SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti pnjtman velja: Za celo leto prtdplaian 16 fld., za pol leta 8 gld.,, ia četrt leta t gld., и jsdtn
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za tel« lato 12 (14., ia pol leta в gld., sa četrt leta 3 gld., <a jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vsč na leto. Pciamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (iaierate) viprejema upravništvo in ekspedleija v „Katol. Tinkami", Kopitarjeve nllee St. 2.
Rokopisi h ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SementSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemfti nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
74.
V Ljubljani, v petek 2. aprila 1897.
Letnik: XXV.
Slovanska krščanska narodna zveza.
("Brzojavno porofilo.)
Po dolgih obravnavah je bila sinoči osnovana slovanska krščanska narodna, zveza, broječa 35 članov, kateri gotovo tudi pristopi češki agrarec Šramek, morda tudi Poljak Swiezi' ter trije poljski krščanski socijalisti, tako da štejemo kmalu 40 mož. Sedaj je v tej zvezi: 16 Slovencev, 11 Hrvatov, 6 Rusinov iz Galicije, 1 iz Bukovine in Ceh Stojan iz Morave. Danes je bilo izvoljeno do jeseni začasno predsedstvo. Izvoljeni so trije predsedniki: dr. B u 1 a t, B a r-w i n s k i , dr. Šušteršič, ki se bodo po dogovoru vsak mesec menjavali v pred-sedništvu. V parlamentarno komisijo so bili izvoljeni doktor Laginja, doktor Ferjančič, dr. G r e g o r e c in B i a n k i n i.
Program zvezi slove: V tej zvezi zedi-njeni državni poslanci tvorijo pod imenom „Slovanska krščanska narodna zveza" samostojno zbornično skupino in se zavežejo, da se bodo držali sledečega programa: Slovanska krščanska narodna zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju; da se bo z vso odločnostjo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseh narodov, vzlasti za narodne koristi in pravice vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno slobodo cerkve.
Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu krščansko-socijalne reforme za kulturno in materijelno izboljšanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov: kmetskega, obrtnega in delavskega na podlagi zadružne organizacije in avtonomije stanov. Zveza uvažuje državno - pravne programe onih svojih članov, ki sedanje uravnave države z ozirom na svoj zgodovinski razvoj ne smatrajo deflnitivne, ter jemlje na znanje dotična zbornici dne 30. marca 1897 oddana državno - pravna zavarovanja glede češkega in hrvatskega državnega prava.
Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s katoliško ljudsko stranko in slovanskima kluboma Cehov in Poljakov; nasprotovati
liberalnim in nacijonalnim Nemcem glede predsedstva in večine.
♦
* *
Ker vlada hoče grofa Attemsa predsednikom, čemur naša zveza ne pritrdi na noben način, govori se, da odstopi minister Gleis-pach. Ako je to istina, poišče vlada večino na desnici, koder sedč Poljaki, Cehi, katoliška ljudska stranka, konservativno velepo-sestvo in naša potenj odločujoča slovanska zveza.
I giovani preti italiani.
(Mladi duhovniki italijanski.)
(Izv. dopis.)
Zdaj ko so nekoliko polegli burni valovi volilnega gibanja na Primorskem in osobito v Trstu in okolici, je čas, da razmotrujemo nekatere strani našega javnega življenja. Zbrali so se uže državni poslanci na Dunaju in razvidi se, da je skoraj polovica novo izvoljenih. Stara močna združena nemška levica žaluje skrčena in brez pomena — sit transit gloria — ji doni na uho od vseh stranij. Temeljito so se izpremenile tudi razmere na Primorskem, oziroma v Trstu, odkar se je progresova stranka odločila, z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi poseči v volilno borbo in vse prevreči. V mestni zbor je poslala 48 čistih rudečkarjev ; tako zvana konservativna laška stranka je izginila kakor kafra, saj se bistveno tudi ni ločila od liberalne italijanske stranke. Na Dunaj je poslala same čiste ireden-tovce; celo Nabergoj je propadel.
Ce se govori o konservativcih, se misli najpo-prej na duhovski stan; in ti naši italijanski duhovniki so pa tudi redke prikazni. Ti so si ustvarili list „L'A m i c o" ш se zbrali okolu njega, pa so popolnem istih nazorov gledć narodnosti, kakor italijanski liberalci. Ta list siplje istotako svoje psovke na naše slovenske voditelje kakor „P i c e o 1 o".
Višji škofje in škofje avstrijski so vernikom svojim izdali pastirski list, ki pravi med drugim: „Za srečen razvoj narodov našega cesarstva potrebujemo narodni in socijalni mir. Vsak narod ima natorno in zgodovinsko pravico do tega, da goji in razvija svoje narodno življenje; nobeden narod pa ne sme nikdar segati v zahtevah tako daleč, da bi žalil pravice druge narodnosti, ki živi zraven njega in ž njim, in da bi vsled tega trpele velike in splošne koristi celega cesarstva".
Daljo pravi pastirski list: „Ljubezen do lastne narodnosti bode torej vedno združena s pravičnostjo nasproti drugim narodom, združena s tesnim okle-panjem eesarstva, z nespremenljivo ljubeznijo in zvestobo do našega vladarja, kateremu je mirni razvoj edina skrb, edina sreča. Ako se pa ljubezen do lastnega naroda sprevrže v narodno sebičnost, ako se stavijo tirjatve, ki žalijo jednakopravne narode v njihovih pravicah; ako se oznanjujejo načela, ki spravljajo v nevarnost edinost in moč države ter žalijo zvestobo do vzvišene vladarske hiše: tedaj pač ni mogoče napraviti toplo zaželenega miru med avstrijskimi narodi; tedaj bo kazal državni zbor svetu žalostni prizor strastnih narodnostnih bojev. Vaši škofje žele pregoreče, da se ta
nesrečni boj ie vendar enkrat konča; zakaj vsled viharjev narodnih strastij mora trpeti tudi versko življenje in krščanska čednost, ljubezen do cerkve in spoštovanje vsake oblasti".
