TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino^ industrijo In obrt.
Uredništvo in upravnffitvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 17. septembra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 107.
Pogajanja z Bolgarijo.
V beograjskih diplomatskih krogih smatrajo kot verojetno, da sestanek med dr. Marinkovičem in bolgarskim zunanjim ministrom Burovom zaenkrat ne bo imel dalekosežnih posledic. Slo je le za gotove točke, kojih uresni-Šenie je predpogoj političnega približanja. Sem spada urejeni gospodarski promet potom trgovske pogodbe. Zdi se, da se bodo pogajanja za trgovsko pogodbo kolikor mogoče hitro pričela. S stališča praktičnega gospodarstva bi ta pogodba trenutno ne imela posebnega pomena, ker je blagovni promet med Jugoslavijo in Bolgarijo vsled podobnih gospodarskih razmer precej majhen. Večji bi bil gospodarsko-politični pomen, kajti sedaj med balkanskimi državami ni še nobenih trgovskih pogodb, razen parafirane, a še no ratificirane trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Albanijo.
Za svoje balkanske sosede — razen za Albanijo — Jugoslavija še nima tega najvažnejšega orodja normalnega gospodarskega razmerja. Pogajanja z ,r®ko se že zmeraj zavlačujejo. Grki Sicer zagotavljajo, da bodo pogajanja v Najbližji bodočnosti končana in pa-rafirana. Z Rumunijo se doslej o trgovskih pogajanjih niso niti misli iz-™enjale, in tudi na pogajanja s Tur-‘•'i° se šele sedaj pripravljamo. Če bi se pogajanja z Bolgarijo hitro pričela, •'i bila mogoče ta trgovska pogodba prva pod streho, tembolj ker bi se za-početa pogajanja kaj hitro lahko zaključila. Med obema državama ni namreč glede izmenjave blaga nobenih takih težkih problemov, ki bi zahtevali dolgo botanje.
Tudi Bolgarija nima z ostalimi balkanskimi državami še nobenih urejenih trgovskih razmer. Glede trgovskih pogodb je Bolgarija sploh zelo zaostala in ima danes od važnejših de-zel sklenjeno trgovsko pogodbo samo 7‘ Nemčijo. Pogajanja z Grčijo so se res že lani zaključila, a tudi med te-ma dvema deželama se nekatera yprašanja niso mogla zadovoljivo re-fiti, zlasti ne vprašanje uvoza moke; že večkrat naznanjeno ratifikacijo pogodbe so zmeraj spet odložili. Tudi s Turčijo se pogaja Bolgarija o sklepu trgovske pogodbe, a tudi tukaj so se Pojavile resne »težkoče, ki potek po-8al^nj zadržujejo.
»ospodarski promet Jugoslavije z olgarijo je bil doslej zelo majhen.
Btgar\ie. v Jugoslavijo je znašal samo 12 milijonov dinarjev 0 14%
vsega našega uvoza; izvoz ii Jugoslavije v Bolgarijo je bil nekaj večji 73 milijonov dinarjev, a še zmeraj samo
0.86% našega izvoza. Iz Bolgarije smo dobili leta 1925 samo tri blagovne vrste v vrednosti a nad 1 milijon dinarjev, in sicer za 5M» mil. dinarjev pre-
i400.000	Din volne in za , .UUU Din železa. Najvažnejši iz-\ ozni predmeti v Bolgarijo so bili pšenica (41 mil dmarjev), moka (18 mil. dinarjev), zdeznina (5 mii.) jn papir (3y2 mil. dinarjev).
Politično približanje in definitivna trgovska pogodba bi pa kljub podob-gospodarskim razmeram medsebojno trgovino gotovo zelo dvignila. Kakor rečeno, je pa glavni pomen trgovske pogodbe na gospodarsko-poli-licnem poiju in taka pogodba na vse strani izredno vplivala ter politič-
no-gospodarsko važnost Jugoslavije in Bolgarije izredno pomnožila in utrdila.
Kot glasilo gospodarskih krogov, se bo »Trgovski list« slej kot prej intenzivno zavzemal za to, da pride čim prej, do definitivne ureditve gospodarsko - političnih odnošajev med našo državo in Bolgari jo, ker smo globoko prepričani o velnkanskem pomenu take pogodbe.
ODPRAVLJANJE KROŠNJARSTVA V BUKAREŠTU.
V Bukareštu zelo razširjeno krošnjar-stvo se polagoma odpravlja, dasi je bil ta način trgovine za bukareške gospodinje mnogo bolj prikladen, kot je n. pr. nakupovanje Američank, ki opravljajo ta svoj gospodinjski posel potoni telefona. Na vse zgodaj se odpravijo taki tr-govci-krošnjarji s svojim raznovrstnim blagom: od kruha in sadja do petroleja in kuriva, po bukareštanskih ulicah. Tak trgovec, ki ga imenujejo »negustor«, prenaša na ramenih velike košare in vreče, pa vam na vse mogoče načine ponuja zelenjavo, sadje, meso, jajca in sto drugih reči. Nekateri >negustorji« prodajajo celo že pripravljene jedi, kot pecivo in drugo. To pa so oblasti prepovedale, ker taki negustorji niso nič kaj pazili na snago in higieno. Našli so se celo nekateri taki krošnjarji, ki so imeli kužne bolezni in so jih preko svojega blaga prenašali na druge ljudi. Sploh je tak način prodajanja zelo nehigieničen. Oblasti stavijo takim krošnjarjem in njihovemu poslu vedno večje ovire, tako da bo krošnjarstvo v Bukareštu kmalu izginilo. Bukareška občina namerava v to svrho zgraditi tudi več tržnic (tržnih lop).
Če se na Rumunskem krošnjarstvo odpravlja, se pri nas nasprotno pospešuje. Navzlic stalnim protestom vseh organizacij se krošnjarstvo ne da omejiti. Ta bolezen se je celo tako razpasla, da so začeli v zadnjem času celo domači trgovci ponujati blago od hiše do hiše. S to vrsto barantanja se predvojni trgovec gotovo ne bo pečal, zahtevati pa smemo, da obrtne oblasti take izrastke tudi pri drugih temeljito odpravijo!
SPRIČEVALA 0 IZVORU BLAGA.
Pri (izvozu našega blaga v Turčijo, so zahtevali doslej turški konzulati pri nas, da morajo biti spričevala o izvoru blaga, izdana in podpisana od trgovsko - in-obrtniških zbornic, obenem tudi vidira-na od našega ministrstva trgovine in industrije in potem še posebej od našega ministrstva inostranih del. Ker je ta procedura povzročala našim izvoznikom mnogo truda in stroškov, je ministrstvo inostranih del na intervencijo gospodarskih zbornic doseglo pri turških oblasteh, da se postopanje poenostavi in da spričevala, izdana na tujem jeziku od naših zbornic, sprejmejo turški konzulati neposredno brez vidiranja ministrstev. * * *
POSPEŠEVANJE DOMAČE PRODAJE.
