PBIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 3 ŠtPV ei4el - Rpna 5 lir - 3 innnllrp » 2 riin	Poštnina plačana v gotovini	TRS T« Četrtek, 20. mafCS 1947	UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L
__ u O- aiBV. 3^3 uena a lir-J jligoiire - * Ulil	Spedizione tn abbon. postale____1 n>3	1	_Tel, št: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
S temeljitim preučevanjem je bilo ugotovljeno, da STO lahko doseže proračunsko ravnotežje, če se demokratizira uprava.
POSTOPEK IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA
Zunanji ministri soglašajo o potre-bi osrednje uprave z a Nemčijo
Moskva, 19,	—	Namestniki za
v"tr'JO, ki so se sestali danes r; pcidne P°^ predsedstvom bri-'anskcga delegata lorda Hooda, so a aljevali z razpravljanjem o po-1 ‘enih določbah avstrijske mlrov-e Pogodbe. Danes so razpravljali Naturalizaciji in bivanju Nemcev v Avstriji.
ClATeriSki Predstavnik general ^ nasprotoval sovjetskemu e logu, ki hoče odvzeti Nemcem ti r° do blvania v Avstriji, kaj-emoi so opravili znatno pri-^vljalno delo za «anšlus». So-■ Predstavnik Gusev je nada-
etski
Prippmni! da je to vprašanje v 0 P°vezano z begunci in da ima nosfel1 oz!rih veliko politično važ-kasne^ vPrašanju bodo sklepali
vm'31'11 nasProtoval tudi prepona 7aT0^a®an^e’ b* bila sovraž-
temlvu Senim narod®m. kar je J čudno, kajti podobne do-
ločbe vsebujejo vse pogodbe z bivšimi nemškimi sateliti. Tudi o tem bodo razpravljali kasneje. Nadalje so namestniki proučevali zakonodajna vprašanja, ki naj uničijo sledove fašističnega režima in vzpostavijo demokratično vlado.
Odbori in pododbori
Danes se je sestal pododbor namestnikov, ki proučuje gospodarska vprašanja avstrijske mirovne pogodbe. Sejo je imel tudi odbor vojaških izvedencev za Avstrijo.
Namestniki za Nemčijo so se danes sestali pod predsedstvom britanskega delegata Stranga. Razpravljali so o predstavnikih mednarodne agencije za reparacije, ki jih bo treba zaslišati. To vprašanje so predložili zunanjim ministrom.
Nadalje so govorili o sestavi odborov in pododborov. Sporazumeli so se samo o tem, da lahko vsak
Gospodarska onemoglost Anglije in njena diplomacija
n9|ija je pred vsem svetom ™ a «#> politična in fi-tolan°, obnemo3lost, ko je poz-Grof,- . erifco’ ™i P°sredujc v injev in s učinkovito finančno ian. ClJ0. °hrani pri življenju se-so s° vladavino. Američani bilue Tadi odzvali temu va-»o«’ or	zadnji Truma-
želo 30VOr’ in 2 dolarji bodo v dene j P°Sia^ tudi svoje emisarje, 'I tojov”0 v civilnih, temveč tudi D rsiril t*1 suknjah. Amerika se bo f!	v Grčiji in tudi v Tur-
C #
(d f f
d
iijj ~ " vroijt tre tudi v Prem ?9leze 1e Trumanov
govor
boje
ggru.	2a usodo Organizacije
man enih narodov, ki jo je Tru-tav	sv°jim neposrednim vme-
*K«e leTn V notranie zadeve tuje T(,i lil116 države povsem briški-huz akor tU(li ne toliko iz stra-ce, H ks°do moskovske konferen-Sedan ik°r saradi ameriškega za-poSj la tradicionalnih angleških Sredozemlju.
veliko
iie S..e*ki lev samo srepo opa-partijo, ki je v teku 'no nadvlado. Tisti ame-<e v^or, ki je predlagal, naj
biki
šteto«;
lo
)tr>
ut
I
c>
S
J’
Is,	Britanija priključi kot
Združenim ameriškim ten(JarW’ sf te seveda prenaglil; to, a 3e ®e dovolj simptoma tic-+	* Se ameriiki politiki sploh
logi na dan s takšnimi pred-
Medtp
Jo ta, ,n tavlja čuvar ameriške-Uija ■ nda’ da te Velika Brila-n°vih° dvi^nda v Wcshingtonu j. niarl°° nitlionov dolarjev, t. tgjUn ''ni °brok ogromnega po-li)(0du'ki S° 9a Američani ve-9!ešj ln° dovolili. Taka so An-
liiarde °rfSdaj iserPa,i ’ze t-1 mi' Pres,, t ariev posojila in s tem rrta, kl predvidevanja strica Sa-*e«j ^ računal, da bo Anglc-iunija t. I. zadostovalo b°a° lliar<^e dolarjev, in da se lihni 'ncte zadovoljili s ion mi-(ai(l 9 mesec. Tudi Kanada od *sta ° “asa posodi svojemu no« ^ kraju* po nekaj milijo-Cei0 „ Avstralija sc je nedavno te{j0	da	pošlje	v	London
Sot° v dar.
y *J0dQg
k kntin~° obiavi najnovejše tbe-
‘ki
ki vsebuje zGosjKidar-
Meži s0rarn Za let0 lOšt *. so An-ta PotlW' Sprevideli, kam pelje Jate;- n^°v imperij. Njihov 6i!no 1 ^aSer Lippmann pra-*PO]e7tl 0stavlja diagnozo, ko v 8°spo(ja 1i0mentarju angleškega Morajo rSkcsa Programa trdi, da 1braJa„. An3leži odgovoriti na I ^e Se^a- Ali lahko hranijo sa-I *J°je 6'	lahko Ohranijo
1	toianke	v svetuT Ali
l laklJ‘aneio spet solventnit J Sriina 0,lraniio svobodo delat *beii k an°leSka vlada pravi v nimamo do-
C"
telei°V’ da st°rtii vse, kar ,ahko ^ 'mam0 samo toliko, j,Q Svršimo to, kar mora-S sJC *9°d°vinsko priznanje, ** ‘Umtr 9cntlemansko — saj 11 odkritost odkriva >C?on*sUe in samopre-^ ?n ~~ toda na stvarnem ^Cf°i'nj dugleškega imperija na
eni. ><r,hovnici nič ne izpre-r«0 . ugiija razpolaga danes e s tako izdatnimi viri.
P
nja drugih,» nadaljuje angleška vlada v ebeli knjigi». ePotreba po rudarjih, prevladuje na vsem po-zorišču». Pomanjkanje delovne sile v nekaterih industrijah bi se dalo po mnenju angleške vlade deloma odpraviti z uvedbo novih strojev.
Najznačilnejša poteza sedanje gospodarske krize na Angleškem je prav to pomanjkanje delovne sile, predvsem za najtežja dela. Rudarjev ni, da bi v potu svojega obraza dvigali iz globin težke zaklade premoga, osnovne gonilne sile vse angleške industrije. Zato se Angleži upirajo ameriškemu predlogu, da bi jioslali domov nemške ujetnike; s tem bi izgubili ISO tisoč delavcev. Zato se trudijo, da bi vsaj s političnimi izseljenci zamašili te velike vrzeli.
Tuje delovne sile ni domača pa je opešata ne toliko zaradi vojnih zgtub, ki niso bile velike, kolikor vsled prepičlega ljudskega naraščaja. Pomanjkanje domače delovne sile je za Anglijo toliko bolj pereče vprašanje danes, ko so Angleži vsled novih odnosov nasproti kolonijam in domi-nionom, ki jih narekujeta prebujajoča se zavest kolonialnih narodov in zahteva po neodvisnosti, čedalje bolj navezani na lastno proizvajalno moč. Ti novi odnosi nasproti kolonialnim narodom in težnja drugih držav, da se gospodarsko čimbolj osamosvojijo, omejujejo tudi možnosti spekulativnega gospodarskega u-dejstvovanja, t. j. trgovine, za katero je bila Anglija poklicana že po svojem geografskem položaju. Tudi za Anglijo velja danes: čim več proizvajati — z lastnimi silami.
Položaj velikih gospodarskih kompleksov, z lastnimi naravnimi bogastvi, kakor jih predstavljajo Sovjetska zveza in Združene ameriške države, je v novem gospodarstvu neprimerno ugodnejši.
Da angleška diplomacija se vedno precenjuje svoje moči — pomislite samo na cinicne izjave angleških predstavnikov glede upravičenih zahtev Jugoslavije po slovenskem delu Koroške — je treba v veliki meri pripisati zakonu inercije in pa dejstvu, da so na njenih položajih večinoma še vedno možje stare diplomatske šole, skoraj iz viktorijanskih časov.
i° l^ko
0 !q j Se Piava na površini in J^močjo novega sveta.
)k°‘ Olea'Unamo 3lede delovne 'V ur?9 ali , prcm°oa. elektrike.
. ?'nie ?C‘°tne nacionalne proiz-I <th?	Je vedno isti,*
l k- ki 0	Rešitev An-
I ? pTehraa'na ne pridela dovolj ' ?nih j. /10. J®' « predelavi uvo-
ln „ izmsu. po.
»! *Brar tiVna Pianina bilan-lu°i?todn ,• n°teSenje nacionalne
'nl’e OcioJ^0 sUno P01*'
6 sile v nekaterih ln omejUev lasigru-
odbor po potrebi ustanovi pododbor, r.lso pa dosegli sporazuma glede sestave teh pododborov. Višinski je zastopal stališče, da bi pododbore sestavljali predstavniki Štirih velikih, ki naj potem povabijo predstavnike zavezniških držav, kadar bodo razpravljali o vprašanjih, ki bodo te- države zanimala.