Ta pastirski list je podpisal tudi tržaško-koprski škof in čitali so ga tako italijanski duhovniki in verniki v svojem maternem jeziku.
Vedenje nekaterih italijanskih duhovnikov pa popolno nasprotuje tem zlatim naukom, katere mora priznati vsak trezen državljan. V prvi vrsti bi bili poklicani duhovniki, da širijo Kristusov nauk, da smo pred Bogom vsi jednaki. Nekateri italijanski duhovniki, posebno pa mlajši, pa nimajo niti pojma o tem lepem krščanskem nauku. 2e pred tisoč leti sta se sv. Ciril in Metod na svojem potu v Rim 867. leta morala v Benetkah prepirati s tedanjim vladi-kom, ki je trdil, da se krščanska vera sme oznanjati samo v treh jezikih : v latinskem, grškem in hebrejskem.
Slovanska apostola sta trdila odločno, da je tudi slovanski jezik sposoben za to. Nestrpnost italijanskih duhovnikov do slovenskega naroda in jezika pa je vskipela tukaj na Primorskem tako daleč, da je pred par leti — ne spominjam se, da bi bil Vaš cenjeni list takrat omenil ta senzacijonalen dogodek — da je ob pogrebu slovenskega kateheta pri iz-prevodu službujoč mlad duhovnik, zaslišavši glasove slovenske pesmi v veži, iz vrste svojih duhovnih tovarišev skočil in pridivjal v vežo prepovedovat slovensko nagrobnico. Morda se še v vsej Avstriji ni pripetil tak slučaj narodne nestrpnosti od strani kakega duhovna do druge narodnosti.
To omenjamo radi tega, da se razvidi, da so zdaj za časa volilnega boja in njegovih priprav pokazali isto nestrpnost v celoti, kakoršne je pokazal takrat pojedinec.
Mlajši italijanski duhovniki poznajo v Trstu le XX. stoletno italijansko kulturo in trdć v jednomer, da hočemo mi posloveniti Trst. Kaj takega tudi nobenemu Slovencu ni prišlo na misel, da bi poslovenili svetovno trgovsko mesto; zagrizenci dobro vedo, da tega ne namerava nihče. Oni so trdili, da „buon popolo sloveno" želi v miru živeti z mestom, zgago delajo pre neki agitatorji, ki so prišli iz za gor.
Zgodovinsko je dokazano, da so Slovenei v letih 570 do 600 posedli vse pokrajine, katere imajo zdaj, in še več proti jugu, da so pa tam izginili v Furlaniji. Nemški zgodovinarji priznavajo, da so v 12. stoletju Slovenci stanovali v vsem Štajerskem, kjer jih je zdaj samo tretjina. Framazonski Italijani, Židi in italijenski duhovniki (ne rečemo vsi) so združeni v zaroto proti nam.
Kakor libetalci, lažejo tudi italijanski klerikalci, da se hoče okolica odtrgati od mesta, v tem, ko se zahteva samo okrajno poglavarstvo za prenešeni delokrog.
Navduševali so se za Hortisa, dasi je on znan nasprotnik cerkve. Navdušujejo se mladi italijanski duhovniki za magistratovce, in vender ve vsak Trža-čan, da so ti poprejšnjega škofa tožili pri papežu.
Ko je bil izvoljen Hortis, se je L'Amico" silno razveselil, tako da je „L'Eco del Litorale" z due 15. marca vzkliknil: „Ma in che mondo vrnemo?" (Na katerem svetu živimo?), poudarjajoč, da ga je postavila za kandidata „Anticlericalissima
<
j
Ул /
Associazione progressista". Nekatere izjave Amicove imenuje „Eco" naravnost „konjske skoke" (Salte di Cavallo); res lep poklon mladim duhovnikom italijanskim, in tak konjski skok je izrek: „Ce imamo voliti Slovana ali pa socijalista, volimo tisočkrat rajši takega, ki ima z nami vsaj jedno idejo vzajemno: ljubezen do domovine."
„L'Eco del Litorale" — v isti številki označi Mauronerja kot Ex-Garibaldinca in Nabergoja kot „religioeo e dinastico". In uprav v tistem okraju, kjer župnikuje magistratovec Jurizza (Jurea), je izmed vseh okoličanskih okrajev največ glasov dobil Ex-Garibaldinec Mauroner. — Je-li to slučajno?
Kdor je čital „Primorski List", ki ga je pred nekoliko meseci vredoval sedanji veleučeni krški škof dr. Mahnič, se bo spominjal, da je omenjeni list „L'Amica" imenoval „pseudokatoliškega". „L Amico" je dobro znal za to obsodbo, pa to ga ni motilo, da je nadaljeval poprejšnjo smer. Opozarjamo kompetentne kroge na list „L'Amico" ter njegovo početje! Ce svojim italijanskim duhovnikom pusti tako pisati proti Slovencem, si-li ne bodo mislili Slovenci, da ordinarijat odobruje to hujskanje ? Si ne bode domišljeval verni Slovenec, da ga prezira celo cerkvena oblast ? Ali se ne izgublja na tak način spoštovanje vernih Slovencev do cerkvene oblasti in s tem tudi do vere?Videant consules!
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. aprila.
Predsedniško vprašanje. Jutri se peča poslanska zbornica z velevažno nalogo, ki je velikega pomena za celo zasedanje in ki bo ob jednem pokazala prvo podobo novega parlamenta, izvolila si bode namreč predsedstvo najpreje le za Štiri tedne, toda gotovo je, da ostane tako potem celo ravnokar pričeto sesijo. Kdo pride v predsedništvo, to je vprašanje, s katerim se pečajo že nekaj časa vsi avstrijski listi, pa tudi vse zbornične stranke in strančice se, ako ne že poprej, vsaj danes gotovo pečajo s tem perečim vprašanjem. Na predsedniško mesto kandidujejo krščanski socijalisti dr. Pattaija, konservativci dr. Kathreina, Cehi in ž njimi v zvezi baje tudi Poljaki dr. Kaizla, nemški liberalci pa grofa Attemsa. Največ upanja na zmago imata dr. Ka-threin in dr. Kaizl, akoravno ima iz ozirov, katere smo navedli nedavno, največ prava do tega mesta pravi ljudski zastopnik dr. Pattai. Ako se to zgodi, potem postane prvi podpredsednik poljski kandidat Abrahamovicz, drngi Mladočeh dr. Kramar, konečno se pa namerava kreirati še tretje ali celo četrto podpredsedniško mesto in s tem zadovoljiti tudi nemške liberalce in razne manjše stranke.
