498. stev.
Posamezna številka 6 vinarjev«
-DAN" Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih - ob 1. url zjutraj; ▼ pondeljkihpaob 8 url zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani ▼ nnravniStvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50 { s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina sa g.	pošilja	upravništvu.	a
os	Teleton Številka 118.	a
V Ljubljani, petek dne 16. maja 1913.
Let o II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in npravniStvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo-n:	pust. — Za odgovor je priložiti in^mVo. :
s:	Telefon	številka	'18.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Zavedala se je, da je njena ženska kariera pri kraj«.
Z naglim pogledom se je ozrla v ogledalo in videla, da je stara, ali vsaj zdelo se ji je, da se je postarala nenadoma, kljub pudru in učenim pomadam, kljub čudoviti umetnosti, * katero si je dajala vsaj zunanji videz lepote...
Ta trenotek je bil tragičen.
ona je drama, ki se je odigrala nemo v tajnosti njene misli
Ana se je vdala in se'odločila da se odreče...
Odreče, da! Toda odreče se samo svojemu kraljevanju kot ljubimka. Političnemu kraljevanju, vplivu na kraljevega duha se ne odpove nikoli: vsaj njega si hoče ohraniti, ko vidi. da je kraljevo srce izgubljeno zanjo...
In zato se je vdala v ulogo, ki bi jo bila zavrnila uro poprej z ogorčenjem...
Rekli smo, da se je vrgel kralj v naslanjač, ko je stopil v njeno sobo. Dolgo se je bil obotavljal, preden se je napotil k vojvodinji Etanpski. in prišel Je k njej brez jasnega smotra, iščoč samo zavetja pred svolo potrtostjo.
Ana se mu je približala rahlo, sklonila se in ga poljubila na čelo.
To ni bil več poljub ljubimke. V tej sočutni gesti je bilo nekaj materinskega. nekaj tolažilnega je bilo v tem poljubu.
Zamrmrala je:
»Torej trpiš zelo, ubogi moj Franc?«
Kralj francoski je skril svojo glavo na prsih te ženske in zaihtel.
Ona pa je ponavljala:
»Ubogi prijatelj! Ah, ubogi prijatelj!«
Čudovita, krasna in skoraj velika spretnost je bila v tej požrtvovalnosti ljubimke, v tej izpremembi Ane, vojvodinje Etanpske.
Ob njeni nežni tolažbi se je kralju polagoma umiril duh.
Nato ga je vprašala:
»Kaj se je zgodilo?«
In prav naravno, kakor da pripoveduje staremu prijatelju, ji je povedal, kako je vstala Margentina med njim in med Zileto.
»Ona je njena mati?...« je vprašala vojvodinja.
»Da!« je rekel kralj.
»In vi ljubite to deklico, Franc?«
»Da!« Je odgovoril kralj iznova.
Vojvodinja je vztrepetala To lavno priznanje krvoskrunske strasti ji je skoraj vzelo ravnotežje. Toda rekla si je. da mora Človek zrasti s svojo nalogo. Bistveno je bilo zdaj, ne omeniti z nobeno besedico sorodstva. ki je vezalo kralja in 2i-leto.
J Zr
49
je veTfno ostrejše. Napetost narašča z vsakim dnem. Iz spornih krajev prihajajo vesti o veliki bolgarski agitaciji, katere propagatorii ščuvajo ljudstvo na odpor proti Srbom. Več teh agitatorjev in emisarjev je aretiranih in stavljenih v preiskovalni zapor. Med temi je tudi par bolgarskih svečenikov.
Bolgarska vojaška oblast je poslala v Veles oddelek vojakav, da popisujejo — rekrute za bolgarsko macedonsko armado. Seveda so bili primerno zavrnjeni.
V neko vas. kjer je bilo šest srbskih vojakov s podnarednikom za posadko, je prišla četa bolgar-
skih vojakov, zahtevajoč od Srbov, da se takoj tekom štirindvajsetih ur
—	umaknejo iz vasi, ker drugače bodo primorani rabiti orožje, a pogumni podnarednik se ni dal ustrašiti.
»V imenu njegoveg® Veličanstva kralja zahtevam, da se takoj odstranite iz te vasi. ki stoji pod zaščito in v oblasti srbske države, katere predstavitelj sem jaz!« je dejal podnarednik in zapovedal šestorici svojih vojakov, naj pripravijo puške.
Bolgarov je bilo trikrat več in tudi ti so pripravili svoje puške na »gotovo«. Zapovednik Bolgarov je zahteval, naj se Srbi vdajo in naj ne I nasprotujejo premoči, ker četa ima I nalogo zasesti vas.
Toda Srbi se niso hoteli vdati, njihov podnarednik je dal povelje, naj se pripravijo bombe. Ko so pa Bolgari uvideli resnost položaja, odnesli so še pravočasno čisto spodnje perilo pred — bombami.
Glasilo bolgarske vlade »Mir« piše med drugim:
»In kljub obstoju izrecne pogodbe med nami in Srbi, se je zelo bati, da se z našimi enokrvnimi in eno-pl c me ni mi brati ne bodemo mogli sporazumeti brez nasilja...«
Tako »Mir«, kot poluradno glasilo Bolgarije.
Ako že vlada grozi, potem je resnost položaja na vrhuncu.
Srbskž vlada dementira vest, češ, da se je dosegel sporazum med obema državama. Dosedai še nika-kih pregovorov niti ni bilo in se čaka londonskih rezultatov.
Srbska vojska zajela Šukrl pašo.
Dasi ie srbski vojni minister v skupštini odločno izjavil, da ie bil Sukri paša zajet od srbske armade in Je celo major Gavrilovič, ki je osebno naznanil Šukri paši zajetje, sam podal točno objasnenje časopisju. je vendar bolgarska vlada posredno vedno trdila ravno nasprotno pri tem se je posluževala celo sredstev. ki so direktno potvarjanje dejstev. Bolgarski vojni minister se je izognil odgovoriti na tozadevno interpelacijo v sobranju s tem, da je potrdil vsebino poročila generala Ivanova, kjer stoji, da so Bolgari zajeli Šukri pašo.
Da se pride resnici na dan in se spravi iz sveta razne neresnične verzije. uvidela je srbska vlada potrebo priti stvari do dna.
Te dni je izvršila srbska vlada svojo preiskavo.
Gospa Evropa
in angel miru.
Tozadevni dokumenti bodo v kratkem dani javnosti na razpolago, da svet spozna podlost oficielne Bolgarske, ki ie tako nesrečno padla v brezvestne roke političnih špekulantov.
Srbski denar v Bolgarski.
Sofijsko časopisje je te dni prineslo interesantno vest — ki težko pada kot udare« pesti na bolgarsko oko, kar se pa Bolgari najbrž sami ne zavedajo v svojem šovinizmu
—	da so srbski vojaki, ki so sodelovali pri obleganju in zavzetju Drino-polja, prinesli na Bolgarsko nič manj kot osem milijonov dinarjev (v resnici še več! Op. por.)
In to so bili le privatni izdatki posameznih vojakov, koliko pa je izdala srbska vojna uprava za hrano itd. na Bolgarskem, tega se ne ve.
Bolgari so dobili Drinopolje. poleg tega Da so še za najmanj osem milijonov bogatejši a v zahvalo postopajo tako nerazumljivo, da — oni še zahtevajo, da srbska vlada mora plačati tudi prevoz srbskih čet po bolgarskih železnicah, sicer si obdr-že težke oblegovalne topove, brez katerih bi nikdar ne imeli Drinopo-lja.
Sploh še do danes niso izročili Srbom nikakega plena in so popolnoma prepričani, da čimprej pride do vojske med — brati.
Zdravniki v Srbijo!
Več zdravnikov iz Ilrvatske in Rusije, med njimi par Slovencev, je dalo Srbiji na razpolago svoje zdravniške zmožnosti.
Dotični zdravniki so vsprejeti v službo pod gotovimi pogoji.
Tozadevne odloke prejmejo pozneje.
QUO VADIŠ?
se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24 do 26.t. m.
v Kino-,Ideal* *^i
Ana je sedla h kralju, položila svojo belo roko na njegovo in mu rekla z glasom, v katerem je bil rahel trepet:
»Franc, vi sami veste, kako sem vas ljubila!... Spoznajte torej vso mojo ljubezen! Vedite, da vas ljubim dovolj, da sem nesrečna zaradi vaše ljubezni, da trpim vsled vašega trpljenja in da sovražim to dekle, ker vas ne ljubi...«
Kralj je pogledal vojvodinjo z občudovanjem in se žalostno nasmehnil.
Ona pa je nadaljevala:
»To je kaprica vašega srca, kaj ne da?«
»Da, kaprica!« je vzkliknil kralj, oprijemši se te bilke, ki mu jo je bila ponudila. »Navadna kaprica Je. draga moja Ana. Kar se tiče mojega srca, veste, da je vaše za vse večne čase!«
»Pa dobro, kralj moj in ljubi moj; dovolj sva prijatelja, da lahko pogledava jasno na ves položaj. Vi ljubite to Zileto... in jaz sem pripravljena verjeti in biti prepričana, da ljubite kljub temu tudi mene še vedno... Ah, uboga ljubeča žnska, kar sem jaz, nima nazadnje nobenega drugega dokaza več o svoji ljubezni, kakor tega. da se žrtvuje...«
»Draga Ana!« je vzkliknil kralj, resnično ganjen.