Namestniki za Nemčijo so se da-razpravljali o treh točkah, ki so: 1. Procedura za zaslišanje zastopnikov zavezniških držav; 2. Ukrepi za izpopolnitev načrta nemške mirovne pogodbe: S. Britanski predlog. da se zaslišijo vomjoče in sovojujo--p zavezniške države.
Bevin Iioče Porurie zase
Na današnji seji sveta zunanjih m'nistrov so predstavniki pojasnili svoje stališče o nekaterih vprašanjih. Daljše govore sta imela Bevin ln Molotov, Marshall pa je podal krajšo izjavo.^ Bejda-Je-.negativno odgovoril na predloge, ki so jih stavili ostali zunanji ministri. Uprl se. je vsakemu predlogu medzavezni-ške kontrole nad' Porurjem in poudarjal izključno pravico Velike Britanije na to industrijsko področje.
Molotov je v svojem govoru omenil vprašanje nemškega premoga, ki ga zahteva zase Franclja in dejal, da je treba zadostl^TrSneSeJtim potrebam . po premogu. Ugotovil je tudi razveseljivo dejstvo, da sta tako Bevin in Marshall soglašala z njim o potrebi osrednje uprave za Nemčijo.
Včeraj zvečer je priredil Molotov v dvorani letalskega kluba sprejem r.a čast diplomatskim delegatom in novinarjem, ki se udeležujejo mo-skovke konference. Povabljencev je bilo okoli 600. Gostitelj je bil Višinski. Nekoliko poprej je priredil Molotov svečano večerjo za glavne za-
in ameriške delegacije izračunali primanjkljaj za cele 4 milijarde 600 milljor.ov. Po sovjetskih proračunih znašajo proračunski izdatki 7 milijard 168 milijonov, ostale delegacije pa predvidevaj,® 11 milijard jn 860 milijonov.
»Cista nemška kri“
Berlin, 19. — List «Neues Deut-schland* poroča, da so obrtniki v Hannovru .pri vložitvi prošnje za koncesije prisiljeni pred trgovinsko zbornico pod prisego izjaviti, da so «čiste nemške krvi», ne pa «židov-skega rodu» ’td. Razen tega zahtevajo od njih izjave, ali so dobro poučeni o zgodovini Hitlerjeve stranke, o njenem programu, o principih nacistične države in o rasističnih principih.
Harold Stassen v Beogradu
Beograd, 18. Včeraj je prispel v Beograd bivši guverner Minnesote Harold Stassen, republikanski kandidat na bodočih predsedniških volitvah s ZDA. To je prvo njegovo potovanje v Evropo. V Beogradu je imel razgovore z ministrom za industrijo Kidričem in z ministrom za zunanjo trgovino Petrovičem. Na tiskovni konferenci je izjavil, da ga zanimajo predvsem gospodarska vprašanja držav, katere obiskuje ter da želi spoznati življenjske pogoje teh držav v stiku s čim večjim številom predstavnikov teh držav.
Na konferenci so ga častnikarji vprašali o bodoči trgovinski poli tiki med Jugoslavijo in Ameriko. Stassen je odgovoril, da je njegovo potovanje v tesni zvezi s trgovsko izmenjavo med vsemi državami, katere namerava obiskati. O ameriški zunanji politiki ni hotel Stassen dati nobene izjave. Po obisku pri maršalu Titu bo odpotoval v Prago, Berlin, Varšavo in Moskvo.
Svečanost v Beogradu ob obletnici pogodbe s Poljsko
Beograd, 19. — Ob obletnici podpisa prijateljske in zavezniške pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko je bila v Beogradu svečana akademija, katere se je udeležil dr. Ivan Ribar, član prezidija, podpredsednik vlade dr. Edvard Kardelj, elani vlade, ministri srbske vlade, poljski veleposlanik Karol Wende, bolgarski poslanik Ganovski, češkoslovaški veleposlanik Korbel ter jugoslovanski veleposlanik v Varšavi dr. Rede Pribičevič.
Po umetniškem programu je poljski veleposlanik govoril o važnosti te pogodbe. Dejal je, da se preteklo leto lahko vpiše v zgodovino odno-šajev med poljskim narodom in jugoslovanskimi narodi z velikimi črkami.
*
Beograd, 19. — Češki pianist Pavel Stefan je imel na ljudski univerzi «Kolarac» v Beogradu klavirski koncert. Na programu so bila dela Bacha, Brajhmsa, Debussy-, ja, Janečka, Suka in Novaka.
FINANČNI POLOŽAJ V FLRJ
Denarni obtok ne kaže nobenih znakov inflacije, ki se širi v ostalem svetu
FRAZE O DEMOKRACIJI
sluzijo Trumanu kot izgovor za imperialistično ekspanzijo, ki koče napraviti iz vsega sveta ameriško kolonijo
London, 19. — Trumanov govor še vedno vzbuja komentarje po svetu. Tako komentira angleški list «Reynolds News» v svojem uvodniku Trumanove predloge kongresu glede pomoči Turčiji in Grčiji ter piše, da je zanimanje Amerike za dežele sveta preko njenih meja ((žalostno in negativno« če se bo to nadaljevalo, bo pomenilo veliko nevarnost za trajen mir.
Amerika je stavila na razpolago velike vojaške in gospodarske sile, vezniške predstavnike jn poslanike, j da bi podpirala grško monarhijo in
vlado, ki jo obsoja vse javno mnenje od zmernih liberalcev do komunistov. Podpirati hoče tudi turško vlado, ki je avtoritarna in protidemokratična in katere vloga v borbi za svobodo vsega sveta je bila v najboljšem slučaju oportunistično dvolična. «Po poti, ki jo je nakazal Truman, Amerika ne bo mogla najti drugega kot izdatke in sramoto. Ne verjamemo pa, da bi bilo ameriško ljudstvo zadovoljno
s tem, kar bo v kratkem storjeno v njegovem imenu; vemo tudi. da napreduje zgodovina mnogo pre-
Dolgoročno posojilo za STO
V skladiu z zahtevo medzaveznl-ške finančne gospodarske komisije za Trst so štirje zunanji ministri načelno sprejeli predlcg o dolgoročnem posojilu STO-ju po imenovanju guvernerja.
Komisija je soglašala v tej točki, ni pa dosegla sporazuma o vseh ostalih vprašanjih, zlasti glede primanjkljaja v tržaškem proračunu. Medtem ko predvideva sovjetska delegacija primanjkljaj 48 milijonov lir, so -strokovnjaki* angleške
DEBATA 0INDOKDH
v francoskem parlamentu
Težave francoske vlade v zvezi s kolonialno politiko
Pariz, 19. — V francoski narodni i skupščini je komunistični poslaneo Jaques Duclos obžaloval, da ni minister Moutet odredil politike, ki jo namerava voditi v Indokini. Duclos je v svojem govoru omenil neki imperializem, ki se trenotno izživlja v Atenah in Ankari. Med drugim je izjavil, da sedanja politika ne bo mogla reševati francoskih položajev na daljnem Vzhodu, ter da se bo komunistična stranka vzdržala glasovanja za vojaške kredite Francoski parlament je danes izrekel zaupnico Ramadierovi vladi za njeno politiko v Indok’ni z izjemo komunistov, ki so se glasovanja vzdrlall. Nato je francoski ministrski predsednik Ramadler »klical notranji svet, da razpravlja o poloSaju, ki je nastal zaradi vzdr-žanja od glasovanja komunistov glede zaupnice vladni kolonialni polit'ki.
—v- V-	-
Poljsko stališče o Nemčiji
V tem Članku opisuje Oskar Lange, stalni poljski predstavnik pri ZN poljsko star lišCe glede bodoCe ureditve Nemčije in poudarja potrebo po iporazumu med Štirimi velikimi zavezniki, članek pru psul/i seriji, ki je bila napisar na izključno za agencijo ON A in Primorski dnevnik.
Poljska je postala ponovno žrtev nemškega napada. Stoletja je nemški «Drang nach Osten* pritiskal na poljsko ljudstvo in ga oropal enega ozemlja za drugim. Ta nemški pritisk je povzročil nemške vdore na Poljsko ’.n v zadnjii svetovni vojni skoraj pripeljal do uničenja poljskega naroda. 6 milijonov mrtvih in uničenje 38% poljskega narodnega bogastva - to je posledica zadnje svetovne vojne. Poljska iona torej dolgo zgodovinsko ar kuAnjo z Nemčijo.
Poljska Je sosed Nemčije. Nobena zgodovinska ali politična sprememb« ne more izpremenii 1 taca dejstva. 'Talk® ha tudi V bo-
doče Poljska morala »veti ob Nemčiji. To dejstvo in dolge zgodovinsko izkušnje so vzrok, da je Poljska kar najbolj zainteresirana na konstruktivni rešitvi nemškega vprašanja. Rešitev mora biti taka, da lahko Pcljska in drugi nemški sosedje kot tudi ves ostali svet žive v miru. Na Nemčiji smo zainteresirani, ker smo zainteresirani na miiru.
Osnovni pogoj za konstruktivno rešitev nemškega 'vprašanja je razumevanje in sodelovanje med velesilami. To sodelovanje je privedlo do zmage v vojni. To sodelovanje lahko edino reši nemško vprašanje. Vsak poskus katerekoli velesile, da bi izrabljala Nemčijo kot politično gospodarsko ali celo vojaško orožje proti drugi velesili, ni v skladu s pra^ vllno rešitvijo nemškega vprašanja. Tak poskus bi moral uporabljati iste sile nemške reakaije in imperializma, ki so povzročile dve svetovni vojni v življenju ene same generacije. Iz tega razloga gleda Poljska z veliko zaskrbljenostjo na tendence nekaterih političnih krogov, ki bi osuti Zgra-
Notranjj svet tvorijo predsednik vlade, namestnika predsednika vlade Tborez in Tietgen in trije državni ministri. Poučeni krogi pravijo, aa bo vlada mogoče odstopila, če bodo komunisti odklonili izglasovanje kreditov za izvedbo vladne politike v Indokini. Predsednik vlade je po seji izjavil, da ne bo vladne kriza Predsednik Ramadier je odšel na poročanje k predsedniku republike
Na nočni seji je prišlo do ogorčenih debat med predsednikom vla de Ramadierom in med voditeljem komunistične parlamentarne skupine Duclosam. Duclos je zahteval, da Francija stopi v pogajanja Vtet Namom, Ramadier je s svoje strani izjavil, da želi mir v Indokini in avtonomijo v ekviru francoske unije kakor predvideva ustava, toda smatra današnje predstavnike Viet Nama za «teroriste».
dili močni® Nemčijo kot valolom proti Sovjetski zvezi. Taka politika bi uničila najvažnejše uspehe naše skupne zmage v tej vojni.