Vse države gledajo na to, da domačo prodajo dvignejo. 0 Nemčiji in o Avstriji smo že pisali. V Italiji je vladujoča stranka tuje blago, če ga Italija sama izdeluje, iz trgovin sploh že skoraj popolnoma pregnala. Pogoji za dajatve javnim korporacijam in onim uradom, ki jih kontrolira država ali občina, obvezujejo te
korporacije z grožnjo zapora, da morajo dati domačemu izdelku zmeraj prednost. V Švici obstoji v prvi vrsti zasebna propaganda, ki ima pa že lepe uspehe. Prav tako ima velike uspehe akcija francoske tozadevne zveze. V Angliji je že davno započelo gibanje v prilog porabe domačega blaga; vsako leto pred Božičem vprizorijo nakupovalni teden, kojega iz-ložniki se zavežejo, da bodo prodajali le domače blago. Zmeraj bolj zahtevajo pri blagu označbo dežele, odkod je doma, da konsumenti potem ne kupijo. Pri javnih dajatvah spričo visoko razvitega narodnostnega čuta Angležev drugi komaj pridejo v poštev. Propaganda nekaterih držav bo zdramila tudi druge.
Kako pri nas? V pospeševanje do m ače prodaje se izročajo največje državne dobave inozemskim tvrdkam!
Avstrijska gospodarska konjunktura.
Dr. W. Loewenfeld, tajnik glavne zveze avstrijske industrije, govori o njeni konjunkturi:
V zadnjem času se množijo optimistična mnenja o splošnem našem gospodarskem položaju in zlasti o položaju industrije. Poglejmo, če je optimizem opravičen.
Najbolj očividen in najbolj razveseljiv moment, po katerem lahko sklepamo na trajno boljšanje konjunkture, je nazadovanje brezposelnosti. Število podpor, od februarja naprej trajno padajoče, je po uradnih izkazih doseglo v avgustu s ca 135.800 najnižji znesek v zadnjem poldrugem letu. To je pa sezijski pojav. Ker se je pa v zadnjih letih avstrijska industrija zmeraj bolj racionalizirala, nam dovoljuje novo sprejemanje delovnih
moči vsekakor sklepanje o nekem po-življenju zaposlenosti.
Nadaljni važen in statistično izra-čunjen znak konjunkture tvori trgovska statistika. V prvem letošnjem polletju se je v primeri z lanskim letom vrednost uvoza dvignila za ca 6 odstotkov in sicer pri industrijskih predmetih bolj kot pri živilih, kar je bolj razveseljivo; vrednost izvoza se je dvignila skoraj za ca 10 odstotkov, vrednost tovarniškega eksporta za ca 10 odstotkov. Pasivni saldo trgovske bilance se je za ca 7 odstotkov zmanjšal, izkazuje pa še zmeraj na leto pre-računjen, ca 1 milijardo šilingov. Julij se je sicer nekoliko poslabšal, kar se pa more deloma razložiti tudi po političnih dogodkih, tako da zunanja trgovina tega meseca za splošno presojo ne pride dosti vpoštev. Trgovsko-politično je bilo malo sprememb; carinski spor s Čslov. je poravnan, od novega dogovora pričakujemo marsikakšno spodbudo za bodočnost. Pogodba med Francijo in Nemčijo nam nudi nove izglede, deloma vsled najvišje ugodnosti (Meistbegiinstigung), deloma vsled pričakovane revizije avstrijskih gospodarskih dogovorov z Nemčijo in Francijo.
Pičli produkcijsko - statistični podatki, s katerimi razpolagamo, ne kažejo za prvo polletje posebnega dviga. Po raznih poročilih se je produkcija v prav zadnjem času v mnogih strokah poživila, zlasti v železni in kovinski industriji, v strojništvu in v predilništvu bombaža. Blagovni promet zveznih železnic izkazuje povišek napram prvemu lanskemu polletju, a nazadovanje napram drugemu lanskemu polletju. Poročila o prometu male trgovine in o tujskem prometu se glasijo ugodneje. Insolvenčna številka ne priča o temeljitem preokretu; število sodnih
Danes se otoori Pokrajinska razstava
LJUBLJANA V JESENI
Otvoritev pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« se vrši danes v soboto, 17. t. ni. ob pol 10. uri predpoldne. Blagajne se odpro ob pol 11. uri predpoldne, t»'ko, da je obisk razstave omogočen že dopoldne.
Zanimanje kralja za Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Predsedstvo velesejma je prejelo od dvornega mar-šalata sledeče pismo: »Bled, dne 12. septembra. Njegov Veličanstvo Kralj bi z velikim zadovoljstvm pregledal Pokrajinsko razstavo, katera sodeč po pripravah, ne bo zaostajala za lanskoletno, toda ne more še reči, če Mu bo to mogoče. Na vsak način želi Njegovo Veličanstvo Kralj prirediteljem najboljša uspeh, v katerem bodo oni imeli najlepšo nagrado za svoj trud. Minister Dvora.
Gledališka razstava. Poziv, ki ga je razposlalo vodstvo razstave takoj ob začetku predpriprav, je bil tako kronan z uspehom, da je ogromen paviljon »K«, kjer se razstava vrši, napolnjen z mate-rijalom. Skoraj dve tretini poslanega so morale biti presejane in odstavljene. Maribor, Ptuj se je odzval: prvi z prekrasnimi kostumi, drugi z interesantnim tiskanim materijalom. Internacionalna unija igralcev, ki polaga takim priredit-
vam največjo važnost, se je odzvala z gledališko literaturo vse Evrope, kjer so v njej včlanjene vse igralske organizacije. Ves aparat, ki je za kratko odmerjen čas predpriprav ogromen, je posloval brezhibno in obeta uspeh. Aranžma prostorov, ki ga vodi inž. Fatur, je spretno urejen in daje pregled. Vodstvo razstave je v rokah g. prof. O. Šesta. — Tekom razstave se bodo vršila vodstva, katerih točni datum bo pravočasno objavljen.
Med na razstavi. Prilikom »Pokrajinske razstave >Ljubljana v jeseni« se priredi tudi lepo čebelarsko razstavo. Mnogo pristnega medu bo po zmerni ceni na razpolago. Prosimo interesente - kupce, da prineso na razstavo seboj posode, da jim ni potreba plačevati kozarcev.
Opozarjamo, da je upravičen vsak po-setnik gledališke razstave na sejmišču v paviljonu »K« do 20 odstotnega popusta na vstopnicah za opero in dramo v času od 17. — 26. septembra. Pri vstopu na gledališko razstavo dobi listek, na podlagi katerega dobi pri blagajnah gledališča 20 odstotni popust. Predprodaja vstopnic za opero in dramo se vrši v paviljonu gledališke razstave.
Vinski oddelek in mali prater je dostopen tudi po 6. uri zvečer proti malenkostni vstopnini 3 Din.
Ipti in laieftiil
'Informacije in vpis pri Gremlju trgovcev.■
poravnav in konkurzov je v februarju sicer nekoliko padlo, se je pa v juliju spet dvignilo, število poravnalnih postopanj je bilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta za ca 8 odstotkov višje kot lani. Indeks veletrgovine po izkazu Statističnega urada še ni dosegel nivoja od začetka leta 1925, se je pa od nizkega stanja pred petimi četrtletji dvignil za ca 14 in pol odstotkov. Zavod za konjunkturno raziskovanje zaznamuje od leta 1923 ter od pomladi 1926 naprej približno 6 odstotni dvig, ki se kaže letos od aprila sem. Stroški življenja so se tekom zadnjih^ dveh let za ca 10 odstotkov podražili, mezde označajo v splošnem kot precej stabilne.