»Toda,« je povzela ona. »ako se žrtvujem, o moi kralj... ako vam
pomorem da dosežete, po čemer hrepeni vaša ljubezen... kaj ostane potem meni, nesrečnici? Kmalu bom pozabljena popolnoma, in jaz. ki sem bila prva na vašem dvoru, bom v zasmeh vsem svojim tekmicam, tako da mi ne bo ostalo drugega kakor umekniti se na svoj grad in čakati v onečaščeni starosti, čakati s solzami. kdaj pride smrt, ki jo bom klicala ... ki jo bom morebiti sama pospešila ....«
»Ana! Ana!« je vzkliknil kralj, »prisežem vam. da boste slej ko prej prva in najbolj češčena na mojem dvoru...«
Ni pa imel poguma, da bi bil dodal:
»In najbolj ljubljena!«
Vojvodinja je razumela, da je prišla zdaj do kočljive točke tega razgovora. Kralj ji je dal zagotovilo, ki ga je želela imeti; zdaj je bila ona na vrsti, da poda dokaz tiste vdanosti in požrtvovalnosti, ki ji je ob-ljubil v zameno za njo, da hoče ohra-niti njeno mesto na svojem dvoru.
Povzela je. kakor da bi sledila zamišljeno ideji na poti njenega razvoja do jasnosti:
»Zapreka je torej ta Margentina?... No. potem je treba pač odstraniti to zapreko.«
»Prav to sem mislil!« je odgovoril kralj s takšnim glasom, da je Ana vztrepetala kljub sili svojega duha.
Cisto gotovo je kralj namerjal dati umoriti Margentino.
In kakor da ga je razumela dobro brez drugega pojasnila, je zamrmrala:
»To bi že bilo sredstvo... toda slabo.«
kakšnem sredstvu govo-
tistem, ki ga imate v
»O
rite?«
»O mislih.«
Spogledala sta se in videla, dc sta obadva bleda.
»No, kaj pa da!« je rekel Franc srdito, »ko mi je na poti...«
Z gesto roke je pokazal, kako in
kaj.
»A jaz vam pravim. Franc, da bi bilo to sredstvo slabo.«
»Zakaj?«
»Zato, ker bi navdali, ako se okrvavite z Margentinino krvjo, Zileto s takšno grozo in tolikšnim gnusom, da bi se rajša ubila, samo da ne pade vam v roke.«
Kralj je ostal par hipov nem in zamišljen.
»Zdaj vidim vso moč vaše vdanosti. Ana,« je dejal naposled. »Tisočkrat imate prav, predraga moja. Toda dajte, dovršite svoje delo; vodite me, svetujte mi...«
»Treba ju je osamiti.« je dejala vojvodinja.
(Dalje.)
Prepovedan izvoz živine.
Ministrstvo narodne privrede je zabranilo do preklica vsak izvoz goveje živine in to zaklane in žive.
Utemeljitev te naredbe ni znana, sodi pa se. da so v Srbiji mnenja, da bi moglo meso srbske živine škodovati želodcu avstrijskih^ vojakov v Besni, kjer sploh ni več mogoče dobiti dovolj govede.
Skupština je odložena.
do 10. maja, po starem koledarju do 23. maja in to radi odpotovanja zborničnega predsednika A. Nikoliča, ki ie srbski mirovni delegat, v London.
Tedaj do 10. še počakajmo m potem bo — mir ...	Mars.
Slovenska zemlja.
\
Žužemberk.
Na binkoštno nedeljo je oznanil z lece kaplan Gnidovec v tukajšnji farni cerkvi med drugim tudi tole s povzdignjenim glasom: »Letos bo v Žužemberku sv. birma. Kdor ne bo prinesel velikonočnega spovednega listka, ta ne bo sprejet za birmanskega botra!« Ljudje so se smejali, si pomižkovali in rekli, da se tu ne gre za listke, ampak za groše, ki se pri tej priliki iztiskajo iz ljudi in sl drug drugemu pripovedovali, da jim je pač vseeno, če bo kdo boter, ali ne, kakor nam je tudi vseeno, če pride škof v Žužemberk ali pa ne. vsaj ta revna in izsesana občina ne bo imela vsled njegovega prihoda in sprejema nepotrebnih stroškov. Videl pa tudi ne bo drugega novega, kot roj otrok in nekaj nesrečnih nezakonskih mater, ki so vsled potuhe kaplana Gnidovca pod pretvezo izobraževalnega društva z orli po noči v »Izobraževalnem domu« popivale ter sebi in ubogim nesrečnim staršem napravile toliko gorja in bede. Na binkoštni pondeljek pa je kaplan Gnidovec zopet raz lece pripovedoval, da je smrtni greh, če se bere »Sl. Narod«, »Dan«, »Sl. Dom« itd. in da se mora vsak take hiše izogibati. kjer so naročeni na tak list.
S tem je dal priliko, da vprašamo kaplana Gnidovca; zakaj se on kot duhovnik izogiba tukajšnje trške cerkve, v kateri ni nobenih naprednih časopisov, pa on neče vendar brati sv. maše v tej cerkvi in edino za to ne, ker osebno sovraži tu obče znanega od vseh. od starih in mladih spoštovanega (knezoškofu dobro znanega) gospoda Karola Zavodnika, kateri je tisoče in tisoče syoiega premoženja žrtvoval za ohranienie te lične cerkvice. Kaplan Gnidovec ga pa samo zato smrtno sovraži, ker po svojem lastnem prepričanju ni mogel in hotel yeč trpeti njegovega intimnega prijatelja nepoštenja-koviča v trški cerkvi za mežnarja. Ker pa kaplan Gnidovec enemu takemu gospodu kot je Zavodnik ne more nikjer in na noben način do živega, mu je pa zažugal, da on ne bo toliko časa v trški cerkvi maše bral, dokler njegov prijatelj Adam-ček ne dobi zopet v tel cerkvi proste roke do cerkvenih milodarov. Vse to se bo lahko prevzvišeni g. knezoškof prepričal, ko sem pride. Kaplan Gnidovec naj nam pa pove, če njega Kristusov nauk kot duhovnika tako uči, da naj sovraži svojega bližnjega, naj se maščuje, denuncira in uničuje, kadar se nudi prilika, in če se IV. božja zapoved tako glasi, kakor on v »izobraževalnem društvu« nezrele dekleta uči, da naj očetu pokažejo fige. ga puste in od njega gredo, če jo bo svaril, zakaj se ponoči okrog potepa. Le tako naprej, g. kaplan Gnidovec, saj je mera že polna. Veste pa lahko tudi. kako zaupanje vživate v naši fari. saj Vam niti župan Ivan Vehovec, poslanec S. L. S. ne zaupa svoje hčerke Pince in jo je vzel iz Vašega izobraževalnega društva, ker pozna ptiča po perju in petju, ter Vas je tudi on baje sit do grla.
Št. Juri} pod Kumom.
Skrajno slabo vreme je bilo na letošnjo binkoštno nedeljo. Najdejo se tudi ljudje, katerim ni dež gospodar. Taki ljudje so se zbrali tam na lepem Kumljanskem. V burji m dežju so prikorakali vtli Sokoli v St. Jurij. Zastopana so bila društva:	Ir
bovlje. Hrastnik, Rateče, Šmartno-Litija in Št. Janž. Pa niti dež ne tudi mogoča utrujenost nista zadržali Sokolov-telovadgev, da ne bi izvedli štirih prostih vaj, ki so pokazale, da se resno pripravljajo za sokolski zlet. Po telovadbi se je vrši] ustanovni shod C. M. podružnice za Št. Jurij pod Kumom. Govorniki so z navdušenimi besedami razlagali pomen prekoristne šolske družbe sv. C. in M., opozarjali so tudi na nevarnost, ki nam preti od Nemcev po po-nemčevalnem Šulfereinu in Siidmar-ki. Prav pametno je potem razložil priprosti človek pomen gesla Svoji k svojim. (Gotovo bi se ljubljanske dame čudile, če bi vedele, kako se »zarukanci« po deželi vse bolj zave-
dajo.) Dež je prisilil slednjič zborovalce, da so se umaknili pod streho. Pri g. Hinko Knezu se je zborovanje nadaljevalo in izvolil odbor. Podružnica je bila iskreno pozdravljena po zastopnikih C. in M. podružnic: Zagorje, Šmartno-Litije in Trbovlje. Mladi idealni delavni ljudje, ki so zasnovali vso stvar, bodo tudi gledali, da bo vse uspevalo in ne zaspalo že čez pol leta mogoče, kakor se to večkrat zgodi. Neradi smo se poslovili od prijaznih Šentjurcev. Po Škledrovcu smo šli na Zagorje, kjer se je vršil naravnost tolovajski napad na Sokole. Tista socialno de-mokraška enakost, bratstvo in narodna enakopravnost je stopila v akcijo. Zabliskali so se noži dolgi kakor albanski handžarji, udarjale so težke železne šine. Tekla je kri slovenska. Brat je klal Slovenca brata... Nemški kapital rodi krvave cvetke, »sa-jene« po slovenski roki. Z izobrazbo med ljudstvo in z ljubeznijo med brate, ne z noži in šinami. Potem bo uničen tudi nemški kapital, ki je kriv vsega zla. (Slovence v Trbovljah prosimo, da nam kdo sporoči, kako je z ranjencem in napadalcem, ker se hočemo zanimati, kakšno kazen zasluži tisti, ki brez vsakega povoda tolovajsko napade pri belem dnevu mimoidočega človeka. Prosimo! Ur.)
Iz Boštanja ob Savi.