Rešitev nemškega problema bi morala biti po našem mnenju zasnovana na sledečih načelih:
1. Z ozirom na Izkušnje preteklosti se naj zavezniška kontrola nad Nemčijo nadaljuje še daljšo d-bo po ratifikaciji mirovne pogodbe. To kontrolo bo mogoče ukiniti postopno, ko bodo nrtrn-nji pogoji v Nemčiji dozoreli in zajamčili, da Neimčija nikoli več n0 bo postala središče vojaškega napada.
2. Nemčija mora biti popolnoma razorožena. To zahteva tako demilitarizacijo kot prepoved vojne Industrije. Denacifikacija je bistven del nemške razorožitve in demilitarizacije. Učinkovita razorožitev ni mogeča, dokler ostanejo v Nemčiji nedotaknjena središča nacistične ideologije.
3. Politični sistem Nemčije mora temeljiti na razvoju demokratičnih elementov med nemškim ljudsitvomu To zahteva popolne uničenje družabnih korenin nemškega imperializma, monopolističnih težkih industrij in junkerske-ga gespodstva. Znto je potrebno likvidirati kartele in druge oblike monopolističnih organizacij v
hitro in nezadržno, da bi jo mogli ustaviti dolarji iz Wall Streeta.s
Uvodnik pravi, da hočejo nedvomno možje, ki vladajo danes v Ameriki, napraviti iz sveta široko ameriško kolonijo. Uvodnik se peča tudi s problemom, kdaj bo prišla na vrsto Anglija in izjavlja nadalje, da so fraze o demokraciji in politični svobodi, s katerimi upravičuje Truman svoje dejanje, samo izgovori.
«Reynold News» poudarja nato, da če je še treba kje intervenirati za vzpostavitev demokracije, bi bilo vsekakor najbolj na mestu omeniti Francovo Španijo. Nadalje naglasi da Amerika ni toliko zainteresirana v Grčiji kot v Turčiji, ki naj bi služila kot odbijač med Sovjetsko zvezo in petrolejskimi polji na Srednjem vzhodu.
Bivši ravnatelj Unrre La Guar-dia piše v listu «PM», da bi ameriško ljudstvo odgovorilo z navdušenjem na vsak poziv za pomoč stradajočim narodom, ne more pa se strinjati s Trumanovimi načrti, ki so vse prej vojaško podjetje, in ki bodo pripravili grškemu ljudstvu novo nesrečo. La Guardia predlaga, naj se stvar predloži Varnostnemu svetu.
Enako mnenje je izrazil tudi senator Šmitih, ki pravi, da dejstvo, da se OZN še ni pečala z grškim vprašanjem, nikakor ne opravičuje samovoljne ameriške akcije. Senator je izrazil začudenje, da namerava ameriška vlada poslati vojaške strokovnjake, ki bi vežbali grško vojsko, saj je bila organizacija ZN ustanovljena v glavnem zato, da prepreči vsak konflikt in mirno reši sporna vprašanja.
Tudi grška liberalna stranka Je objavila izjavo, ki poudarja, da je ameriški namen, izrabljati Grčijo v svoje politične in strateške cilje, nasproten resničnim interesom grškega ljudstva.
40 poslancev; zdi se pa, da jo bo jutri podpiralo najmanj 70 članov parlamenta, ki mislijo, da potrebuje Anglija mnogo bolj delavno silo kot pa številno vojsko. Med podpisniki sta poslanca Crossman in Michael Foot, ki sta vodila zadnji upor laburističnih poslancev.
Ameriški delavci zahtevajo povišanje plač
Lulsville, 19. — Predsednik avtomobilskega sindikata sindikalne organizacije CIO Walter Reuter Je javil, da bo sindikat v sredo ali četrtek predložil avtomobilskemu trustu General Motors nove zahteve glede ureditve plač. Delavci zahtevajo povišanje plač za 23 centov na
Anglija potrebuje
delavcev, ne pa vojakov
London, 19. — Britanska laburi stična vlada se bo jutri znašla v novem neugodnem položaju, ko bo predložena spodnji zbornici resolucija večje skupine laburističnih poslancev, ki bo zahtevala odpravo zakona o obvezni vojaški službi. Laburistični poslanci, /ki nasprotujejo obvezni vojaški službi, so se danes zvečer tajno sestali in sestavili resolucijo, ki jo je podpisalo
Nemčiji ter izvesti temeljito agrarno reformo.
Poljska je mnenja, da je te reforme mogoče in potrebno doseči v okviru enotne nemške države. Poskusi stalne razdelitve Nemčije se nam. zde utopistični in neizvedljivi. Ker pa zavzemamo realistično stališče, dobro ločimo med enotnostjo in centralizacijo. Medtem ko je enotna nč.mška država politična in gospodarska nujnost, ne more in ne sme zavzeti oblike visoko centralizirane uprave.
4. Z gospodarske strani nemškega vprašanja smatramo, da je treba razvoj nemškega gospodarstva usmeriti na tako pot. da bo zagotovljen njegov miroljubni značaj. To zahteva popolno uničenje vsake Oborožitvene industrije in že omenjene socialne reforme. Prav tako je potrebno ustvariti pravilno ravnotežje med Nemčijo in drugimi evropskimi deželami. Nemčija ne sme imeti istega monopola v industrijskem razvoju, kot ga je imela v predvojni Evropi. Zaradi tega je treba v gKspodarskd obnovi Evrope . dati prtednost obnovi ornih dežel, iti jih je Nemčija opustošila. Ta prednost bo zagotovila pravilnejšo razdelitev gospodarske in to-ej tudi politične naoči n Evropi.
skih, ameriških študentov ter iz mnogih drugih držav, v katerih prosijo podrobna obvestila, da bi mogli sodelovati pri gradnji nove mladinske proge.
Beograd, 19. - Tanjug — Finančni minister federalne vlade dr.
Blagojevič je y. svojem referatu o federalnem proračunu za leto 1947 na seji komisije za gospodarski načrt in finančne komisije govoril o kreditnem sistemu v Jugo-' Prvomajska proslava slaviji.
Dr. Blagojevič Je poudaril, da se-1 danji obtok papirnatega denarja
povsem odgovarja potrebam gospodarstva. Poudaril je tudi, da denarni obtok v Jugoslaviji ne prikazuje nobenega sledu inflacije, katera se pa obču i v številnih drugih državah, ki so bile v znatno boljšem gospodarskem položaju kot Jugoslavija. Razen državnega proračuna deluje tudi kreditni sistem, ki sloni na bankah, ki so bile. vse nacionalizirane. Te banke so v preteklem letu imele važno vlogo za financiranje gospodarstva. Skupna vsota kreditov, ki so ga v letu 1946 državne banke dovolile za financiranje raznih področij proizvodnje in trgovine, znaša 12.800,000.000 di-dnarjev. 90% tega denarja je bilo uporabljeno na sektorju državnega gospodarstva. Na podlagi nove kreditne politike je bil sistem plačil v notranjosti države, ki se vršijo brez plačil v gotovini, zelo izpopolnjen. V letu 1946 so vloge v državnih bankah narastle za približno 224 milijonov dinarjev, to Je 72% v primeru z letom 1945. V istem času so vloge v mestnih hranilnicah narastle za približno 60 milijonov dinarjev, to je 31%. Vloge na hranilne knjižice stalno naraščajo, ker se gmotni položaj ljudstva stalno izboljšuje in tudi zato, ker ima ljudstvo zaupanje y nacionali-ziranje banke. ,
Italijanski delavci tudi v Francijo
Rim, 19. — Francoski minister za delo Ambroise Croizat je prispel danes y italijansko prestolnico, kjer bo vodil pogajanja o pošiljanju italijanskih delavcev s Francijo.
Zanimanje v inozemstvu
za progo Samac-Sara jevo
Beograd, 19. — Inozemska mladina se zelo zanima za graditev proge Samac-Sarajevo. Napredna mladina raznih držav se je že do sedaj v velikem številu vpisala za delo na tej progi. Lansko leto je sodelovalo na gradnji proge Brčko-Banoviči okrog 3000 mladincev raznih demokratičnih držav. Osrednji odbor ljudske mladine Jugoslavije je sprejel številna pisma poljskih, češkoslovaških, bolgarskih, albanskih, rumunskih, madžarskih, šved-
v Novem Sadu
Novi Sad, 19. — V okviru prvomajskih proslav se bo vršil v Novem Sadu yelik festival narodnih plesov, katerega se bodo udeležile najboljše plesne skupine vseh narodnosti v Vojvodini. Narodne plese bodo izvajali Srbi, Hrvati, Madžari, Slovaki, Rusini, Romuni in Cigani.
Bolgarski dveletni načrt
Sofija, 19. — Na pobudo vrhovnega gospodarskega sveta to nacionalnega odbora Otačestvene fronte se je vršila v Sofiji konferenca, na kateri so razpravljali o bolgarskem dveletnem načrtu. Ugotovili so, da načrt temelji na proizvajalni zmožnosti države ter da se lahko popolnoma uresniči.
