PRAKTIČNI UČINKI NOVE RAZDELITVE DOHODKOV V dosedanjem razpraoljanju o osnutku zakona o razdelitoi skupnega dohodka so bile poudarjene prednosti in pomanjkljim)sti predlagaue razdelitoe, posebno, ko se je razpravljalo o samih razdelilDenih instrumentih, in tc praoi-Loma s primerjanjem rezultatoo, dobljenih z uporabo teh instrumentoD, z rezultati, ki jih daje sedaj veljaoni sistem razdelitoe, ali ki naj bi jih dal neki izmišljeni sistem ali pa celo s preprosto ugotooitoijo: nooi sisiem spodbuja gospo-darske organizacije bolj d tej ali oni smeri ali pa jih zopet ne spodbuja k pooečanju delovne storilnosti. Predosem mislimo, da bi morali proučeoafi učinke nove razdelitoe prvenstoeno s primerjanjem dobljenih rezuliatoo z rezultati razdelitoe po ocljaonem sistemu. To preprosto zato, ker o relationo stabiliziranem gospodarstvu, icakršno je naše, z manj ali bolj odrejenimi razmerji, ni mogocc preko noči preskočiti o neko, najmanj kar lahko rečemo. ne-preizkušeno učinkcmanje nekega drugega naiina razdelitve, ki bi lahko popolnoma spremenil razdelitev dohodka.. Kakor je znano, so bili fiuančni učiuki predlag-anega si-stetma r&zdelitve proučeni, predeu je bil zakonsiki osnuteik izročen v razpravljanje, za ceila področja in veje, tako za vso državo kakor tudi po ljudskiih reipubliikah, in primcrjani z rezultati, ki jili claje veljavni sistem. Rezultaii tega prouče-vanja so bili delno tudi objavljeni v obrazložitvi k osnoitku zaikona o razdelitvi. Zato bo tudi ta analiza predvsem usmerjena v proučeva-nje učinkovanja predlaganega mehanizma razdelitve hkrati z rezultati, ki jih dobimo po veljavnem si»teanu. Za agled smo vzeli podatke \z polletnili obračuinov ^cč gospodarskih organizacij po sedanjera sistemiu razdelitve in jih primerjali z rezuJtati, kt jih dobinio z uiporabo predla-nega melianizma. Pri tem smo sedanje prejemke delavcev in uslužbencev povišali za vse prispevke, ki jih določa zakonski osnutek, meditein ko stno sklade gosipodarskih organizacij vzeli v absolutnih zneskih, k.i jim po voljavni razdelitvi pripadajo. Primer podjetja »Galenika« v Zemunu V maHjonih dinarjev. pr-vi drugi tretji prinier primer pnimer 1. Dohodek 2. Mimimalni osebni d^ohodki 3. Razen minimalnega dohodka pripade podjetju še 4. Skupna sredstva podjetja 5. Sredstva pod,j»tja po veljavnem mehanizmu 6. Razlika (podjetju pripade več po zak. osnutku) 7. Ob predpostavkii, d^a ima sedaj podjetje 10 delavcev, odpade na enega delavca po Teljavnem sistenm po zaikonsikftm osnu*ka (Kot prvi primer snio vzeli nespremenjene sedanje pogoje in poslovne rezultate delovanja podjetja. V drngem primeru je predpostavka, da je podjetje znižalo delovno silo in s tem prinranilo 7,4 milijona nin ali 10 odstotkov minimalnih oseb-nih dohodikov. V trctjem primeru, da je podjetje za ena;ko vsoto povečaJo proizvodnjo ali prodajne cene ali pa doseglo prihranek pri materialu.) Ker realizira podjetjc 3.Galenika< v 1. 1957 tudi poseben dclež pri dobičkn na osnovi razdelitvenega mehanizma, ki velja za letošnje leto, srao pri obračunu rezultatov po ve-Ijavnih instrumentih upoštevali tudd to realizacijo. Ta delež znaša po polletnem obračunu 7,7 milijona, medtem ko bi v drugem primeru zmanjšanje delovne siile znašalo 11,7, a v tretjem 11,4 mtlijona din. Ce bi rezultate razdelitve po veljavnih predpisih prouče-vali brez posebnega^ deleža (ker v številnih gospodarsikih pod-jetjili ne bodo realiziraJi posebnejra deleža, ki je vezan na rezultate lanskega le^ta), bi bili taki: gospodar&ki organizactji bi osialo v prvem primeru 163,9 milijona, v driigem 154,6 mi-lijona, a v tretjein 164.3 milijona. Tako realizirana sredfatva bi znašala, 5e jih preračunamo na encga delavca in pod pred-postav^ko. da je bilo zaposlenih 10 delavcev: v prvem primeru 16,39. v drugem 17,18, a v tretjem 16,39 milijonor. Pri obračunu n bil u.pošteTaa nčiTiek določbe zakon-skega osnutka, po katerem gospodarska orfranizacija ne plača obresti od tistih osnovmih sredstev, za katera plača aivuitete (auuitete znašajo 9,4 milijona). kar bi delno šc povečaio do-hodek giospcKfarske org-anizacije v celoti, kaikor tudi tisti d«l, ki ostan« gospodapki otfjanizaciji. Pri pronževauju predlaganefra sistema pa nismo upošte-vali učinka presege norm. ki lahko v nedci meri popravi konč-ni reznltat, veodar ne tcMko, da bi to skalilo določeno zsko- 811,7 811,7 819,7 73,9 66,5 73,9 242,7 242,8 244.9 516,6 309,3 318,8 173,5 168,8 178,2 143,3 140,5 140,6 17,33 18,75 17,82 31,66 34,37 31,88 A ¦tran * J. XI. »57 nasa nitost, ki izhaja iz sistema. V pnimeru podjetja sGaJenika« sel to vprašanje niti ne zastarlja, ker ima visoko stopnjo akumu-lativnosti in če so norme pravilno postavljene, bo podjetje imelo spodbudo, da jih bo ohranilo. Rezultati izvajanja predlaganega sistema razdelitve v tem podjetju kažejo, da je novi sistera v primerjavi z veljaTnim mnogo bolj ugoden in da bolj spodbuja k povečajiju delovne i storHnosti. Če upoštevamo, da pri zmanjšanju delovne sile za 10 odstotkov podjetju poraste tist« del dohodka ki mu pri-I pada na 1 delavca, od 51,66 na 34,37 milijonov. medtem ko mu po voljavnem sistemu poraste od 17.33 na 18,75 milijona, }e| spodbudnost predlaganega osnutka očitna. Večje spodbudnosti predlaaranega sistema ne opazimo samo v primeru zmanjšanja delovne sile, temveč tu-di pri pove-čanju proizvodnje, prihranka pri materialu in pri cfosegi boljših prodajnih cen (treiji primer). Ta spodbudnost pa je nekaj manjša kakor pri znižanju delovne sile, vendar je, če upoštevamo, posebni delež pri dobioku, še ved.no večja ka.kor veljavna. Podjetja z nižjo stopnjo akumulativnosti Bilo pa bi seveda napačno, če bi na temelju enega pri-mera posplo.ševal'L vse primere, kd lahko nastanejo v posa-meznih podjetjih, posebno, če imajo različno stopnjo akumu-lativnosti. Zato boino pregiledali še rezultate proučevanj pri ne-katerih podjetjih z nižjo stopnjo akurrrulativnosti, da. b« mog-li na tej osnovi lzvesti popolnoma določene sklepe. Po enaiki metodi opravljena proučevanja v podjetju »Partizanka«, Beograd, >David Pajičr, Beograd" in pcdjetje >Sardina«, Postire. ki imajo ntž.jo stopnjo aikumnlativnosti, a zadnji dve nitnata posebnega deleža pri dobičku, dajo na-slednje rezultate: V miiHjonih diuarjev: . prvi driiji tretji priimer primer primer Podjetje »Partizanka« - Beograd 1. Dohodek 175,6 175,6 181,0 2. Minimalni osebni dohodek 54,3 48,9 54,3 3. Razen minimalnega osebnega dohodka pripada podjetju še 52.1 52^ 53,8 4. Skupna sredstva podjetja po zakonskem osnutku 106,4 101,'. 108,1 5. Sredstva podjetja po veljavnem sistcmu 98,7 %,: 103,3 6. Razlika (podjetj11 pripada več po zak. osnutku) 7,7 3,0 4,8 7. Pod predpostavko, da ima podjetje sedaj 10 delavcev, odpade na enega delavca: — po veljavnem sistemu 9,87 10,58 10,33 — po zakonskem osmitku 10.64 11.27 10,81 Podjetje »David Pajič« - Bcograd 1. Dohodek 14" 2,1 148,7 2. Minimalni osebni dohodek b~> 39,1 65,7 3. Razen mintmalnega osebnega dohodika pripada podjetju še 41,9 42,C 43,9 4. Sredstva podjetja po zaikon- skem osnalku ' 107,6 101,1 109,6 5. Skup^na sredstva podjetja pt> veljavnem sistemu 98.8 91,1 99,7 6. Razlika (podjetju pripada več po zak. osntitkn) S.8 10,0 9,9 7. Pod predpostavko, da ima • ,| podjetje sedaj 10 delavcev. \ odpade na 1 delavca: — po veljavnem sistcmu 9,88 10,12 9,97 — po zakonskem osmrtku 10.76 11,23 10,% 71,4 71,4 76,1 46.6 41,9 46,6 19.7 20y6 22,2 6*3 6^5 68g8 648 58,7 64,9 1,5 3,8 3,9 6,48 6,25 6,49 6.65 6,95 . 