Dne 4. maja t. 1. zvečer, je umrl ugleden mož gosp. Ant. Planinc, star 82 let, posestnik v Boštanju, ki bi bil čez nekaj dni praznoval svojo zlato poroko. Opravljal je razne častne posle kakor so: mesto župana, predsednika kraj. šolskega sveta, kraj. šolskega nadzornika, načelnika okr. cest. odbora, načelnika c. kr. kmetijske podružnice itd. Svoj čas ga je hotel kandidirati centralni volilni odbor v deželni zbor, — bil bi tudi izvoljen — a je to odklonil. Ranj-ki je bil zelo izobražen, bral je vedno, posebno strokovne spise, časopise in knjige, vseh strok kmetijstva, posebno pa vinarstva in sadjarstva in dr., zato je bil tudi kot odličen strokovnjak, poročevalec o agrarnih in statističnih zadevah, katera višja mesta so se mu laskavo zahvaljevala za njegova točna poročila. Pri raznih razstavah kakor pri svetovni razstavi na Dunaju in drugje, je bil za razstavljeno odlikovan z zlatimi kolajnami, pohvalnimi in priznalnimi pismi. Kar je na znal, ni drugim prikrival, nego vsakega, kateri je želel, poučeval o racionalnem kmetijstvu, o stavbi hiš, gospodarskih poslopjih, ter izdeloval praktične načrte po legi dotičnega terena. Skratka: bil ie plemenitega srca, ter je vsakemu pomagal kjer in kakor je le vedel in znal, a povedal ni nikomur da je ka-eretnu kaj dobrega storil. Marsikoga je vprašal, ki ie vedel da to ali ono neobhodno potrebuje, ali bi kaj enacega potreboval, ko mu je oni odgovoril da, a istega žalibog nima. ga e ranjki prijazno povabil naj pride k njemu, da mu je potrebno na razpo-ago. Delil je dobrote na raz. načine. Pri njem je bil pač istinit izrek: Naj ne ve levica, kar dala je desnica. Po njem tuguje ne le njegova tudi blaga gospa vdova, nego vsak. kdor ga je le poznal. Bil je popularen kot nobeden drugi. O njem in njegovih delih bi se dalo še mnogo pisati. Sicer se pa prilično obelodanijo njegovi spisi n. pr. Nekdanje plovstvo — čol-narstvo po Savi i. dr. Da je bil povsod v resnici spoštovan in priljubljen, je kazal njegov pogreb, katerega se je udeležila velikanska množica od blizu in daleč. Udeležilo se je pogreba tudi mnogo odličnega občinstva iz trga Sevnice, iz Štajerskega, s slavno požarno brambo od tam. Blag mu spomin., naj v miru počiva.
Iz Gradca.
Beseda k dijaškim izgredom v Gradcu. V Gradcu smo imeli prav burne binkoštne praznike: klerikalno nemško akademično društvo »Ca-rolina« je obhajalo pretečene praznike petdesetletnico svojega obstoja. Hotelo ie proslaviti svoj jubilej na zelo slavnosten način: s slavnostnim obhodom po mestu, s slavnostno sveto mašo itd. To je dalo povod li beralnim nemškim dijakom za divje protidemonstraciie. pri katerih so se izkazali nemški akademiki kot prave surovine in se obnašali na način, ki je za akademične ljudi direktno sramoten: obmetavali so klerikalne študente z gnilimi jajci, črnilom, celo — ho-ribile dictu — z blatom, pretepava!! so klerikalce, celo dame (!) z batinami in bili tako brutalni, da s0 morali klerikalni akademiki interveniratii pri namestništvu in tujci — prišlo jih je dosti iz »rajha« — celo pri nemškem konzulatu na Dunaju. Demonstracije so dobile tako resen značaj, da se je izkazala policija kot preslaba in so morali klicati na pomoč žandarmerijo (n — vojaštvo. Pod zaščito huzarjev in belgijcev-pešcev se je moglo vršiti slavje akad. društva »Carolina« do konca. Zadostili bi dolžnosti vestnih kronistov, ako bi registrirali to notico in se ne bi pečali dalje s to
zadevo — naj se tepejo nadebudni nemški študenti kakor jim drago! — ako bi ne bila stvar zanimiva za nas Slovence. Prvič so pokazali nemški burši zopet svojo kulturo in omiko. Pomisliti moramo, kaj bi se zgodilo slovenskim akademikom, če bi demonstrirali v Gradcu, ako se obnašajo nemški burši — gentlemani že naprain svojim rojakom tako brutalno. In še nekaj je zanimivega na tej aferi!« »Grazer Tagblatt«. ki mu je obnašanje nemških buršev prav mučno, jih hoče prati in piše doslov-no: Če hoče kaka korporacija, naj se imenuje tako ali tako, obhajati kako slavnost, naj le tedaj uporablja v to javne prostore in ceste, če ve, da pretežna večina prebivalstva simpatizira z njo in njenimi tendencami. Tedaj se lahko vrše take slavnosti nemoteno Ako pa to ni in oblast ne prepove demonstracij kljub slabim izkušnjam in jih noče niti omejiti, nasprotno, dovoljuje take demonstracije skozi cele tri dni, tedaj mora (sicl) priti do kakih takih scen, ka-koršne je doživel tiradec na binkoštne praznike.« Tako »Tagblatt«, ofi-cielno glasilo Vsenemcev. Vprašamo gospodo okoli »Tagblatta«: Kje je konsekvenca? Vprašamo: zakaj potem toliko krika, če se protivi n. pr. češko prebivalstvo izzivalnemu »Grabenbuinmlu« nemških buršev v Pragi. Spominjamo se še. kak krik je zagnalo nemško časopisje, ko so skupili buršači ob odliki vsesokol-skega zleta v Pragi, hoteči motiti in celo pretrgati obhod slovanskih Sokolov po mestu. Praga je vendar češka, torei taka, da ne simpatizira z prireditvami nemških akademikov. Zakal potem toliko razburjenja, saj po »Tagblattovi logiki v takem slučaju mora priti do izgredov! Za Slovence pa so ti dogodki zopet nov dokaz, da med šovinističnimi burši dolgočasnega Gradca ni prostora za slovenske akademike.	R.
Štajersko.
mimogrede in že prihodnji mesec, ali pa prve dni julija, ga bodo vseeno priredili. Da so »Blumentag« preložili, je krivo to, ker se vrši v nedeljo 18. t. m. popoldne na Sofijinem trgu »Volkstombola«. Tudi ta tombola ima le nemškonacijonalen značaj. Ves čisti Idobiček pojde v nemško nacijonalne namene. Kdor si torej kupi karto za tombolo, bo s tem pomagal »Siidmarki« in »Schulver-einu«, pljuje torej sam sebi v obraz. ,V ostalem pa svarimo vse naše so-rojake, da se te tombole ne udeleže. Bomo tudi tu pazili na vse!
Maribor. Nemška nesramnost že presega vse meje. Pretečene praznike je hodilo po mestu par nemških deklet — od hiše do hiše — in zbiralo v puščice za »Siidmar-ko«. Šle so pri tem celo tako daleč, da so nadlegovale ljudi in rodbine, ki jih vse mesto pozna kot slovenske. Vrhu tega pa so si dovoljevale razne opazke nad onimi, ki so jih odklanjali. Tokrat se imajo zahvaliti pač le taktnosti od naše strani, da se jih ni odpravilo tako, kot so s svojim izzivanjem zaslužile. Upamo. da jim bo to služilo v trajno svarilo za bodoče slučaje.
Maribor. Kot smo že poročali, ima se tu vršiti velika proslava 100-letnice nemških bojev proti Napoleonu. Nemci hočejo dati temu slav-Iju izrazito bohenzollernsko lice. Čisto odkrito priznavajo, da bo vsa prireditev imela le namen, izkazati »na časten način Nemcem (v Rajhu) globoko spoštovanje, sočuvstvova-nje in manifestirati bratska (!) čuv-stva.« S tem slavljem bo v zvezi tudi slavnosten obhod po mestu (!). Že danes so tudi določeni razni slavnostni govorniki, ki bodo seveda še bolj v besedi kot kako drugače propagirali proč-avstrijsko — vsenem-ško idejo. Ve se tudi, da bo letelo pri tem črez nas Jugoslovane. Dobro pa bo tudi, se za ta večer pripraviti, kajti med faklnažo našega mesta se govori o nekih demonstracijah. Bodimo pripravljeni, če ne se nam vrne leto 1908!
Laški trg. Pred dnevi smo pozvali merodajne kroge, naj se že vendar enkrat jasno izrečejo, kolika je približna, od Drolca poneverjena svota naše »Kasse«. Dolgo ni bilo od nikoder odgovora, a danes ga imamo. samo da ni tak, da bi zamogel le najmanj potolažiti. Revizije knjig in računov so končane, ozir. prekinjene. Revizorji so namreč opustili delo revizije, ker datirajo ponever-jenja daleč, daleč nazaj, najbrže že v prva leta Drolcevega poslovanja. Vrhu vsega so pa knjige in ra£uni tako zmedeno sestavljeni, da ni najti v tem kratkem času niti približno ne one svote, ki bi se jo zamoglo vzeti tot primerno z ozirom na ponever-jenje. Prvotno se je dognalo, da manjka 500.000 K, potem do 600.000 tron, a danes ...? Nekateri govore, da bo ogromna svota 800.000 K, če ne morda še več. Pokazalo se je, da bi revizorji rabili neprimerno mnogo časa, če bi hoteli dognati vso škodo.
K polomu v Laškem trgu. Kot se še nadalje javlja, so baje vse svote ki so jih subskribirah razni nemški denarni zavodi, dosti premajhne, da bi se dalo pokriti primanjkljaj V vseh krogih vlada strasna konfuz-nost in na vso veliko nemško »delo« po Slov. Štajerskem je legel grozen moralni maček. Razne verzije vedo tudi povedati, da vladna podpora nikakor ni tako gotova, kot se je to prvotno domnevalo, vsaj ne v toliki meri, da bi bilo pomagano. Vse kaze, da pride že v kratkem do katastrofe, ki bo zahtevala obilo žrtev v nemških krogih po Slov. Stajerju. A tudi marsikak Slovenec bo doživel s tem svoj ruin. Danes.ne kaze več prikrivati ali oblazevati, ker so že tudi najhujši optimisti mnenja, da bo prišlo do —- konkurza. Podirajo
sc stebri
Laški trg. t>r°!zey° Kostilno, znano pod imenom »Akaaetme« je za več let vzel v najem trgovec g. Rudolf Dergan vrli Trboveljski narodnjak. Gostilno priporočamo obiskovalcem Laškega trga. katero smo
resno rabili.	. .	,	x.	.	0
Brežice. V obmejni počim Sa> mobor so odkrili velikansko defrav-dacijo, ki obsega mnogo tisoč Kron. Goljufije datirajo že >z *eta,.	. !.n
so jih zakrivili občinski blagajnik Vukovič, notar čop in davčni ekse kutor Cončarevič. poneverjen denar obstoja iz občinskih doklad m davčnih pristojbin. Računi v knjigah so ponarejeni. Ljudstva se je polotila velika zbeganost, to še posebno radi tega, ker mnogo njih nima vec shranjenih potrdil o plačanih račun in. vs ki so morali v letih 1904/5 kaj plačati so pozvani, da se javijo. Goljufe so zaprli.