Nekoliko ugodnejši je položaj denarnega in glavničnega trga. Obrestno mero so v času velike denarne likvidnosti v februarju znižali na 6 odstotkov in se je držala na tej višini. Začasno je bila celo na višini nemške obrestne' mere — do druge polovice julija, ko so jo vsled že znanih vzrokov zopet dvignili, za cel odstotek. Zopetna vzpostavitev miru po julijski rab liki in zboljšanje denarnih razmer sta kljub bližajoči se jeseni z njenimi velikimi zahtevami omogočila znižanje obrestne mere za pol odstotka. Ker so se v zvezi s tem znižali tudi bančni pogoji, so se pocenili kreditni stroški produkcije, čeprav so absolutno še zmeraj dosti visoki, da otežkočajo večje investicije in konkurenco z inozemstvom. Varčevalnost raste, hranilne vloge so presegle eno milijardo šilingov, kar je vsekakor velik napredek v tvorbi novega kapitala. Borza se je sicer malo poživila, o kakšnem večjem emisijskem delovanju pa ni govora. Zato je industrija manj navezana na dotok trajnega lastnega kapitala kot na bolj ali manj kratkoročne drage kredite.
Ne moremo torej zanikati nekoliko ugodnejšega položaja nekaterih produkcijskih panog, ogibati se pa moramo posplošen ja in pretiravanja in ne smemo preveč zidati na nadaljni razvoj. Zboljšanje je predvsem posledica svetovnotržnih razmer; saj sta imeli v prvi vrsti Nemčija in Unija dobro konjunkturo, hitra prodaja konkurenčnih dežel je trge razbremenila. Ta dvig Avstrije pa vsekakor zaostaja za napredkom drugih dežel, zlasti naših sosedov. Sicer pa marsikakšni kFogi pričakujejo skorajšnjega konca visoke konjunkture v drugih deželah in bi mogli nazaj tekoči valovi zagrabiti slednjič tudi nas. Če se je v nekaterih industrijskih panogah pojavilo močnejše poživljenje, so k temu bistveno in ne v zadnji vrsti pripomogle spojitve obratov; številna podjetja so se zelo omejila, ali pa so jih popolnoma opustili. Ne smemo pa prezreti, da tudi močnejše izrabljanje obratovalne kapacitete pri nizkih cenah in velikih produkcijskih stroških še zmeraj ne prinašajo zadostne rentabilnosti.
Vsekakor vzbuja pozornost dejstvo, da se eksport — vsaj po številkah trgovske statistike — ni bistveno dvignil. Kljub vednemu govorjenju o maj-
hni nakupni moči prebivalstva mora biti povpraševanje domačih konsu-mentov torej vendarle večje: to je gibanje, ki ga moramo gojiti in sicer s propagando domače prodaje s tem, da dajemo domačim izdelkom prednost. Kajti domači trg, ki more veliko kupiti, je znamenje dviganja splošnega gospodarskega položaja in sigurna podlaga za domačo produkcijo. Trajno zboljšanje industrijske konjunkture bi zahtevalo še več drugih predpogojev, v prvi vrsti politični mir, znižanje personalnih stroškov, znižanje davčnih bremen, zvišanje delovne intenzitete, pospeševanje podjetniškega duha in trgovsko - politični preokret po vsem svetu.
SLADKOR.
Poročali sino že, da hočejo na Kubi produkcijo sladkorja omejiti: Ta vest je na sladkorne trge seveda zelo vplivala. Mislijo pa, da se bo omejitev težko dala izpeljati, ker bi zadela na hud odpor Zedinjenih držav. Sicer bodo pa že ti dnevi prinesli odločitev; bila bi velikega pofnena za razvoj mednarodne sladkorne trgovine. Še nekaj drugega je prinesel pretekli teden. Francoska vlada je odredila, da je eksport sladkorja iz Francije s 1. oktobrom prost. Ta odredba je posledica zvišane sladkorne francoske produkcije, ki bo znašala 821.000 ton rafinadnega sladkorja, dočim je dala lani 650.000 ton. Kot podlago sladkorne cene v Franciji so vzeli doslej ini-portno pariteto; % oprostitvijo eksporta bo postala tudi eksportna pariteta važno merilo za višino cen na pariškem trgu.
Lepo solnčno vreme v Evropi so ozna-čali splošno kot ugodno za razvoj sladkorne pese; iz dosedanjih analiz pese se vidi zlasti dober razvoj sladkorne vsebine. A čuli so se tudi že glasovi o pripenjajoči se suši, ki ni vplivala dobro. Čehi se najbolj pritožujejo, ker jim je vsled cenene domače konkurence na Angleškem angleški trg skoraj popolnoma zaprt. Pogajanja za ustanovitev češkoslovaškega sladkornega kartela še dosedaj niso privedla do zaključka, in vlada zato glede domačega trga v bodočnbst še velika negotovost.
DAVVESOVA ANUITETA.
Generalni agent za reperacijska plačila javlja, da je z vplačilom 1. septembra v znesku 55 milijonov zlatih mark potom Nemške državne železniške družbe plačala Nemčija za tretje leto strokovnjaškega načrta preračunjeno anuiteto v znesku 1600 milijonov zlatih mark. Torej je Nemčija v polnem obsegu in točno plačala vse, kar je morala plačati v tretjem letu Dawesovega reparacijske-ga načrta. Od nakazanih zneskov tretjega leta anuitet se je glasilo 49.45% na inozemske valute napram 35.35 odstotkom v drugem anuitetnem letu. Nakazila potom zlatih mark so znašala v tretjem anuitetnem letu 50.55% vseh nakazil, dočim so znašala fa nakazila v drugem anuitetnem letu 64.65 odstotkov. Ob zaključku tretjega anuitetnega leta, ki je
trajalo od 1. septembra 1926 do 31. avgusta 1927, je bilo v blagajni reparacij-skega agenta 185 milijonov mark; 182 milijonov jih je došlo v zadnjem tednu anuitetnea;a leta.
ŠVEDSKI IZVOZ KAPITALA.
Enkrat smo že pisali o tem. Izvoz švedskega kapitala zelo hitro raste; v prvih letošnjih sedmih mesecih so ekspor-tirali celih 130 milijonov šv. kron kapitala, ki so ga naložili v inozemskih industrijskih listinah in obligacijah. Mnogo strokovnjakov, med njimi znani profesor Cassel, pozdravlja izvoz kapitala kot znak gospodarskega dviga Švedske. Drugi zopet opozarjajo na nevarnosti, obstoječe v tem, da švedski lastniki kapitala na ta način podpirajo tuja industrijska in druga gospodarska podjetja, in da preostanejo vsled tega tem manjši zneski za i zgradb o in pospeševanje domačih podjetij enakega značaja' In res se ne more tajiti, da potrebuje Švedska za smotreno in strokovnjaško izrabljanje svojih velikih naravnih zakladov neprestano novega naložnega in obratnega kapitala; zlasti gre tukaj za surovine potom gozdov, rudnikov, slapov, močvirij itd. Vsled neprimerno velikega eksporta kapitala se zmanjša konkurenčna zmožnost švedske industrije, ker se zmanjšajo sredstva, za domače namene razpoložljiva. Vidimo tukaj jako tehtne razloge proti eksportu kapitala, dočim je večina prepričana, da je eksport denarja finančno prav dobro znamenje. Kakor v Ameriki.