6,88 . ^.ijc.jt njoiuuiaii ¦ rasUK 1. Dokodek 2. Miiumalni oscbni dohodeik 3. Razen lmnimalnega osebnega dohotlka pripada podjetju 4. Skupna sred&tva podjetja po zakonskem osnutk.u 5. Sredstva podjetja po veijav-nem sistemu & Razlika (podjetju ,pripada r vee po zakonskem osnutlku) 7. Pod predpostavko, tia ima podjetje sodaj 10 delavcev, odpade na 1 delavca: — po zaikonškem osnutku — po zakonskem osnutku Kakor smo naglasili že pri podjetju ^Galenika«, pri proučevanju rezultatov nismo uipoštevali povečanja dohodka pri tistih. gospodars>kih organizacijah, ki so oproščene plaee-vanja obresti od oanovnih sredstev, za katera plačujejo anuitete. Stopiija akumulativnosti v raznieirju do mininialnih. oseb-noh dohodkov znaša pri podjetju »Partizamka« 223 odstotkov, pri podjetju »David Pajič« 116 odstotkov, a pri podjetju »Sar-dina< 55 odstotkov. Ne glede na vso raznolikost omenjenili razmerij v vseh treh primerih pa pušča predlagani sistem vtS& sredsiev gospodarski organizaciji že, če ga uporabimo pri se-daojem poslovajiju, pni povečanju delovne storilnosti bodisi zaradi zmanjšanja delovne sile, lxxli*i zaradi prihranka pri maierialu, bodisi zara
  • a-vkl Pajič« in aSardina« veljavnii sistem ne zagotavlja zadost-nih sredstev za normalni razvoj. Taiko sta si i prvo i drugo podjetje uspeli zagotovili iz dobitka v prAmerjavi s plačami po tarifnih postavkah le približno 6 odstotkov plač iz dobioka, medtem ko so sredslva, ki jih je ]>odjetje »David Pajič« Wč-ka z različno slopnjo akumula-tivoosti, pridemo do sklepa. cfa je predlagani sistem razdelitvc dohodka v vsakem primcru ugodnejši kakor pa veljavni, in da razen drugih prednosti. ki jih daje ta sistem (na prime-r pravica delovnega kolektiva. da del dohotiika. k« mu prtpada, samostojno razdeljuje na osebno dohodke in sklade) baljspotf-^"'h na povečaaje delovne storilnosti. t'o predlaganem sistemu razdelit^ve lahko pride gospodar- >rganizacija v neugoclncjši položaj y primeru, če je imela Imo velik delež pri dobičku, ki pa praviloma n« zasluga hnega truda, teinveč drugih okoliščin in jxnneni izjemo. Predlagani sistem celo ]x>pravlja te izjcme, ki niso gospo- dars»<) opravičene. Gospodarska or^anizacija pa bi lahk« pri- v novem sistepiu v neugodnejši položaj tndi v primeru, 'ararfi nizke akumulativnosti in zaradi povišanja osobnih afniodkov (za zneske prispevkov pioračunom) ne bi mosrla izplačati norm v polnem zncsku po svojem praviilniku. To vprašanje je po našem mnenju uno^oče rešitr 7. določenim pre- mikom začetne stopnje zajema dsla dohodka za prispevek splošno družbenim potrebam. Tako bi lahko na primor ostal nezaiet z le?tviro odvajania za splošno družbene potrebe zne- sek, ki usireza 50 ali 55 odstotkom zneska minimalnih osebnih dohodkov, a no, kakor je navedeno v zakonskem osnutku, 25 odstotkov. Razen tega )e možno tudi ubla/iti stopnio za- jema za prispcvke proračunom iz osebnega dohod.ka. Ti po- pravkd seveda terjajo, da se izdelajo novi preračuni in da se tezaltati vložijo v praporee družbenih planov. B. Race