Ljutomer. 41etni sinček posestnika Muhiča iz okolice, se je prec par dnevi igral pred hišo v bližin domače luže. Ko ji je prišel prebli zu. mu je spodneslo in padel je v vodo ter utonil.
Maribor. Nemčurski »Blumen tag« odpade. Zgodi se to seveda le
Dnevni pregled.
Turška nehvaležnost. Te dni so poročali listi o malem otoku v Donavi. ki so si ga hoteli Mažari prisvojiti (otok je bil prej turška last.) Toda Turki ga niso hoteli datj. Kaka nehvaležnost. Nemci in Mažari so kar goreli (in noreli op. stavca) od ljubezni do Turkov, iskali so učenjaka, da bi dokazal njih krvno so-
rodstvo (ni treba, ker ga Nemci v dejanjih dovolj dokazujejo, Mažari pa imajo za to zgodovinske dokaze op. stavca!) in so žrtvovali ^skoraj astno državo, oa bi Turke rešili! — Nehvaležna Turčija pa po vsem tem, da je že vse zgubila in da je tisti otok zanjo brez pomena — ni ho-_ela otoka dati. To je res prava turška nehvaležnost. 500 milijonov smo dali — ko so podirali staro turško poslopje — od vsega pa smo vzeli mal kamenček, brezpomemben otok v Donavi, na katerega SO celo lakomni diplomati davno pozabili. O ironija. O požtrvovalnost krščanska o nehvaležnost turška? Ali ni to največji špas? Za stvarjo pa tiči še nekaj drugega. Vrsta raznih bojnih točk zaradi katerih smo 6 mesecev živeli v vojni nevarnosti — je pri kraju Sandžak, Prizren, Prochazka, Palič, Skader, Albanija — vse se je srečno rešilo, in komplikacij je konec. Našim bojevitim diplomatom pa bi bilo menda dolgčas, za to so v zadnjem trenotku, ravno, ko so velesile zavzele Skader, našli oni pozabljeni turški otok v Donavi in so planili nanj. Menda so mislHi, da se poidejo Srbi in Bolgari pretepat za tistih par skal! In tako se je nam posrečilo v zadnjem času pomnožiti našo slavo:	Zagrozili	smo	resno
Črni Gori. zmagali smo jo že z samo grožnjo (ali ni to slavno?) velesilam smo pridobili Skader, uveljavili smo svojo voljo avtonomnim Albancem, in napadli, zmagali in anektirali smo otok Ada Kale. Poleg kapelic na Črnogorski meji — bo to drugi spomenik naše slave. Velika pridobitev, brez vojne! ... (Čudno, da se m Turčiji napovedala vojna, sm je Ti j zdaj še slabša, kakor Lrna Gora! op. stavca). Ampak pn vsem, ta grda turška nehvaležnost, kal ne ...	11
grdi širokohlačniki. toliko dobrot smo jim izkazali, pa nam še par skal ne privoščijo. Da. da, tako nesebičen ni nihče, kakor smo mi...
Ustavna država je Avstrija; ima parlament čigar člani morajo potrditi to, kar želi vlada, in ne smejo storiti tega, kar smatra vlada za neprijetnost. Sedem mesecev nam različni grofi, baroni in slični ljudje vso sapo, kaj vse so naši ?iy'ienSifi interesi. Državna pravdi*istva. smatrajo poklic diplomatov za rešpektabel stvar, so skrbela *ato. da ljudstvo potom časopisja m moglo povedati, kaj smatra svoje interese. Edina priložnost tedaj, da bi
se vladi in njenim povedalo, kaj smatra ljudstvo — torej 'država — za potrebno in koristno in kaj ne, je seja v parlamentu, kjer bi o tej stvari razpravljali poslanci. Toda ne! Vlada grozi, da pošlje poslance domov, če le zinejo in če se ne zadovole s tem. kar jim grof Stiirgkh pove. Kako tor zakai je vladi neljubo, če bi ljudstvo o ljudskih interesih govorilo? Ako bodo interesi ljudski, tedaj bo ljudstvo o njih največ vedelo! Ako je bilo res v ljudskem interesu, da je Avstrija izmetala za vojaško obrambo svojih meja ob Srbiji in črni Gori v istem času, ko ni bilo niti enega srbskega in črnogorskega vojaka doma, 400 milijonov K, tedaj se bo gospodom grofom ljudstvo po svojih zastopnikih lepo zahvalilo in jim izročilo priznanje, da so tako skrbeli za ljudstvo. Toda gospodje nočejo zahvale — ne iz ponižnosti ali skromnosti, temveč zato, ker bi zastopniki ljudstva povedali grofom nekaj druzega prav neprijetnega. Takšen glas pa gre za meje v inozemstvo, in tam bi začeli spoznavati da so ljudski interesi mnogo drugačni, kakor so jim jih slikali čifutski listi govoreči v imenu grofov.
Vzrok, mogoč le v ustavni državi a la Avstrija. Zakaj poslanci ne bodo smeli razpravljati o zunanje političnem položaju? Vlada vnanje politične debate ne bo pripustila, zato mednarodna situacija še sedaj — ni razjasnjena. Mesto, da bi vlada pripustila in omogočila, da bi ljudstvo oz. njegovi zastopniki prispevali k razjasnjenju, jih pa ravno z grožnjo zadržuje od tega. Saj ljudstvo ni več otrok, da bi se ne znalo voditi. Vedno bolj pereča je naloga, ki jo nalaga demokratizem posebno v Avstriji, delati na to, da dobi ljudstvo pravico samo odločevati o svoji usodi.
Karl May balkanske vojske — dekoriran. Pod tem naslovom prinaša »Arbeiterzeitung« članek, ki našteva vse »zasluge«, boljše: vse pustolovščine vodje tiskovnega urada Kanie, radi katerih je postal pooblaščen minister in poslanik. Vse pustolovščine, ki se dajo dosedaj primerjati le s slovitimi pustolovščinami Karla Maya, ki je bil pred »literarnim delovanjem « — ropar, so nas stale 400 milijonov kron. Vsaka pustolovščina se mu je jjosrečila — razen ona, ki je imela Valotv) prepustiti Italiji in Avstrijo v Jadranskem morju zapreti. Vojni šuntar — minister!	.	.... .
400 milijonov še ni dovolj. Kljub temu. da ie Avstrija dosegla, kar je želela: avtonomno Albanijo in Ska-
der za Albanijo, preprečila, da bi Srbija dobila pristop do morja — kljub vsemu temu Avstrija še ne bo poslala rezervistov domov, ki so bili poklicani, da varujejo od grofov diktirane ljudske interese. Interesi so obvarovani — rezervisti pa ostanejo, kakor so bili — in to tako dolgo, dokler ne odpošljejo Balkanci svojih vojakov domov, dokler spori med Zavezniki ne bodo rešeni in dokler ne bodo urejena gospodarska vprašanja med Avstrijo in balkanskimi državami. Čudno: saj spori med Zavezniki Avstrije nič ne morejo brigati in trgovinske pogodbe se pa tudi v senci pušek ne sklepajo. Bati se pa Avstriji tudi ni treba, da jo napadejo Zavezniki, ki so se 7 mesecev dan na dan bili s iurki, Kljub vsemu temu se bo k onim zapravljenim 400 milijonom pridalo še nekaj bagatelnih milijonov. Saj imamo dovolj — bomo pa na uradnikih prihranili in pustili sodne praktikante dalj časa brez honorarja delati.
Pa drugod poskusimo. ’ Ker se
doma nismo obnesli kot finančni zc-nijj. smo vstvarili- neodvisno Albanijo, da še tam poskusimo svoje finančne zmožnosti. Albanci lahko vse tri Bogove hvalijo, da pičesar nimajo. če ne bi jim prišel naš poskus na finančnem polju predrago.
Prvi znak avstro-ogrstva. Prvo, kar je Avstro-ogrska storila po aneksiji otoka Ada Kale, je bilo, da je na otok poslala 150 žandarjev. Mislimo, da to zadostuje P^val-cem otoka, da se začnejo smatrati za ogrske državljane.
Večerne novosti v Belgradu so prinesle poziv, da naj na sredo, ko bo Skader predan v roke velesil, razobesijo hišni posestniki črne zastave, ljudje naj se oblečejo v žalno obleko — najbolj žalno, kar je imajo — trgovine nai se zapro, kine-matografične predstave naj se ne vrše skupščina ne zboruje, ustanovi se poseben fond pod imenom Skader Tudi v drugih mestih so izšli taki pozivi in so se tudi —■ izvršili.
Srbsko žalovanje za Skadrom. »Večerne Novosti« so prinesle v torkovi številki nekak parte — črn® obrobljen s sledečo vsebino:	»vsiea
izdajalstva Rusije bo jutri v sredo, 1. maja. ob dveh popoldne, odvzeta Srbom nekdanja prestolica srbskih kraljev, mesto Skader na Bojam. Tej krivici in grozoti ni enake v zgodovini Narod srbski! Ne pozabi na svoj Skader! Ne pozabi nas. zasu-
žnjene mučenike tvoje. Uči o tem Svoje potomce. — Podpisi:: Grobovi srbskih kraljev: Vojeslava, Mihajla, Bodina. — Vzidana mlada Gojkoviča — grobovi srbskih bojevnikov padlih leta 1912—1913.