Odstop dunajskega župana. Kakor je razvidno iz včeraj objavljene brzojavke, je v izvan-redni seji občinskega sveta prebral prvi podžupan dr. Lueger pismo župana Strobacha, v katerem naznanja, da odlaga župansko čast. Ta vest sicer ni došla nepričakovano, kajti že pri izvolitvi dne 6. maja 1.1. je izjavil sedaj odstopivši župan Strobach, da se bode takoj umaknil dr. Luegerju, kakor naglo se bo nudila v to svrho ugodna prilika. Sedaj je napočil isti trenotek, ko vlada ni več tako neprijazna splošni želji dunajskega prebivalstva, kakor je bila pred jednim letom. Pri avdijenci dne 27. aprila je presvitli vladar apeloval na lojalnost dr. Luegerja in ga nagovoril, da se je za jedenkrat udal v usodo. Sedaj so premagane vse ovire, krščansko ljudstvo je ne samo na Dunaju, marveč po celi Nižji Avslriji dobilo premoč in se torej ni več bati, da bi izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom razburjala duhove. Volitev novega župana se vrši najbrže prihodnji Četrtek dne 8. aprila in izvoljen bo z veliko večino dosedanji prvi podžupan in prvi ljudski kandidat za župansko stolico, dr. Karol Lueger. Meto-dajni krogi, katerim so znani povodi odstopa Strobacha, so že tudi za trdno prepričani, da se tokrat Luegerjevi izvolitvi ne bodo stavile nikake ovire.
Blokada Grške in grško-turška vojska. Najnovejša brzojavna poročila javljajo, da so sedaj vse velevlasti pritrdile predlogu, da se blokira atensko pristanišče Pirej. S tem je sklenjen za Grško zelo občutljiv udarec, vender jih ne bo našel nepripravljenih. Posebno navdušenost mej vojaštvom je pa provzročila na drugem mestu objavljena brzojavka polkovnika Vassosa, katere pa ne manjka tudi ostalemu prebivalstvu. Iz tega se sklepa, da vojaške posadke v Atenah, oziroma v Pireju, posebno pa še one v Tesaliji ne bo možno dalje časa krotiti, da ne bi pokazala velikega poguma svojemu nasprot-
niku. Cim bolj se pa množi navdušenje mej grSkim prebivalstvom, tem bolj opada pogum nekaterim ve-levlastem, ki vsled dolgotrajnih posvetovanj ne vedo več, kaj jim je storiti. Ko bi ne drezala vedno nemški in ruski cesar, bi stvar po mnenju nekaterih politikov že zaspala. No, tako hudo menda ne bo, in na sredi pota voz ne bo obtičal, za to bodo že skrbeli vodje celega koncerta. Kake korake bo treba storiti, da se morda odvrne grško-turška vojska, o tem je ravno tako malo jedinoeti mej velevlastmi, kakor tudi glede stališča, ki naj je zavzemajo, ko bi se res vnelo klanje na grško turški meji.
Dogodki na Kreti. Kako se godi v poslednjem času od vseh stranij zatiranim krietijanom na Kreti, nam najbolj dokazuje nastopna brzojavka, ki jo je poslal polkovnik Vassos kralju Juriju. Glasi se nastopno: „Alikianu, 31. marca. Vaše Veličanstvo! Nasproti svojim pismenim obljubam dovoljujejo evropski admirali Turkom mesta Kandanos, da smejo oboroženi zapustiti mesto in zopet ropati in požigati pri krščanskih prebivalcih, mej tem ko začno takoj evropske ladije bombardirati na kristi-jane, ako se postavijo v bran svojim napadovalcem. Včeraj so zasedli oddelki raznih čet mesto Anem-balo in preskrbeli z živežem Turke, ki so bili po-skriti v raznih delih mesta. Da bi varali javno evropsko mnenje, so brzojavili admirali svojim vladam, da počenjam grozovitosti in da sem zapovedal pobiti vse Turke, ki jih imam vjete v Malaksi. Da bi opravičili svoje vojaško postopanje v neutralnem pasu, poročajo, da nameravam napasti Kanejo, akoravno sem jim opetovano in najsvečaneje izjavil ravno nasprotno. Proti vsemu temu bodem danes vročil admiralom energičen ugovor. Vassos." — To pismo in pa včerajšnje poročilo „Agence Havas", da je rusko, avstrijsko in angleško brodovje streljalo s topovi na vstaše, ki so hoteli prodreti v pristanišče Izzedin in vsled velike premoči deloma podlegli, deloma ubežati, nam dovolj jasno riše položaj zatiranih, kakor se vidi, od cele Evrope zavrženih kristijanov. Ako prebiramo še ugovor krečanskega osrednjega odbora na vladarje združenih velevlastij, v katerem izražajo podpisani svoje veliko začudenje nad tem, da evropske čete, mesto da bi branile kri-stijane pred krvoločnimi Turčini, na prve streljajo in dajejo prednost največjim sovražnikom krščanstva, in konečno v ime Boga in človekoljubja prosijo pomoči v sedanjem žalostnem položaju, potem moramo pač reči, da razven manjših državic, ki pa ne morejo ničesar, krščanska Evropa ne zasluži več tega imena. In vkljub temu zahtevajo admirali novih močij, katere jim neki razven Avstrije tudi do-pošljejo vse ostale velevlasti, najbrže vsled tega, da bodo Turki poprej osvobojeni vseh krščanskih nasprotnikov. O krščanska ljubezen, o človekoljubje, kje si!
