nastopajo celo štiri ekipe iz sosednje postojnske in sežanske občine, tudi letos pa ste se tekmovanju pridružili dve ekipi iz Hrvaške. Obiskovalci si lahko obetajo zelo dober nogomet, saj bodo poleg rekreativcev nastopili še registrirani igralci nogometa, tudi iz naj višjih lig. Dodatne informacije nudi Športna zveza na sedežu v Sokolskem domu ali po telefonu 041 578 613. Vse ljubitelje športa pa poziva, da si tekme v naslednjih mesecih tudi ogledajo. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA PRVI LETOŠNJI TRENING NA SNEGU Smučarski klub Snežnik j e letos začel smučarsko sezono že zelo zgodaj. Med jesenskimi počitnicami, 2. novembra, se je ekipa, ki jo je sestavljalo sedem tekmovalcev (otrok) in trije učitelji, odpravila na prvo letošnje smučanje oz. trening. Z lastnim prevozom smo se odpravili v Avstrijo na 3200 m visok Moltaler, enega od ledenikov v naši sosednji državi. Vodja ekspedicije je bil Rihard Udovič, ki je v sodelovanju z drugimi slovenskimi smučarskimi klubi, predvsem SK Logatec, omogočil 4- dnevno pripravljanje na tekme, ki tekmovalce čakajo to sezono. Vsak dan smo smučali od 9 h do 15 h. Otroke smo navajali na novo smučarsko opremo, zadnja dva dneva pa so trenirali na progi za veleslalom. Spali smo v t.i. dijaškem domu v dolini, kjer so nas postregli z zajtrkom in večerjo. V Ilirsko Bistrico smo se vrnili 5. novembra, vsi celi in zdravi. Lahko rečem, da smo te dneve maksimalno izkoristili. Težimo k temu, da bi bilo takšnih odprav čim več, saj čim več snežnega treninga pripomore k boljšim rezultatom. Ana Rozman VABILO NA SMUČARSKI SEJEM SK Snežnik bo v soboto, 17. decembra 2005, organiziral smučarski sejem. Ta bo potekal v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici od devete ure zjutraj pa do tretje ure popoldan. Smučarsko opremo bomo sprejemali med 9. in 10. uro. Na sejmu bo mogoče poravnati tudi članarino SK Snežnik in naročiti učiteljske nalepke. Vabljeni vsi ljubitelji belega športa. Več informacij na: httn://w\vw.sk-sneynik.nrg/. Vstopnine ni! ROKOMETNI KLUB ILIRSKA BISTRICA SPET V l.B LIGO Prvotni namen članka, predstavitev članov upravnega odbora kluba, bom izkoristil tudi za predstavitev najnovejše pobude upravnega odbora, in sicer ustanovitev ženske članske ekipe, ki naj bi začela s tekmovanji v l.B državni ligi v sezoni 2008/2009. “Že na prvem sestanku upravnega odbora kluba so me člani odbora seznanili s pripravami na prijavo ženske članske ekipe v l.B ligo. Nastopanje kluba v članski konkurenci je velik finančni zalogaj, zato j e ena od prioritet upravnega odbora poiskati generalnega pokrovitelja-sponzorja kluba. Pogovori z nekaterimi potencialnimi pokrovitelji so v teku in upam, da bodo uspešno zaključeni,” je povedal Srečko Sanabor, predsednik kluba, tudi sam nekoč rokometaš ter eden večjih sponzorjev kluba, ki je v letošnjem letu na mestu predsednika zamenjal Darka Štembergerja - Žico. “Klub j e z žensko člansko ekipo že nastopal v 1 .B ligi v sezoni 1997/1998. To so bila mlada dekleta, ki so v času šolanja v srednjih šolah (Postojna, Sežana) redno obiskovala treninge ter tekmovanja, z odhodom na fakultete oz. zaposlovanjem pa so se začeli pojavljati resni kadrovski problemi. V klubu so se odločili za prekinitev sodelovanja v tem tekmovanju ter usmeritev vseh sil v promocijo rokometa v osnovnih šolah v občini. Velik odziv, prizadevnost trenerjev ter članov uprave so z leti pripeljali do tega, da v sezoni 2005/2006 klub šteje 140 članov, ki tekmujejo v šestih dekliških ter dveh deških selekcijah,” je bil jedrnat Darko Štemberger, podpredsednik kluba. Drugi podpredsednik kluba Stevo Grubič-Stipe, vodja in trener ženske članske ekipe, kije nastopala v sezoni 1997/1998, pravi, da se v klubu zavedajo, da poleg domačega igralskega kadra klub potrebuje tudi domač trenerski kader, zato so v letošnjem letu poslali na izobraževanje 5 trenerjev, ki so uspešno opravili šolanje ter si pridobili naziv trener 2. stopnje. Ti trenerji sedaj trenirajo vse kategorije-mini rokomet, ml. deklice B, ml. deklice A, starejše deklice, kadetinje in mladinke ter deške selekcije. Dragan Grubič, predsednik strokovnega sveta in perspektivni mladi trener, ki že dosega vidne rezultate z dekliškimi selekcijami, se trenutno kali v l.B ligi z žensko člansko ekipo Sežane, in sicer kot pomočnik trenerja. Kot trener bodoče ekipe pričakuje, da bo jedro ekipe tvorila sedanja generacija starejših deklic, ki uspešno združuje rokomet ter šolo in trojica igralk, ki v okviru dogovora o sodelovanju zastopa barve Sežane ter