Krompirja ni za Jugoslavijo - za Nemčijo pa!
Washington, 19. — Ameriška vlada je samovoljno ustavila dve l£k dji, naloženi s krompirjem, ki ga je UNRRA nedavno nakupila za Jugoslavijo. Ameriška ylada je poslala ta krompir zdaj v Nemčijo. Tovor obeh ladij znaša 16.000 ton.
fingiezi grozilo s smrtio
pričam, ki ne bi hotele pričati v korist grške vlade
Proslava obletnice Komune
v Parizu
Pariz, 19. — Francoska komunistična stranka je včeraj proslavila 76 obletnico pariške komune z manifestacijo v palači «Mutualitč» pod predse’dstvom Duclosa in s sodelovanjem številnih članov stranke. Duclos je v svojem govoru vzpo-redil dogodke iz leta 1871. z vstajo proti nacistični Nemčiji. O zadnjih incidentih v francoskem parlamentu je Duclos omenil, da njegove nasprotnike navdihuje versajska miselnost.
Sslun, 19. — Kakor javlja agencija TASS, je skupina članov preiskovalne komisije odpotovala 12. marca v spremstvu novinarjev na področje grške demokratične armade, da se sestane z generalom Markosom, da bi na ta način dobila podrobne vesti o vzrokih državljanske vojne.
Skupina teh članov je prispela na osvobojeno področje, toda tam niso bllj obveščeni o njenem prihodu. General Markos je bil na nekem drugem sektorju ter bi morali čakati nekaj dni na njegov prihod. Zaradi tega so predstavniki zahod, nih držav bili mnenja, da ne morejo čakati ter so predlagali, da se delegacija vrne v Solun. Sovjetski predstavnik se je temu sklepu uprl in zahteval, da čakajo na prihod generala Markosa, ker je bil to namen njihovega potovanja in naloga, ki so jo dobili! od predsednika preiskovalne komisije. Del komisije je odpotoval, ostali so na osvobojenem področju predstavniki Sovjetske zveze, Poljske, Jugoslavije, Albanije to Bolgarije ter ne-
držav so sklenili, da bodo zaslišali predstavnika grških demokratičnih sil in predložili komisiji poročilo.
Po vesteh iz Janine, so člani komisije odšli v Epir, da bi zaslišali priče, kii jih je predložila v svojem memorandumu grška fašistična vlada, člani komisije so zaslišali Tomasa Zahcsa, o katerem trdi grški memorandum, da je bil vojaški inštruktor v taborišču Bulj-kes v Jug; slaviji. Grška vlada je veliko polagala ravno na njegovb pričevanje; toda Zahos je komisiji izjavil, da je bilo njegovo prejšnje pričevanje od začetka do kraja napačno ter izsiljeno z grožnjami m mučenjem s strani grške vlade. Angleški policijski inštruktor v Jani-nini, ki ga je izpraševal, mu je rekel, da mora podp iti že pripravljeno pričevanje, če mu je ljubo življenje. Oe se pa zaradi tega boji maščevanja, se bo lahko zatekel v Ameriko. Sovjetski predstavnik je zahteval, da Zahos priča pred plenarno skupščino preiskovalne komisije v Solonu. Neka druga priča, ki jo navaja grški memorandum, je
Obsedno stanje v Paragvaju
Assuncion, 19. — Paragvajska vlada je izdala odlok, ki proglaša obsedno stanje po vsej državi. Vlada pravi, da je bil ta ukrep potreben, ker prihajajo iz raznih krajev države vesti o vznemirjenju prebivalstva to. nesigurnem obnašanju vojaške posadke v Assuncionu. O-krog vladne palače so postavili barikade.
Južno od mesta Puerto Murtimo se vodijo ogorčene borbe. Revolucionarji so imeli uspehe. Oblegajo mesto Queypir. Garnizija v mestu Corpo Cora se ■*<? pridružila revolucionarjem.
kaj tujih novinarjev. Delegati teh | pa na tajlnstven način izginila.
Red nobenimi pogoji se ne sme ponoviti napaka preteklosti, da se da prednost razvoju nemške industrije pred gospodarstvom dežel, ki so postale žrtev nemškega napada. Uravnovesiti moramo obnovo Evrope.
Kcnčno mora gospodarska obnova Nemčije upoštevati moralno in politično potrebo reparacij opustošenlm deželam. Reparacije je treba plačevati tako iz investicij nemškega kapitala kot iz tekoče proizvodnje.
Razen tega je treba omeniti nekaj posebnih tečk, o katerih je najvažnejša poljsko-nemška meja. Priključitev zahodnih pokrajin Poljski je mednarodno upravičena iz sledečih razlogov. Treba je dati poljskemu ljudstvu zemljepisno osnovo za obstoj Poljske kot resnično neodvisne drža-ve. Poljska bi bila brez zahodnih ozemelj šibka tamponska država, ki niti gospodarsko niti politično ne bi mogla resnično neodvisno živeti. Za poljski narod je torej vprašanje zahodnih ozemelj ne samo obmejni problem, temveč vprašanje dejanskega narodnega obstoja.
Nova poljsko-nemška meja J8 bila znčitena enkrat za vselej, da se onemogoči vsak nemški napad, kjer loči v«®ia poljedeljaka
področja in šlezijsko težko industrijo od Nemčije. Ta meja je nadalje mnogo krajša kot prejšnja meja in zaradi tega laže hranljiva, saj znaša komaj tretjino nekdanje meje. Končno pomeni to tudi težek udarec družbenim temeljem nemškega militarizma, saj je bila monopolistična težka industrija v šleziji odvzeta Nemcem in jo sedaj upravlja poljska država. Junkerji v vzhodni Prusiji in na Pomorjan-skem so bili razlaščeni. Tako daje Poljska svoj doprinos uničevanju družbenih temeljev nemškega imperializma. Zaradi tega pričakuje Poljska, da bo končno in zakonito potrjena meja, kot je določal Potsdamski sporazum.
To so osnovna načela, ki bi morala biti vodilo pri sestavi pogodbe z Nemčijo. Ta načela vsebuje Potsdamski sporazum, ki je ena izmed največjih pridobitev zavezniške enotnosti in ki more služiti kot temelj pri bodočih razpravljanjih o Nemčiji. Zavezniška enotnost, ki nam je pridobil^ zmago v vojni, nam mora pridobiti tudi mir.
OSKAR LANGE
(Vse pravice pridržane Over-
seas Neurs Agenop ONA, Nejo Torki
Spaak sestavil novo belgijsko vlado
Bruxelles. 19. — Socialist Henry Spaak je sestavil novo belgijsko vlado po demisiji koalicijske vlade Huysmansa. Spaak si je pridržal tudi zunanje ministrstvo. Ostali del vlade sestavljajo večinoma socialisti in demokristjani.
j}fCR4TKE VESim
PRAGA — Praški radio poroča, da je bil bivši profesor v Kolinu Miroslav Sasek obsiojen na smrt od ljudskega sodišča v Pragi. Obtožen je bil, da je povzročil smrt dveh Čehošlovakov, ki ju je prijavil nemški policiji.
LONDON — Kakor poroča diplomatski urednik »Evening Newsa», d; la r.a proizvodnji atomske bombe v Argentini 2000 Nemcev. Svojo tezo je podprl s tem, da ima Argentina velike zaloge urana in torija.
KAIRO — Minister za trgovino je odredil, da se zapečatijo vrata mesnic v Kairu, ker so tnesarjd stopili v stavko zaradi uradno določene prodajne cene mesa na drobno.
HAMBURG — Službene nemške statistike poročajo, da je 30% tršega premoga, ki ga prevažajo v notranjost britanskega področja, pokradeno. Prave organizirane tolpe delujejo vzdolž železniških prog. V mesecu februarju je bilo dnevno zaradi tatvin premoga aretiranih 700 Nemcev.
WASHINGTON — Senatna komisija za zunanje zadeve je v načelu odobrila zakonski načrt, da. se razdeli kot pomoč Italiji, Avstriji, Grčiji, Poljski In Madžarski 340 milijonov dolarjev. Razprava o posojilu Grčiji in Turčiji se bo pričela v četrtek.
BEOGRAD — V prvem letu petletnega načrta v ljudski republiki Srbiji, bodo gradbena dela zavzela 70% vseh del. Vrše se velike priprave za izvedbo teh del in nekatera gradbena podjetja so že pričela z ds lom.
BOMBAY — Izvedelo se je, da sta francoska in češkoslovaška vlada prosili indijsko vlado za kredit za nakup surovin, predvsem jute, bombaža in kož. Indijska vlada bo preučila ta dva predloga.
OSLO - Ruski pevski zbor pod vodstvom profesorja Svežnikova je na turneji po skandinavskih državah nastopil prvič v Oslu. Dvorana je bila prepolna in vsi norveško časopisi z navdušenjem komentirajo l velik uspeh koncerta.
20. marca 19*-“
Borimo se za trajen mir
45 milijonov mladincev se bori za napredek in boljšo bodočnost
V vseh deželah, ki so trpele pod nacifašisttčnim jarmom, je bila mladina tista, ki se je borila v prvih vrstah in doprinesla glavni delež k osvoboditvi sveta, zlati pa Evrope. Po končam vojni in po osvoboditvi svojih dežel, pa se mladina ni razila, ker je vedela, da mora ostati le naprej združena. Vedela je, da ne zadostuje zmaga nad sovražnikovo vojsko, ampak se je treba še nadalje boriti proti tistim imperialističnim Miam, ki bi hotele za vsako ceno ohraniti svoje prrmlegije in nadaljevati z izkoriščanjem delovnega ljudstva. Zveza mladine mora imeti odločujočo vlogo pri napredku človeštva in v borbi za njegove pravice ne sme dopustiti da bi bile tolikšne žrtve v osvobodilni borbi zaman. Mladina je v borbi pokazala, da je dovolj zrela in dovolj zmožna, da odločilno in aktivno sodeluje pr\ obnovi sedanjega sveta, ki je še vedno pokrit z razvalinami in prepojem s krivicami.