Na Kubo in Filipine eo odposlali Spanjci dosedaj 220.000 mož. Od teh jih je po poročilih španjskih uradnih listov pobrala smrt v bojih in drugih neprilikah nad 23.000 mož. Za vse dosedanje „zmage" je morala šteti španjska vlada dosedaj 700 milijonov pezet. Poročila v španjskih listih sicer govorć o velikih in važnih vspehih, ki so jih dosegli Spanjci v tem času, na Kubi s smrtjo Ma-cejevo, na Filipinih pa z osvojitvijo pristanišča Imus, vendar pa se Se vedno pripravljajo na daljno akcijo. Ko bi jim res tako dobro šlo, kakor se je opetovano naglašalo, potem bi bili že desetkrat lahko ukrotili vse vstaše in njih voditelje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. aprila.
(Odarnost.) „Sl. Naroda" oprode so izgubili vsak čut sramu, drugače ni mogoče umeti tega, kar dan za dnevom pišejo. „Narodni" kandidat je razsvetlil svojo hišo, kakor poroča „II Piccolo", razsvetlil jo tedaj, ko so fanatični „irredentisti" vrgli slovenskega narodnjaka Nabergoja ob tla. „Slovenec" se je temu po pravici čudil. Čudil se je, kako je „narodna" stranka mogla postaviti takega „narodnega" kandidata, ki surovo tepta narodno idejo. A „Slov. Narod" ? Kadarkoli je „Sl. N." v stiski, vsikdar izvleče „škandalozno kroniko", in v njej poišče imena tistih nesrečnih žrtev človeške strasti, ki so omadeževale duhovniški stan, ter jih deva na rovaš katoliški cerkvi. Ali ne ume „Sl. Narod", kako podlo je to? „Narodna" stranka je postavila pl. Garzarollija za kandidata, torej gotovo za branilca „čiste narodne ideje", za „vzor narodnosti", a kedaj smo mi stavili take nesrečne duhovnike za „vzorčistoeti" slovenskemu narodu? Povejte
kedaj ? Kaže se, da narodna stranka nima nobene stvarne opore več, sicer ne bi iskala argumentov po — blatu !
(Jugoslovanski klub pa — delavci.) V zadnjem času si socijalistični agitatorji po Ljubljani mnogo prizadevajo, begati može krščanskega prepričanja in volilce dr. Krekove, „da je samo on glasoval proti delavcem, ker je bil proti ustanovitvi jugoslovanskega kluba," kakoršnega je hotel imeti dvorni svetnik Suklje (da bi bil on prijatelj delavcev, dvomimo). No, ako se naš poslanec dr. Krek ne bo nikdar huje pregrešil, kakor sedaj, potem bo prav lahko zadobil odvezo pri svojih volilcih, kajti v via-dinem-Sukljejevem klubu bi bil pač bore malo mogel etoriti za delavske trpine. Sploh pa menimo, d« bode veeslovaneki neodvisni katoliški klub boljše sredstvo v dosego namenov v korist delavcev, kakor pa samo jugoslovanski vladin klub. Sicer pa skrb rudeče internacijonale za slovansko stvar najbolje osvetljuje postopanje čeških socialističnih poslancev nasproti izjavi Mladočehov v predzadnji seji poslanske zbornice.
(Nadvojvoda Ludvik Viktor) pride dne 6. t. m. ob '/i 12 uri v Ljubljano nadzorovat zavoda rude-čega križa ter se iz Ljubljane zopet odpelje ob pol šestih zvečer.
(Mali obrtniki in branjevke pozor!) Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, se agituje in pobirajo pooblastila tudi — rekli bi — z grožnjo, da bode vsak obrtnik in branjevka takoj izgubila pravico do prodaje in poslednjim ne bodo več na razpolago dotični prostori za prodajo, ako ne izroče pooblastil agitatorjem „totovške" stranke, oziroma ako ne obljubijo, da bodo glasovali za njene kandidate. Menimo, da bodo naši somišljeniki toliko previdni, da se ne bodo dali vjeti na take limanice, ob jednem pa jih prosimo, naj nam naznanijo vse take „junaške" čine nasprotne stranke.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo je zadnja predstava v slovenskem gledališču. Predstavlja se veseloigra „Zapravljivec" in sicer na korist igralcem Danilo, Verovšek, Perdan, Lovšin in Podgrajski, katerim je v priznanje in spodbudo želeti polnega gledališča.
(Iz osrednje komisije za umetnijske in zgodovinske spomenike.) V seji dne 12. marca je predsednik komisije baron Helfert naznanil, da se je stolni župnik ljubljanski kanonik F1 i s odpovedal častni službi konservatorja vsled preobloženosti z drugimi posli. — Komisija je vzela to odpoved na znanje z iskrenim obžalovanjem i ozirom na vneto in vspešno njegovo delovanje. — Dovolila se je v isti seji podpora gosp. Jern. Pečniku za 1. 1897, ako pošlje izkopnine dvornemu muzeju na Dunaj, se ravna po navodilih muzejnega vodstva in mu o svojem delu poroča.
(Drnga železniška zveza s Trstom.) Češki deželni odbor je povabil na 22. t. m. v Prago zastopnike onih deželnih odborov in trgovskih zbornic, ki se zanimljejo za zgradbo železnice čez Karavanke. S Kranjskega so se posvetovanj vdeležili gg. ces. svetnik M u r n i k , tvorničar Gassner iz Tržiča in poslovodja Rieger od sv. Ane. Ti zastopniki so se izrekli za železnico čez Ljubelj ter za bohinjsko progo, ako bi za progo Divača-Loka ne bilo nobenega upanja. Stališče kranjskih zastopnikov je utemeljeval ces. svetnik Murnik.