si tako nabira prepotrebne izkušnje. Prednost te generacije je po Grubičevih besedah v tem, da ima možnost šolanja v domačem kraju, s tem pa možnost rednega ter resnega treniranja. Sam pravi, da bodo potrebovali kvalitetne pogoje za delo, pet treningov tedensko ter da bo to kar velik organizacijski zalogaj za klub. Boštjan Tomažič, trener deških selekcij. Za njim je zelo uspešna igralska kariera. Devet let je branil barve hrpeljskega Jadrana, eno leto Kopra. Po končani karieri seje preselil v II. Bistrico ter sprejel ponujeno mesto trenerja. Kot najbolj uspešno ocenjuje sezono 2003/2004, ko bi z malo športne sreče prišel z ekipo v polfinale državnega prvenstva.Tudi Tomažič ocenjuje sedanjo generacijo starejših deklic za zelo perspektivno, zato jim je pripravljen posredovati svoje pridobljeno igralsko znanje ter pomagati Draganu pri pripravi ekipe. Ocenjuje, da mora ekipa še veliko delati na posameznih igralnih mestih ter individualnih sposobnostih. In kaj pravi Gordana Grubič, ki skrbi za blagajno kluba ter njegovo dokumentacijo? “VELIKODELA NAS ČAKA!!!" mš Izobrazba ni pomnjenje. Je vedenje, kje poiskati, kar želiš vedeti, in je vedenje, kako uporabiti novo znanje. VVilliam Feather Vesele božične praznike in veliko uspeha v letu 2006 Vam želi Ljudska univerza Ilirska Bistrica. Brezplačni mali oglasi PRODAM V Ilirski Bistrici, Prešernova ulica 25/a, prodamo stanovanje 67 m2. Tel. 041 696-714 V Ilirski Bistrici, Tavčarjeva 7, prodam stanovanjsko hišo, 110 m2, zgrajena I. 1964, z dvoriščem in zemljiščem skupaj 600 m2, garaža, dve kopalnici, dve kuhinji.... Cena: 30.000.000SIT Tel.: 05/71-44-082 Prodam stanovanje v Opatiji, 65 m2, II. nadstropje, sončna stran, pogled na morje, informacije zvečer na tel.: 00385 51 715 047 Prodamo hišo na Bazoviški 31 v Ilirski Bistrici. Tel.: 05/714 40 34 V Ilirski Bistrici prodamo večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 mio SIT. Tel.: 031/487 227 Prodam enoinpolsobno stanovanje, 45 m2. Tel.: 041/566 889 Prodam zidani garažo v Tomšičevi ulici -Trnovo. Tel.: 031/682 124 Prodam zmrzovalno omaro (šest predalov) za 10.000 SIT. Samo resni pokličite na tel.: 040/640429 Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, v Ilirski Bistrici, rozmanova ulica. Tel.: 041/ 230 853 Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1,4i za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/ 714 20 92 ali 051/603 141 V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829 Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793 Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/ 339 204. Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2000 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397. Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 ODDAM Oddam dvosobno neopremljeno stanovanje v Prešernovi ulici. Tel.: 041/546 214 Oddam lokal v Ilirski Bistrici (bivša Planika). Info: 031/453 340 ali 041/245 160 V centru Ilirske Bistrice oddam prostor, primeren za pisarno ali trgovino (25-30 m2), lasten vhod. Cena po dogovoru. Tel.: 05/714 5018 Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/ 363422 V najem oddamo opremljeno pisarno površine 40 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM Najamem stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/769 004 Najamem garažo za osebni avtomobil v okolici Grgorčičeve ulice v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/449 786 (v večernih urah) ŽIVALI Prodam čistokrvnega koker španjela zlato rjave barve, star 13 tednov. Tel.: 041/758 767 (popoldne) Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 STORITVE Starejša gospa iz Zarečice išče pomoč v gospodinjstvu ter 24-urno oskrbo. Informacije na 05/714 64 77 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/788 50 79 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 040/905 356, 05/72 10 888 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Izpiti iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Informacije na 041/762 724 I--------------------------------------------1 | V Ilirski Bistrici je pričela delovati skupina anonimnih alkoholikov. Srečanja so ob četrtkih ob 19.30 v prostorih Centra za socialno delo, na . Tavčarjevi 15, blizu avtotrgovine. Za informacije lahko pokličete I na tel. št. 041 626 258 | I____________________________________________I Brezplačne male oglase sprejemamo do 20. v mesecu na tel. št. 05/710 03 20 ali po e-pošti. PROSIMO še, da nam sporočite, ko objava oglasov ni več potrebna Dolenje 64, 6254 Jelšane ■i tel.: +386 (6)5/71^42-648. .. GOSTILNA s prenočišči E* 14 14 I Ema Deželak s.p. K OFTtKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 mmm * DIESEL *CUSTOM * SMITH TEKOČINA ZA KONTAKTNE LEČE......1.500 SIT ®C£cy}[y]©m](§K)a rpn^rgc^rLrgrpTn POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 10. 