Uboga nemška kultura m pristno nemštvo je zopet v nevarnosti zaradi — latinice. Nemci pravijo, da: morajo vse nemške knjige biti tiskane z nemškimi gotiškimi črkami, ker le te so nemške. Boj traja že več let. Vedno se najde kaka naduta nemška glava, ki najde v latinici veliko nevarnost za nemško kulturo. Nemci tudi posebno na naši narodni meji kažejo svojo nemško pisavo. Na take stvari bi mi morali vedno odgovoriti s tem. da se učimo cirilice, da jo širimo posebno med mladino in da jo kažemo kot svetel znak stare slovanske kulture. Cirilica je neprimerno lepša od gotice, dolžnost vsakega Slovenca je. da jo zna pisati in čitati.
Kristjanski hujskači. »Slovenec« z dne 14. t. m. se pritožuje, da je tudi ljubljanski pastor Hegemann ščuval v Gradcu burše proti katoliškim dijakom. Mi sicer ne vemo. koliko je na tem resnice, mislimo le, 'da bi bili burši svojo stvar opravili tudi brez Hegemanna. Zanimivo pa je. da je ob istem času sloyenska duhovščina čitala po slovenskih cerkvah pastirski list ljubljanskega škofa, kjer se hujska proti naprednemu časopisju. Torej so vsi enaki — eni fin drugi — in vsi enako daleč od ^Kristusa, ki je bil oznanjevalec miru jin učenik ljubezni.
Kamila Theimer je ime, ki ga jproklinja menda cel oficijelni klerikalni tabor, kajti gospodična je razkrinkala klerikalni generalni štab in pokazala reprezentante klerikalne tragikomedije v pravi luči. Znano je bilo sicer že dolgo, da se gode za kulisami neke stvari — ampak jasno sliko dobivamo šele sedaj. Gospod dež. glavar in gospa dež. gla-varica sta razkrinkana. Kakor se vidi, so podatki iz klerikalnih virov — in nepobitno resnični. To je hud poper. S svojo klerikalno politiko so klerikalci prišli na razpotje. V njih in v pravaših je sedaj boj za bodočnost in vse se sprašuje: kam. Razbite razmere doma, razkol v lastnih vrstah poleg tega pa nejasnost za bodočnost. Krščanska načela, bobnanje s gesli, nazaj h Kristusu, z Bogom za ljudstvo — vse to nič ne pomaga, če se v resnici dela vse drugače. Delo sovraštvu pa je od nekdaj obsojeno v pogin. S prokletstvom bo propadalo, kar je bilo v proklet-st.vu zidano.
v Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič — mož beseda. Iz Novega mesta nam pišejo:	Koncem	marca je dal
naš dobri deželni oče po našem nie-tetu razbobnati, da je njegovi milosti idopadlo nas dne 2. aprila počastiti s svojim obiskom in naše želje sprejeti v posebni avdijenci določeni v mestni dvorani. Na naše veselje je kanila debela kaplja grenkobe, ko je visoki gospod dne 1. aprila brzo-tiavno odpovedal svoj obisk in ga preložil na prihodnji teden. -Zagrenjeno nam je bilo to veselje, ker je naš dobri deželni oče pred tem ko se je ta njegov razglas razbobnaval po mestu, kot nam v posmeh se v spremstvu milostive deželne matere in kavalirja Jarca pripeljal v gaja-.avtomobilu skozj mesto in se ustavil v Kandiji. Ker je bilo to 1. aprila, smo se tolažili, da nas je dobri oče le rešil smešnosti razvpitega 1. akrila in jo raje obesil Kandijotom in Smi-ihelčanom na vrat. Prišel je drugi teden, v katerem bi se moral vršiti 'že drugič, obljubljeni preloženi glavarjev obisk. Toda minil je ves teden. očeta pa le ni bilo k svojim otrokom v Novo mesto. Minil je tudi ves norčevi mesec april in smo tudi že v drugi polovici maja, a naš dobri deželni oče še zdaj ni izpolnil svoje obljube, dasi je s svojim obiskom osrečil večino vasi naše dežele. Kdor hoče deželnemu glavarju dokazati njegovo možatost, naj vzame jnas Novomeščane kot priče, ki lahko pod prisego potrdimo, da je dež. glavar dr. Šušteršič res — velik mož
—	beseda.
,?V^ne.syetnik bivši deželni gl var pl. Šukl)e se je te dni zopet iz Dunaja vrml na svoj gradič na Kamnu v Kandiji. To bi ne bila še tako huda reč. Ampak hujše je to, da otroci zdaj svoiega očeta zatajujejo. Ti otroci so otroci in božji namestniki, ki so preje svojega dvornega in deželnega očeta v nebesa kovali, zdaj pa ko je oče šel v penzijo, ga kar nič več nočejo poznati. Preje so se mu že od daleč vklanjali, sedaj so postali tako kratkovidni, da se lPU niti vštric njega ne odkrijejo več. Gredo mimo niega, kot bi ga nikdar ne poznali. Ja, casi se spreminjajo. Včasi je taisti gospod kar na ulici ustavljal ljubljanske policaje, češ, salutirajte, jaz sem deželni glavar. Danes pravijo tisti, ki so taistega gospoda povzignili za dež. glav. tako:	Ne poznamo več svojesra de-
želnega očeta v pokoju, ker predo-
bro poznamo brošuro pl. rranceta Šukljeja o našem deželnem gospodarstvu. In še manj ga bodo poznali. Kakor namreč gotova znamenja kažejo, se bo v Ljubljani zopet nekaj porodilo, kar se je zdaj na dunajskih počitnicah v glavi in srcu našega vpok. deželnega očeta spočelo v čast in slavo svojemu namestniku in njegovemu finančnemu ministru.
Iz Hrušice. O županu Korbarju dobivamo vedno nove pritožbe. Te dni je šla žena M. Skubica k županu Korbarju, da bi dal delavsko knjižico za njenega sina. Korbar pa je rekel, da nima znjo nič opraviti in da naj pride njen mož. Žena mu je rekla, da mož ne more priti, da je bolan. Korbar pa jo je zapodil, češ: naj pa fant ne gre delat. Vse prošnje niso nič pomagale. Tako postopa Korbar z ljudmi. Zato ga pa tudi ne bo nihče volil — s tem bo najprej konec njegovi mogočnosti.
Operetni večer gospodične R. Thalerjeve y Gorici. Dne 17. maja (v soboto zvečer) priredi gdč. R. Thalerjeva operetna pevka in su-breta pod vodstvom g. Danila, re-žišerja in igralca, operetni večer. Na programu so najboljše točke, Puccinija. Straussa, Offenbacha* Leharja i. dr. Večer zaključi veseloigra: Ustreliti se hoče. Dalje priredi operetne večere, v nedeljo 18. v Tolminu, v torek 21. v Ajdovščini, v četrtek 22. v Ribnici, v soboto 24. v Novem mestu in nedeljo 25. maja v Metliki.
Tatinski hlapec. Pred štirinajstimi dnevi je prodal 161etni posestnikov sin Ivan Cešnovar nekemu posestniku v Ladji pri Medvodah samokres za štiri krone, katerega je oni ukradel svojemu gospodarju, posestniku na Koroškem in ki je vreden 56 K. Nadalje je prodal Češno-var nekemu tamošnjemu posestniku zlat prstan, katerega je tudi najbrže ukradel, za 1 K 60 v. Ko se je kupec za trenotek oddalil iz hiše, je Cešnovar zopet spravil prodani prstan
v	žep in pobegnil.
Samomor. V Gorici se je vstre-lil 171etni urarski pomočnik Henrik Jekler iz Bleda. Kot vzrok samomora se navaja nesrečna ljubezen.
Novi dvoboji s stotnikom Zborovskim. Kakor se iz dunaskih vojaških krogov sliši, bo prišlo v naj-Krajšem času do novih dvobojev s stotnikom Zborovvskim in sicer radi dvoboja, pri katerem je padel nadporočnik WeiB in o katerem je »Dan« že poročal. Kakor se sliši, bo imelo dyoboj s stotnikom Zborowskim več častnikov zrakoplovnega oddelka (stotnik Petrozzi, stotnik Ouoika, nadporočnik Teubier in drugi). Zborovski ijpa pred seboj okrog petindvajset dvobojev.
Drama zapuščene. Hrvatski sli-kar Tomislav Križman, ki se je pre-teklo leto poročil s hčerjo bivšega srbskega ministrskega predsednika Nikolajeviča, je te dni pobegnil z neko gledališko igralko iz Zagreba. Križmanova gospa je zasledila, kam je njen mož s svojo ljubico pobegnil in se je v Karlovcu ustrelila pred očmi svojega moža.
Poneverba 300.000 K. Dne 4. maja t. 1. je policija na Reki aretirala dva tovariša trgovca Gabrijela Naglica, katerega so prijeli radi poneverbe 300.000 K. Omenjena dva Nagliceva tovariša sta baje tudi v zvezi s to poneverbo. Policija je z istega vzroka aretirala tudi dvoje Nagličevih sorodnikov.
Samomor ali zločin? Na železniškem tiru blizo mesta Jene so našli dne 14. t. m. razmesarjeno truplo štutgarskega sodnega asistenta Reinhardta. Doslej se še ni dognalo, ali gre tu za samomor ali za zločin.
Trije ljudje utonili. Kakor se iz Kraljevega Gradca poroča, so dne 14. t. m. pri neki vožnji po vodi utonile tri osebe: pijonir Werner, njegova nevesta in neki slikar.