(Iz Polhorgradca.) Nič ni, kar bi utegnilo vzbuditi pozornost na naSe hribe; a naj bode, da svetu pokažemo, da še tlačimo travo. Tudi Vi, g. vrednik, radi uže zamenjate svojo temo o volitvah z dopisi iz vsakdanjega življenja. V nedeljo 28. dan sušca vršil se je pri nas redni občni zbor naše hranilnice pod predsedstvom č. g. župnika J. Laznika, njenega načelnika. Hranilnica naša osnovala se je meseca septembra, deluje pa še le tri mesece. Udov zadružnikov šteje sedaj 49, hranilnih vložnikov 63, prometa pa je do sedaj 13.100 gld. 44 kr. Naše ljudi bode Se le bodočnost učila, kolikega pomena da je zlasti za kmeta taka hranilnica. Našo šolsko mladino je dva meseca nadlegoval oslovski kašelj; sedaj pa se je jela po malem pojavljati zopet vrat-nica. Danes nam nebo prši dobrodejnega dežja. Da bi iz tega dežja le ne nastalo deževje! Potem bo naša Gradašica, kakor navadno vsako pomlad, dr< vila svoje peneče valove proti mirni, tihi Ljubljanici. Naša sicer mirna vas je danes postala živahno trgovišče; imamo namreč semenj.
(V Št. Juriju pod Knmom) sta od 14. do 22. marca očeta jezuita Jan. Doljak in Fr. Vrhovec vodila sv. misijon. Duhovnijani so se te izvanredne
pobožnoeti celi teden prav pridno vdeležev»li. Pazno poslušali so jedernate a poljudne govore misijonarjev in se prav spodbudno pripravljali za sprejem sv. zakramentov. Bilo je nad 1200 obhajancev. Dal Bog, da bi bil dober vtis sv. misijon» trajen v fari 1
(Darovi.) Za dijaško mizo: Ć. g. J. Mikš, župnik na Planini, 5 gl. — Preč. gosp. Pr. Kunstelj, dekan v Cirknici, 10 gl. za pripravniški dom in S gl. za velikovško šolo. — Bog plačaj I
(Ušel) je vtorek zjutraj kaznjenec prisilne delavnice Henrik Posavc iz Paternioua na Koroškem v poslu pri podiranji deželnega dvorca. Beguna do sedaj še niso dobili.
(Iz metliške fare) se nam piše, da je tamošnji učitelj g. Gregorač silno razjarjen zaradi izida zadnjih državnozborekih volitev v četrti in peti skupini. Ki mu namreč všeč, da je na vsi črti zmagala ka-toliškonarodna stranka. Ker so volilci obeh teh skupin v ogromni večini kmetje, zakrivili so oni poraz hberalnonarodne etranke, katere iskren prijatelj je omenjeni gospod. Tega on kmetom ne odpusti,
vekomaj ne, a tolaži se s tem, češ „zabiti" so.
*
* *
(S Koroškega.) Častiti gospod urednik! Dolgo ie nisem imel sreče in prilike, videti kak „Narod"; tudi sedaj ne, ko se je blagovolil spominjati nas „koroških zapeljancev". Na njegove neslanosti in budalosti niti ne odgovarjamo; prepričan pa naj bode, da iste ideje, ki vodijo kranjske naše brate, vodijo i nas. Iz celega njegovega dopisa vidi se samo gnjev in stud, da je tu premagala katoliška stranka ! Njemu, kot „narodnemu" Narodu, biti moralo bi pač veejedno, je li izvoljen Slovenec, preč. g. stolni školastik Lambert Einspieler ali vikarij g. Val. Podgorec. Njega peče pač samo to, ker je izvoljen duhoven. Njemu bi seveda, glede na kranjske odnošaje, bil ljubši „slovenski" Kirsch-ner! Za vse njegove napade se mi nismo brigali in se nikdar ne bomo; za nas bo veljalo vedno staro načelo rajnega Andreja Einspielerja : „Vse za vero, dom, cesarja". Vero, dom, ljubi moj „Narod" (?), si ti že davno pozabil; zasejal bi sedaj samo rad še prepir med nas, a to se ti nikdar ne bode posrečilo 1 Iz katerega vzroka so bili nekateri „zape-Ijanci" za Podgorca, znano je vsem, zato se nam pač sedaj nikakor ne zdi umestno, da bi nam blatil za Koroško prezaslužnega g. Podgorca. — „Sloven-čevi" čitatelji gotovo že dolgo niso imeli prilike videti proizvoda „klasične" slovenščine, ki se govori in piše od starih „Jugendbildnerjev" na Koroškem. V zgled sledi naj dopisnica, kojo je pisal vetrinjski poštar g. Francej Samonig, v p o k o j e n učitelj, zaslužnemu g. župniku I. Tavšic-u v Ho-diše. Slove tako: „Hospuedu I. Tauschitz, časti-vriedni fajmošter v Hodišah. — Jes sem pa derfo-rov, da ste me Vi v „Mire" verrajsali, da bi mov jes per Vas agitirati, zavolj ta morem Vam pa bekont dati, da ste Vi bli gfelt unterrichtani. Moj dienst nča derlaube, agitationsrajže unternemati, to so iberčna tu m bajti, jes morem v kancliji telehrafirati. Je le pokenmaster biv tori, s tiem ste me verwechs-lali, te učome špiehli hor 1 Tla v Vetrinji sem dro umav unteršticov fortšritlarje, smo pa tudi hbinjali (— Kako in na kak način, je znano! I) Jes sem pa lihtana frajd mov, da sem spet v „Mire" biv, to žie od tista cajta uči bu več der fol, kar sta mne Haderlap in Einspielar abbitolajstava, k sem jih v prossprocessi pred gschworne belongov, tdoj sta mne tudi erenerklerengo venstolava, da mne okoli na bota več verrajsava. Pa nča die ! Neč za zvo I An liep hrues! Tudi na Vaša štolfertrotarja Grilnwoldaija! Vaš Francej Samonig 1. r., poštmastar. V Kvoštre 11. 3. 1897." — Blažena Koroška, ki si imela in še imaš take „izobraževatelje" ljudstva I — Morebiti je to po „narodnem Narodovem" receptu!