* * *
MILIJONSKA DOLARSKA POSOJILA.
Med posojili, o katerih se vodijo v zadnjem času pogajanja z newyorški-mi velebankami, nas zanimajo zlasti sledeča: 120 milijonov dolarjev za Avstrijo, 50 milijonov dolarjev za Bolgarijo, 45 milijonov dolarjev za Grčijo. Znana banka I. P. Morgan and Co bo vrnila 15. oktobbra 4,250.000 dolarjev Davvesovega posojila. O avstrijskem posojilu beremo: Gre seveda zanekrat samo za tipanje, da se spozna sedanje
razpoloženje na ameriškem denarnem trgu in posebej še pri newyorških ve-lebankah. Novo avstrijsko posojilo potrebuje odobrenja kontrolnega odbora, ki se sestane na posvetovanje šele v oktobru v Londonu.
Ljubljanska borza.
Tečaj 16. septembra 1927
DEVIZE;
Berlia IM.... Curih 100 fr. . . . Dunaj 1 šiling . . London 1 tunt . . Newyork 1 dolar Pariz 100 Ir . . . Praga 100 kron . Trst 100 lir
Povpra-
ševanje
Din
Ponudba
Din
13-605
1094'—
7-9925
275-90
56-64
222.—
168-02
308"—
13-535 1097"— 8-0225 276-70 56-84 224-28 168'— 310 —
Razširjajte »Trgovski list«
Izpolnitev nemogoča? — Odgovornost za konvenci-jonalno kazen iz naslova odškodnine.
(Sodne odločbe.)
Dobavna pogodba se je sklenila tako, da je prodajalec dolžan dobaviti do 25. septembra 1924 10 vagonov drv na postajo V. ali S., da jih tu naloži na vagone v svrho izvoza v Švico, da 'kuipec tukaj drva prevzame in jih plača, ko so naložena na vagone.
Ker pa prodajalec pogodbe ni izpolnil in drv tudi v naknadnem roku ni dobavil, povzročil mu je škode za 5000 Din, ki bi jih bil kupec pri teh drvih zaslužil, ker je bil drva po 150 dinarjev za seženj draže naprej prodal, in pa še 10.000 Din, ki jih je moral plačati svojemu odjemalcu K,-ju, s katerim se je bil dogovoril, da mu plača odškodnine 1000 Din od vagona, če mu drv do 25. septembra ne dobavi.
Tožbenemu zahtevku za skupaj
15.000	Din ugovarja toženec v glavnem, da na tovorne liste, doposlane mu za izvoz drv v Švico, drv ni bilo dovoljeno naložiti, ker je bil izvoz v Švico na postajah V. in S. prepovedan. 0 tem je tožitelja obvestil, toži-telj je pa kljub temu zahteval pogojeno dobavo drv, češ, da mora biti iz-,voz v Švico dovoljen. Radi prepovedi pa je potem s pismom 16. septembra tožniku pogodbo storniral, ker se ne da izpolniti. Tudi ugovarja, da so se dobila taka drva povsod, kjerkoli bi tožnik hotel, in sicer za isto ceno kakor se je med njima pogodila.
Pravdno sodišče je obsodilo toženca po tožbenem zahtevku. — lz korespondence je razvidno, da je toži-telj 7. septembra poslal tožencu en tovorni list in mu naznanil, da pride s svojim kupcem sam k prevzemu in da se drva takoj plačajo, ko bodo v vagonih. Toženec pa mu je dne 10. septembra javil, da na doposlani mu tovorni list ne dobi vagona, ker je izvoz v Švico prepovedan. Isto je potrdil v pismu a dne 14. septembra* češ, da mu je postajni načelnik v V. povedal, da je izvoz drv v Švico prepovedan, in je pozval, naj pride kdo drva prevzemat in izplačat, potem dobavi vsak dan po en vagon. Na brzojavno pospešitev je pa 16. septembra tožniku pismeno javil, da je odstopil od pogodbe, ker je izvoz v Švico prepovedan in je dobava iz tega razloga neizvedljiva. — Toženec je torej odstopil od pogodbe še pred pretekom dogovorjenega dobavnega roka in ne da bi dal naknadni rok.^a odstop je pa nezakonit, ker tožnik s prevzemom in plačilom drv sploh še ni bil v zamudi (čl. 342., 354. trg. zak.) in ker toženec pred odstopom tožitelju ni dal z naknadnim rokom prilike, da bi eventuelno svojo zamudo popravil (čl. 356. trg. zak.). Toženčevo sklicevanje na prepoved izvoza drv v Švico nima pravnega pomena, ker je bil zavezan dobaviti le franko vagon V. ali S., in je bila stvar tožnika, da omo-
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(‘Nadaljevanje.)
V društvenih pravilih se navadno pooblašča za zastopstvo društva na zunaj predsednik ali njegov namestnik; v važnejših denarnih stvareh se zahteva poleg tega še sodelovanje blagajnika in tajnika. Pri gotovih odtujitvah ali obremenitvah društvene imovine ne smejo ti funkcionarji odločevati po svoji volji, ampak so vezani na sklep odbora ali občiiega zbora izvršen s kvalificirano večino. Ako se teh predpisov ne drže, tvegajo neveljavnost dotičnih pravnih opravil, ne glede na regresne pravice, ki jih ima društvo zoper nje za vso morebitno škodo.
8. Izraževanje društvene volje.
V zvezi z ravnokar omenjenim odstavkom je določba § 4. črka f. dru-
štvenega zakona, ki govori o pogojih veljavnih sklepov, odpravkov in oglasov. Tudi te določbe so potrebne za jasnost, varnost in določnost vseh aktov, s katerimi izraža društvo svojo voljo in s katerimi posega več ali manj globoko v pravno in prometno življenje.
Tu je dvoje vpoštevati:
1. Način, kako se ustvarja društvena volja in
2. način, kako se ta društvena volja formalno izraža na zunaj.
Prva točka nas vodi na društveni zbor in v društveni odbor. Društvena pravila morajo vsebovati določbe, kdaj in pod katerimi pogoji se smejo smatrati sklepi društvenega zbora ali društvenega odbora za veljavne. Tu je zopet paziti na dvoje momentov:
a) na število društvenikov, odnosno odbornikov, ki ustvarjajo društveno voljo.
b) po kakih načelih se smatra izražena volja tega števila za društveno voljo.