Da bi bilo mladinsko delo v prihodnjostj uspešnejše, je bila že nekaj mesecev po vojni ustanovljena Mednarodna zveza demokratične mladine, h kateri so pristopili zastopniki 6 J dežel. Danes šteje ta zareza JjS milijonov članov vseh narodnosti. Njen namen je borba proti ostankom fašizma, pomoč tistim narodom, ki še ječijo pod tem jarmojo in borba za uveljavljanje pravic mladine na političnem, gospodarskem, socialnem ln kulturnem polju.
Zveza ima namen pospeševati zbližanje med mladino razn'h dežel. Organizirala bo zborovanja in mednarodna taborenja, kjer bo mladima lahko izmenjavala svoje ideje in probleme, poglobila medsebojno spoznavanje in utrdila povezavo. Na ta način bo Zveza mnogo doprinesla k spoznavanju in medsebojnem razumevanju sosedmfih in oddaljenejših narodov. Pospešila bo delo za ofinovo bi postavila temelj za trajen mir.
Mladinska zveza se naglo Siri in raste. Vedno nove organizacije pristopajo, ker so spoznale, da je njen program in njeno delo prar vilno.
Tudi mladina STO-ja, ki je že dolga leta na braniku proti far Pzmu in proti narodnjaštvu, se bo prav gotovo vsa odzvala klicu svojih tovarišev in se v okviru mednarodne ga mladinskega tedna združila v enotno fronto za dosego skupnih ciljev, za napredek in boljšo bodočnost.
Protest Italijanskega gospodarskega udrufenja
Italijansko gospodarsko udruže-nje nam Je poslalo v objavo naslednji protest: ((Prisiljeni smo ostro protestirati proti zainteresiranim organom in ljudem, ki z vsemi sredstvi skusajo škodovati temu udru-ženju. To pa zato, ker smo ga ustanovili v zaščito širokih trgovskih slojev, kar so pokazala že številna dejstva.
Proces proti voditeljem pripravljalnega odbora Je postal prava far. sa, ker se je obtožba naslanjala na neko samovoljno razlago in na popolnoma netočne informacije policijskega funkcionarja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
II
Verovala sem v fašizem
in ga ljubila"
Proces proti morilki generala De Wintona
Včeraj se je pred zavezniškim
sodiščem pričela obravnava proti 34 letni fašistki Mariji Pasquinfclli, kd je 10. februarja umorila angleškega generala De Wintona, poveljnika puljske posadke.
pred sodniki neugoden vtis Izjave,
češ da ni hotela žaliti vojske. Saj so vsi sodniki vojaki. Nato je do potankosti opisala okolncstd zločina in nagibe. Pismo je napisala zato, da bi vedeli, da je hotela izvr-
Po zaprisegi stenografov m pre- | šitj umor. S svojim dejanjem je ho-
vajalcev je predsednik Chapman dejal obtoženki: »Obtoženi ste, da ste 10. februar ja prekršili proglas št. 1, ker sle hcte in namenoma umorili generala De Wintona. Ali priznate obtožnico?*. Obtoženka je tiho odgovorila: «Da, izvršila sem dejanje*. Nato je predsednik dejal, da bo smatral, da obtoženka s svojo izjavo mi priznala krivde, ker določa zakon za ta zločin smrtno kazen.
Nato je javni tožilec kapetan Leaning opisal dogodke, ki so se odigrali v Pulju 10. februarja zjutraj. Pasquinellijeva je takrat streljala proti generalu, nakar jo je podoficir, poveljnik straže, aretiral. Zločin je dolgo časa pripravljala, ker je hotela protestirati proti mirovni pogodbi. 4. februarja je prišla v Trst po samokres ter se vrnila v Pulj. Ko so jo prijeli, ie imela pri sebi pismo, v katerem razlaga, zakaj je izvršila atentat. Po svojem govoru je javni tožilec poklical razne priče, ki so opisale potek zločina. Nastopili so razni vojaki, oficirji in dva zdravnika.
Nato so začeli brati pismo, ki so ga našli pri Pasquinellijevn, toda branilec Gianninl je ugotovil, da ni bilo točno prevedeno v angleščino, zato so skleniti, da ga preberejo popoldne.
Na popoldanski obravnavi so najprej zaslišali prevajalca podoficirja Earkerja, ki je dejal, «da je srečal malo Italijanov, ki bi Imeli tako globoka patriotska čustva kot Pasqu!nell:jeva». Prebrali so še enkrat njeno pismo, toda zopet so ugotovili, da prevod v angleščino še r.i točen. Pismo je pravi izliv sovraštva proti vsemu, kar je slovanskega. Pisano je v pravem fašističnem duhu in slogu. Govori o italijanskem Zadru, Reki, o panslavizmu, ki ograža zapadno civilizacijo, o grozodejstvih, o najsvetejših italijanskih ozemljih, ki so jih odtrgali od Italije ter se konča s podlim blatenjem Jugoslavije. Vidi se, da ga je napisala zagrizena faSdstka, ki je niso dolga in grozna leta vojne praV nič izmcdrila.
Nato so prebrali še njeno izjavo na policiji, kjer hladno opisuje, kako je izvršila zločin. V tej izjavi tudi pove, da so vsi vojaki, ki so bili na straži, zbežali, ko je ustrelila generala.
Nato je bila zaslišana obtoženka, V svoji izjavi je skušala omiliti one besede, kjer pravi, da je straža zbežala, češ da bi tudi ona v tem trenutku mogoče enako storila in da noče s tem reči, da so bili vojaki strahopetci. Vsakdo je razumel, da je hotela popravita
tela Opozoriti svet na usodo Julijske krajine in Trsta, ki so ga žrtvovali anglo-ameriškemu imperializmu, čeprav je Trst italijanski, o-bupno italijanski in morajo gospodariti v njem samo Italijani.
Zato je bilo treba nekaj ukreniti. S svojim dejanjem je izrazila čustva vsega Italijanskega naroda. Hotela je protestirati proti Štirim velikim, ker ja bila njena domovina v razvalinah (proti Mussoliniju, ki je bil tega kriv, pa ni protestirala). Leta 1933 se je prostovoljno vp!sala v fa šistlčno stranko in je bila v njej dc padca fašizma. Verovala je v fašizem in ga ljubila, ker je bila prepričana, da bo fašizem ustvaril veliko Italijo. Bila je tudi vpisana od 1939. do julija 1943. v šoli za fa-š stično mistiko. Tam se je naučil*.
kakor bo Istra, čeprav bi jo v nekaj letih, ko se zopet vrne tja Italija, poslovanili. Nato je govorila o, »mučenikih*, ki so napisali zadnjo stran italijanske zgodovine v Dalmaciji. Končno je filozofirala o panslav!zmu, ki ni naperjen le proti Italiji, temveč proti vsemu Za-padu. Slovani so fanatiki, ki nimajo prav nič kritičnega duha tega duha imajo samo latinski narodi, zlasti pa Italijani. Ko je dejala, da so Slovani najkrvoločnejji ljudje na svetu, se je obravnava za včeraj končala. Pasquinelljeva bo nadaljevala svojo izpoved danes.
Tako je govorila Pasquinell'jeva. V začetku je sicer malce napadla zaveznike. Slučajno pa je ravno takrat sodišče določilo 5 minut odmora. Med odmorom je obtoženka govorila s svojim branilcem, nato pa je bila vsa njena nadaljna izpoved pravi izliv laži, natolcevanj, obrekovanja in strupenih izjav o Jugoslaviji. Pustili so jo govoriti nad 2 urj in še ni končala. Nikdar še ni mogel nihče tako dolgo govoriti pred zavezniškim sodiščem kaj šele pred fašističnimi! Tako je postala 9odna dvorana prava tribuna protijugoslovanske gonje, kar gre mogoče prav dobro v račun onim, proti katerim, je hotela Pasquinel-lijeva «proteetiratii».
Le eno odliko ima ta fanatična faš!stka pred ostalim njenim somiš-
da je edina pravica človeka «žrtvo-1 ljeniki: odkrito je priznala, da je vanje in dolžnost*. Zato je šla v j fašistka.
Libijo k Rdečemu križu. To pa ni! Obravnava se nadaljuje danes ob
bilo dovolj. Preobl kla se je v vojaka, se ostrigla in šla na fronto. Ker so jo zato vrgli iz Rdečega križa, je šla v začetku 1942 v Dalmacijo, o kateri je bila in je še trdno prepričana, da je italijanska zemlja,
10. uri.
Preskrba
OdrCzKe za polenovko naj vrnejo danes trgovci občinskemu uradu za prehrano.
Članstvo Delavskih zadrug zahteva
sklicanje občnega zbora
«Delavške zadruge članom!* se glasi zahteva vsega delovnega ljudstva Trsta in okolice. Pod tem geslom so se predvčerajšnjim opoldne zbrali tudi delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Neki govornik je govoril tisoč,petsto delavcem o pestri zgodovini Delavskih zadrug. Povdaril je, da so ustanovni člani vodili trdo borbo, premostili velike težave, prenesli velike žrtve, da so lahko ustanovili in zgradil’ to o-gromno ustanovo, ki je bila postavljena, da služi delovnemu ljudstvu. Ravnateljstvo te delavske ustanove je bilo sestavljeno iz požrtvovalnih delavcev.