2005 DO 15. 11. 2005 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 46 kaznivih dejanj, in sicer 15 kaznivih dejanj tatvine, 9 kaznivih dejanj vlomov -od tega kar sedem v osebne avtomobile po mestu, iz njih pa so storilci ukradli avto radie- 3 kazniva dejanja ponarejanja denarja, 11 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti, 4 kazniva dejanja lahke telesne poškodbe in eno nasilništvo. Zoper nasilneža je bilo odrejeno pridržanje in je bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku OS v Kopru. Policisti in kriminalisti so obravnavali tudi primer nenadne smrti 19 letnika, za katero se sumi, daje nastopila kot posledica prekomernega zaužitja prepovedanih substanc, o čemer preiskava še poteka. Poleg ponovnega povečanja vlomov v osebne avtomobile v nočnem času, policisti posebej opozarjamo predvsem vse, ki poslujejo z devizami, na pojave vnovčevanja ponarejenih bankovcev EURA v različnih apoenih. Prav tako so v zadnjem obdobju ugotovljeni pojavi romunskih državljanov (romske narodnosti), ki kar na cesti ustavljajo voznike in voznice in jim na silo prodajajo nakit iz rumene kovine, istočasno pa nad njimi izvršujejo tatvine in drzne tatvine denarja. V obeh primerih policisti svetujemo občanom, naj takoj pokličejo št.l 13 in naj si zabeležijo registrsko številko vozila in dmge podrobnosti, nikakor pa naj se ne spuščajo v fizično obračunavanje s storilci. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 37 oseb, ki so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. V navedenem obdobju so policisti obravnavali tudi 18 kršitev javnega reda in miru, 11 na javnih krajih oziroma v gostinskih lokalih in 7 v zasebnih prostorih. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati pri sodniku, dva pa sta bila na policijski postaji tudi pridržana do istreznitve. Poleg tega so posredovali tudi v 6 sosedskih sporih, kjer so sprte sosede napotili na zasebno tožbo. V navedenem obdobju seje na območju naše policijske postaje pripetilo 23 prometnih nesreč, od tega 4 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 19 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja prometne nesreče s kraja pobegnila. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Policisti so obravnavali tudi 9 povoženj divjadi in enega psa. V osmih primerih j e divjad povozil osebni avtomobil, v enem primem pa je vlak povozil dva medvedja mladiča. Našli so tudi povoženega jastreba. POSEBNO OPOZORILO PETARDE !?! Oslepitve, raztrgani in opečeni prsti, požari, prestrašeni sosedje, panične živali... Je vredno poka petarde? Bliža se praznovanje Božiča, novega leta in drugih priložnosti, ko se množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Da bi omilili perečo problematiko ter s tem zmanjšali predvsem število telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic, ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, policisti PP Ilirska Bistrica prosimo in opozarjamo občane, naj uporabo pirotehničnih izdelkov prilagodijo predpisanim omejitvam. Še posebno pozornost naj namenijo uporabi pirotehnike lastnih otrok in mladostnikov - naj se prihajajoči prazniki po nepotrebnem ne spremene v tragedijo. Božidar Štemberger komandir PPIlirska Bistrica * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net iNSTAlACijE Brenčič Jože s.p. IUrsLa BisTiiicA X finfj te) © © ■BS Ecoheat p Eco Part Eca Air CEO Ky Buderus 3rielio Eurotherm KžEdib tel: 05 71416 91 mob: 041 830 408 © Avudmi iiij/sfmui])/ 2o\n m sicuas ‘ vfupvdSA ‘nfvpo.tj A3d°JI 0009 '9/Z ‘A3d°Jl °@£D‘p gpp/ft) o S£l~6ZS~lP0 'Pl - PWSta A -I3JUOUI Ul J3SIAJ3S lSOdOd I)ISNIA0109 - v !jS3jqo Z3jq i>(Ojqo + 6o|od - (DPI 6-1)« -iDfopojd '3!U0seuEd IMlJKsteB!] HMp NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno:(j} pecivo iz kvašenega testa z rozinami, 8. manjše naselje, 12. pokrajina v Romuniji z glavnim mestom Craiova, 13. tokovni odjemnik, preklopnik, l$>. diletant, nestrokovnjak, lS? kositrni list, 17. premetenec, filmska zvezda, 19. ime hokejista Zupančiča, 20. začetnici pisatelja in dramatika Novačana, 21. grška boginja nesreče, 22. črnomorsko pristanišče in letovišče v Ukrajini, 9. priprava za merjenje tlaka, 261 nasilje, 28. srbska igralka in pesnica (Eva), 29. okrajšano ime Edvvard, 31. izraelsko pristanišče, 32. skladišče za ozimnico, 34. gora na Kreti (3498 m), 35. reka v Bosni, pritok Bosne, 37. snov, ki nima svoje prostornine in oblike, S^. zimsko prevozno sredstvo, 39. ljubezen do idiličnosti, 41. latinsko ime za janež,42. hladetina, aspik. Navpično: t> otok pred Splitom,^francoska organistka (Marie-Claire),^?manjši rt, 4. slovenski nogometni trener (Matjaž), eden, 6! vstopnica vozovnica,.