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Jernej Frangež, kaplan pri Kapeli, je postal provizor pri Sv. Marjeti ob Pesnici, č. g. kaplan Val. Vogrinc pa provizor pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Premeščeni so ti-le čč. gg. kaplani: A. Mojžišek od Sv. Jurija ob Sčavnici k Ani na Krembergu, Janez Kurnik s Polzele na Dobrno, Janez Kozoderc z Dobrne v JVitanje, Janez Lorbek iz Galicije v Vu-zenico, Janez Šanda od Sv. Petra na Medvedovem selu na Prihovo, Janez Zadravec s Prihove h Kapeli pri Radgoni. — č. g. Jak. Vindiš, kaplan pri Sv. Ani na Krambergu, je vsled bolehnosti stopil v začasni pokoj.
(Učiteljske spremembe.) V Šoštanj pride za stalnega podučitelja g. Anton Sumljak, dozdaj na Zi-
danem mostu, v Ormož g. Domini« Serajnik, sedaj na okoliški šoli na Ptuju, v Puščavi pa je dobil stalno službo tamošnji podučitelj gosp. Jožef Wid-moser.
(Iz Prage) 28. marca: Dne 22. marca je bil na Mali Strani shod antisemitov. Udeležba je bila velika; navzoči so bili tudi mnogi Mladočehi, med njimi Jech, ki je bil izvoljen za predsednika. Na podlagi tega shoda se bodo združili vsi antisemitje po Češkem. — Nov vzgled židovskega Mabrusa. Na Smichovu je bila nekemu po dražbenem potu prodana hišna oprava, vredna 600 gld. za 9 gl. 50 kr. — Prva spomladanska nevihta je napravila grozno škodo. Podrl se je tudi v jedni fari del zvonika, znak, kakšen vihar jo je moral spremljati. — Češka intelligenca je prav zadovoljna s poklicanjem dr. Riegerj» v gosposko zbornico. — Dr. Thomayer je imenovan rednim profesorjem na vseučilišču. — Slo vesne obljube v kongregaciji sestra sv. Benedikta so naredile na dan 25. marca princezinja Liechten-steinova, grofiuja Rechbergova in Doltova z West-falskega. — V dež. odboru se je ravnalo o direktni zvezi med Češko in Trstom. Sprejeta je resolucija, di se pot zdatno skrajša. — Dr. Cernohorskj je predlagal v mestnem svetu, da se podere cerkev sv. Vaclava v Resslovih ulicah. Praga se mora regulirati, mora torej proč, kar na potu stoji. Kaj pa skrb, da se ohranijo Pragi stari spominki ni nič ? Neki tehnik je šibal podobne predloge v svojem govoru, zakaj se ni dozidal babilonski stolp: 1. ker je stal na regulacijski črti, 2. ker je stal v inun-dačni črti, in 3. ker je stal v asanačni črti. Dobro je povedal. — O velikonočnih praznikih (!) izletć češki turisti v Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno Goro. Nimajo druzega časa, kakor ravno toliko velike praznike? — Morilec Kogler je šel na morišče smejoč se. Hotel je s tem pokazati, da mu je žal nad svojimi hudobijami ? Rad bi bil tudi nekaj govoril — lepega gotovo ne — a bobni so zadušili njegov glas. Zadnjo noč je prav dobro jedel, pil in kadil. — Pri Netolicah ni hotela neka dekla moliti sv. rožnega venca; drugi dan je vstala mu-tasta. Kazen božja.
(Prva promocija ženske doktorjem zdravilstva) se je vršila na dunajskem vseučilišču danes opo-ludne. Doktorjem vsega zdravilstva je bila namreč promovana baronovka Gabrijela Possanner pl. Ehren-tbal, ki si je pridobila ta naslov že na vseučilišču v Curichu in je že tudi izvrševala zdravniško prakso, a je morala prebiti še jedenkrat vse poskušnje, ako si je hotela pridobiti avstrijski doktorat.
(Novi tobačni tvornici.) ;„"Wiener Zeitg." poroča, da je presvitli cesar dovolil ustanovitev dveh tobačnih tvornic prve vrste, in sicer v Piseku in Taschavi.
Društva.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na svoj redni občni zbor, ki bode v nedeljo dne 4. aprila 1897 v prostorih „Slovanske Čitalnice" ob 3. uri popoludne. — Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnice. 2. Poročilo tajničino. 3. Poročilo blagajničino. 4. Posamezni predlogi in želje. 5. Volitev novega odbor». — Vse naše tržaške in okoličanske Slovenke vabimo prav toplo, da se udeležć tega občnega zbora, da pokažejo, kako se tudi dejanjski zanimajo za Slovenstvo.
Predsedaištvo.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca 1897. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 594 strank gld. 717.307-71, 547 strank pa vzdignilo gld. 182.241-55. V prvem četrtletju dovolilo se je 171 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 152.830-—.
(Mestna hranilnica v Nov. mestu.)
V	mesecu marcu 1897 je 133 strank vložilo 19.858 gld. 08 kr., 77 strank vzdignilo 13.182 gld. 02 kr., toraj več vložilo 6676 gld. 06 kr., 17 posojil se je izplačalo 7330 gold. — kr.; stanje vlog 365.950 gld. 367, kr., denarni promet 52.762 gld. 511/, kr.
(Mestna hranilnica v Radovljici.)
V	mesecu marcu 1897 1. je 105 strank uložilo 23.759 gld. 69 kr., 46 strank uzdignilo 6669 gld. 18 kr., 39 strankam se je izplačalo posojil 21.650 gl., stanje ulog 181.535 gld. 61 kr., denarni promet 79.629 gl. 94 kr.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] 12. C. in kr. 3. vojnemu poveljstvu v Gradcu se je sporočilo, da je zbornica kot zastopnika pri normalnih komisijonelnih obravnavah zaradi zagotovitve naturalij za vojsko za 1. 1897 zopet izvolila gg. Joe. Kušarja in Iv. Kneza.
13. Zbornica je priporočala pri glavnem ravnateljstvu južno - železniške družbe naknadno vložene prošnje 12 po potresu prizadetih stavbenih gospo-
darjev v Ljubljani za prevažanje stavbenega materijala po znižanih cenah.