Ad a). Koliko društveinkov mora
biti navzočih, da lahko store kak sklep, to je prepuščeno popolnoma društvenim pravilom. Pravila določajo tu po navadi število članov ali določne odstotke celokupnega članstva, pod katerimi se sploh ne more veljavno sklepati. Posebno velja to za odborove sklepe, dočim se pri občnih zborih, ako ne gre za posebno važne zadeve, navadno pristavi določba, da se, ako bi bil sklicani občni zbor vsled nezadostnega števila nesklepčen, lahko pol ure ali eno uro ali en dan pozneje brez posebne formalnosti vrši na istem kraju drug občni zbor brez ozira na števi.o ru-štvenikov. Ta določba postane, ako se primerno ne zavaruje in ogramci, lahko nevarna za društveno imovino, za smer njegovega nadaljnjega delovanja da celo za njega obstoj. Malenkostno število društvenikov tu lahko izglasuje dalekosežne sklepe, ki so v stanu oškodovati društvo v materi jel-nem in idealnem oziru. Zato imajo v novejšem Času pravila mnogokrat določbe, da se na takih nadomestnih shodih ne sme sklepati niti o spre-
membi pravil, niti o obremenjenju in odtujitvi društvene imovine, niti o razhodu društva, ampak da se zahteva za vse take sklepe kvalificirano število članov, ki zopet sklepa s kvalificirano večino.
Kdaj ise smatra občni zbor za sklepčen? Naravno., da mora biti na občnem zboru, vsaj toliko drustvem-kov navzoSih>vkak0r Jih zahtevajo pravila za sklepčnost odbora. Ako bi si usvojili stališče »tres faciunt colle-gium«, torej da zadostuje troje članov, bi prišli do nemogoče posledice, da sklepa manj društvenikov o važnih društvenih stvareh, kakor pa odbornikov, ki o teh stvareh ne smejo sklepati.
Ad b). Navzoči društveniki ali odborniki izražajo svoje mnenje na različne načine in v različnih smereh. Katero mnenje naj obvelja? Kakor že preje omenjeno, velja skoraj povsod načelo večine. Načelo, da bi kaka, čeprav kvalificirana manjšina odločala o vseh skupnih zadevah, pri nas v društvenem življenju ni prodrlo.
(Dalje prihodnji«.)
.goči odpošiljatev blaga. Na to stališče se je toženec sam postavil v svojem pismu z dne 14. septembra, češ, da je promet v Švico zaprt, da pa naj tožnik pride in drva prevzame, pa plača. To-žitelj je pa za to imel čas vsaj do 25. geptembra. Toženčev odstop od pogodbe, ki ga je očitno povzročil njegov dobavitelj Fr. Sk. s svojim stor-nom, je kršil pogodbo s tožnikom, in mora toženec povrniti tožniku škodo, ki mu je radi tega nastala. Dognano pa je, da je bil tožnik drva že naprej prodal za 5.000 Din više nego je bila pogojena cena s tožencem, in da je moral svojemu odjemalcu plačati po pogodbi dogovorjeno konvencionalno kazen po 1.000 Din za vagon.
Prizivno sodišče je prvo sodbo potrdilo. — Iz korespondence sledi jasno, da toženec izvoza drv v Švico sam ni jemal za pogoj obstoja sklenjene pogodbe, ki je bila spričo navedenega za obe strani obvezna in ki jo je toženec kršil s tem, da jo je 16. septembra storniral. Radi tega ni bilo potrebe, da se zasliši postajni načelnik v V. za pričo o tem, če je bil izvoz v Švico prepovedan, ne glede na to, da je priča K. izpovedal, da je tedaj bil izvoz v Švico prost. Radi tega in ker se toženec tudi naknadnega roka člena 356. trg. zak. ni držal, odgovarja tožniku za škodo, ki mu je iz tega njegovega ponašanja nastala (čl. 355. trg. zak.). Škoda pa, ki jo zatrjuje tožnik, je v obeh smereh dokazana po priči K.-ju. Če pa toženec izvaja, da bi se bil tožnik mogel kriti z nakupom drugega blaga po isti ceni, je le pripomniti, da je to bila pač tožnikova pravica, nikakor pa ne dolžnost, in je ta prigovor nevpoštevan.
Revizijsko sodišče je pa obe sodbi razveljavilo in stvar vrnilo prvemu sodišču, da ponovno razpravlja in razsodi. — Iz korespondence je. razvidno, da je tožitelj vkljub temu, da ga Je toženec ponovno obvestil o prepovedi izvoza dfv v Švico, ostal pri tem, da se pogodba točno izpolni, in da je s pismom 19. septembra, navzlic tožence veinu odstopu od pogodbe z dne 16. septembra, zahteval izpolnitev pogodbe in dal tožencu naknadni rok osmih dni. Ta naknadni rok je bil torej izdan, preden je dobavni rok potekel. Če se se vpošteva, da je toženec mogel tisti dopis dobiti po pošti še le par dni po 19. septembru, se je dobavni rok s tem podaljšal za 4 do 5 dni, dočim se naknadni rok praviloma daje še le po preteku dobavne dobe. Sicer je pa bil naknadni rok nepotreben glede na to, da je toženec 16. septembra določno izjavil, da odkopa od pogodbe, da jo torej neče
izpolniti.
Toda če je bil v resnici prepovedan izvoz drv v Švico, s postaj V. in S., potem je bila izpolnitev dobavne pogodbe tako, kakor je bila sklenjena, nemogoča (§ 878. o. d. z.). — V tem pogledu ne zadostuje izpovedba priče K-ja, ki le vobče govori o tem, da je bil izvoz drv v Švico dovoljen; toda iz tega pričevanja ne izhaja, ali je bil tek izvoz pa zabranjen s postaj V. in ^ sme se prezreti pri tem pričevanje priče M. K., ki je potrdila, da
mo^riiatnVala?ali v vagon’ da pa so Pestiti in po zapovedi po-
vaJrm	v V. drva zopet iz
vagona zloziti. Dokaz po poizvedbah pri postajnem načelstvu v V o zatrjevani prepovedi se je torej bil moral izvesti.
Prav tako je bilo z ozirom na stor-
"° Pogodbe z dne 16. septembra važ-
ustanovi po izvedencih, "ki
i i t ° ?5raievne razmere, da li je bilo tožniku m0goče kriti se, kadar 'je hotel, z drvmi po isti cenj To
vazno zato, da se ugotovi dali J« tožitelj zahtevati kot odSkodm„„ rM. 1,'ko za kolikor je dvra K.-ju dražje prodal. Ni slo namreč za določena dfva, temveč za generelno dobavo drv jn je kupčeva dolžnost, da se krije drugod, če je to mogoče, in šele, če je ^nemogoče, Ima pravico do razlike ■ izgube pri dalje prodanih drvih. je razumevati navade poštene-(§ 914. obč. drž. zak.).