#, skupina ptic v letu, S. gora nad Kobaridom, 9. ameriški filmski režiser, scenarist in igralec (Rob), 10. ime češkega pisatelja Jiraseka, 11. Helena, 16. snov s prijetnim vonjem, 18. ptičja samica, 21. vzdevek glasbenika Aleša Kersnika, 25. znižana nota D, LL>. italijanski slikar iz 14. stoletja (Francesco), 25. grška mitološka vila, pristojbina, fiz zaslon, 29. uradni razglas, 30. hči Akrizija in Evridike v grški mitologiji, 33. reka v Srbiji, pritok Kolubare, 36. otok jugovzhodno od Splita, 37. francoski smučar (Christopher), 40. italijanski spolnik. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: ŠARKELJ - PECIVO IZ KVAŠENEGA / TESTA Z ROZINAMI C/ STANIOL - KOSITRNI LIST v/ALAIN - FRANCOSKA ORGANISTKA (MARIE-CLAIRE) TRAINI - ITALIJANSKI SLIKAR IZ 14. STOLETJA (FRANCESCO) «_/ GALERTA - ASPIK, HLADETINA GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. i? 2 A- 3 L 4 < 5 __ E 6 L 7J 8 < 9 10 n 12 <0 c T~ A7 ! /3 > 14 L /h f □ 15s 7 A ! 6 L 17—- I l □ 18 fr L □ 19 20 A aJ □ C □ 22 23 J) 24 / A Pr K 25 O n Af 26 V 27 —- t L 6 t □ 28 □ 29 _ L xb 31 Ar K A □ 32 33 □ 35 < rt ! 36 □ 37 38 A a/ I 39 40 4,A /v) i 42 £ A L £ r N PRODAJATE NEPREMIČNINO ? NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves i / * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba $ * posteljnine / * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO sir NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) POSTEUNINA - FLANELA -40% PREŠITE ODEJE -10% ODEJA -10% BRISAČE -15% * plastificirani prti 1BLAGO ZA ZAVESE : umetno usnje skaj ŠIVANJE ZAVES BREZPLAČNO! Nudimo redni mesečni popust na metražno blago, brisače in flanelaste rjuhe. & METRAŽNPj koliSter o v t o Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta agila, corsa, astra, meriva, zafira, vectra, signum, vivaro, combo NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL0 SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA J SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE - zaključek leta IGRA ANSAMBEL VENTILČKI PR 0 JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net U_L _ PARK TEL.: 71 45 144 PIZZA CALZ0NE 950 SIT RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9-22 URE REŠITEV OKTOBRSKE KRIŽANKE: VODORAVNO: l. NAPRAVA, 8. PLOŠČA, 14. AKROMAT, 2I. ENOJNIK, 22. LESTEV, 23. UNISONO, 24. KIRA, 25. NOVOTA, 27. RIOLIT, 29. TED, 30. TAT, 31. VILICE, 32. AVALON, 33. KOTT, 34. ARU, 35. EKAR, 36. ANANAS, 37. FAR, 38. RAGUSA, 40. AVEIRO, 42. MANIOK, 45. ALA, 46. KANADA, 48. ESEN, 50. SPA, 51. FILM, 53. KONTRA, 54. BISTRA, 56. TAZ, 57. ARS, 58. MOSKIT, 59. BARTOŠ, 60. MILU, 61. MAKRAME, 63. PARSEK, 65. KOLEKTA, 67. ANAGRAM, 68. ANTARA, 69. ALKMAAR. NAVPIČNO: 5. A(NTON) N(ANUT), 62. R(ADOVAN) G(OBEC), 66. L(OVRO)K(UH AR). — NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za rešitev oktobrske križanke prejme: MARICA MIHEL J, Knežak 126b, KNEŽAK ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! — i r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I I nam pošljite do 16. DECEMBRA 2005 na naš naslov: I I UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, | Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU | GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17 L —---------— —-----------— —------------— — — J Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net Še vedno pričakujemo vaše fotografije za rubriko foto utrinki. Pišite nam, saj se vam marsikaj dogaja. PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih boste lahko izkusili aktivno, razburljivo, dinamično vojaško življenje, se usposobili za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznali boste osnove taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno boste lahko služili vojaški rok v vojašnicah v Postojni in Murski Soboti, ki se bo začelo 16. januarja 2006 ter v vojašnici Novo mesto, ki se bo začelo 27. februarja 2006 in bo trajalo 3 mesece. Med služenjem boste vojaki prostovoljci zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene boste imeli prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Sprejemni pogoji: * državljanstvo Republike Slovenije, * starost med 18 in 27 let, * sposobnost ali delna sposobnost za vojaško službo, * brez priznanega ugovora vesti vojaški dolžnosti, * neodslužen vojaški rok. Prijavite se lahko v Kopru, Piranu, Izoli, Postojni, Cerknici, Sežani in Ilirski Bistrici, v izpostavah in pisarnah Uprave za obrambo Postojna. Če boste izpolnjevali tudi splošne pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. 