Toda nastopil je fašizem, ki ni razpustil delavskih zadrug, temveč jih je lzpremcn’1 v ustanovo, ki ni mogla več služiti svojim članom,
občnega zbora. Pošteni člani ne morejo trpeti take krivice, zato še odločneje zahtevajo, sklicanj« občnega zbora, To bi se moralo izvršili čimpreje, saj je nujno, da izvoljeni zastopniki izvolijo upravni svet, ki lahko edini dela v korist zadružne skupnosti, ki lahko edhi uživa zaupanje vseh članov.
( SPOROČILA IN OBJAVE^)
Jugoslovanski književniki
v Moskvi
Slov. prosv. društvo sSlavko Skamperle» pri Sv. Ivanu priredi danes 20. t. m. ob 20. uri večer Srečka Kosovela s predavanjem tov. prof. Kosovela, deklamacijami in recitacijami.
Opozorilo izletnikom v Planico
Planinsko društvo v Trstu opo-Iz ravnateljstva so izključili delav- zarja vse one, ki so se prijavili za
ce in namesto njih postavili svcje ljudi, ki so bili predani fašizmu Po osvoboditvi je Zavezniška vojaška uprava imenovala nadzorni odbor, ki bi moral voditi zadruge do volitev. Člani so trdovratno vztrajali pri svoji zahtevah. Le-to je prisililo nadzorni odbor, da je sklical sektorska volivna zborovanji. U-pall so, da bodo Delavske zadruge zopet prešle v njihove roke.
Kakor je že vsakomur znano pa je skupina 12 elementov, izvršila podlo dejanje, ki je ob podpori gotovih krogov, povzročilo odložitev
POD
L) A
izlet v Plaindco, da opremijo svoje osebne izkaznice s sliko, ker brez nje ne bodo veljavne. Obenem opozarjamo vse, da dvignejo od četrtka dalje v trgovini Stoka, kjer so se prijavili, vozne listke za posebni vlak.
Bivši politični internirana v Nemčiji
Zveza političnih internirancev v Nemčiji vabi vse one, ki so pristojni na ozemlje STO-ja, da se vpišejo v to organizacijo in tako pripomorejo za uspešnejšo obrambo skupnih interesov. Te dni je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki ima svoj začasni sedež na Korzu št. 7, kjer se lahko zglasite vsak dan od 9. do l2. in od 16. do 18. ure.
V drugi polovici februarja je odpotovala iz Beograda v Moskvo skupina književnikov s predstavniki vseh narodov Jugoslavije. Na čelu skupine je črnogorski pesnik Radovan Zogovik, avtor «Pesmi o maršalu Titun in znani prevajalec Vladimirja Majakov-skega v srbščino. Slovence zastopa v delegaciji bivši minister za prosveto pri vladi LR Slovenije in sedanji predsednik slovenske skupščine dr. Ferdo Kozak.
Predzadnjega februarja je bil v moskovskem Domu sovjetskih pisateljev knj&evno-družabni večer s koncertnim sporedom, katerega so se udeležili poleg jugoslovanskih pisateljev Kozaka, Cedomirja Minderovita, avtorja jugoslovanske državne himne, pisateljev Radovana Zogoviča, Kostida, Franičeviča, Janevskega in drugih, številni predstavniki ruske sodobne književnosti. Pod predsedstvom tajnika pisateljev Sovjetske zveze Aleksandra Fadjejeva, ki je pozdravil jugoslovanske goste, je spregovoril v imenu jugoslovanskih književnikov dr. Ferdo Kozak v slovenščini. Sporočil je pozdrave jugoslovanskih narodov sovjetskim narodom in njihovim književnikom ter naglasil težko, toda slavno borbo jugoslovanskih partizanov proti nemškim zavojevalcem. Jugoslovani, je dejal, so dolžni hvaležnost sovjetskemu ljudstvu, njegovi vojski in velike-mu Stalinu, ki so junaškim narodom Jugoslavije pomagali, da so se osvobodili in postali neodvisni.
Po govoru F. Kozaka je povzel besedo Radovan Zogovii, ki je
prečital nekatere odlomke o biografiji tovariša Titan. N®* so književniki Dušan Kostič, M rijan Franičevic in Marko W! nješevič čitali odlomke iz sete literarnih del in stihe, ki Pr0$ Ijajo Rdečo armado in veliki vjetski narod. Pesnik Ced^j Minderovic je čital svoje P®* v srbščini.	'J§j
Ko je bil izčrpan del jUffOsDj vanskih književnikov, so nastop^ li sovjetski pisatelji Nikolaj fin] nov, Maksim Rilski, Pavel kolski, Aleksander Bezimenf' Aleksej ilurkov in drugi. C itd' .j prevode del jugoslovanskih kn-zevnikov. Navzoči so bili tud'® vjetski pisatelj Vsevolod
ski, Aleksander Prokofjev m
lentin Katajev, ki so lani si
O U *• M. > *• * “	.1
vali na kongresu jugoslovam pisateljev v Beogradu. Veter V’ zaključil s koncertnim spored0^ Sovjetski listi so v zadnjem ( su natisnili razne člaijke o slaviji in njenih knjiievnos Objavili so v izvlečku Dcdi1e «Dnevniku in Nazorovo knJ . «S partizani». Pesnik Livsiv J napisal pesem o maršalu T Tihonov pa piše zbirko posvečeno narodom Jugoslav>Hj
Koncert v Verdiju
Danes ob 20.30 uri bo v ver^fj tretji koncert v tej sezoni. » , ga bo dirigent Carlo Zeccnl ■ sodelovanju pianista Veita I
Na sporedu so Brahmsova,
thovnova, Bachova in Schu nova dela.
8T. PETER NA KRASU
Mladinske delovne konference se je udeležila mladina iz St. Petra, Hrastja, Petelinj, Rodohove vasi, Klenka, Trnja, Ploja, Jurišič in Selc. Na tem zborovanju so tajniiki, odnosno tajnice posameznih vasi poročale o delovanju mladine v zvezi s sklepi zadnje mladinske konference. V «tednu naše knjige* so imeli bc-alne krožke in si nabavili nove knjige. Na študijskih sestankih pa študirajo knjigo: »Kako je človek postal velikan*.
Organiziral; so tudi razne nabiralne akcije. Za gradnjo proge 6a-mac-Sairajevo so nabrali razno orodje, denarna sredstva, po nekod tudi živež. Poročali so o udarniškem delu, ki obsega po večini odstranjevanje snega, popravo peti in priprave kuriva siromašnim. Po vaseh so, ali pa še bedo ustanovili delqvne brigade. Vsa mladima si je zadala nalogo, da bo sodelovala v gospodarskem načrtu. Mladina iz Kala je sklenila, da bo sestavila iz najboljših stenčasov malo brošuro.
Mladina se tud; zanima za fiz-kulturo. Tako je Kal tekmoval s Hrastjem v teku. Na Kalu je tudi
F/ZKULTURA
Mariborski rokoborci v Nazionsle
Železničar (Maribor)-Delavska športna zveza
V nedeljo 23. t. m. ob 10. uri bo v kinodvorani Nazionale srečanje v prosti in grško-rimski rokoborb: med mariborskim Železničarjem ln tržaško Delavsko športno zvezo Tržaško športno občinstvo bo tako imelo po dolgem premoru zopet enkrat priliko videti domače rokoborce v borbi z nevarnimi nasprotniki, ki uživajo sloves daleč izven svoje domovine. Kakor znano bi srečanje imelo biti že 23. februarja 1.1., a je bilo iz tehtnih razlogov odloženo.
Višek prireditve bo dvoboj srednje težke skupine med dvojicama Pišer-Furlani m Pirher-Verona. O-stali program izpolnjujejo: mušja skupina:	Babič	(Zelezničaf)-De
Oiorgi (DSZ); petelinja skupina: Jezernik S. (Zel.)-Sartori B. (DSZ), poresno lahka skupina: Jezernik F. (Zel.)-Ruan (DSZ); lahka skupina: Tašlcr (Zel.)-Foropat (DSZ); srednje lahka skupina:	Vobe
(Zel.)-V;dalt (DSZ); srednja skupina: Verbost (Zel.)-Franco (DSZ).
Lahka atletika
Lep uspeh marša za pokal «Sv. Jožefa*
Kljub slabemu vremenu, ki Je oviral razvoj športne prireditve, se je marš za pokal »Sv. Jožefa* vseeno vršil. Kakor smo že včeraj poročali, ga je priredilo športno društvo Ljubiteljev Sv. Vida. Tekmoval, so na, progi, ki je vodila izpred kulturnega krožka Tomažič po ulicah Rossettl, konjsko dlrkarišče, Cesta na Reko, vzpon na Katlnaro, Katlnara in Sv. Jožef, kjer je bil cilj.
Tekme se je udeležilo veliko število tekmovalcev, med katerimi poznani atleti. Po enem kilometru od starta se je sestavila prednja skupina, v kateri so bili med drugimi tudi Corsini, Tessera, Ponton in Ferluga. Kakih dvajset metrov za njimi sta bila Govorčm in Nep-pi. Na polovici proge se je Izvrstni tekmovalec Corsini oddelil od skupine in čisto sam prišel na cilj. Ostali so posamezno prišli na cilj. Prišli so v sledečem redu: 1. Cor-sint (športni krožek »Kraljič*) 38’20"; 2. Oovorčin (športni krožek Sv. Ivana) v 40’5’'; 3. Ferluga (športni krožek »Ljubiteljev Sv Vida*) 40’40”; 4. Neppi Lucijan (Sv, Ivan); S. Tessera (športni odsek kulturnega krožka Peciar); 8. Ponton (Tržaška kolesarska aveza 1923); 7. Urstc (krožek Peciar); 8 German (Sv. Iv.in); 9. Covan (Sv. Ivan); 10. S-himni (Sv. Ivan) Sled.lo je še 12 tekmovalcev.