14.	Dalje je zbornica priporoč»la pri glavnem r»vnateljetvu južnoželezniške družbe prošnjo občinskega in župnijskega urada v Planini, da bi se na ondotni postaji izdajali tour in retour vozni listki.
15.	Vsled nekega zbornici došlega vprašanja koliko znaša vsakoletni uvoz žita na Kranjsko, je zbornica o tem poizvedovala pri komercijelnem ravnateljstvu južno - železniške družbe in pri državno-žeiezniškem ravnateljstvu v Beljaku, ki eta naznanili podatke o žitnih in smletih pridelkih.
16 Zbornica se je obrnila v svojem in v spo-razumljenji in imenu kranjskega deželnega odbor» in mestnega magistrata v Ljubljani na kranjsko hranilnico s prošnjo, da bi tukajšnjim obrtnim strokovnim šolam tudi za 1. 1897 dovolila dosedanje podpore.
17. Zbornica je vsled novega razpisa glede prijave o pristopu k drž. telef. zvezi udeležence opozorila in jih povabila, da pravočasno oglase svoj pristop k telefonski zvezi.
Pri c. kr. poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani I. je na to prijavilo svoj pristop znatno število udeležencev.
Trgovinsko ministerstvo je dne 2. febr. sporočilo, da se naprava državnega telefona v Ljubljani in njegova uvrstitev v progo Dunaj-Trst namerava že tekoče leto. Dalje je naznanilo ravnateljstvo, d» je v smislu omenjenega ukaza že ukrenilo, da se prične s tehniškimi preddeli zadevajočimi napomi-nano prometno napravo, kar se je vzelo na znanje.
III. Zbornični tajnik poroča, da so vsled naznanila c. kr. volilne komisije za trgovsko in obrtniško zbornico z dne 24. januvarija 1897 dopolnilne volitve dokončane in da so vsi izvoljeni izvolitev sprejeli.
Iz volilskega zapisnika je povzeti, da je od 595 volilskih upravičencev I. in II. volilne kategorije trgovinskega odseka došlo 185 glasovnic. Veljavnih glasovnic se je oddalo 162 in so dobili gg. trgovci: Karol Pollak 141, Vaso Petričič 139 in Avgust Skaberne 135 glasov,, ki so izvoljeni.
Od 2819 volilskih upravičencev III. volilne kategorije trgovinskega odseka je dešlo 863 glasovnic. Veljavnih glasovnio je bilo 515 in so dobili gospodje Iv. Krajec, knjigotržec v Novem mestu 482, in Franc Omersa, trgovec v Kranju 435. Od 25 volilskih upravičencev prve volilne kategorije obrtnega odseka je došlo 16 glasovnic. Od teh sta dobila gospoda Iv. Baumgartner, tovarnar v Ljubljani, 16, in Andrej Gassner, tovarniški družabnik v Tržiču, 15.
Od 9938 volilskih upravičencev druge volilne kategorije obrtnega odseka je došlo 2633 glasovnic. Od veljavnih 2046 glasov so dobili gospodje: Anton Klein, lastnik tiskarne v Ljubljani, 1993, Josip Kušar, lastnik mlina v Ljubljani, 1661, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, 1666, in Franc Koll-mann, steklar v Ljubljani, 1622.
Od 24 volilskih upravičencev tretje volilske kategorije obrtnega odseka je došlo 12 glasovnic, od katerih jih je bilo 9 veljavnih. Vse so se glasiie na gospoda Karola Luckmann-a, ki je izvoljen za člana zbornice.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Vlada demisijonirala.
Dunaj, 2. aprila. Radi jezikovne na-redbe na Češkem in Moravskem nastal je v zadnjem hipu razpor v ministerstvu, vsled česar je Badeni in celi kabinet demisijoniral. Pričakuje se, da Badeni sestavi novo ministerstvo.
Dunaj, 2. aprila. Naš klub je stopil v prijateljsko zvezo s kršč. socijalisti. Strah pred pošlo-vanjenjem Avstrije je vplival, da je vse ministerstvo odstopilo. Novi kabinet bo brezGrleispacha, Welsersheimba in Grlanza pod predsedstvom Badenij a, tako se govori. Jezikovnemu odloku so se vstavljali liberalni plemiči.
Dunaj, 2. aprila. „Pol. Coit." poroča iz Petrograda: Definitivno je določeno, da odpotuje avstrijski cesar 25. aprila z Dunaja in dospe v Petrograd na obisk rus. carja 27. aprila.
Bim, 2. aprila. Sv. Oče je sklenil v prihodnjem konzistoriju, ki se vrši po Veliki noči, imenovati za kardinale nadškofe V Lyonu, Rennesu, Bouenu in Campostelli.
Rim, 2. aprila. Gianforte Suardi je imenovan državnim tajnikom v poljedelskem ministerstvu in Farini predsednikom senat-ske zbornice.
Bera, 2. aprila. V poštnem vozu ponoč-nega vlaka moj Genfom ia Bernom je ustrelil neznani zločinec poštnega uradnika in odnesel 300 frankov denarja.
Pariz, 2. aprila. Senat je z veliko večino dovolil, da se sodnijsko zasleduje senator Levry, ki je zapleten v Panamsko zadevo.
Pariz, 2. aprila. Ministerski svet je pooblastil pomorskega ministra, da predloži zbornici načrt glede dovolitve 80 milijonov frankov za napravo novih ladij. Za 1. 1897 se proračunava 81/2 milijona.
Dog-ođki na Kreti.
Carigrad, 1. aprila. Uradna poročila trdijo, da grški emisarji burkajo mohamedane po Macedoniji in Albaniji.
Carigrad, 2. aprila. Grški poslanik Maurocordato se je razgovarjal z zunanjim ministrom Tewfik-pašo glede nekaterih dogodkov na meji. Pri tem posvetovanju se je zagotavljalo na obeh straneh, da so dobile čete najstrožja povelja, vzdržati se vsak-terih napadov. Grški poslanik je prosil pri tej priliki opetovano, naj se skrbi za direktne dogovore mej Grško in Turčijo, vendar pa vse kaže, da je turška vlada opustila misel na odposlatev posebnega poslanika v Atene.