9 KKJUKAJLCMNUA MJMStRStVO 7A CUAM80 SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZII •w SLOVENSKA VOJSKA V**l immin $ SUZUKI BREZ SKRBI NA POTI S SUZUKIJEVIMI VOZILI NA ŠTIRI KOLESNI POGON SUZUKI GRAND VITARA 2.0 TD 4x4, ABS, avt. klima... SUZUKI JIMNV 1.3 VX 4x4, ABS... VROČA CENA : 5.190.000 SIT VROČA CENA: 3.490.000 SIT AVTOPLUS d.d. Koper Pooblaščeni prodajalec in serviser tel.: 05/613-70-30 v y Istrska cesta 55, 6000 KOPER Nov/ SWIFT NA ZALOGI !! Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Boristav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Boristav Zejnulovič 0 Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszlo Batazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK P0NEDELIEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! •fJostoyd°' Zaposlimo: ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA m/ž na območju Ilirske Bistrice Pričakujemo: ....... , J • najmanj srednješolsko izobrazbo • veselje do dela z ljudmi • samoiniciativnost in • iznajdljivost • komunikativnost • vozniški izpit B kategorije Omogočamo: _ ustvarjalno delovno okolje • strokovno izobraževanje in • izpopolnjevanje • samostojno in dinamično delo • stimulativne zaslužke Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas enega leta, s poskusno dobo treh mesecev in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim življenjepisom ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. in dokazili o izpolnjevanju pogojev OBMOČNA ENOTA POSTOJNA pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: NOVI TRG 5,6230 POSTOJNA |H triglav 5113 SIB inštalacije d.o.o. Jablanica 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net »mmic »K mmi* dni «ne TitiNDi® esmssoci P3/jg|gaBoM I3S) DK&aM ON ¥r$SDHI tSLSm. KOTLI NA POLENA IN PELETE VIEgMANN -vveishaupt- Buderus sime Unical Eurotherm cic ) riello VVVterm Abiasi vsabrus j 1 , mm l.n j j T-«1 : z3k llkd na Suma inženiring do.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 e \ f oj h____ojlc____oJU____oJLl *\ :r 2 'mik mm' J C OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 A 4 oJb 5/ 2)£ cJ U__oJ b___cJli cf v @f=^S]r=TM NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. $> □ o □ ° D ®‘Ž7o 0 MKls ONA&ON 2005 5? D . D o D (§)T7.0 MMjz ONA&ON 2005 ^oetol^ Ona 2005: - Kratka utemeljitev: On 2005: - Letos bomo že enajstič zapovrstjo na valovih Radia 94 in NTR z vašo pomočjo izbirali tisti dve osebi, ki si po vašem mnenju zaslužita laskavi naziv Ona in On 2005. V prvem delu akcije, ki bo potekal do 5. decembra, bomo zbirali predloge s kratkimi utemeljitvami. Njo in Njega iščemo med tistimi, ki živijo na področju slišnosti našega radia, in so v letošnjem letu naredili kaj takega, kar je pritegnilo vašo pozornost. Finalni izbor bo potekal od 5. do 24. decembra (po I. delu akcije - zbiranju predlogov). Kratka utemeljitev: ____________________________________________ Ime, priimek, naslov in telefon glasovalca oz. predlagatelja: 4 Izpolnjene glasovnice nam pošljite na naslov: Radio 94 in NTR, Kolodvorska 5a, 6230 Postojna Vaše podatke potrebujemo zato, ker bomo čisto ob koncu akcije - konec letošnjega leta - izžrebali nekoga, ki si bo prislužil mično nagrado. Kdo sta Ona in On 2005 pa boste lahko izvedeli na sveEani podelitvi priznanj, ki bo januarja 2006. Sabrina Mulec Kolecjgr prireditev Z3 december 2005 KJE KDAJ KDO • . "• ' • • -i-O':• ■ " ;' • ■ • • • .. INFO mmmmmsmmg. Kaj kultura Veseli december v _ 1,1 ’ Krožek umetnostne zgodovine Dom starejših občanov vsak drugi torek Dom starejših občanov Marica Siene Zvin glasba Novoletni koncert Novoletni koncert Ilirska Bistrica Dom na Vidmu gledališče na Reki v mesecu Ouiidd 17.12.2005 ob 19.00 uri Ilirska Bistrica 05/ 7141 244 Pihalni orkester Josip Gragasovič Ilirska Bistrica 041/ 421 210 28.12.2005 ZKD Ivanka Bratovič ob 20.00 uri Ilirska Bistrica 05/ 7111900 odhod avtobusa iz avtobusne postaje Ilirska Bistrica ob 18.00. ljudske šege in navade Z ” v* Miklavževanje v cerkvi sv.Morije Magdalene 04.12.2005 Skavti-steg 1 Martina Jenko v Jelšanah ob 18.00 Ilirska Bistrica 041/ 232 356 v župnišču v Ilirski Bistrici 05.12.2005 ob 18.00 v Domu starejših občanov 06.12.2005 ob 16.00 v župnišču Ilirska Bistrica 10.12.2005 za osnovnošolce in srednješolce ob 18.00 Luč miru v Ilirski Bistrci 18.12.2005 Skavti-steg 1 Martina Jenko ob 18.00 Ilirska Bistrica 041/ 232 356 Delavnice-likovne v župnišču vsako soboto Skavti-steg 1 Martina Jenko Ustvarjalnice Ilirska Bistrica od 11.30 - 13.00 Ilirska Bistrica 041/ 232 356 13,tradcionalni na Baču v cerkvi sv.Ane 26.12.2005 Društvo rejcev in Matjaž Tomšič blagoslov konj ljubiteljev konj Graščina 041/ 926 405 Tradicionalno žegnanje Harije v cerkvi 26.12.2005 MS D društvo Zvonko Boštjančič konj s kulturnim programom sv.