Pokal Sv. Jožefa si Je priboril športni krožek Sv. Ivana, ki je dosegel med prvimi desetimi prispelimi na cilj največje število točk. Športni krožek Sv. Ivana si Je prav tako priboril tudi kolajno, saj je bilo največje število njegovih tekmovalcev na cilju.
Startalo ln prispelo na cilj Je 22 tekmovalcev. Tekma Je bila dokaj dobro organizirana.
reškega Kvarnerja je nastopila proti kombiniranemu moštvu To-mažič-Kraljič. Tekma je bila izredno živa ter vseskozi enakovredna. Sodnik Je že v začetku naredil napako, ki Je vplivala na nadaljnji potek igre. Ze v prvem polčasu je namreč neopravičeno izključil dva najboljša igralca, enega od Kvarnerja in enega od kombiniranega moštva. Od tega trenutka dalje je igra mnogo trpela, izgubila na lepoti in hitrosti. V prvem polčasu so bili boljši Tržačani, ki so šli na odmor z dvema točkama naskoka. V drugem polčasu so se Rečani dokaj popravili, izenačili in v zadnjih dveh minutah dosegli še dva koška in s tem zmago. Rezultat 30:26 za Kverner.
aktivna pionirska organizacija, j ganizirali za zbiranje prispevkov in Mladine iz tovarne vezaj". Ih plešč v opreme za mladino, ki se z navdu-St. Petru ima svoj lastni pevski j šenjem pripravlja, da da svoj do-zbor. Napravil; so 905 udarniških : prinos pri obnovi domovine, ur, v vrednosti 34.730 lir. Mladina I Da sedaj je ljudstvo iz postojn-iz St. Petra je pa nažagala drva za skega okraja prispevalo s preko pol
dečji dom «Tone Tomšič*, mladinke so pa spletle nogavice za siirote.
Na dnevnem redu sta bila tudi dva referata. Govorili so o gradnji proge Sainac-Sarajevo. Sprejeli so tudi več sklepov: Ustanovili bodo flzkulturno društvo, dvignili pionirsko organizacijo in skrbeli za vzgojo pionirjev. Posamezne vasi bodo tekmovale medseboj. Poseben načrt pa ima mladina Rodohove vasi, katera bo pcgozdiila goro Primož.
Ocenjevalni odbor je poklonil nagrado," lik maršala Tita, mladim iz Trnja kot najboljšemu aktivu, drugo mesto je desegia mladina iz Kala in tretje iz Sv. Petra.
POSTOJNA
Košarka za pokrajinsko prvenstvo
Včeraj popoldne so na igrišču DSZ odigrali tri tekme za pokrajinsko prvenstvo v kočarki, ki so kljub dežju privabile lepo število gledalcev. Kot prvi petorlci sta igrali Čermelj in Gradiška. Po lepi igri je Čermelj visoko zmagal z rezultatom 36-16.
Kot drugi par sta igrali ženski petorlci Rediva in reški Kvamer. Zmagale so Rečanke zasluženo z rezultatom 26:8. Rečanke so bile brez dvoma boljša petorica, tako v tehnični kot v skupnostni igri.
Največ zanimanja pa Je vladalo za tretjo tekmo. Moška petorica
Motodirke na Montebellu
Včeraj so se ob 15. uri vršile motociklistične dirke za tržaški pokal »Centauri* Skoraj vsa prva mesta so zasedli Jugoslovani. Jak-šič Ivan 3. kategorija 350 ccm Je prevozil progo v 4.24’6'’ s povprečno hitrostjo 65 km na uro.
Babič Jerko je zmagal v kategoriji 500 ccm v 3.48’3” s srednjo hitrostjo 75,982. V handicapu sta zmagala Jakšič in Metz. Proga Je bila dolga 4800 m in je imela 6 krogov.
Italijansko nogometno prvenstvo
Rezultat včerajšnje nogometne tekme Triestina-Milan je 1:2.
Delo žena. V fond za opremo brigad so žene zbrale 20.000 lir in nekoliko živeža. Pripravljamo zastavo za MDB. ki bo nosila ime komandanta 31 divizije »Ivana Turšlča-Iztoka*. Dne 7. marca smo pripravile svečano akademijo, pri kateri so sodelovali pionirji in gimnazijski dekliški pevski zbor.
Dne 15. t. m. so pa priredile žene ostalih republik FLRJ, ki so se nahajale v Postojni,^ uspelo prireditev, katere čisti dobiček bo šel v fond za opremo delovnih brigad.
Zene iz Narina so darovale za opremo brigad 2644 lir.
Mladina iz vasi Studeno je napovedala predkongresno tekmovanje mladini vasi Belske in Strmca.
milijona lir ter zbralo veliko količino orodja in živeža.
V mladinske vrste so se javile tudi štiri žene iz Hrastja pri St. Petru na Krasu, kjer so zbrali 12.350 lir in so žene darovale četno zastavo. Tudi ostale vasi so se dobro izkazale in mladina se povsod v velikem številu javlja v delovne brigade.
Štiridesetletnica socialističnega mladinskega krožka
V nedeljo 23. t. m. bodo na dostojen način’ proslavili 40 letnico u-stanovitve Mladinskega socialističnega krožka v Trstu. Proslava ss bo vršila v ul. Contl št. 11. Vabimo vse tovariše, zlasti mladino, da se udeleži proslave.
Železničarska zadruga
Razpis fizkullurnih tekmoval
za 1. maja 1947 v Trstu
Zveza društev za telesno vzgojo razpisuje tekmovanje med mladinkami, mladinci, pionirji in pionirkami, nastopajočih v moštvih posameznih vasi, posameznih športnih društev ali tovaren — za naslov najbolj pripravljenih skupin, ki bodo
4 prehodne zastavice za P0^ mezne vasi (po eno za mladi® mladinke, pionirje in pionir11 _ 2 prehodni zastavici za to' ne (po eno za mladince in &
dinke).
Vasi, športna društv a, tov'9^ naj takoj napovedujejo sebi
nastopale z zletnimi prostimi govarjajočim skupinam vajami 1. maja v Trstu.	1	'	------—»a” :
Tekmovanje se bo torej vrši- j duje pismeno — vedno v c ,, lo tako, da bodo mladinci ene posameznih okrajev SvooO*H
vasi, enega športnega društva
Tovarna za doktorje
V nedeljo 23. t. m. skliouje železničarska zadruga sestanek ob 9.30 uri v gledališki dvoran; na trgu Viittorio Ver.eto, Na dnevnem
redu je poročilo odbornikov in vc-	,
lit ve novega odbora.	Vstop le s, ali tovarne tekmov ali z mlad
člansko izkaznico.	j	ci	druge vasi, drugega športne-
----------------------------------  |	ga	društva, druge tovarne; mladinke enega športnega društva j z mladinkami drugega športne-
vanja. Tekmovanja se
J._i- „, .J--------  1---y ()ihi
Ivo
ga tržaškega ozemlja.
vanja med navedenimi skup1
ili®
mi razpisuje ZDTV tekmo'®^ med okraji — ga izbiro naj
pripravljenega okraja
__ ok"
ga društva itd. Posamezne vasi ja, ki bo dal največ nastop
at: nlriminA 1rr»4	n	1	niU	na	nrir.mo ivlimi ’/Iptll. O
ŠMARJE PRI KOPRU
Pri nas se pritožujejo radi slabega vremena in deževja. Grah ali «biži» bi moral že cveteti, a so ga mnog: Sele posadili, pravtako bi moral že tudi krompir zeleneti. Toda kljub vsemu temu ni tako hudo! Dolgotrajno deževje Je namočilo zemljo, kateri je že pet let primanjkovalo vede. Kar pomislimo na tiste čase, ko smo morali šmartenci voziti vodo 11 km daleč. Res je, da je rastlinstvo nekoliko zaostalo, to-da ko se bo vreme ustalilo, se bo pa v dobra namočeni zemlji hitreje razvijalo. Bati se nam pa ne bo treba suše. Zato bomo pa krepko prijeli za delo z zavestjo, da pridni najde povsod kos kruha.
Teden mladinskih brigad v postojnskem okraju
Na Postojnskem se mladina pridno pripravlja in zbira v delovne b; igade za mladinsko progo Samac-Sarajevo. 23. t. m. se zaključi »Teden mladinskih brigad*, ki so ga or-
Policija Je aretirala Salmassa Annuncija, rojenega v Milanu in bivajočega v Benetkah, ker je odgovoren za ponarejanje študijskih spričeval na 'škodo tržaške univerze.
Ta človek je s pomočjo Bortoli-nija Alcesteja iz ul. Universita 7, preskrbel petim mladeničem iz Trsta: Fortunatu Fossi, Dariju Mar-zari, Nikqlaju Prennuski, Fortunatu Jesurum in Duiliju d’Augusto ponarejena, spričevala za vpis na tržaško univerzo. Za to uslugo so mu plačali vsi skupaj 193 tisoč lir. Tovarna za spričevala, ki je tako dobro začela svoje delo, ne more nadaljevati s poslom, ker je sel lastnik v ječo «na oddih*. Borto linija in pet doktorskih »kandidatov* je policija prijavila sodišču.
Arzenal v Ronkih
Pretekli ponedeljek Je napravila civilna policija preiskavo na s'snovanju Giovannija Lanfranchinija v Ronkih, kjer je našla eno italijansko strojnico z 800 naboji, 10 ročnih bomb tipa OTO in en bajonet. Policija je orožje zaplenila in aretirala Lanfranchinija in njegovega brata.
Tatvine v tržaški ladjedelnici
Včerajšnji časopisi so prinesli vest, da je bilo ukradeno v ladjedelnici Sv. Marka in v Strojnih tovarnah precej materiala v vrednosti okrog 5 milijonov lir.
V resnici manjka v Strojnih tovarnah samo 45 kg cina v vrednosti 900 tisoč lir in v ladjedelnici 610 litrov olja, k; pa najbrže ni bilo ukradeno in je samo pomota pri knjiženju v skladišču. Tako vsa škoda najbrže ne bo presegala enega milijona.