. ” G • • smereh je še dopolniti L»r Sim ,spreieti dokaze, radi veljaviti. 1 ° P°dsodni sodbi raz-
Pripominja se pa, da omenjeni dve okolnosti (prepoved izvoza drv v Švico s postaj V. in S. ter možnost kritnega kupa po isti ceni kadarkoli in / kjerkoli drugod) niso posebne važnosti, kar se tiče odškodnine radi plačane konvencijonalne kazni v znesku
10.000	Din. — Vpoštevati je namreč, da dobavna pogodba, sklenjena med tožiteljem in tožencem, ni imela značaja fiksnega posla. Tožitelj je torej moral računati z možnostjo, da toženec do 25. septembra pogodbe ne izpolni in da bode on v tem primeru dolžan dati tožencu naknadni dobavni rok, tako da bi se ta primerno podaljšal. Njegova krivda je torej, da je sklenil s K.-jem dobavno pogodbo z rokom 25. septembra tako, da mora sicer plačati konvencionalno kazen po 1000 Din za vsak vagon. — Tudi sicer se tožencu plačilo te konvencijonalne kazni ne more naprtiti, ko ga tožitelj o njej niti ni obvestil, in sploh ni krivda toženčeva, da sklepa tožitelj pogodbe na take konvencijonalne kazni; sklenil jih je pač na lastni ri-ziko. — V tem pogledu je prisoja zneska 10.000 Din tožniku pač pravno pomotna.	r	st.
Trgovina.
Cene na debelo v Italiji stalno padajo.
Kakor zatrjuje agencija Volta« na podlagi podatkov statističnega urada, padajo cene na .debelo življenskim potrebščinam v Italiji stalno. Cene na debelo, ki so bile še pred nekolikim časom v primeri z drugimi državami v Italiji najvišje, so se v poslednjem času znatno znižale. V prvem tednu septembra so bile cene na debelo v Italiji enake oniin v Angliji, medtem ko so bile v istem času cene na debelo v Nemčiji višje za dve točki, v Združenih državah pa za 4 točke, če prav bitka za znižanje cen, zaključuje agencija, še ni dokončana, vendar se lahko računa na njen uspešen izid.
Industrija.
Češkoslovaška industrija špirita. Špi-ritova industrija obeh skupin v Češkoslovaški je zaprosila vlado za zvišanje kontingenta na polnili 600.000 hi in ute-meljuje prošnjo z veliko množino krompirja ter z zboljšanjem prodajnih razmer za špirit. Finančno ministrstvo je predlagalo zvišanje kontingenta na 575.000 hektolitrov, za 25.000 hi več kot lani. N ladi je dana možnost, da tekom kampanje kontingent zviša, če smatra to za potrebno, in je torej zvišanje na 600.000 hektolitrov še zmeraj izvedljivo.
Kiiinunska petrolejska industrija. Produkcija petroleja v Rumuniji v prvem letošnjem polletju se je dvignila za ca
250.000	ton, v primeri z letom 1926 za 16 'A %. Povprečna mesečna produkcija je znašala v prvi lanski polovici 251.000 ton, letos pa 298.000 ton. Zadnje predvojno leto 1913 izkazuje samo povprečno mesečno produkcijo 103.000 ton. Močni dvig produkcije sta pa prinesli šele zadnji dve leti; številke za 1923 in 1924 sta pod številko leta 1913.
Koncern srednjeevropskih tvornic klobukov. Z Dunaja poročajo, da se je s sedežem na Dunaju ustanovil koncern tvornic za klobuke, kateremu pripadajo obrati v Avstriji, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski in Nemčiji. Katera naša podjetja so v tem koncernu, nam ni znano.
Rumunski sindikat špirita. Na pobudo rumunske vlade ustanovljeni sindikat špirita je pričel z delom. Prva njegova naloga je, da prepreči prodajo takozva-nega črnega špirita ter da uredi vsa vprašanja,-ki so v zvezi s produkcijo špirita in z njegovo trgovino. Dalje vodi sindikat izvoz špirita ter predelanega krompirja in koruze. Predsednik sindikata je baron Neumann.
Obrt.
Tehnična srednja sola za lesno industrijo v Sarajevu. Ta šola se je preselila iz Drvara v Sarajevo, kjer bo nadaljevala kot oddelek tamošnje tehnične srednje šole svojo važno prosvetno misijo. Sola vzgaja tehnike srednješolske kvalifikacije za lesno industrijo. Vpisovanje za učence izven Sarajeva bo 21. t. m. od
a° <11' Ure' Pouk prične v prvem razredu 22. t. ra., v ostalih razredih pa 1. oktobra.	*
Tečaj za mizarsko detajlno risanje, ki ga prireja Urad za pospeševanje obrti pod nadzorstvom g. strok, učitelja Josipa Tratnika v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani, se bo zopet otvoril dne 2. oktobra t. 1. Poučevalo se bo vsako nedeljo od 8. do 12. Tozadevno se obveščajo vsi dosedanji obiskovalci, sprejemajo pa se tudi še novi interesenti, ki naj se takoj ustmeno in pismeno prigla-se pri gornjem uradu, Krekov trg 10, kjer dobe vsa podrobna obvestila.
Denarstvo.
Stanje Narodne banke 8. t. m. (vse v milijonih dinarjih); v oklepajih razlike napram stanju od 31. avgusta: Aktiva: kovinska podlaga 488 (—3), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1338.1 (— 5.7), posojila na menice 1261.8, na vrednostne papirje 237.6, skupaj 1489.5 (-f- 40.2). Pasiva:	Obtok bankovcev
5784.9 (+ 156.8), državne terjatve 144.1 (— 14.6), žirovne terjatve 937, terjatve po raznih računih 395.7. Ostale postavke so ostale nespremenjene.
Hranilnice v Češkoslovaški. Hranilne vloge češkoslovaških hranilnic na koncu prvega letošnjega polletja so v 374 zavodih znašale 14.408,000.000 Kč. Na češkoslovaške občinske hranilnice je prišlo 8.970 milijonov Kč, hranilnic je bilo 204; na 168 nemških hranilnic je prišlo 4.579 milijonov Kč in na obe zvezni hranilnici v Pragi in v Brnu 857 milijonov Kč. Napredek v prvi letošnji polovici ni velik, ker je šlo veliko'vlog v stavbno delavnost in ker je bilo veliko denarja naloženega v vrednostnih listinah.
Hmelj.
Položaj na hmeljskih tržiščih. V sredo 14. t. m. se je v Zatcu nakupovanje nadaljevalo. Cene so se gibale med 2000 — do 2300 Kč za 50 kg. V Nurnbergu je bil istega dne prvovrstni hmelj nespremenjen, drugovrstni v cenah tlačen.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za polt. okraj Slovenj-gradec in Prevalje naznanja svojih članom odlok velikega župana marib. oblasti O. br. 1389/1 z dne 20. junija 1927, s katerim so bile sledeče spremembe gre-niijalnih pravil odobrene, in sicer:
I. § 11/a, 2. odst., 1. stavek (spremem-ua): »Vpisnina, ki jo je plačati vajencem, se odmeri na Din 40.—, oprostnina na Din 70.—.«
II. § 11/g (spremenjen): >Vsak član sme zaposlovati po 1 vajenca in na dva pomočnika še po 1 vajenca več, toda skupno ne več kot 3 vajence«.
§ 14, 4 odst. (spremenjen): »Vsak c an, ki na novo pristopi k gremiju, mo-ra plačati sprejemnino (inkorporacijsko pristojbino) katera znaša: za delniške družbe, trgovine z mešanim blagom, deželnimi pridelki, vinom na debelo ali lesom Din 1000, za ostale trgovinske kategorije Din 300. Ako ne dobi obrtne pravice mu mora gremij vrniti vplačano pristojbino.«
Člani, kateri posedujejo gremijalna pravila, naj blagovolijo ista popraviti ter se po istih ravnati.