Štefana in ob 9.30 uri Harije 041/ 462 262 izid nove številke Harijskih novic zunaj Novoletne delevnice vrtec pri 05 Pregarje 15. In 16.12.2005 05 Pregarje OS Pregarje Od 10.00 dalje 05/ 7895 160 Prireditev ob prihodu 05 Pregarje 24.12.2005 OŠ Pregarje Dedka Mraza in Obdaritev otrok ob 11.00 uri 05 Pregarje 05/ 7895 160 Jaslice v cerkvi cerkev sv. Štefana 25.12.2005 Janežič Danijel Sv.Stefana Topole Topole od 14.00 - 19.00 Topole 041/ 676 201 Silvestrovanje na Topolcu gostilna Povodni mož 31.12.2005 Topole Janežič Danijel od 20.00 ure dalje 041/ 676 201 Silvestrovanje v na placu 31.12.2005 organizator še TTC II.Bistrica Ilirski Bistrici ni znan 05/ 710 1 384 Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon, svetovalka za turizem TV GALEJA Zadnja letošnja številka Snežnika izide 23. decembra. Vaše prispevke pričakujemo najkasneje do 18. decembra! Hvala za vaše sodelovanje! Uredništvo M NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center llirike turizem in Snežnik vam podarjata silvestrovanje Nagrada vključuje: silvestrovanje za 1 osebo v Beogradu 3 nočitve v hotelu 3* v vrednosti 25.000 tolarjev. Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice llirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. decembra 2005. Ime nagrajenca bo objavljeno v decembrski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. ČETRT SKADARLIJA se nahaja v: a.) Beogradu b.) Ljubljani c.) Opatiji Ime in priimek: Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: Podpis:_________________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last M in ute Center® www.lastminutecenter.si Last minute center llirike turizem je tudi letos pripravil pestro izbiro novoletnih programov. V leto 2006 vas bomo pospremili v skoraj vseh evropskih glavnih mestih. V Sarajevo se lahko popeljete na štiridnevi izlet z odhodom 30. decembra za samo 16.900,00 tolarjev ali petdnevni izlet z odhodom 29. decembra za 20.400 tolarjev. Ogledali si bomo znano Baščaršijo, Mostar, se sprehodili do stare turške trdnjave, od koder j e prečudovit razgled nad celotno mesto.... Ljubitelji nostalgije pa se bodo z nami popeljali na štiri ali petdnevi izlet (29.12.05/30.12.05) v Beograd za samo 12.400,00 oziroma 18.400,00 tolarjev. Tam ne smete izpustiti »balkan žura« na enem izmed beograj skih splavov ali klubov, kj er se boste zabavali ob zvokih tipične balkanske gasbe. Za vse tiste, ki Vam zabave ni nikoli dovolj, je to pravi kraj. Last minute center llirike turizem je pripravil tudi Dubrovnik in za petdnevni izlet odštejete le 19.900,00 tolarjev z odhodom 29. decembra. Zabavali se boste na velikem in malem Stradunu in v številnih lokalih. Najbolj pogumani se boste lahko podali tudi na kopanje. Tiste, ki si radi ogledate tudi kakšno znamenitost, pa povabimo na Poljsko, v Krakov. Pet dni potovanja z odhodom 29. decembra za samo 20.100,00 tolarjev. Priporočamo Vam ogled rudnika soli Wieliczka, ogled dvorca Wawel in pa tradicionalno večerjo. Ljubitelji piva pa se lahko z Last minute center llirike turizem popeljejo v Bratislavo in za štiri dni odštejete le 14.400,00 tolarjev. Odhod je 29. decembra in lahko se udeležite tudi zanimivega izleta v Male Krpate -znani vinorodni okoliš z vodeno degustacijo. Ogledali si bomo Martinovo katedralo, v kateri so všasih kronali Ogrske kralje, slovaški grad, kjer je prečudovit razgled nad okolico, sotočje Morave in Donave Potem je tu Praga, kjer lahko najdaljšo noč preživite v eni izmed pivnic z odhodom 29. decembra. Za petdnevni izlet boste odšteli le 20.900,00 tolarjev. Ogledali si bomo Vaclavski trg, astrološko uro, Zlato uličko, Plečnikovo dvorišče, Karlov most, Židovsko četrt in še bi se kaj našlo. Last minute center llirike turizem vabi tudi v Budimpešto z odhodom 29. decembra in za pet dni odštejete le 18.900,00 tolarjev. Priporočamo ogled utrdbe Citadella, kjer se