Binkoštni roman. Na Binkoštno nedeljo se je dogodil v Pragi tak roman. Neki mlajši višji uradnik je živel zadovoljno in srečno s svojo mlado gospo. Lansko leto pa je gospa naenkrat postala nemirna in nezadovoljna. Hotela ie na letovišče. Mož ni imel nič proti temu — dal ji je denar in je odšla v neko nemško letovišče. Po sezoni se je gospa vrnila
—	pa ne posebno zdrava. Bila je nervozna in nemirna. Mož je bil v skrbeh. kje tiči vzrok. Nazadnje je našel pri nji fotografijo nekega mladega moža. Toda to ga ni vznemirilo. Izvedel je tudi, da ima gospa neko Korespondenco. Pred binkoštriimi prazniki pa je našel pismo, v katerem nekdo gospej naznanja, da pride za praznike v Prago. Mož je ostal mileni m je opazoval, kaj bo storila ona. Gospa mu je naznanila, da pojde zvečer v gledališče. Mož ji je dovolil, kakor da^nič ne sluti. Skrivaj pa jo je sledil in je videl, da ie šla res v gledališče. Mož je odšel domov in je čakal. Čakal je do polnoči žene ni bilo. Postaj je nestrpen in je odšePven. Hodil je okoli hiše jx> ulicah. Ob treh ponoči se pripelja I kočija. Mož jo ustavi in glej — v nji
ie žena in njen ljubček. Razjarjeni mož je začel oba pretepati s palico, ženi je strgal klobuk in obleko, stol-kel je vso palico, dokler ni vmes posegel stražnik, ki je rešil ženo in ljubčka iz neprijetnega položaja. Odpeljali so vse tri na komisarijat. »On« je bil sin nekega nemškega fabrikan-ta in pruski rez. častnik. Spoznal je gospo na letovišču in sta se zaljubila. Za binkošti jo je prišel obiskat. Mož je zaradi tega takoj vložil tožbo za ločitev. Ona se je izgovarjala, da ji je bilo pri možu dolgčas in da ima pravico imeti znance in prijatelje za zabavo. Moderen roman.
Ljubljana.
— Kie je pravica. Kakor je znano, je bila »Balkanska vojna« kon-fiscirana. Konfiskacija pa se je tikala le str. 54 in 55, kjer je natisnjena pesem o Draču. Pri konfisciranih izdajah se morati samo ti dve strani iztrgati, ker zakon pravi, da je vse drugo iz konfiskacije izključeno. Sedaj pa smo prejeli še nekaj izvodov, ki jih je vrnila cenzura in glejte — odstranili so iz knjige celo tretjo polo t. j. celih 16 strani. Vprašamo: po kakšnih pravilih je to dovoljeno. Last cenzure sta samo 2 lista — ne pa cela pola. Drugo je naša lastnina. Ti varuhi javnega reda in miru si torej dovoljujejo konfisci-rati to, kar ni konfiscirano, oz. si la-ste tujo lastnino. Kai pravi zakon o takih ljudeh. VI varuhi zakona _— spoštujte zakon sami in ne jemljite, kar ni vaše. Menda si mislite, da je proti slovenskim listom — vse dovoljeno!
— AH je zaspalo ali kaj? Saldi-rani račun Janko Nep. Jegliča in njegova mahinacija je menda zaspala. Datum na računu je možakar falsifi-ciral; račun je oddal mestnemu šolskemu svetu, kjer so ga smatrali za pravilnega in izkazano svoto za porabljeno. Da ni bil porabil svote. je zamolčal, ker bi bilo morebiti prijetno enkrat počastiti boga Pobasaj — pa so mu račun prekrižali. Stvar pa je sedaj zaspala. Pa ne bo nič! Javnost in učiteljstvo zahteva, da se tak subjekt primerno dejstvu kaznuje. Kako so planile oblasti po učitelju Potokarju, po učitelju Gartnerju. po nadučitelju Žirovniku in drugimi, ki niso prav ničesar zakrivili, ki bi bilo vsaj senca Nepomu-kovemu činu in vendar tolik šunder v Izraelu in tolike kazni. Tu pa vse tiho, nikogar ni, ki bi Jankotu na prste stopil, človeku, ki ni vreden, da bi preganjenim učiteljem jermena pri čevljih odvezal. — Hočemo pravice in pojasnila, sicer bomo jeli dvomiti nad pravičnostjo vladnih funkcionarjev in vlade same. Seveda deželni šolski svet se boji dr. Šušteršiča. Nepomuk sam potrjuje, da ima nekaj na vesti, ker si niti svojili starih znancev ne upa V obraz pogledati! Šolske oblasti, vederemo!
— »Slovenec« — prijatelj otrok. Kot velik prijatelj šolskih otrok se je izkazal včerajšnji »Slovenec«. Ta ljubitelj otrok je za to, da sedijo ubogi otroci v največji vročini, to je v mesecih juniju in juliju celi dopoldan in celi popoldan v razbeljenih in poleg tega tudi vsled dihanja za-duhlih šolskih prostorih. Ker pa pra-
vi	»Slovenec«, da je prejel svoje poročilo iz učiteljskih krogov, lahko povemo in pokažemo vsemu svetu. »Stariši, taki prijatelji vaših otrok
so Slomškarji!«	r ,
— Dejanja govore. Izšla ie »Spomenica o položaju kranjskega učiteljstva«. Brošura ima 55. strani. Izdalo jo je »Slovensko dež. učit. društvo«. Spomenica se je tiskala v 25.000 izvodih. Izide tudi nemški in češki prevod. Tako bo lahko cel svet zvedel o klerikalnih lumparijah na Kranjskem. S pričujočo brošuro izvršujemo sklep zadnjega občnega zbora. Navajamo tu gola dejstva brez komentarja, brez pretiravanja in brez olepšavanja. Dejanja naj govore! Material je zbran od prizadetega učiteljstva samega in iz stenografičnih zapiskov deželnega zbora kranjskega. V vsakem pogledu in v vsakem primeru odgovarja čisti in goli resnici! Kdor more, naj dokaže, da ni res tako Dejanja govore: 1. o pristranosti S. L. S. 2. o zapostavljanju i*1 Preganjanju naprednega učiteljstva. 3. o neznosnem materialnem položaju, 4. o nasprotnem kakor klerikalne trditve, da ljudstvo naprednega učiteljstva ne mara. 5. o izrabljanju materialne bede v politiške namene, 6. o izrabljanju politiške moči v moralno in materialno škodo odvisnega stanu. O vsem tem govore dejanja! Vse to naj zve najširša javnost.^ Dejanja, kakršna so v nepofvorjeni luči resnice. naj govore! Dejanja poveličujejo ali ponižujejo, dejanja kažejo individualno in politiške moralo, de-ianja obsojajo in oproščajo, in kakršna so dejanja, navedena v tej spomenici. tak bodi niih učinek in uspeh! — Spomenica se te dni razpošlje. Poslej bomo po tej spomenici
lahko presojali značaje in bomo vedeli, s kom imamo opravka.
— Veliko nesramnost si dovoljuje slovensko glasilo ljubljanskih kazinotov. ko hoče Slovencem priporočati nemščino in hvali one. ki znajo nemško. Časi nemčurjev so pri nas že minili. »Domačin« si pa dovoljuje tudi laž, da so slovenski šolniki spoznali, da znamo Slovenci premalo nemško. Mislimo, da v tem oziru nemških nasvetov prav nič ne potrebujemo.
— Slovenski prostovoljec Miha Čop se je včeraj vrnil iz Crnegore. Levo roko ime še obvezano. Rana od šrapnela še ni popolnoma zaceljena, vendar bo kmalu zdrava. Ostal pa bo nanjo trajni spomin. Čop je odšel demov na Dobravo, kjer si bo v svežem gorskem zraku odpočil. Drugače je čil in zdrav.
— Osebna vest. Poljedelsko ministrstvo je imenovalo agrarnega geometra druzega razreda g. Fr. Avčina v Ljubljani za agrarnega geometra prvega razreda in agrarnega eleva g. Alb. Zakrajšeka v Ljubljani za agrarnega geometra druzega razreda.
— Poljaki v Zagrebu. O Binko-štih ie igralo v Zagrebu nogometno društvo »Wisla« iz Krakova. »Wi-sla« je znana kot najboljše poljsko nogometno moštvo. Poljaki so bili v Zagrebu prisrčno sprejeti in tudi igra je bila veliko zanimanje. Prvi dan so zmagali Poljaki proti Hrvatom (Haški) 4:1 — drugi dan so zmagali Hrvati z 1:0. Šport je sicer mednaroden, vendar je treba ustvariti ožje vezi med slovanskimi športnimi klubi. Priprave za ožje zveze se že vrše — važno bo za nas Slovence. da se jim tudi mi pridružimo in da pridemo med nje kot mal narod, ki tudi na športnem polju neče zaostati za drugimi. Zato je treba, da se v Ljubljani čim prej reši vprašanje športnega prostora. <0 tem na drugem mestu.)
— Po reformi zakonskega prava kliče vsaka epizoda, ki se odigra pred sodnijo. Včeraj se je imela vršiti pred deželno sodnijo v št. 123. razprava glede alimentacij, ki jih mora Gros plačevati svoji ženi, ki je ločena od njega že 25 let. Grosu ob plačevanju alimentacij ne preostaja niti za najskromnejše življenje, zato je podal vlogo, da se tozadevno spremeni in se mu vsaj za življenje potrebna svota pusti. C. kr. deželno sodišče mu je določilo zastopnika revnih, ker pa zastopnik ni prišel — kar na noben način ni hvale vredno — se razprava ni vršila pač pa je bil Gross poklican v stransko sobo, kjer se je v navzočnosti žene, ki že 25 let ni pri njemu pritiskalo nanj, da bi jo vzel k sebi, lcar je moža spravilo v veliko nervoznost, ki je razumljiva. Po 25 letih združevati ljudi, ki so bili preje sodnijsko ločeni — to pač ne gre.