RAZNO.
Izseljeniška kvota izčrpana. Izseljenimi komisarijat poroča, da je naša kvota za izseljevanje v Zedinjene države za kvotno leto 1926 — 1927 popolnoma izčrpana.
Oblastni urad za posredovanje namc-Sčenja privatnih nameščencev, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8, ima v svoji evidenci sledeče brezposelne nameščen-15 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 blagajničark, 2 laboranta za proizvajanje špirita, 10 knjigo-v°dij, pomožnih in samostojnih bilanci-stov, 18 korespondentov v raznih jezikih, 6 poslovodij, 8 administrativnih uradnikov in uradnic, 3 obratovodje za kemična podjetja, 6 rudarskih tehničnih uradnikov, 5 pomožnih carinskih posrednikov 3 praktikante za urade in trgovine, 9 kontoristinj, 18 skladiščnikov, '2 izložbe-' na aranžerja, 3 trgovske potnike, 7 ste-nografinj* 3 rudarske geometre, 2 drogi-sta in 1 šumarsko - ekonomskega uradnika. Povpraševanje: 1 prodajalka in 1 uradnik, perfekten strojepisec, vešč ma-djarskega jezika.
Elektrificirana glasba. Iz Moskve poročajo o novi iznajdbi o elektrificirani glasbi. Po iznajditelju, nekem Termenu, se imenuje ta inštrument »Termenovox«. Inštrument obstoji iz dveh enakih s ka-thodskimi svetilkami opremljenih aparatov, ki proizvajajo menjalni tok. S pomočjo teh aparatov proizvajajo glasove in sicer na najmanjši gib roke. Igralec se ne utrudi, le zelo natančen, mora biti samo en milimeter razlike v roki povzroči zelo različen glas. Ojačanje ali slabšanje glasu se regulira z drugo roko. Prednost inštrumenta je ta, da lahko proizvaja četrtinke, osminke, šestnaj-stinke in še manjše dele glasu.
! Natečaj za načrte novega dela Sušaka. Ministrstvo prometa je odobrilo natečaj za načrte novega dela na Sušaku, ki bo obsegalo nov kolodvor, nov park, pošto, hotel in vse druge zgradbe v tem delu mesta, in za-tem nov most, ki bo spajal Brajdico z Delto. Preko mostu bodo položili tračnice do luke, kjer bodo zgradili novo carinsko skladišče. Sušak bo z novimi zgradbami znatno povečan in bo eno izmed najlepših naših pristanišč.
Ameriški pridelek. Ameriški poljedelski urad označa stanje jare pšenice z 82.7% napram 58.4% v isti dobi lanskega leta. Pridelek bo dal najbrž 308 milijonov bušelov napram lanski cenitvi 212 milijonov in faktičnemu pridelku 205 milijonov bušelov. Koruzo cenijo na 69.7 proti 73.8%, oves pa na 70.3 proti 69.7%, pridelek na 2457 oziroma 1191 milijonov bušelov proti lanskim 2645 oziroma 1254 milijonom bušelov. ■
Nemški državni dohodki. — Dohodki nemške države na davkih, carinah in dajatvah so v juliju z 948 milijoni daleko prekoračili junijske dohodke in tudi dohodke drugih mesecev. To je bilo tudi pričakovati. Skupni državni proračun je računil z letnim 7% milijardami; prvi štirje meseci proračunskega leta so dali 'J874 milijard, torej ca 290 milijard več kot predvideno letno tretjino. To je posledica vplačil v dveh mesecih, ki plačata vsako leto več kot ostali meseci.
Žito. Najvažnejši moment na svetovnem žitnem trgu v zadnjih dneh je bil ta, da računi Kanada letos s sijajnim pridelkom. Uradno cenijo letošnjo pšenično letino na 450 milijonov bušelov, kar prekaša celo lanski rekordni pridelek. Pripomnimo, da so cenili letino še pred enim mesecem na 357 milijonov bušelov, najbrž vsled špekulacije na Jiausse. Na podlagi sedanje cenitve raču-nijo z eksportnim previškom 320 milijonov bušelov, pa imajo še od lani 40 milijonov bušelov neporabljene rezerve. Po vsem tem je krita svetovna poraba ne samo po kvantiteti, temveč tudi po prvovrstni kvaliteti, ker pridela Kanada prav izvrstno pšenico. Mislili bi, da bodo zato cene. rapidno padle. Pa ne bodo; kanadski pool je, kakor vemo, sedaj še bolj močan in je nakupil velik del pridelka, da ne bi prišle prevelike množine naenkrat na trg in bi tako pritiskale preveč na cene. Tudi v U. S. A. se tvori enak pool, z istimi cilji. Nadaljni razvoj položaja se more le tfežko presojati, ker je svetovni trg danes popolnoma v rokah špekulacije.
Amerika hoče zvišati eksport v Evropo. Ravnatelj ameriškega urada za zunanjo in notranjo trgovino Julij Klein je podal uradno izjavo o evropskem gospodarskem položaju in je ugotovil, da izkazuje ta položaj razveseljiv napredek. Evropejci so spoznali, da je nemogoče doseči normalno stanje predvojne dobe in da je vsako tozadevno prizadevanje brezuspešno. Od leta 1918. naprej se pričenja nova doba gospodarstva. Sedanja naloga ni vzpostavitev zastarelih razmer, temveč nova prilagoditev na čisto spremenjeni gospodarski položaj. Zboljšanje evropskega gospodarskega položaja pa pomeni zvišano evropsko nakupno moč. Ameriški eksport mora biti sedaj oprezen in mora gledati, da prodre v Evropo; evropske razmere dopuščajo nadalj-no izdatno zboljšanje. Z veseljem ugotavlja Klein, da ni v evropskih gospodarskih krogih nobene trpkosti in sovražnosti napram Ameriki.
Po svetu. Sladkorna pesa v Čslov. se je v zadnjih tednih enakomerno razvijala in je bila kvalitativno in kvantitativno nekoliko boljša kot lani. Sladkorna vsebina je znašala 15.31 % napram 15.20 odstotkom lani in 14.90 % pred dvema letoma. Gomolj tehta 380 gramov, lani
Brzojavni naaiov: Banka Ljubljana Telefon S te v. 2861,
Delnllka glavnica: Din 80,000,000*—
Rmrmi zakladi nad
Na
vallko.
GALANTERIJA
O. M. C. prejico, diieCa mila, ilfce, vilice (pribor) alpaka, aluminiiam, Skarie za prikroievanie in obrezovanje trt, 2epni noti, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
Josip Petellnc-ii, Ljubljana
Bttsu Prelemovega spomanika, ol
Postreiba toCnn.
Nlikn
Na vnHko.
Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Journall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne S trače, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svo'lml prvovrstnimi Izdelki naj-ugodneje ^  , . ■
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florljanska ulica 5t. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov Irt trciovsKIlt knjig.