odpira prečudovit razgled nad vse mesto. Lahko se odpravite v Bolgarijo - Sofija, odhod j e 28. decembra. Za šest dni potovanja boste odšteli le 21.950,00 tolarjev in doživeli bogato nočno in kulinarično ponudbo. Romantične duše pridejno na vrsto v Parizu, »mestu luči«. Odhod 29. decembra, za pet dni pa boste izpraznili denarnico le za 23.900,00 tolarjev. Lahko se boste povzpeli na Eifflov stolp, ogledali Elizejske poljanje, katedralo Norte Dame, Versailles in še veliko drugih zanimivosti. V Amsterdam se lahko popeljte za 25.900,00 tolarjev in preživite nepozabnih šest dni (odhod 28. december). Lahko se boste podali na panoramski vožnjo z ladjo po kanalih Amsterdama, ogledali ulico »red Light«, coklamo, brusilnico diamantov, Rijks muzeja (zgodovinski), sirarno in pa muzej svetovno znanega slikarja Van Goha. Last minute centru llirike turizem je za Vas pripravil tudi silvestrovanje v večnem mestu Rimu z odhodom 29. decembra. Za štiri dni boste odšteli 33.900,00 tolarjev. Lahkos i boste ogledali Vatikan, kije v tem božičnem času še posebej lepo okrašen, cerkev Sv. Petra, fontano Trevi, kjer boste lahko vrgli kovanec za srečo, ne smete pa izpustiti sprehod po svetih stopnicah. Za tiste, ki imajo rajši tople kraje, pa je tu Barcelono z odhodom 28. decembra. Šestdnevni izlet vas bo stal 39.900,00 tolarjev. Z vmesnimi postanki pa si bomo ogledali tudi kneževino Monaco in Nico. Pot nas bo vodila tudi na sveto goro Montserrat - kip črne madone z detetom, gotsko četrt - naj starejši del mesta, mojstrovine arhitekta Antonija Gaudija,... Oglasite se v Last minute centru llirike turizem v Ilirski Bistrici na Cankarjevi 2 in poiskali vam bomo najugodnejše novoletne počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si o HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Poslovalnica Ilirska Bistrica, Bazoviška 19 Telefon : (05) 7144 - 546, 3664 - 500 Telefax: (05) 3664-510 VESELI DECEMBER V HRANILNICI VIPAVA ZNIŽANA OBRESTNA MERA ZA KREDITE DO 20. DECEMBRA ŠE UGODNEJE OBRESTNA MERA ŽE OD 6% NAPREJ NAJNIZJE PROVIZIJE VODENJE POSLOVNIH KNJIG PREKO H - KONTO BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA OJ). Naše poslovalnice: LJUBLJANA 01/425-80-74 KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo BORZNI PREGLED MESECA (25.10. - 25.11. 2005) V zadnjem času so vlagatelji na Ljubljanski borzi lahko opazovali zelo pestro dogajanje. Po obdobju velike rasti je prišlo do kar korenite korekcije tečajev, ki pa je kot kaže že zaključena in vsaj tečaji Krke in Petrola so znova blizu rekordnim nivojem. Delnice Krke, ki so se še v začetku prejšnjega tedna spogledovale z vrednostjo 108.000 SIT so morale izgubiti deset tisočakov, da so vlagatelji znova aktivneje zagrabili na nakupni strani. V odgovor na torkovo, najhujše, skoraj 4% znižanje vrednosti, pa so naslednji dan odgovorili s skoraj 3% rastjo in tudi občutnim povečanjem sklenjenih poslov. Ceno delnic je ob koncu tedna še dodatno dvignila podrobnejša predstavitev devetmesečnih poslovnih rezultatov. Kot da bi bile odsev Krke, so se gibale tudi delnice Petrola. Cena delnic se je po obisku ruskega Lukoila v Sloveniji močno povzpela. Ob koncu prejšnjega tedna (18. 11.) je še nekako uspela držati visok nivo, drugi dan tega tedna pa je le, vsaj za en dan, enkratno podlegla pritisku vnovčevalcev dobičkov. Padec pa je bil pri Petrolu sila kratkotrajen in ob koncu tedna zopet presega vrednost 70.000 SIT. Je pa Petrol končno dobil vsaj del nove uprave, brez katere je že kar nekaj mesecev. Rezultate za tretje četrtletje je predstavil tudi Aerodrom Ljubljana. Družba v zadnjih leti cilja na nizkocenovne ponudnike letov, zaradi česar tudi skokovito raste število potnikov. Le to se je v letošnjem letu povečalo za skoraj 18%. Dobiček iz poslovanja seje povečal za skoraj 20%, rast čistega dobička pa je 6%. Nižja rast dobička je posledica pretežno investicij v novo infrastrukturo. Cena delnic na trgu se v zadnjem času giblje nekaj nad 10.000 SIT, trgovanje z njimi pa je dokaj skromno. Znova so bili na prepihu tudi ne povsem borzni dogodki, tako je KD Holding po dolgotrajnem pričakovanju vstopil v lastniško strukturo Dela z nakupom skoraj 20% tega podjetja. Prodajalec delnic pa (še) ni bila Pivovarna Laško, kot so nekateri špekulirali, ampak Infond holding, kije v zameno po enaki ceni (37.910 SIT) pridobil enako količino Mercatorja. Če je cena za delnico Mercatorja le kak odstotek nad trenutno tržno ceno, pa cena za delnice Dela kar za četrtino odstopa od njihove tržne cene. Podobno, domala diametralno, si odstopajo tudi poslovni rezultati obeh družb, le da sta tu družbi zamenjali strani. Družba Mercator bo kot kaže podvojila lanski dobiček, Delo pa bo moralo pošteno zavihati rokave do konca tega leta, da bo družbi uspelo pridelati vsaj polovico lani ustvarjenega dobička. Delo, kije v začetku tega tedna razkrilo rezultate prvih devetih mesecev, muči zmanjševanje prihodkov od prodaje. Družba je sicer že lani večino dobička (80%) ustvarila v prvem polletju, a kot kaže bo letošnje drugo polletje celo odžrlo nekaj v prvem polletju ustvarjenega. V primerjavi z dobičkom ustvarjenim v prvem polletju je namreč le ta po devetih mesecih letošnjega leta za 99 mio SIT nižji. Kljub temu in verjetno pod vplivom omenjenega posla se je cena delnic Dela v zadnjem tednu po dolgem času znova povzpela preko 30.000 SIT. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika d.d. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA ORGANIZIRA OBISK TRADICIONALNEGA NOVOLETNEGA KONCERTA NA REKI, V SREDO, 28. DECEMBRA 2005. CENA VSTOPNICE IN PREVOZA JE 6.400,00 SIT. PRIJAVE SPREJEMAMO DO PETKA, 16. DECEMBRA 2005. mm s mmiMšNosrjo Tudi ti, draga Ivica, si potrdila nam že dolgo znani rek, da gre iz Bistrice vse, kar nekaj velja. Radi bi povedali, da te že v času te kratke odsotnosti močno pogrešamo, manjka nam tvoja včasih robata, a neposredna in strokovna beseda. Pri tebi nismo nikoli imeli občutka, da delaš zgolj zaradi svoje dolžnosti, pač pa je bil tvoj pristop do otrok vedno topel in odgovoren. Za tvoje požrtvovalno delo se ti zahvaljujemo in ti na novem delovnem mestu želimo veliko uspehov in zadovoljstva. Starši tvojih malih (in nekaterih že odraslih) pacientov iz občine Ilirska Bistrica. _________________________Jj MALGAJ PONUDBA RABLJENIH VOZIL www.malgaj.si ICoHtproiMsj*' Na vseh lokacijah Malgaj imamo na zalogi več kot 280 vozil vseh starosti in skoraj vseh blagovnih znamk. Vsa odkupljena vozila ustrezno pripravimo za prodajo, so tehnično brezhibna, z Malgaj garancijo. Audi A3 1,6 92.000 km letnik 06/2000 1.890.000 SIT Audi A4Avant 1,9 TDI 15.800 km letnik 03/2004 5.550.000 SIT Audi A4 1,9 TDI 16.400 km letnik 06/2005 5.990.000 SIT Škoda Octavia 1,9 T 146.000 km letnik 01/2000 1.990.000 SIT Škoda Fabia 1,2 15 km letnik 02/2005 1.999.000 SIT Škoda Fabia 1,2 7.000 km letnik 11/2004 1.990.000 SIT Škoda Octavia 1,8 123.000 km letnik 11/1999 1.290.000 SIT Škoda Octavia 1,9 TDI 22.000 km letnik 12/2004 4.150.000 SIT VW Bora 1,9 TDI 77.850 km letnik 05/2000 2.190.000 SIT VW Golf 1,4 93.000 km letnik 12/1998 1.290.000 SIT VW Pascal 1,8 148.000 km letnik 11/2000 1.820.000 SIT VW Passat 1,9 TDI 15 km letnik 01/2004 5.690.000 SIT VW Passat 2,0 TDI 8.000 km letnik 08/2005 6.300,000 SIT VW Passat 1,9 TDI 80.000 km letnik 04/2003 3.990.000 SIT VW Polo 1,4 TDI 126.000 km letnik 06/1997 690.000 SIT Seat Ibiza 1,0 99.400 km letnik 12/1998 650.000 SIT Ford Fiesta 1,3 Flair 150.000 km letnik 06/1996 430.000 SIT Ford Focus 1,6 98.500 km letnik 09/2001 1.550.000 SIT Ford Mondeo 2,0 TDI 110.000 km letnik 06/2001 1 .990.000 SIT Citroen X$ara Picasso 149.000 km letnik 03/2000 1.750.000 SIT Mazda 323 F 1,8 i 270.000 km letnik 01/1996 690.000 SIT Nissan Almera 1,5 153.000 km letnik 12/2000 1 .470.000 SIT Opel Astra 1,6 104.000 km letnik 10/2000 850.000 SIT Opel Astra 1,7 D 210.000 km letnik 01/1995 490.000 SIT Renault Megane 1,9 DCJ 55.000 km letnik 06/2003 2.790.000 SIT Renault Megane 1,6 16V 60.000 km letnik 05/2004 2.690.000 SIT Renault Megane Coupe 45.605 km letnik 11/2002 2.390.000 SIT Renault Clio 1,4 RT 130.000 km letnik 07/1997 590.000 SIT Peugeot 307 2,0 H Dl 118.000 km letnik 06/2002 2.790.000 SIT Volvo V40 1,8 150.000 km letnik 12/2000 1.690.000 SIT Fiat Stilo 1,9 Dynamic 45.100 km letnik 04/2002 1.990.000 SIT Fiat Punto 1,9 D 219.000 km letnik 10/2000 950.000 SIT Malgaj Postojna, Tržaška 84, 6230 Postojna Telefon 05/72 II 400 IVICllC|Clj © JL 9SF © „§§, Osebni kredit odobrimo presenetljivo hitro! Pri tolarskih do 20 % ugodneje! Načrtujete večji nakup, se odpravljate na počitnice, si želite izpolniti željo ali pa zgolj potrebujete nekaj gotovine? Najemite osebni kredit pri NLB! Zdaj je pravi trenutek za odločitev, saj smo tolarskim osebnim kreditom kar do 20 % znižali obrestno mero. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na telefonsko št. 05 757 01 50 ali 041 319 711! Informacije pa dobite tudi na brezplačnem telefonu 080 15 85 ali na spletnem naslovu www.osebnikredit.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Poslovalnica Pivka