Kaj vse so tatovi odnesli
Iz garaže v ul. Rismondo št. 12 so odnesli tatovi taksometer v vrednosti 10 tisoč lir.
V delavnici Ivana Conte-Ja na Passeggio S. Andrea 5, so tatovi
ALEKSANDER BECK;
68
VOLOKOLAMSKA CESTA
Toda oko je že opazilo nekaj drugega. V stranski ullčivi, v vrtu pred hišo je stala deklica, oprijemajoč se z rokam; za ograjo. Pogovarjala se je z nekotn ter se smejala. Iz dverišča Ji je prihajal smehljajoč se naproti politruk mltraljezkie čete Džalmuhamed Bozianov. Obema so igrale oči, v obeh je pozvanjala mladost, Bozžanov je, ko me Je opazi!, obstal, očitno sramujoč »e, »mirno* ter ostro pozdravil. K men* ae je obrnila tuda deklica. Njen pogled se je za trenutek izprememl — postal Je vznemirjen, vprašujoč, kot pogled tiste žene, ki sem jo bil pustil za sabo.
In spet me je ta pogted ganil do srca.
2.
Ko sem prejahal vas, sem prišel do voda podporočnika Brudnega. Rdečearmejci so kakor po drugih vodih sekali v zemljo zvezne Jarka. Nekdo je sekal zemljo s krampom gol do pasu, ne oziraje se na vetrovno, hladno vreme. Izbočeni ln prepoteni hrbet se mu je svetil, kot da bi bil lakiran. To je bil Kurbatov, vodnikov pomočnik.
— Sam sem se lot'1, tovariš ko m bat, — je dejal. — Tu so kamenita tla, treba jls pomagati. Toda tudi da se malce ogreje m.
Mišičast krepak Je prosto izpostavljal svoje gole prsi oktobrskemu vetru. Pogostoma sem ga opazoval z uši tkem ter bil ponoeen na tega svojega borca, ki je imel tisto posebno vojaško lepoto. Toda tokrat sem dejal:
— Kaj ste nagromadiU teliko zemlje? Vidii se i a tri kilometre Daj, naglo razgrabite, poravnajte vse to. Kje je podporočnik?
Podporočnik Bnudnl —■ brzonog, majhen, v dobro krojenem, čvrsto zategnjenem plašču — je Ue tekel proti meni. Nie da bi se oddahnil, je odraportlral. Rekel sem mu:
— Naj možje dokončajo posel. Naj vse zamaskirajo. Izdajte potrebne ukaae, tovariš podporočnik. A potem v teku k meni, v štab bataljona.
Naglo je odgovoril:
— Razumem, tovariš kombat.
Podporočnik Brudni je bil eden izmed dveh komandirjev, ki san jih bil izbral za izvršitev naloge, ki je bila začrtana na zemljevidu z generalovim svinčnikom.
V zaklonišču bataljonskega štaba me je sprejel moj mali štab: načelnik štaba podporočnik Rahimov in moj mlajši adjutant, podporočnik Donskih.
Ra ritmov je javil: nič ni novega; sovražnik »e ni, kot tudi doslej, približal, in kot doslej, ni pošiljal celo niti izvidniškth patrol. Z Ra-himovim sem začel opravljata neke nuj ne posle. Skico lažnih položajev je bil že pred nekoliko dnevi izčrtal. Ukazal sem, da se takoj začno kopati lažni položaji, dela na sprednji črti pa da se prekinejo, razen maskiranja.
Razumem, tovariš kombat, je dejal Rakimov. — Alj se lahko lotim izvršitve?
— Lahko.
V igel je pogled na Donski ha.
— Ali vam je, tovariš kombat, podporočnik Donskih zdaj potreben ?
— Potreben ml Je.
Rahimov Je pozdravil bar odflel,
Kmalu se Je javil Brudni, ves zasopel in pordelih Ha Njegove pametne, nagle oči so preletele zaklonišče ter se zaustavile na meni z radovednostjo, s pričakovanjem. Donskih Je nekaj pisal aa mizo.
razbili okno in odnesli sedem kosov brona v vrednosti 20 tisoč lir.
Gizeli Pahor iz Jamelj so odpeljali kolo, ki ga je pustila pred frizersko delavnico, v ul. S. Ambrogio, blizu tržaške občine. Gizela ima 15 tisoč lir škode in je morala še peš domov.
Viktor Urbani je javil, da so tatovi skušali vdreti v njegovo skladišče s stavbnim materialom v ul. Cillino 107. Napravili so luknjo v zidu, ki pa je n .so dokončali, ker jih je prej presenetil in so mo-rali zbežati.
Policijska postaja v Miljah javlja, da je v nedeljo proti polnoči, medtem ko je bil v službi, izginil 27 letni civilni policist Angelo Zarli, s škofijske policijske postaje. Zarli je bil brez orožja.
cene:
Kadilski sporedi
TRST II.
V četrtek 20. marca
11.30 Glasba pri delu (prenos iz Vidma); 12. radijska univerza;
12.15 ruske pesmi; 13. pestra glasba; 13.15 operetna glasba; 13.45 or kester Adamič; 14. sodobna Anglija; 14.10 čitanje večernega sporeda;
14.15 zaključek; 17. simfonična glasba (prenca iz Vidma); 18. Ženska ura; 18.30 skladbe slavnih romantikov; 19. koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju ga spremlja prof. Pavel Šivic; 19.30 glasba iz filmov; 20. glasba po željah; 20.45 slovenska knj’ževno»t; 21. iz opernega sveta; 22. klavirske skladbe;
22.15 plesna glasba; 23.30 čitanje sporeda za prihodnji dan; 23.35 polnočna glasba; 24. zaključek.
K1N0PRED5TAUE:
trajno
(vse štiri skupine kot celota) naj zato tekmujejo z drugimi vasmi, športna društva z drugim športnim društvom, tovarne z drugo tovarno.
Oceno o pripravljenosti bodo Trstu, dajali sodniški zbori, katere bo določila ZDTV. Sodniški zbori bodo na podlagi izvajanja zlet-nih vaj pred prvomajskim nastopom, določali število dobro pripravijcnih tekmovalcev za prvomajski nastop. Kot najboljše bodo zato ocenjene tiste skupine, ki bodo v sorazmerju s celokupnim številom prebivalstva v vasi ali članstva v športnem društvu, ali zaposlenih v tovarni dale po odstotkih največ dobro pripravljenih nastopajočih 1. maja v Trstu. Sodniški zbori bodo sodili zelo strogo in bodo pripuščeni na prvomajski nastop res samo tisti, ki bodo dobro obvladali zletne vaje. Na tak način ne bo najboljša tista vas ali tisto športno društvo ali ona tovarna, ki bi v času pred 1. majem imela v sorazmerju s prebivalstvom ali članstvom ali številom zaposlenih največ tekmovalcev, od katerih pa bi potem sodniški zbori diskvalificirali gotovo število slabo pripravljenih športnikov za nastop 1. maja.
Najboljše skupine bodo nagrajene s prehodnimi zastavicami, in sicer:
4 prehodne zastavice za športna društva (po eno za mladince, mladinke, pionirje in pionirke);
čih na prvomajskem zletu, ^ dal v Trstu, v sorazmerju * , lokupnim številom prebiva18,,, po odstotkih največ nastop91, čih na prvomajskem zlet® j
Za najboljše okraje so ^ I
4 prehodne zastavice (P° .() za mladince, mladinke, P10111' in pionirke).	^
Posamezni okraji naj Pr3\,) ko takoj napovedo pismeno movanja drugim okrajem
Ako bo prehodna zastav
,40.
dveh naslednjih zapovrstni11 tih pripadla zopet isti sku;
klil jii ijFoviiai	-sn
v okviru športnih društev ' ,
-id*
tovaren ter okrajev, Pre*,%
o*'
last skupine v
športnih društev, vasi, to'** j ali okrajev.	jlj
Časopisje bo v času Pr^[
majem stalno poročalo o TC" tatih tekmovanja.
Prehodne zastavice pn podeljene 1. maja v Trstu- ji Eventuelna pojasnila ZDTV.	.	J
Mladinci, mladinke, P*° pionirke!	a
Napovedujmo si tekmoV» Tekmujmo za 1. maj!
Odg. urednik DU5AN
Steblimento Tip. Tr! -
Tisk
MALI O G L
HARMONIJ za pevsko dniS^j# dam ali zamenjam za deske- ^ Kacin, Gorica, ul. New Yofk pri Pevmskem mostu.
15:	Fantazija	Wait
»Morski
ROSSETTL Disneya.
SUPERCINEMA. 15: volk*, E. G. Robinson.
FE NICE. 15.30: «Humamo»t», R. Lupi i-n Del Poggio.
FILODRAMMATICO. 15.45:	San-
gajeke skrivnosti*.
CINE MARE. 15.30 «Capajev», sovjetski velefilm, nagrajen na razstavi v Cannes.
ITALIA. 15.30: »Angel temin*.
ALABARDA. 15: »Morski skobec*.
IMPERO. 15: «Zvezdnata noč*, Lo-retta Young.
VIALE. 15: »Beznfca sedimlh grehov*.
MASSIMO. 15: »Seviljski brivec*, N. Corrani, Tagliavlni.
GARIBALDI. 14.45: «Lydija», Merle j Oberon in A. Marshall.
liingnntno in Irpi^11 obutev zu iiiosfic in otroke volilu izbiri |H*
JU tl
TRST .
Pflss« 11 oi, norci1
CENE ZELO UGOP^
NAJELEGANTNEJE
KRZNENE
PLAŠČE
PO
najugodnejših
CENAh
UiST - UL. TRENTO 11 - TELEFON 29*1i
i