— Lovska dražba. Dne 27. maja t. 1. ob 10. dopoldne se bodo pri okr. glavarstvu v Ljubljani (soba št. 2) potom javne dražbe oddali lovi občine Tomišelj, občine Šmarje in občine Lipljenje. Zdražil se bo vsak lov posebej in sicer za dobo petih let. od 1. julija 1913. do 30. jun. 1918.
Tržna stražnica se otvori v kratkem v Mahrovi hiši na strani proti Ljubljanici. Za nadzorstvo in red po mesarskem in sadnem tržišču bo ta mestna tržna stražnica največjega pomena, ker bodo občinstvu stražniki v neposrednji bližini na razpolago. V tej stražnici bo tudi javna tehtnica, preizkuševalnica ja-jec i. dr.
— Častna diploma Tadije Šmi-čiklasa, ki jo po sklepu obč. zbora »Slovenske Matice« izroči v kratkem odbor, je razstavljena v Meja-čevi izložbi. Diploma je delo akad. slikarja Maksima Gasparija. Kraljevič Marko in kralj Matjaž sta lepa simbola pobratimstva slovenske in hrvatske kulture.
— Kanalizacija. Ker so s polaganjem kanala zbiralnika na desnem bregu dospeli do Frančiškanskega mosta, in je treba na Francovem nabrežju nekaj priprav za nadaljevanje, so tu zdaj prenehali, a pričeli sedaj zopet na levem bregu (pri Levčevej hiši) delo nadaljevati. Prodajalci sadja so zopet vsi na svojih mestih na Pogačarjevem trgu nameščeni; ribji trg ostane pa še nadalje tu.
— Pogloblienje struge je dovršeno do bolniškega vrta. Šentpeter-ski most prično baje podirati prihodnji mesec.
— Pot v Čmogoro: Pogled na Kotor s cesto, ki se vije v serpentinah proti Njegušu in Cetinju • odstavljeni kralj portugalski Emanuel s svojo nevesto; iz Seine vlečejo avtomobil svetovneznane plesalke J. Duncanove, v katerem sta se vtopi-la njena otroka; predsoba Essada paše v Skadru; prikupljivi tipi Ar-navtov; pevovodja g. Z. Prelovec; solopevka gdč. I. Hrastova in g. M. Dežela, umetnik na gosli; zlata poroka v Skednju pri Trstu: Črnogorski »Sokol« itd., to je vsebina 20.
številke »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Čitajte ga in priporočajte ga!
Kino-Metropol v deželnem gledališču. Danes se ponovi včerajšnji spored, ki je vzbudil občno priznanje občinstva. Jutri v soboto popolnoma velezanimiv program, na katerega že danes opozarjamo slavno občinstvo.
— Umrli so v Ljubljani: Viktorija Krainer, hči železniškega nad-sprevodnika, 15 mesecev. — Ana Šemrov, kajžarjeva hči. 42 let. — Josip Belan, posestnik, 44 let.
— Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer z izbranim sporedom. Jutri toli pričakovana detektivska učinkovitost »Zigomar«, III. del. Drugi teden otvoritev vrta. Na vrtu se bo igralo pri dnevni luci, kar je mo.goče pri posbni konstrukciji odra in s posebno projekcijsko steno. Gotovo novost, katero bodo z veseljem vsi obiskovalci sprejeli.
Trst.
Sami so se obsodili. Bilo je pred štirinajstimi dnevi, ko je priobčila »Edinost« neko notico, v kateri je napadala Slovence, ki so prišli v Trst in ki — po izjavi »Edinosti« — zasedajo pri slovenskih tvrdkah najboljša mesta, dasiravno na narodnem polju nič ne delujejo, marveč samo zabavljajo itd. Notica je bila pisana na zelo nedostojen način, tako da je moral užatili njen smisel vse v Trstu službujoče netr-žaške Slovence. Zato se je vnela med »Edinostjo« in »Dnevom« polemika. Ne bomo ogrevali stvari, o katerih se je že pisalo — »Edinost« se je branila celo v kilometerskih uvodnikih — rečemo pa, da ni na svojem mestu, če se kak slovenski narodni list poslužuje skrajno žaljivih in neolikanih sredstev napram gotovim ljudem, katere je hotela pokazati na indirekten način, a Je pri tem tako zabredla, da se je čutila prizadeta celota. Če izpregovo-rimo odkrito besedo, moramo reči, da je dolžnost vsakega slovenskega d-elodajaka, da sprejema v službo prave Slovence, ue morda brezbriž-nežev, ali pa celo renegatov. Če kak slovenski narodni podjetnik, ki je morda čelo član političnega društva »Edinost«, sprejme v službo takega človeka, ki blati vsako narodno delo. koga naj v tem slučaju napada »Edinost«, kdo je v tem slučaju kriv graje, delodajalec ali delojemalec? Cisto naravno, da delodajalec. Sttfar hočemo natančneje dokazati* Slovenski podjetnik Martelanc, član političnega društva »Edinost«, je sprejel na delo pri zidanju Ciril-Me-todove šole pri Sv. Jakobu italijanske podanike, regnikole. Vprašamo, kdo je grešil proti slovenski narodnosti, Martelanc ali regnikoli? »Edinost« bi nam v tem slučaju odgovorila, da so krivci regnikoli, ne pa Martelanc. — Tisti netržaški Slovenci, ki jih »Edinost« tako salamensko napada in kateri imajo tako mastne plače, vzlic temu. da za narodno stvar nič ne delujejo, ampak samo zabavljajo in podirajo — o čemur je »Edinost« baje dobro informirana — pa so nastavljeni pri slovenskih tvrdkah, in če se ne motimo, celo pri slovenskih narodnih bankah. »Edinost« bi morala nastopiti proti dotičnim tvdrkam, oziroma bankam, ne pa proti uradnikom. Tvrdke naj bi poten, opozorile svoje nastavljence, naj postopajo drugače, in na ta način bi se stvar uredila. — Socijalno demokratična stranka tistim, ki nišo sociialno demokratični. ne da kruha v bolniških blagajnah in v stranki. Klerikalci in druge stranke so tudi pametnejši v tem oziru. Zakaj pa narodna stranka v Trstu tako postopa? Zakaj nastavlja na najboljša mesta ljudi, ki proti narodni stvari zabavljajo, taki pa, ki so zmožni in dobri narodni bojevniki, pa stoje vsled tega brez kruha na cesti? »Edinost«, tu je tvoje polje, tu or ji in obdeluj! Ni pa s tem rečeno, da so samo izventr-žaški Slovenci taki zabavljači, nasprotno, mi lahko trdimo, da je podobnih zabavljačev, oziroma ljudi, ki se za narodno stvar nič ne brigajo, veliko večje število med v Trstu rojenimi Slovenci. Ce »Edinost« vstraja na tej poti, na katero je zašla pri tei polemiki, naj tudi v Trstu rojene zabavljače prime, za vse naj velja enaka mera Poudariti pa moramo, da je danes, primeroma številu, več izventržaških Slovencev kakor pa tržaških, ki stoje v Trstu v boju za pravice tržaških Slovencev v sprednjih vrstah. — S temi vrsticami nismo hoteli žaliti nobenega, napisali smo jih zato, da narodni stvari koristimo. Če se jih bo upoštevalo, če se bo navedeno tudi izvajalo, je ? tem dosežen naS namen, ki je v tem. da se našemu narodu pomaga. In več ko bo bojevnikov. tem hitrejše se bomo približali boliši bodočnosti.
Žensk! oddelek telovadnega društva »Sokol« na Vrdell priredi
4ne 18. t. m. koncertni večer s plesnim venčkom v dvorani »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu.
Občni zbor Clril-Metodove podružnice pri Sv. Ivanu se bo vršil v soboto, 17 maja ob pol 9. zvečer v ‘svetoivanskem »Narodnem domu«. Ker je občni zbor velike važnosti, naj se ga udeleže člani v obilnem številu.
Osrednji izvrševalni odbor N.
D. O. razpisuje službo strokovnega tajnika za podružnico v Puli. Zahteva se zmožnosti v govorništvu, ^nanje hrvaškega jezika in poznavanje delavskih vprašani ter organizacijskega delovanja. Prošnje naj iVlože prosilci na Osrednji izvrševalni odbor N. D. O. v Trstu, ul. Sv. Frančiška št. 2. —- Plača po dogovoru.
Ljubljana kot športno mesto.
Ljubljana ima zelo lepo in ugodno lego. Mesto- samo se prikupi vsakemu tujcu, razgled z grada proti severni strani in proti gorenjskim planinam pa vzbuja občudovanje Vsakega popotnika. Ljubljana ima tudi lepa sprehajališča: Tivoli in Rožnik, Orad, Golovec. Fužine nudijo Isrehajalcem toliko lepih kotov, da v Ljubljani tudi po letu ob času najvi-žje sezone v tem oziru nihče ničesar ne pogreša. Nekoliko slabše je bilo doslej preskrbljeno za kopališče — z novim kopališčem y Ljubljanici pa bo tudi v tem oziru vsakemu ustreženo. Ljubljana je tudi središče izletov na vse strani; tujci in gostje, ki odhajajo v Ljubljano, imajo od tu izlete v Kamniške planine. Jezersko. Bled, Bohinj. Postojno itd.
Ker je v Ljubljani križišče cest, gredo skozi mesto avtomobilske dirke. Zadnji čas smo čitali, da bo v Ljubljani tudi pilotska postaja za zrakoplove. Vse to bi morali vpo-števati in skrbeti za razvoj športa v našem mestu. Doslej smo v tem oziru premalo storili. Ljubljana še nima svojega športnega prostora.
Športni prostor.
Pri razvoju športnega življenja v današnjih mestih je postal primeren športni prostor vsakemu mestu nujno potreben. To sb tudi vsa mesta vpoštevala ih so podpirala športne klube pri njih delu.