Atene, 1. aprila. Iz Ketimna se brzojavno poroča, da se je podal ruski konzul v Azipopolos, kjer je zahteval od vstašev, da odlože orožje, na kar so ti odgovorili, da niso zadovoljni z avtonomijo, marveč le z zjedinjenjem z Grško.
Kaneja, 2. aprila. Polkovnik Vassos je naznanil pravoslavnemu škofu, da je voljan oprostiti 42 v boju pri Malaksi vjetih turških vojakov, ako dobi zagotovilo, da ostavijo Kreto. — To se je takoj naznanilo admiralom.
London, 2. aprila. „Times" poroča: Vsled kraljevega odloka so se zbrali vsi oddelki grške posadke pri Levkasu. Torpedno brodovje pod poveljstvom princa Jurija je odplulo proti vološkemu pristanu.
London, 2. aprila. Angleška vlada je na zahtevo admirala na Kreti odredila, da odide tje nadaljni oddelek, gorska baterija, obstoječa iz petih častnikov, 180 mož in šestih topov.
London, 2. aprila. Po poročilu „Reu-ters-Office" turške čete na Kreti zelo ovirajo pomirjevalno akcijo velevlastij na tem otoku. Iz istega vira se poroča, da niso vse vele-
vlasti zadovoljne s predlaganim imenovanjem evropskega governerja na Kreti in odzva-njem turških čet, ker menijo, da se morajo poprej umakniti grške čete.
Meteorologično porodilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ih >
1	9. zvečer	~Wl	10-8	si. jzah.	oblačno	
2	7. zjutraj 2, popol.	716-4 717 1	86 10 7	sr. svzh. sr. vzsvzh.	oblačno dež	7-8
Srednja včerajšnja temperatura 101°, za 3'2° nad normalom.
Javna zahvala.
Podpisani odbor si ne more kaj, da ne bi izrekel povodom jako ugodno izpadlega družinskega večera v nedeljo dne 28. marea svojo preerčno zahvalo : gosp. režiserju R. I n e -m a n n - u , slav. tamburaškemu klubu „Zvezd a" in slav. pevskemu društvu „Ljubljana" za prijazno sodelovanje. Tudi se spominja vseh p. n gg. dobrotnikov, ki so darovali večje ali manjše svote, namreč blagorodnega gosp. Otomarja Bamberga, prečast. gosp. prof. Ant. Zupančiča in deželnega poslanca gosp. dr. Danila Maj ar on a; dalje vseh onih, ki so na ta ali oni način pripomogli k takemu vspehu tega večera. Vsem tem veljaj iskrena in odkritosrčna hvala !
V Ljubljani, dnć 2. aprila 1897.
Odbor „Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem". '
Ha Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilno-dobrodelne namene.
7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov 8 3834 preddobltkl ln 3834 podobitkl v skupnem znesku 185.000 kron v zlatu ln 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek po 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 5000 gld. 5000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000, 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 176 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 1260, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 684 dobitkov po 15 gld. 8760, 350 dobitkov po 12 gld. 4200, 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400.
Žrebanje se vrit nepreklloljlvo 10. Junija 1897.
Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.— Igralni načrti za kupovalce zastonj. — Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 26 10—1
Potovalcem proti proviziji,
kateri obiskujejo trgovce s kolonijalnim blagom, je prilika ponujati obče vpeljan predmet.
Natančneje pove upravništvo „Slovenca". 226 10—4
јргТР^Т^"!
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-10
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
IAmbra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj I Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Služba organista in cerkvenika
ki naj bi se ob enem pečal s kakim rokodelstvom, se oddi s I. majem t. I.
Župni urad Ajdovec, poŠta Žužemberk. 242 S-2
Kdor čipek potrebuje za cerkev
piše naj pred nakupom po vzorce 688 12-10
Teod. Guiither-ju v Gottesgab (Češko).
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najpristneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rlhu'*. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakana o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20-6 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-12
St. 91-59.
Razglas.
219 3-2
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrufo-loznih otrok v morske kopelji v Gradeži.
Magistrat to oznania s pristavkom, da je prošnje za podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 30- aprila letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča (Monfalcone), ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Pri podelitvi teh podpor ozirati se bode magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 17. marca 1897.
St. 9712.
240 3-2
Stavišce na prodaj.
V četrtek dn6 8. aprila 1897 dopoldne ob 10. uri bo mestna občina ljubljanska svoje ob Poljanski cesti nasproti mestnemu živinskemu trgu ležeče, približno
500 štirijaških sežnjcv obsežno stavišče
na lici mesta potom očitne dražbe prodala.
K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da je kupne pogoje izvedeti tudi poprej pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 23. marca 1897.
Dunajska borza.
Dn6 2. aprila.
8knpni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Neme ki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 75	ki.
100 , 70	
122 . 25	
100 „ 30	
121 . 60	
99 . 10	
936 , —	
347 , 40	
119 , 55	
58 , 65	
11 . 72	•
9 . 51	■
45 . -	n
5 . 65	m
Dnč 1. aprila.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . .	, južne ielezniee 3% .
,	, južne železnice 5 % .
.	, dolenjskih ieleznic 4 %
153 gld.	—	kr.
153 .	75	
188 .	50	
99 .	36	
139 ,	—	
126 .	25	
108 „	—	*
112 .	50	
99 .	75	■
99 „	80	»
222 ,	—	
П4 .	50	•
127 .	30	«
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gld. .
199 gld. 50 k
40
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 , — Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld. 19
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . Montanska družba avstr. plan.....
69		-
72		-
60		-
21		75
152		—
3375		—
3b2		—
78	•	60
79	•	25
155		50
126	i»	75
ЖГ Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Cavarovanje za zgabe pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Ealantna izvršitev naročil na borsi.
Menjarnićna delniška družba
„H № B C U
Wollziili it 10 Dunaj, Miriahilfirstraisi 74 B.
66
_ Pojasnila*£S v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skili vredaestath papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti BV" naloženih, glavnic. Ш