Na veliko 1
Na malo I
HiHHiiiinmHima
■
Izdelovanje oljnatih barv, flrneia, la-	■
kov In steklarskega kleja. — Zaloga	J
kemičnih In Rudninskih barv. — Po-	p
m	Irebičineia slikarje, pleskarje, ličarje	■
8	In druge, vse v le stroke spadajoče.	J
" Se priporočam	|
IVAN JANČAR	£
Trgovina Miklošičeva cesta 4	g
Skladišče Vidovdanska c. 14.	g
_	■
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB88S
P. n. trgovcem druStvom In orgaebseljsm!
KOLEDARJE
ra leto 1928
isvriuje v vteh oblikah
tiskarna „MERKUR“ v Ljubljani Gregortiieva ul. 23 Lastna knjigovosnlcat Naročila sprejema in isvrtuje koledarja Se ... sedaj ...
m
»Trgovski list“
Časopis za trgovino, industrijo'In obrt
se priporoča p. n. trgovcem, indu-strijcem In obrtnikom za naroča-nje, razširjanje In inseriranje.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode.
Totna in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
*
\H0 C*
tovarna
vkiskega kisa, (Lso.l, Lfubliana
najfineiii bi nalolum»elši
namizni kis iz pristnega vlita.
ifetewaib ponudbo I
Tehniiito m W9iJentfi*o naimoder-, neie urejena kisarna v Jugoslavlii.
pl«smet Uubt|ene, nsmajska ceala la, u-nedotr.
TISKARNA MERKUR
• B trg.* ind. o. d.	^*
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
-l*ERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.
373 g. Zelo dobro je na Moravskem in Slovaškem, na Češkem pa ne tako. — Dobavo električnih kablov je naročilo mesto Beograd na Češkoslovaškem. Gre za več ko tri milijone dinarjev. — Tovarne umetne svile v Čslov. so prav dobro zaposlene, kar je v zvezi s konjunkturo te industrije v vsem svetu. Čslov. tovarne imajo dela do konca leta. Obrate razširjajo, ker so prepričani, da sedanja konjunktura ni začasna in da ima ta industrija sploh veliko bodočnost. Kapaciteto obeh velikih tovarn neprestano dvigajo. — Predsednik newyorške Fede-ral Reserve Bank, Mac Garrah, je odpotoval iz New Yorka, da se udeleži seje Nemške državne banke. — čslov. finančno ministrstvo je dovolilo ustanovitev - treh novih kmetijskih zadružnih tovarn špirita. Produkcijski kontingent za prvo kampanjo je določen na 300 hi. — Ameriški zakladni urad je dovolil, da se prepoved francoskih posojil v Ameriki deloma omeji. Franciji naj bo s tern omogočeno, da dobi posojila z nizko obrestno mero in da poplača z njimi starejša posojila. — Sindikatne cenitve za prodajo nemškega kalija v septembru gredo na
900.000	met. stotov, pa bodo prekoračene, ker je začelo poljedelstvo zelo povpraševati. — Dohodki Mednarodne družbe spalnih vagonv (Wagons-Lits) so znašali v lanskih mesecih januar do julij 128,655.000 frankov, v letošnji dobi pa 209,542.000 frankv, so se torej izredno dvignili. — Teagle, predsednik Standard Oil Co of Newjersey, je dejal, da je prodaja sintetičnega gazolina, v kolikor se tiče U. S. A., še v daljni daljavi. — Upravni svet Standard Oil Co of Indiana je sklenil zvišanje glavnice od 250 na
375 milijonov dolarjev s pomnoženjem števila delnic od 10 milijonov na 15 milijonov v nominalni vrednosti po 25 dolarjev. — Italijanske banke so napravile nov tip čeka, »assegno limitato« imenovan; izdajajo ga v zvezkih po 10 kosov na 200, 500 in 1000 lir. Lahko ga izstaviš na vsako poljubno vsoto pod označeno najvišjo izmero, vplačaš ga lahko pri vsaki bančni podružnici. — Položaj čslov. tekstilne industrije, ki je bil še v letošnji pomladi zelo nezadovoljiv, se je v zadnjih mesecih bistveno zboljšal. Tovarne vseh vrst so sedaj polno zaposlene in imajo naročil za več mesecev. Tkalnice delajo s polno paro in nastavljajo vedno nove delovne moči. — Zaključki preteklega poslovnega leta nemške Ha-page so zadovoljivi. Skupna tonaža ladij skupaj z ladjami družbe Stinnes znaša
1,013.000	brutoregisterton proti 850.000 tonam na koncu leta 1926. Okoli 50% brodovja so v zadnjih letih modernizirali. Vse brodovje je sedaj polno zavarovano. — »Matin« poroča, da bo najela Francija v Ameriki vseeno konsolidacij-sko posojilo v znesku 70 milijonov dolarjev. Posojilo naj služi v odplačilo enega prvih francoskih vojnih posojil. S posojilom dosežejo Francozi obrestni pri- «  _________________________________________
hranek dveh odstotkov. Ker gre za novo posojilo, ameriška vlada ne bo ugovarjala. »Matin« pravi, da se bo posojilo podpisalo že v najkrajšem času. — Angleška industrija klobukov zahteva zaščitno carino na klobuke. Kot glavni vzrok navaja dejstvo, da je čslov. konkurenca, ki je bila že zmeraj živahna, vsled znižanja čslov. produkcijskih stroškov še bolj narasla. Vendar presojajo uspeh zahtev angl. tovrstne industrije zelo skeptično. — Od že imenovanega zvišanja ogrskega kontingenta špirita od 240.000 na 360.000 hi bo prišlo 80.000 hi na tovarne ih 40.000 hi na poljedelske žgal-nice. Pravijo, da je nova odredba v interesu večje produkcije in dviganja živinoreje ter agrarne produkcije (krompir, kruza). Tekom zadnjih let se je posrečila prodaja ogrskih zalog špirita v inozemstvo.
DOBAVA, PRODAJA.
' Nabava 1035 impregniranih drogov.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje po pooblastilu Ministrstva pošte in telegrafa št. 39928 od 9. IX. 1927 v skrajšanem roku prvo pismeno dražbo za dobavo 1035 impregniranih drogov.
Dražba bo dne 7. oktobra 1927 ob 11. uri v pisarni direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5 odstotkov, ali, če je inozeinec, 10 odstotkov) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave vijakov in matic ter glede dobave železne pločevine, kotnega železa in osovin. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave gasilnega orodja; do 29. septembra t. 1. pa glede dobave olja in bencina. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. septembra t. 1. pri Komandi-Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1927 do 31. marca 1928. Dne 3. oktobra t. 1. pri Komandi Gra-nične trupe, inženjersko odelenje v Skopi ju glede dobave raznih telefonskih aparatov in central. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje, v Ljubljani se bo vršila dne 8. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 115 komadov mrež za gramoz in raznega kovinskega orodja (sekire, krampi, lopate, kladiva, ključi za vijake). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije-
Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod
Viktor Blažič, Lilijana, Rožna ulica l\. 33/1.
se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah.
Zahtevajte prospekti
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
ustanovljena 1900. CENTRALA: LJUBLJANA« DUNAJSKA CESTA, ustanovljena 1900.