V načrtih za severno stran Ljubljane smo videli športni prostor precej daleč, na Posavju. Pred-no bo Ljubljana do tja zrastla. potrebujemo športni prostor bliže mesta. Lep športni prostor bi se dal ustvariti tudi na novih nasipih, ki so jih navozili iz struge Ljubljanice za piisilno delavnico proti Stepanji vasi. Materijal je lepo splaniran in bo nastala tam lepa visoka ravnina z obširnim razgledom. Ko pojde tram* vaj ob strugi Ljubljanice, bo ta prostor za športne prireditve zelo primeren. Sedaj še delo ni dokončano Šn je preveč oddaljen od mesta. Zato pride v poštev edini prostor pod Ti-jvoli. ki je blizu in so ga sedanji meščani navajeni. Pod Tivoli pa sta sa-imo dva prostora ravna in za šport primerna, t. j. travnik ob Marije Terezije cesti proti Šiški in dirkališče. iTravnik ob Mar. Ter. cesti je prostoren, toda zaradi lege se ne da lahko ograditi in je primeren le za šolske igre. Preostaja torej edino Idirkališče.
Vprašanje dirkališča.
Dirkališče ima sedaj v najemu »Ljubljanski Sokol«. Pogodba velja 'še do leta 1915. »Ljub. Sokol« je dobil dirkališče v najem po sokolskem Izletu leta 1905. Zob časa in bližnja 'soseščina pa sta uničujoče vplivala na planke. »Sokol« je imel z njimi mnogo stroškov. Sedaj so planke v skrajno slabem stanju in treba bi bilo precej stotakov, ako se hočejo dobro popraviti.
Na dirkališču se nahajata dva jawnteimis prostora, od katerih plačuje športni klub najemnino. Velika ivečina prostora Pa leži brez porabe. Sredi dirkališča stoji drog za telo-Vadbo — drugače se dirkališče malo
Tab! Ako bi se vsa športna društva zvezala, bi se dalo dirkališče preurediti v lep športni prostor, na katerem bi imeli vsi dovolj prostora. I ri teni mislimo:	Sokol,	Športni	klub,
F. K. Ilirija. »Sokol« bi imel od tega le dobiček, ker bi mu prostor več ne-’sel — za telovadbo pa bi mu ostalo še vedno dovolj prostora. Na dirkališču bi dobili sledeče prostore. Dva Jawntennis prostora za nogometne tekme — prostor za telovadbo (drog bradlja) prostor za proste vaje (di-skus kopje), prostor za tek in prostor za ježo.
Namesto polpodrtega dirkališča Jri že sedaj ne krasi okolice — bi dobili lep, moderen športni prostor, ki bi odgovarjal vsem našim potrebam in bi se mogel v njem naš domači šport, skupno s telovadbo lepo razvijati.
Ta prostor bi bil enako poraben za večje veselice, kakor slišimo, je postal »Sokol« tudi lastnik hiše, ki stoji ob dirkališču in ie bila nekdaj last »Kluba slov. biciklistov«. Sedaj je tam skladišče za stroje. Ako ona hiša ostane skladišče, bi bilo treba na drugem mestu postaviti stavbo za posamezne klube.
Želeti bi bilo. da bi se ta vprašanja čim preje rešila.
Pri nas vlada v »Sokolu« še nekak predsodek proti športnim društvom, drugod se že šport razvija v področju »Sokola«. (N. pr. Voloskp-Opatija ima nogometni odsek). Ako je na dirkališču lavvntennis, bi bil istotako prostor za nogometno igro in za druge panoge domačega športa. Vse to spada k telesni vzgoji mladine. Dobro razvit šport ima pomen za narod — (ljubljanski šport bi moral pospeševati tudi šport po manjših mestih) — ima pa pomen tudi za mesto (tujski promet) s tem pa tudi pokažemo, da nečemo biti zadnji med zadnjimi.
V našo skupno korist in ugled bo torej, ako se društva dogovore in vprašanje čim preje ugodno rešijo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
fo, da se bo Bolgarija d«>tIKaIa Albanije. To je pa tudi poslednje, kar še izroče Srbi.
POGODBA MRD BURNEYEM IN BEČIREM.
Cetinje, 15. maja. Uradno: Med admiralom Burneyem in cHvizijoner-em Bečirein je prišlo do pogodbe, po kateri sme le toliko vojakov in častnikov ostati v Skadru, kolikor jih je potreba za transport plena. Častniki smejo nositi orožje, vojaki ne. Pri pošti in telegrafu se pridrži črnogorske uradnike; in Črnogorske čete sme Burney porabiti, kadar bi potreboval njihove pomoči
ENVER BEJ USTRELJEN.
Carigrad, 15. maja. Trs je bil na ulici ustreljen. Enver bei, znan po svojih težnjah, privesti turško vojsko v oienzivo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
15. maja 1913.
Parlament ie začel zborovati; na dnevnem redu pa nima ničesar tistega, kar zanima široke vrste prebivalstva. Z grožnjo, da se odpošlje poslance domov, hoče vlada preprečiti razpravo in debate o zunanjem političnem položaju. Res, gospodje imajo lepo predstavo o ljudskem parlamentu. — Od jugoslovanskih poslancev si je upal k položaju govoriti Biankini, ki se je pritoževal črez strogo vojaško diktaturo. ki vlada v Dalmaciji in naposled je dejal, da se Avstrija lahko zahvali Nikoli, ki edin je z izročitvijo Skadra preprečil, da Avstrija ni zaprta od Italijanov v Jadranskem morju, češki radikalci in hrvatski poslanci ploskajo. Predsednik opominja govornika, ter mu haposled vzame besedo. Biankini govori dalje, nakar je bHa seja zaključena. Vloženih }e bilo tud! neka) interpelacij o odpuščanju rezervistov. Krama!- zahteva, dd- se polastil, na kakšni bazi je bila sklenjena kooperacija Avstrije in Italije V Albaniji. Hočemo jasnosti glede Vafone. Češki radikalci in soc. demokrati predlagajo, da se amnestira in olajša okrutne kazni, ki so izrečene nad rezervisti. (Smo radovedni, kdo bo za predloe, ki je eden tistih, ki potrka na našo vest.) — Najbrže nastanejo za vlado težki časi, ker češke stranke, ki so dosedai zvesto držale z vlado, nameravajo preiti v opozicijo, radi tega, ker imajo, kakor pravijo, proti vladi proste roke, ker so Nemci izjavili da z nadaljevanjem češko-nemških pogajanj ne bo nič. Češki agrarci so že storili sklep, da spremene napram vladi svojo taktiko. — Deželni zbor v Galiciji, kakor je znano, je razpuščen in volitve v novi zbor bodo začetkom julija, kakor poroča »Gazeta Polska«. —
PRELIMIN1RANEGA MIRU NE BO ŠE TAKOJ.
London. 15. maja. Reuter poroča, da se najbrže ne bo vršila seja mirovnih delegatov pred sejo po-slaniške reunije, ki je določena na 20. maja.
RAZMERJE MED SRBI IN BOLGARI.
V poslednjem času so se vršile številne vesti, ki so hotele vedeti, da je vojna med Srbi in Bolgari radi Macedonije neizogibna. To ne odgovarja resnici. Položaj je resen, vendar o vojni še ne more biti govora. Za sedaj se niti Srbi niti Bolgari niso izrekli, da se podvržejo ruski razsodbi. Srbi zahtevajo revizijo pogodbe, radi vzrokov, ki smo jih večkrat že navedli. Ako ne bodo Bolgari preveč šovinistični, tedaj pride do sporazuma.
SRBI DAJO BITOLJ.
Petrograd, 15. maja. »Ruskoje Slovo« poroča, da so Srbi pripravljeni prepustiti Bolgarom Bitolj, ta-
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. L|ub-Ijana-Giince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižin cena.
Razpis službe.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje
mesto podtajnika
s prejemki IV. čin razreda hranilničnih uradnikov, to je s temeljno plačo letnih 4000 K, pravico do treh štiriletnic po 400 K in stanarino 1150 K.
Podtajnik more postati jurist z vsemi predpisanimi državnimi izpiti, ki izkaže večletno juridično prakso in je strokovno usposobljen. Ako ni še strokovno usposobljen, se uvrsti v V. čin razred s temeljno plačo 3200 K, pravico do dveh triletnic po 300 K in stanarino 1000 K ter se šele po zadobljeni zadostni strokovni usposobljenosti, o čemer razsoja ravnateljstvo, uvrsti v IV. čin razred.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem ravnateljstvu
do dne 31- maja 1013-
V Ljubljani, dne 15. maja 1913.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Radi prevelike zaloge blaga dajem 20°
10
popusta
šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	419-3
Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob. in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pisarno«.
Zadnja novost!!
Zdravniško pripoznano. Patentirano. Nadomestriik moderca (Mieder-ersatz). ki; napravi lepo. elegantno obliko živeta .Ijtez pritiska (hiuiie-nično brez »psehbein«). Posebno
priporočljivo cenjenim dnmam, ki' jim je moderč mučno prenašati.
Zastopnica MAHA NOVAK
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 5.
(Na pismeno zahtevo pridem z vzorci na dom. IzSdelek po meri Nizke cene.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1, maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgijl (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopaiišča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija niasaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvaiinka. Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Pri nakupu »pravega Francka** izvoiifce paziti na to "lt varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu.
Zavrnite pre-
vidno podobne zavoje kot ne »pravi Franck".
Proizvod nsjboljšili sirovm.
sl im I22/2«77
, n
mrnim
■li'
Ivan Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
^ šivalnih strojev in stroje f za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in . .*.	obrt. .*. .'.
\ Pisalni slron Adler.-Vozna kolesa.
m
Ceniki zastonj in franko.
Čipkasto blago, čipke, uložki, vezenja
zaboti in za dame
okusa v
P.
svila, posamentrija, gumbi, vse druge modne potrebščine v obilni izbiri in dobrega
= modni trgovini za dame
Magdič, Ljubljana,
<£■
in
nasproti ^ glavne
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Liublganska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih