Primorski dnevnik PETEK, 15. JANUARJA 2016 št. 11 (21.551) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Socialna igra in njena pravila šepet ulice Montecchi FURLANIJA - Na 3. strani Tednik Vita Cattolica praznuje 90 let Pogovor z Eziom Gosgnachom SEŽANA - Na 5. strani Podjetje iz Križa dela okna v Sežani Uspeh stavbnega pohištva bratov Savi GORICA - Na 12. strani Leto investicij za družbo SDAG Obnovitvena dela v prihodnjih mesecih MIGRANTI - Nemčija, Avstrija in Slovenija se pripravljajo za nadzor slovensko-hrvaške meje H • t • • • Tri policije na meji DUNAJ - Avstrija, Nemčija in Slovenija se dogovarjajo za omejevanje prihoda migrantov in za skupno nadziranje zunanje schengenske meje na slo-vensko-hrvaški meji. Ne bo pa Avstrija že danes, kot so nekateri napovedovali, zaostrila postopkov na svoji meji s Slovenijo. Predstavnik službe za stike z javnostmi na avstrijskem notranjem ministrstvu Karl-Heinz Grundbock je potrdil, da so pogovori v teku ter da so vanje vpletene tudi policije treh držav. O nevarnosti zaostritve migrant-ske krize sta se včeraj v Berlinu pogovarjala nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Slovenski premier je v zvezi s tem namignil na možnost, da bi lahko Slovenija odstranila žično ograjo na meji s Hrvaško, a v zameno za ostrejši nadzor na zunanji schengenski meji. Na 3. strani INDONEZIJA Sedem mrtvih po petih urah obstreljevanja DŽAKARTA - V indonezijski prestolnici Džakarta je včeraj odjeknilo več eksplozij, ki jim je sledilo kar peturno obstreljevanje s policijo. V napadih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi: vseh pet napadalcev in dva civilista, ki so ju zajeli v kavarni pri nakupovalnem centru blizu predsedniške palače in uradov Združenih narodov. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Islamska država. Na 2. strani GORICA - Obisk Erike Kiss Koleš Manjšina in upravitelji sprejeli porabsko poslanko TRST - V Gibanju 5 zvezd se ne morejo zediniti glede skupnega imena Občinske volitve: vedno več županskih kandidatov TRST - Gibanje 5 zvezd se v Trstu še ne more zediniti glede županskega kandidata na spomladanskih občinskih volitvah. Županska kandidatka Paola Sabia je priredila skupščino z namenom, da se premostijo nesoglasja. Toda drugi »kandidat« Paolo Menis ni sprejel vabila in vztraja na stališču, da bo moral o tem odločati splet. Sicer število županskih kandidatov narašča. Uradnim imenom ždajšnjega župana Cosolinija in ligaša Robertija se pridružujejo kandidati treh gibanj za Svobodno tržaško ozemlje, v desni sredini pa vlada precejšnja zmeda. Po eni strani je bivši župan Dipiazza spet najavil kandidaturo, nekateri v desni sredini pa ga ne marajo. Na 4. strani ŠEMPETER Urgenca od danes »na polno« ŠEMPETER - Nocoj ob 20. uri se iz novogoriškega zdravstvenega doma v prostore novega urgentnega centra ob šempetrski bolnišnici seli še dežurna zdravniška služba, ki bo pacientom na voljo vsak dan od 20. do 8. ure in 24 ur med vikendi in prazniki. Spreminja se tudi telefonska številka zdravnika, ki je 24 ur dnevno na voljo za posvet glede nujnih zdravstvenih stanj. Direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak ob tem poudarja, da dežurna služba ni namenjena reševanju težav, ki lahko počakajo na obravnavo pri izbranem zdravniku, temveč za nujna stanja. Na 14. strani / 11 NOVA GORICA Grenke solze Petre von Kant NOVA GORICA - Na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je v sredo pre-mierno zaživela drama Grenke solze Petre von Kant nemškega filmskega in gledališkega režiserja Rainerja Wernerja Fass-binderja, nastale v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana in Mestnim gledališčem Ptuj, v režiji francoskega gosta Arturja Nauzyciela ter s Heleno Peršuh in Arno Hadžialjevic v glavnih vlogah. Na 10. strani Manj potnikov na mestnih avtobusih Na 4. strani Dežela FJK »v boj« za gorivo s popustom Na 5. strani Pomen branja pravljic predšolskim otrokom Na 8. strani Zamejci obiskali župana Arčona Na 14. strani stalno^0 ^ gledališče Mariusvon Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) DANES- petek, 15. januarja, ob 20.30 (premiera) v soboto, 16. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 31 januarja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00} www.teaterssg.com 9771124666007 2 Četrtek, 14. januarja 2016 AKTUALNO / INDONEZIJA - Nov teroristični napad Islamske države v tujini Eksplozije in pet ur streljanja v Džakarti Ubitih pet napadalcev in dva civilista, Nizozemec in Indonezijec Prizorišče napada na policijsko postajo, pred katero sta se razstrelila dva samomorilska napadalca ansa DŽAKARTA - V indonezijski prestolnici Džakarta je včeraj dopoldne po lokalnem času odjeknilo več eksplozij, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. O eksplozijah so poročali iz več krajev, tudi v kavarni v nakupovalnem centru blizu predsedniške palače in uradov Združenih narodov. Eksplozijam je sledilo kar petur-no streljanje s policijo. Indonezijski varnostni minister Lu-hut Binsar Pandjaitan je povedal, da je bilo v eksplozijah in streljanju ubitih sedem ljudi, od tega pet napadalcev in dva civilista. Predstavnik policije v Džakarti Muhammad Iqbal je zagotovil, da noben napadalec ni na begu. »Pet teroristov je mrtvih,« je povedal Pandjaitan in dodal, da sta bila ubita še nizozemski državljan in indonezijski civilist. Iqbal je še dodal, da je bilo ranjenih še pet policistov ter en tuj in pet indonezijskih civilistov. Skrajna skupina Islamska država (IS) je popoldne prevzela odgovornost za te- roristični napad. »Borci Islamske države so to jutro izvedli oborožen napad na tujce in varnostne sile, ki jih varujejo v indonezijski prestolnici,« piše v sporočilu. Policijski šef v Džakarti Tito Karnavian je potrdil, da je napad izvedla »mreža, ki je povezana z Islamsko državo«. »IS ima celice v jugovzhodni Aziji, tudi v Indoneziji,« je dodal. To je prvi napad IS v Indoneziji, državi z največ muslimanskega prebivalstva na svetu. Po ocenah indonezijskih obveščevalcev naj bi do 500 Indonezijcev odpotovalo na Bližnji vzhod, da bi se borili na strani skrajne skupine Islamska država (IS). Predstavnik policije Anton Charliyan je za AFP povedal, da je skupina sledila zgledu islamskih skrajnežev, ki so novembra lani v Parizu ubili 130 ljudi. Policija je že pred tem sporočila, da je Islamska država pred napadi objavila šifrirano sporočilo, da »bo v Indoneziji koncert in bo v novicah«. Podrobnosti o svarilu niso navedli, prav tako ne, kdaj je bilo objavljeno. Napadalci so udarili pri kavarni ameriške verige Starbucks in policijski postojanki blizu znanega nakupovalnega središča Sarinah v središču prestolnice. Odjeknile so eksplozije, nato pa se je začel strelski obračun med policijo in napadalci. Char-liyan je povedal, da so napade izvedli trije samomorilski napadalci in še dva napadalca, oborožena s pištolami. Vse se je začelo z razstrelitvijo samomorilskega napadalca pri Starbucksu. Dva napadalca sta nato vdrla v kavarno in za talca vzela Alžirca in nizozemskega državljana. Pri tem sta nizozemskega državljana ustrelila in ubila. Indonezijec je poskušal pomagati, a sta ga napadalca ubila. Al-žirec je bil ranjen. Po eksploziji so do Star-bucksa prišli policisti, ki so oba napadalca v strelskem obračunu ubili. Kmalu zatem sta v bližini še dva druga napadalca skočila s svojih motorjev ter se pognala v policijsko postajo in se razstrelila. Pri tem so bili huje ranjeni štirje policisti. (sta/mm) ITALIJA - Zakon o istospolnih zvezah Katoliški parlamentarci nasprotujejo posvojitvam RIM - V senatu naj bi se 26. januarja nadaljevala razprava o zakonskem osnutku Cirinna o priznanju istospolnih zakonskih zvez, ki pa še vedno močno razdvaja politične sile in tudi samo Demokratsko stranko. Da ima večina s tem vprašanjem težave, je prišlo do izraza že z odločitvijo, da bo v senatu prej razprava o ustavnih reformah in šele zatem o zakonu Cirinna, očitno v bojazni, da ne bi načelna razhajanja s katoliškimi predstavniki v DS in njenih sredinskih zaveznikih povzročili kakih zapletov v postopku ustavnih sprememb. Kamen spotike s katoličani je predvsem določilo, da naj bi partner ali partnerica v istospolni zvezi lahko posvojil/a otroke drugega zakonca. To določilo je sicer že sad kompromisne rešitve in v bistvu povzema določila, ki jih vsebuje nemški zakon o istospolnih zvezah. Potem ko je kazalo, da so v Demokratski stranki dosegli načelno soglasje o tako zasnovanem kompromisnem besedilu, pa so se v zadnjih dneh stopnjevali pritiski fundamen-talističnih katoliških krogov, ki so menda našli posluh pri številnih parlamentarcih DS. Tako naj bi po poročanju spletne strani časopisa Repubblica včeraj 37 demokratskih poslancev skupno izjavo, s katero zahtevajo spremembo 5. člena zakonskega osnutka in odpravo možnosti partnerske posvojitve otrok. Na podobnih stališčih so tudi Alfanovi centristi, v Berlus-conijevi desni sredini, ki naj bi skupaj s Severno ligo večinoma glasovala proti zakonu, pa obstajajo disidenti, ki bodo zakon najbrž podprli. Z druge strani se levica v DS in skupina Sinistra Italiana zavzemata za odobritev celotnega dogovorjenega besedila, brez dodatnih sprememb, ki bi okrnile že itak kompromisno rešitev. Pri tem opozarjajo, da je Italija na zadnjih mestih v Evropi po priznavanju pravic isto- Alessandro Maran L J w4 Laura Fasiolo spolnim, zaradi česar je prejela že več opominov in ji pretijo tudi sankcije. Za odobritev besedila, kakršno je, se zavzema tudi večina v DS. Če bi odpovedal del katoličanov, bi lahko vsekakor računali na podporo Gibanja 5 zvezd, čemur pa se želi Renzi izogniti. Polemiko je razvnela spletna stran gay.it z objavo imen in fotografij 36 senatorjev DS, ki naj bi nasprotovali zakonu, nekateri v celoti, drugi pa določilu o posvojitvah. Na seznamu, ki je v DS izzval ogorčene kritike, so se znašli tudi trije senatorji iz FJK: Alessandro Maran in Laura Fasiolo iz Gorice ter Francesco Russo iz Trsta. Prva dva sta včeraj odločno zanikala nasprotovanje in potrdila, da bosta glasovala za zakonski osnutek, kot je bil dogovorjen. Pri tem sta poudarila, da sta se vedno zavzemala za civilne pravice in enakopravnost vseh državljanov, ne glede na njihove osebne spolne izbire. Na spletni strani gejevskega gibanja so vzeli na znanje njuni pojasnili kot tudi še nekaj podobnih izjav in včeraj zmanjšali število »disidentov« v DS na 26, mednje pa ponovno uvrstili tržaškega senatorja Francesca Russa, ki naj bi še okleval. (mm) TERORIZEM Turška vojska obstreljevala položaje IS ANKARA - Turške kopenske oborožene sile so po terorističnemu napadu v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih deset nemških turistov in za katerega so okrivili Islamsko državo, obstreljevale položaje dži-hadistov IS v Iraku in Siriji blizu turške meje, je včeraj povedal turški premier Ahmet Davutoglu. Turški premier je zatrdil, da so turške vojaške enote v zadnjih 48 urah zadele okoli 500 položajev IS v Siriji in Iraku in da je bilo v teh operacijah ubitih okoli 200 pripadnikov IS. Teh podatkov sicer ni mogoče neodvisno potrditi. Da-vutoglu je ob tem še poudaril, da bo vsak napad proti turistom v Turčiji kaznovan. Na Turčijo so letele številne kritike, da se ne bori dovolj zavzeto proti džihadistom, ki da lahko tudi nemoteno prehajajo njeno mejo s Sirijo. Rusija je turškega predsednika Recepa Tayyipa Er-dogana celo obtožila, da njegova družina z IS trguje z nafto, novinarja neodvisnega časopisa Cum-hurriet pa sta v zaporu, ker sta objavila video, ki dokumentira podobne obtožbe. GOSPODARSTVO - Nova avtomobilska afera je včeraj pretresla svetovne trge Renault kot Volkswagen? Delnice francoskega velikana potonile na pariški borzi za več kot 10 odstotkov - Občutne izgube za vso avtomobilsko industrijo PARIZ - V francoskem avtomobilskem proizvajalcu Renault naj bi po navedbah sindikatov prejšnji teden prišlo do preiskav zaradi domnevnih goljufij z emisijami pri dizelskih motorjih. Sindikat družbe je javnost o preiskavah obvestil včeraj. Preiskave so potrdili tudi v družbi, nepravilnosti pa naj ne bi bilo. Delnice Re-naulta so potonile. Renaultov sindikat je sporočil, da so se prejšnji četrtek v več proizvodnih enotah Renaulta oglasili preiskovalci z urada za boj proti goljufijam. Preiskovali naj bi domnevne goljufije avtomobilskega proizvajalca z emisijami pri dizelskih motorjih. Sindikat sicer o razlogih za preiskavo zgolj domneva. Ker so preiskovalci obiskali Re-naultove enote za testiranje standardov in licenciranje motorjev, domnevajo, da gre za preiskave morebitnih goljufij z emisijami. Preiskovalci so sicer zasegli več računalnikov vodilnih v Renaultu. Sindikat, ki je bil o preiskavah seznanjen s strani zaposlenih v prodajnih salonih, je vodstvo Renaulta že v sredo spraševal glede dogajanja, a na vprašanja ni dobil odgovorov, včeraj pa je z zadevo seznanil javnost. Medtem ko vodstvo Renaulta sprva zadeve ni komentiralo, so kasneje potrdili, da so preiskovalci urada za boj proti goljufijam obiskali njihove pisarne in proizvodne enote, da pa preiskava, ki sicer še traja, ni pokazala nepravilnosti. V družbi so v sporočilu za javnost zapisali, da neodvisne preiskave, ki jih je zahtevala francoska vlada, niso prinesle dokazov o manipulacijah z izpusti pri Renaultovih vozilih. Delnice Renaulta so zaradi dogajanja na pariški borzi potonile. Okoli 11.30 so se gibale približno 20 odstotkov pod izhodiščem pri 69,02 evra, ob koncu poslovanja pa je bila izguba 10,28-odstotna. Novica o preiskavah je po navedbah analiti- kov sprožila masovno prodajo delnic, zaradi česar je padel celotni trg - delnice avtomobilskih podjetij so namreč začele padati po vsej Evropi. Precej so se pocenile tudi delnice tekmeca Peugeot, padle so najprej za sedem in ob koncu borznega dne za 5 odstotkov. V Peugeotu so sicer zatrdili, da pri njih ne potekajo preiskave. Če bi se izkazalo, da je tudi Renault goljufal z emisijami pri dizelskih motorjih, bi to krepko načelo ugled in poslova- nje družbe. Tako se je zgodilo z nemškim Volkswagnom, potem ko se je septembra lani izvedelo, da je ta načrtno manipuliral z izpusti. V težavah tudi FCA Milano, 14. januarja - Delnice avtomobilskega velikana Fiat Chrysler Automobiles so na borzi v Milanu včeraj strmoglavile za 8 odstotkov, potem ko so čez dan izgubljale tudi več kot 10 odstotkov vrednosti, saj je vlagatelje pretresla vest o tožbi, v kateri dve avtomobilski prodajalni skupine Napelton Automotive Group podjetje obtožujeta napihovanja prodajnih številk v ZDA. V Fiat Chry-slerju so obtožbe označili za neutemeljene. V začetku meseca je italijansko-ame-riški proizvajalec sporočil, da je decembra prodal rekordno število vozil, zahvala pa naj bi šla velikemu povpraševanju po Jeepovih terencih. V ZDA naj bi Fiat Chrysler lani prodal dva milijona vozil, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, v tožbi pa prodajalca proizvajalca obtožujeta, da so številke poneverjene. Tako naj bi neimenovani predstavnik Fiat Chryslerja direktorju Edwardu Napletonu ponudil 20.000 dolarjev, če bi bil pripravljen »ponarediti poročilo o prodaji 40 novih vozil«. / AKTUALNO Petek, 15. januarja 2016 3 DUNAJ - Sporočilo avstrijskega notranjega ministrstva Slovenija, Nemčija in Avstrija načrtujejo omejitve za migrante Govori se tudi o skupnem nadzoru slovensko-hrvaške meje DUNAJ - Avstrija, Nemčija in Slovenija se dogovarjajo za omejevanje prihoda migrantov in za skupno nadziranje zunanje schengenske meje na slo-vensko-hrvaški meji, o čemer je včeraj poročal avstrijski Kronen Zeitung. Ne bo pa Avstrija že danes zaostrila postopkov na svoji meji s Slovenijo. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predstavnik službe za stike z javnostmi na avstrijskem notranjem ministrstvu Karl-Heinz Grundbock, so konkretnejši pogovori o skupnem sodelovanju nemške, avstrijske in slovenske policije pri nadzoru slovensko-hrvaške meje potekali v sredo med generalnima direktorjema avstrijske in slovenske policije, Marjanom Fankom in Konradom Koglerjem, ki sta se sešla na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj. Vendar pa politične odločitve na vrhu še ni, zato tudi še ni konkretnejših podrobnosti o načrtu, npr. koliko policistov bi kje delovalo, je pojasnil. Do tega zaostrovanja prihaja po odločitvi Nemčije, da zavrne vstop tistim migrantom, ki želijo nadaljevati pot preko Nemčije. Zato je tudi Avstrija začela podrobneje pregledovati migrante, ki prihajajo iz Slovenije. »Ne želimo ravno omejevati števila migrantov na tak način, kot to dela Nemčija, ampak je glavni cilj Avstrije, da se ohrani schengenski dogovor v okviru članic schen-gna in hkrati okrepi nadzor na zunanjih schengenskih mejah,« je povedal Grundbock. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je za avstrijski časnik dejala, da so imeli z nemško in slovensko vlado dobre pogovore o naših načrtih za znatno učinkovitejši mejni nadzor, napovedala pa je še, da bodo ukrepi za zajezitev nezakonitih prestopov avstrijske meje in za zavračanje ekonomskih migrantov sledili. Na slovenskem notranjem ministrstvu so pojasnili le, da trenutno potekajo pogovori na različnih ravneh, s katerimi se iščejo ustrezne rešitve za ob- vladovanje migracijskih tokov. »Do dokončnih dogovorov še ni prišlo. Poudarjamo, da zaenkrat vse poteka tekoče in brez posebnosti,« so zapisali v sporočilu. Poročila Kronen Zeitunga sicer odmevajo tudi v Bruslju, kjer so diplomatski viri za STA povedali, da ne gre za noben poseben konkreten projekt. »Šlo naj bi namreč predvsem za stalno sprotno usklajevanje držav in za prizadevanja za ustavljanje toka migrantov. Usklajujejo se, da bi začeli hkrati izvajati enake ukrepe, na primer zavračanje vstopa prebežnikom, ki ne zaprosijo za azil,« je povedal vir, ki ni želel biti imenovan. Skratka nekaj se dogaja, kaj se bo v resnici zgodilo pa je težko napovedati. Cerar svari pred zaostritvijo krize Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je medtem včeraj v Berlinu nemški kanclerki Angeli Merkel predstavil predlog za okrepljen nadzor nezakonitih prehodov meja na balkanski migrantski poti. Kot je po srečanju povedal Cerar, sta se z Merklovo strinjala, da se mora Evropa še naprej truditi za skupno rešitev tega vprašanja, da je treba to vprašanje reševati v državah izvora, se pravi v Siriji, Libiji in drugod, in da je treba bolje zavarovati zunanje meje EU. Cerar je Merklovo seznanil s predlogom, ki ga bo v prihodnjih dneh posredoval tudi drugim kolegom iz evropskih držav, kako učinkovito pristopiti k rešitvi migracijske krize na balkanski in srednjeevropski poti. Če tega problema ne bomo rešili v prihodnjih tednih ali mesecih, se nam obeta zelo huda kriza, ki lahko pomeni novo postavljanje zidov med evropskimi državami in posledično tudi razkroj EU, je opozoril. Cerar je predlagal okrepitev obalne straže in delovanja evropske agencije za zunanje meje Frontex za pomoč Miro Cerar in Angela Merkel sta se včeraj v Berlinu pogovarjala o nevarnosti zaostritve migrantske krize Grčiji. »Grčija je v zelo težki situaciji. Mislim, da si zasluži večjo pomoč,« je dejal. Kljub njenim naporom bi morale vse evropske države tja poslati svoje policijske in druge enote za zavarovanje zunanje meje unije, je predlagal Cerar. Drugi del njegovega predloga predvideva zaustavljanje nezakonitih migracij na makedonsko-grški meji. Zato bi po Cerarjevih besedah morale evropske države tudi v Makedonijo napotiti pomoč, če jo bo ta država sprejela. Kot je pojasnil, bi bila to druga linija varovanja evropske meje pred nezakonitimi migracijami, tistim, ki potrebujejo zaščito, pa bi bil še naprej omogočen vstop. »Če bi ta predlog uresničili, bi lahko zelo hitro in učinkovito balkansko pot v tolikšni meri onemogočili, da bi se stvar normalizirala,« je prepričan. V tem primeru bi po njegovih besedah lahko odstranili tudi ograjo na slovensko-hrvaški meji. Kot je opozoril, bodo v nasprotnem primeru posledice hude. Meja med Nemčijo in Avstrijo se namreč počasi oži, to se lahko zgodi tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo, je dejal Cerar. Merklova mu je sicer zagotovila, da Nemčija meje ne bo zaprla, vendar je dejstvo, da se na terenu že zavrača ljudi, ki nimajo ustreznih dokumentov. »Če moj predlog ne bo sprejet, bo morala Slovenija storiti isto, kar pomeni, da bo morala preprečevati vstop na svoji meji s Hrvaško,« je pojasnil. Po njegovem si Slovenija ne more dovoliti, da bi se v nekaj dneh v Sloveniji znašlo več 10.000 beguncev, za katere ne morejo ustrezno poskrbeti in ki bi se utegnili celo razpršiti po Sloveniji. To bi bila za njih humanitarna kriza, za Slovenijo pa lahko tudi varnostna. Tega Slovenija po Cerarjevih besedah ne bo dovolila, zato bo na meji odločno ukrepala, če bo potrebno. STALIŠČE Hrvaška ne bo več sodelovala z arbitražo ZAGREB - Hrvaška ne sodeluje več v arbitražnem postopku, ker je prepričana, da je nadaljevanje tega postopka nevzdržno, so na hrvaškem zunanjem ministrstvu odgovorili na vprašanje STA, ali se bodo odzvali pozivu arbitražnega sodišča, da do 15. januarja predložijo dodatno gradivo za svojo odločitev o umiku iz postopka. »Kot je znano, je Slovenija s svojimi postopki grobo kršila arbitražni sporazum na način, ki se zelo jasno kaže na posnetkih pogovorov med slovensko agentko in enim od arbitrov, nakar je Hrvaška sprožila postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. Od takrat sporazuma tudi ne izvaja,« so dejali na sedežu hrvaške diplomacije. Spomnili so, da je soglasno odločitev o tem sprejel hrvaški sabor 29. julija lani. O tem, da Hrvaška ne sodeluje več v arbitražnem postopku, so nato obvestili Slovenijo in arbitražno sodišče. Izpostavili so, da je arbitraža o meji preveč kompromitirana, da bi lahko sprejela odločitev, ki bi bila sprejemljiva in izvedljiva za Hrvaško. »Hrvaška je v novonastali situaciji prepričana, da je nadaljevanje arbitražnega postopka nemogoče in nevzdržno ter da bi se moralo arbitražno sodišče iz proceduralnih in etičnih razlogov samostojno in na lastno pobudo odločiti o prekinitvi delovanja,« so še zapisali. Spomnili so še, da so Slovenijo povabili, naj s Hrvaško začne pogovore o alternativnem načinu reševanja vprašanja meje. Potem ko je Hrvaška julija 2015 napovedala odstop od arbitraže, je arbitražno sodišče Zagreb in Ljubljano v začetku decembra lani pozvalo k predložitvi dodatnega gradiva. Hrvaški vladi je postavilo rok do 15. januarja letos, slovenski pa do 26. februarja. Predvidevali so tudi, da bi potem marca zaslišali obe strani. Slovenija na drugi strani napoveduje polno sodelovanje s sodiščem in vztraja, da mora arbitražno sodišče opraviti svoje delo in dokončno določiti mejo med državama. (sta) VIDEM - Nekdanji odgovorni urednik Ezio Gosgnach o 90-letnici tednika Vita Cattolica Časopis, ki je prehiteval politiko Zgodovinska prelomnica potresa iz leta 1976 in vloga pokojnega nadškofa Alfreda Battistija - Tudi danes naklonjenost Beneškim Slovencem VIDEM - Tednik Vita Cattolica, ki v teh dneh praznuje devetdeset let, ni le glasilo videmske nadškofije. Po potresu, ki je pred štiridesetimi leti opustošil Fur-lanijo, Benečijo in Karnijo, je časopis postal tudi spodbujevalec furlanske jezikovne zavesti in pomembno občilo v deželni stvarnosti. O zgodovini in vlogi Vite Cattolice smo se pogovarjali z Eziom Gos-gnachom, odgovornim urednikom beneškega 14-dnevnika Dom, ki je bil enajst let (obdobje 1999-2010) za krmilom furlanskega tednika. Gosgnach ni bil samo prvi Slovenec, temveč tudi prvi laik, ki je vodil videmski časopis. Soglašate z oceno, da Vita Cattolica ni običajno versko glasilo? Tako je. Po svoje bi ga primerjal s Fa-miglio Cristiano, ki poroča o vsem, kar se dogaja v družbi. Do prelomnice v zgodovini in poslanstvu časopisa je vsekakor prišlo ob potresu leta 1976. Zakaj je bil potres prelomnica? Zaradi tragičnega dogodka samega po sebi in zaradi dejstva, da je časopis takrat prevzel don Duilio Corgnali. Novi direktor je časopis postavil na samostojne ekonomske temelje, tako da se tednik polovico vzdržuje z naročninami in proda- jo, polovico pa z reklamo. S tem je Vita Cattolica okrepila svojo moč tudi v odnosu do nadškofije. Kaj pa odnos tednika do Slovencev v videmski pokrajini? Do zasuka je prišlo še pred potresom, ko je nadškofijo prevzel monsinjor Alfredo Battisti. Na Dnevu emigranta v Levo prva stran tednika Vita Cattolica in desno sedanji odgovorni urednik Roberto Pensa in njegov predhodnik Ezio Gosgnach Čedadu je Battisti Beneške Slovence prosil odpuščanja za togo in zaprto politiko videmske Cerkve. Corgnali, ki je bil sošolec Giorgia Banchiga, je prijateljeval s številnimi beneškimi duhovniki. Takoj po prevzemu vodenja tednika je k sodelovanju pritegnil monsinjorja Marina Qual-izzo, ki je bil njegov profesor bogoslovja. Banchig in Qualizza sta dala časopisu pečat odprtosti. Ostala furlanska občila v tistem času niso bila ravno naklonjena Slovencem, prej nasprotno... Tako je. Vodilna dnevnika Messag-gero Veneto in Gazzettino, ki sta bila v rokah vladajoče politike, sta celo dolgo ča- sa zanikala prisotnost Slovencev na Vi-demskem. Podobna stališča je zagovarjala Krščanska demokracija. Vita Cattolica in nadškofija sta šli svojo pot. Battisti in njegov naslednik Pietro Brollo sta podpisala več apelov za zaščito Slovencev. In kdaj si ti prišel v uredništvo Vite Cattolice? Leta 1991 v času osamosvajanja Slovenije, tri leta kasneje sem postal glavni urednik, leta 1999 pa odgovorni urednik. Takrat smo uvedli mesečno stran v slovenščini, leta 2007 sem postal tudi odgovorni urednik nadškofijske radijske postaje. Leto pozneje smo uvedli posebno oddajo za Slovence v videmski pokrajini. Si imel kdaj kot Slovenec težave pri vodenju časopisa? Nikoli. Verjetno me kdo ni maral, a tega ni javno povedal. Nobenih sitnosti nisem imel niti v nadškofiji, kjer je Battistija leta 2001 nadomestil Brollo. Ali je Vita Cattolica še danes odprta do Slovencev? Po mojem odhodu na Dom je vodstvo časopisa prevzel Roberto Pensa (njegova mama je iz Slovenije), ki je zelo naklonjen Benečanom. Sandor Tence 4 Četrtek, 14. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Županska kandidatka Gibanja 5 zvezd Paola Sabrina Sabia ponuja spravo Paolu Menisu Sabia: G5Z mora na volitve z enotno listo Večja pozornost občinske uprave oziroma občinskih uradov do občanov, zaščita zdravja in večja udeležba ljudi pri pomembnih odločitvah javne uprave (na prvem mestu glede škedenjske železarne) so bile glavne teme skupščine tržaškega Gibanja 5 zvezd (t.i. tržaški MeetUp), ki je bila v sredo zvečer v kavarni Stella polare. Skupščino je priredila županska kandidatka G5Z Paola Sabrina Sabia, ki je govorila o svojem volilnem programu in izpostavila nekatere glavne teme, kot so pozornost do okolja, boj proti revščini, skrb za zaščito občanov in nadzor nad tran-sparentnostjo javne uprave. Srečanja se je udeležilo približno 50 ljudi, ki so sodelovali pri razpravi zlasti glede vprašanja onesnaževanja železarne in delovanja tržaške občinske uprave. Paola Sabia je na skupščino povabila tudi drugega »kandidata« Paola Me-nisa, ki pa vabila ni sprejel. Ta je namreč pred časom polemično ustanovil svoj Projekt Trst 5 zvezd in nazadnje izrazil mnenje, da bodo morali županskega kandidata izbrati člani G5Z prek svetovnega spleta. G5Z se je tako v Trstu v bistvu razbil, namen Paole Sabie pa je bilo v sredo premostiti nesoglasja in poenotiti tržaško gibanje. To ji zaenkrat ni uspelo, pač pa so jo njeni privrženci odločno podprli in spodbudili, da nadaljuje po svoji poti. 31-letna arhitektka vsekakor ni opustila svoje zamisli in ponovno povabila Menisa, da se premisli in da poišče-ta sporazum brez glasovanja na spletu. Skupaj se da postaviti trdne temelje, na katerih graditi, je dodala Sabia in poudarila, da je treba združiti moči, ker bo le tako mogoče pomagati mestu, ki je v globoki krizi. (ag) »Slovenska manjšina? S tem se ukvarja Luca« Paola Sabrina Sabia (FotoDamj@n) je bila po skupščini dobre volje. Udeleženci so dokazali, da verjamejo vanjo in sploh v trud, ki ga člani G5Z dnevno vlagajo v politiko z namenom izboljšanja razmer. Paolo Menis se nazadnje ni prikazal. Kako to ocenjujete? Namen srečanja je bilo razumeti, ali je še mogoče pomiriti duhove in poiskati skupno pot. Menis je bil očitno drugačnega mnenja. Kljub temu še verjamem, da lahko najdemo rešitev in sem zato tudi pozvala Menisa, da se o tem soočamo na javni skupščini 16. ali 17. januarja, kot je to že predlagal v decembru. Kaj pa vi predlagate? Obe listi bi morali poenotiti, kajti pomembno je, da se na občinskih volitvah predstavimo enotno. Zato je potrebno, da skupaj izdelamo volilni program in skupaj izberemo enotnega kandidata. Drugače bo ostalo gibanje v Trstu razdeljeno. Na srečanju ste govorili o glavnih točkah svojega programa. Katere so? Splošne točke, ki so blizu vsem pripadnikom gibanja, so okolje, zdravje, delo, dohodek, pravice občanov in varnost. Glede na značilnosti Trsta in posledice krize je poudarek tudi na tem, da se mnogim občanom zagotovita hrana in streha. Glede tega naj spomnim, da je na Tržaškem mnogo stanovanj podjetja za ljudske gradnje ATER, ki so že dalj časa prazna. Kako gledate na dogajanje v pristanišču? Zelo smo veseli, da je izredni komisar Zeno D'Agostino prisluhnil potrebam Koordinacije tržaških pristaniških delavcev, saj smo postavili Pristaniško oblast v položaj, da sprejme njihove zahteve. Kaj pa menite o komaj sprejetem novem splošnem prostorskem načrtu? To je bil kravji sejem. G5Z namerava ustanoviti delovne skupine, ki jih bodo sestavljali izključno tehniki oz. izvedenci. Sodelovala bom tudi jaz, saj sem arhitektka. Ostali so inženirji ali strokovnjaki z drugih področij, ne pa nesposobneži, kot to pravijo nekateri. Kakšen je odnos Gibanja 5 zvezd do slovenske narodne skupnosti? V obdobju deželnih volitev smo priredili nekaj srečanj s predstavniki manjšine glede srenj. Kaj je takrat izšlo? Da so srenje pomembne za zaščito ozemlja. Dobro. Poleg tega? Glejte, z manjšino se ukvarja naš prijatelj Luca. Ali to pomeni, da boste v primeru izvolitve ustanovili poseben resor za manjšino? To je še vse pod vprašajem. V primeru izvolitve pa bomo vsekakor poskrbeli za nov sistem porazdeljevanja občinskih odborništev. Aljoša Gašperlin TRST - Volitve Kandidati kot gobe po dežju Če je Gibanje 5 zvezd v Trstu razbito, stanje drugod ni rožnato. Z izjemo uradnih županskih kandidatov Demokratske stranke Roberta Cosolinija in Severne lige Pierpaola Robertija zaenkrat drugih kandidatov ni. Nasprotno, v desnem taboru, sredini in levici so še mnoga nerešena vprašanja. To velja še zlasti za desno sredino, ki je zdaj vse prej kot koalicija. Drugače pa število kandidatov stalno narašča. Bivši župan Roberto Dipiazza je že izjavil, da kandidira. Dipiazza uživa podporo desnosredinskih strank, kot sta NCD notranjega ministra Angelina Alfana (ta ga je v Trstu javno podprl) ali gibanje Trieste Popolare na čelu s senatorjem Robertom Antonionejem. Bolj zapleteno je v drugem delu desne sredine: Forza Italia, Severna liga in Fratel-li Dltalia so ustanovili t.i. kovačni-co z namenom izdelave skupnega desnosredinskega volilnega programa in - kandidata. Problem je v tem, da senator Giulio Camber Dipiazze ne mara. Po drugi strani pa je razširjeno prepričanje, da ima enotna des-nosredinska koalicija z Dipiazzo na čelu zelo dobre možnosti za uspeh. Zveza levice je najavila, da ne bo sodelovala v levosredinski koaliciji (SEL bo spet podprla Cosolini-ja, ki bo imel tudi podporo SSk), Iztok Furlanič pa je izrazil pripravljenost za morebitno kandidaturo. Privrženci Svobodnega tržaškega ozemlja pa bodo najbrž izbirali med kar tremi kandidati (toliko je pač različnih list), in sicer Giorgiom Marchesichem, Vitom Potenzo in zastopnikom liste Uniti per Trieste, ki ima kot glavni program zaščito prostocarinskega pristanišča. Svojo bo povedal tudi predsednik krožka Miani Maurizio Fogar. (ag) TRST - Reforma SEL: Morena odgovarja Sossiju Sabrina Morena fotodamj@n Marino Sossi je o reformi krajevnih uprav in osebja govoril v lastnem imenu. Tako je včeraj poudarila tržaška koordinatorka stranke SEL Sabrina Morena, ki ji verjetno niso šle v račun izjave tržaškega svetnika SEL o deželnem zakonskem predlogu, ki predvideva vključitev vodstvenega osebja občin v tako imenovano deželno enotno področje. Morena je spomnila, da je SEL podprl deželno reformo krajevnih uprav in ustanovitev medobčinskih teritorialnih unij ter ukinitev pokrajin. Po njenem mnenju reforma ne predstavlja nobene »izgube demokracije«, SEL pa se bo skupaj z Demokratsko stranko in drugimi zavezniki leve sredine še nadalje zavzemala za »dobro vlado v Deželi, v mestu in v tržaški pokrajini.« NABREŽINA Za simultano prevajanje 13.000 evrov Devinsko-nabrežinska občina je konec lanskega leta v okviru rebalansa proračuna vključila v občinski finančni dokument postavko, ki je neposredno povezana z izvajanjem zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. V tako imenovani vinkulirani večletni sklad je bila vnesena vsota v višini 13 tisoč evrov, in sicer za službo simultanega prevajanja na sejah devinsko-na-brežinskega občinskega sveta. V občinski skupščini poteka že leta simultano prevajanje posegov slovenskih občinskih svetnikov v italijanščino (in tudi italijanskih svetnikov v slovenščino). Po vstopu zaščitnega zakona v veljavo, je začela občinska uprava črpati sredstva za kritje stroškov, ki so povezani s to službo, neposredno iz postavk tega zakona, in sicer z ustreznim prispevkom, ki ga občini dodeljuje Dežela Furlanija-Julijska krajina. Deželna uprava je namenila prispevek februarja lani, občinska uprava pa si je z vključitvijo postavke v vinkulirani večletni sklad zagotovila njegovo koriščenje v letu 2016. (mk) TRST - Raziskava družbe Continental Manj ljudi na avtobusih Leta 2008 se je poslužilo javnih prevozov v Trstu skoraj 70 milijonov potnikov, leta 2013 jih je bilo 4 milijone manj Potniki v javnih prevozih (v milijonih) Pokrajina 2008 2013 Razlika Trst 69,78 65,95 - 5,5% Gorica 0,90 0,84 - 6,6% Pordenon 2,50 2,32 - 7,2% Videm 10,14 9,05 - 10,8% Italija 3.835,03 3.379,03 - 11,9% Med razpravo o novem tržaškem prometnem načrtu je prišla večkrat na dan zahteva po večjemu koriščenju javnih prevozov. Treba bi jih okrepiti, je bilo takrat rečeno, z istočasnim zmanjšanjem uporabe zasebnih avtomobilov. Na ta način naj bi prispevali k znižanju stopnje onesnaženja zraka, je bil eden od tehtnih razlogov. Temu vprašanju je tržaška občinska uprava posvetila veliko pozornost tako v samem novem prometnem načrtu, kot tudi v pred kratkim odobrenem prostorskem načrtu. Vsa ta prizadevanja so sila dobrodošla, in to predvsem po izračunih, ki jih je - na podlagi podatkov državnega statističnega zavoda Istat včeraj objavil Center za raziskave Continental. Po teh podatkih se je v obdobju od 2008 do 2013 potniški promet na krajevnih javnih prevozih v Trstu zmanjšal za 5,5 odstotka. Leta 2008 so na mestnih avtobusi v Trstu zabeležili 69 milijonov 780 tisoč potnikov, pet let pozneje, leta 2013, pa 65 milijonov 950 tisoč potnikov. Raziskava družbe Continental se je nanašala na uporabo javnih prevozih v glavnih mestih italijanskih pokrajin. Trst je bil - kljub 5,5 odstotka nižjemu številu potnikov - v deželnem merilu najboljši med glavnimi mesti pokrajin. V Gorici se je število potnikov znižalo za 6,6 odstotka (od 900 tisoč potnikov leta 2008 na 840 tisoč potnikov leta 2013), v Por-denonu je upad znašal 7,2 odstotka (od 2 milijona 500 tisoč potnikov na 2 milijona 320 tisoč potnikov), največji osip potnikov na javnih prevozil pa so zabeležili v Vidmu, in sicer za kar 10,8 odstotka (od 10 milijonov 140 tisoč potnikov na 9 milijonov 50 tisoč potnikov). V državnem merilu je bil upad števila potnikov še bolj zaznaven. Leta 2008 so zabeležili na krajevnih javnih prevozih skupno 3 milijarde 835 milijonov potnikov, leta 2013 pa 3 milijarde 379 milijonov potnikov. To je skoraj pol milijarde potnikov manj (ali 11,9 odstotka). Zakaj tolikšen »beg« z javnih prevozov? V raziskavi družbe Continental odgovora na to vprašanje ni. (mk) / TRŽAŠKA Četrtek, 14. januarja 2016 1 5 SEŽANA - Podjetnika iz Križa sta »preselila« gospodarsko dejavnost še za časa Jugoslavije Natalino in Peter Savi v kraljestvu oken Natalino (levo) in Peter Savi v podjetju v Sežani fotodamj@n Po osamosvojitvi Slovenije in predvsem po padcu meje so številna tržaška podjetja odprla svoje izpostave ali preselila svoje delovanje na slovenska tla. Obstaja pa podjetje, ki je to storilo še za časa Jugoslavije. Oziroma: tik pred njenim koncem. »Bilo je 10. decembra 1990,« se spominja Peter Savi, Križan po rodu, ki s starejšim bratom Natalinom nadaljuje delo -stavbno pohištvo - in delovno poslanstvo očeta Guerrina. Pogovor z bratoma je potekal na sežanskem sedežu podjetja na Cesti za Le-nivec. Poslopje je veliko, delo vse avtomatizirano. Povsem drugačno od tistega izpred nekaj desetletij, ko je bilo treba vse ročno meriti in žagati. Sedaj vse to opravlja kompjuter. Preselitvi iz Križa v Slovenijo so botrovali ... tehnični razlogi. V osemdesetih letih preteklega stoletja je imelo podjetje mnogo klientov iz Slovenije. Prišli so, naročili okna in vrata, Natalino in Peter sta vse pripravila po kosih, ki so jih kupci »prešvercali« v Slovenijo. Nato sta se Kri- SEŽANA - Med uglednimi strankami podjetja Savi Tudi Križaj in Katanec ... Vrata in okna bratov Savi so romala tudi v Švico, Francijo in - pred embargom - tudi v Rusijo Zastekleneli bazen na domu Bojana Križaja s pogledom na obsežni vrt, delo podjetja Savi žana podala na domove klientov in tam, kar na kraju, iz kosov sestavila okna in vrata ter jih montirala. Pa sta si konec osemdesetih let rekla: zakaj ne bi vse proizvajala neposredno v Sloveniji? Obrnila sta se na odvetnika, si priskrbela vse potrebne papirje in dovoljenja ter dobrega pol leta pred rojstvom Slovenije se je v Orleku rodila njuna prva delavnica na slovenskih tleh. Tisto je bil neke vrste ... eksperiment. »Takrat so nam vsi pravili, "ma kaj delate?" "ma ste nori?" "ne bo šlo'. A ni bilo tako,« sta se spominjala brata Savi. Z Orleka se je obrat kmalu preselil v Sežano. Dela je bilo veliko, podjetje je začelo rasti. Ni pa šlo brez težav. Treba je bilo paziti na trg, biti konkurenčni, inovati-vni. Pa tudi na menjavo je bilo treba biti pozorni. Takrat, za časa lire in tolarja, so v Sloveniji plačevali v markah, v šilingih, v dolarjih. Tečaji valut so se dnevno spreminjali, tveganje je bilo veliko, ker si lahko pri menjavi izgubil, kar si bil s trdim delom pridelal. Potem je prišel evro, in vse se je spremenilo. Na bolje, sta ocenila brata Savi. In poti nazaj ni, sta pritrdila. Tudi delo se je spremenilo. Kakovost oken in vrat je sedaj 100-krat večja od tiste izpred dvajsetih let, sta ocenila. Prvi kompjuter, »ogromni« 386 X, so zamenjali drugi, izpopolnjeni stroji, ki omogočajo nove, kvalitetnejše izdelke za zadovoljitev potreb vse bolj zahtevnih klientov. Sedaj proizvaja podjetje inova-tivna PVC okna in vrata. Stavbno pohištvo visokih mehanskih zmogljivosti, ki omogoča energetske prihranke vse do 40 odstotkov. V Križu še vedno deluje podjetje Savi, za italijanski trg, predvsem Veneto in Furlanijo-Julijsko krajino. O letnem prometu brata Savi težko govorita. Zadnji dve leti je bil upad naročil opazen. Prej si dobil naročilo za opremo velikih poslopij, na primer za 50 oken, sedaj so naročila mnogo manjša. Kriza pač. Kateri pa se je podjetje Savi stavilo po robu na edini možni način: »Z investiranjem, kajti, če ne investiraš, te povozijo,« je dolgoletni obstoj podjetja na trgu tolmačil Natalino Savi. Pogovor je trajal slabo urico. Podjetje Savi izdela dvokrilno okno z dvojnim odpiranjem v 110 minutah. Marjan Kemperle TRST - Deželni odbor Bitka za cenejši bencin še ni izgubljena Deželna odbornika za okolje in finance, Sara Vito in Francesco Peroni, sta se včeraj v Trstu sestala s predstavniki zvez naftnih družb Unione petrolifera in Assopetroli, trgovinskih zbornic ter stanovskih organizacij trgovcev Confcommercio in Confe-sercenti, navaja tiskovna agencija Ansa. Skupaj so proučili stališče Evropske komisije, ki od Italije zahteva, naj spremeni predpise, na podlagi katerih kupujejo prebivalci Furlanije - Julijske krajine bencin in nafto po znižani ceni. Namen srečanja je bil določiti skupno in jasno strategijo proti temu stališču. »Nismo izobesili bele zastave. Znižanje cen bencina je pomemben ukrep, ki zadeva prebivalce, deželno gospodarstvo in ohranitev delovnih mest na bencinskih servisih. Z Evropsko unijo se bomo soočili s trdnega in neoporečnega položaja,« je dejala Sara Vito. Peroni je pojasnil, da se z zadevo skupaj ukvarjata deželna urada za finance in energijo. Na včerajšnjem srečanju so se po njegovih besedah vsi sogovorniki obvezali, da se poglobijo v zadevo in poiščejo primerne rešitve za povečanje učinkovitosti sedanjega deželnega sistema. TRST - Bragozzo Poslovil se je kuharski virtuoz Giorgio Nessi V preteklih dneh je umrl Giorgio Nessi, v Piranu rojeni kuharski virtuoz in dolgoletni lastnik priznane restavracije z ribjimi specialitetami Bragozzo na mestnem nabrežju. Novico o smrti je sporočila tržaška zveza gostincev Fipe, ki jo je Nessi vodil deset let, pred tem pa je bil 20 let njen podpredsednik. V svoji dolgi gostinski karieri je prejel nešteto kuharskih nagrad, večkrat pa se je pomeril tudi v mednarodnih kuharskih dvobojih. Za svoje delovanje na gostinskem področju je prejel tudi državno priznanje: vitez za zasluge italijanske republike. Od restavracije Bragozzo, v kateri je stalno odkrival nove recepte, se je poslovil leta 2005, ko se je začel resneje ukvarjati z drugo ljubeznijo - umetnostjo. V reklamni brošuri podjetja Savi je slika zasteklenelega prostora s pogledom na bujni vrt. Na spodnji strani je mogoče uvideti rob bazena. »To smo pa uredili na domu Bojana Križaja,« je sliko pojasnil Peter Savi. Križaja, smučarskega asa? »Prav njega. Pri Tržiču smo mu z vrati in okni ter vsem ostalim uredili dom,« je nadaljeval, in že je prišla na dan zgodba o enem od najbolj prestižnih uspehov podjetja Savi. S Križajem sta prišla brata Savi v stik preko arhitekta iz Ljubljane, ki mu je slovenski slalomist poveril preureditev doma. Prvo srečanje z njim je bilo nenavadno. »Križaj nam je pokazal hišo, ki je bila dvakrat večja od moje, da bi ji namestili okna in vrata,« se je spominjal Peter Savi. »Ogledali smo si jo, se domenili za delo, potem nam je Križaj pojasnil, da je bila tisto hiša za hišnika, in nas popeljal k drugemu poslopju, ki je bilo še trikrat večje od prejšnjega. Tisto je bil njegov dom. V Tržiču ima Križaj ogromno posestvo, dejansko en cel hrib. V načrtu je bila tudi gradnja bazena, ki je bil dejansko na prostem. Mi smo okoli bazena zgradili nekakšno veliko uto s steklom. Ko se Križaju zahoče, se lahko sprehodi po vrtu, ali pa kar smukne na plavanje v bazen s pogledom na travnike in gozd.« Podjetje Savi je imelo med klienti še drugega imenitnega slovenskega športnika, nogometaša in potem trenerja slovenske nogometne reprezentance Srečka Katanca. Tudi njemu je kriško-sežansko podjetje preskrbelo vse stavbno pohištvo. Okna in vrata podjetja Savi so romala v Švico, v Francijo, nekoč tudi v Rusijo. Sedaj ne več. Zaradi embarga, pa tudi sicer je postalo poslovanje z Rusijo v zadnjih letih - zaradi tamkajšnjega položaja - malce »problematično.« »Sedaj je Putin, in z Rusijo se ne dela več!« je zapičil Natalino Savi. Če se o Rusiji tako izrazi Križan, pomeni, da bo res veljalo. (mk) KRAS - Pisanje ljubljanskega Dnevnika Italijanski državljani kažejo vse manj zanimanja za nepremičnine »Pred leti se je na slovenskem Krasu obetala prava invazija predvsem kupcev iz Ljubljane in tujine. Vlagatelji so zato načrtovali velika naselja. Kraševci so začeli biti plat zvona in vrstili so se protesti lokalnega prebivalstva. Tako je vse ostalo le pri načrtih in besedah,« piše Jani Alič v Dnevniku. Pri tem navaja primer načrtovanih gradenj v Tomaju kjer je pred osmimi leti družba Adriaplan nameravala zgraditi 79 samostojnih in vrstnih hiš za skoraj 300 prebivalcev. Načrt je padel v vodo. Pozidati so nameravali štiri hektarje kmetijskega zemljišča, ki je nenadoma postalo zazidljivo. Ogorčeni in enotni, da si tovrstnega razvoja Krasa ne želijo, so se domačini povezali v Civilno iniciativo Kras in sprožili akcijo za preprečitev pozidave. Zasnovano pozidavo so videli kot katastrofo: »Število hiš, ki naj bi jih zgradili, je višje, kot jih ima ves Tomaj. Problem, ki tu nastaja, je, da bo vsaka od teh hiš stala na od 250 do 300 kvadratnih metrih površine, kar je nesprejemljivo celo za Ljubljano,« so opozarjali nasprotniki gradnje. Skrbelo jih je tudi, kdo bodo kupci hiš, saj ne bi hoteli, da bi To-maj postal dvojezično območje, piše Dnevnik. Danes za Kras ni večjega zanimanja kupcev. Pozna se, da so nepremičnine drage in da ljudje nimajo več toliko denarja, kot so ga imeli v preteklosti, je za slovenski časopis dejal Jernej Suša iz nepremičninske agencije Ruj iz Sežane. »Ni ne Italijanov, ne drugih tuj- Stanovanja v Divači, ki so jih gradili za kupce iz Italije arhiv cev, ne Slovencev. Zadnja leta se dogaja, da hiše prodajajo celo Italijani, ki so jih kupili pred desetletjem ali pozneje. Zanimanje Italijanov ostaja na enaki ravni že nekaj let. Drugih tujcev je le za vzorec,« poudarja Suša. 6 Petek, 15. januarja 2016 GORIŠKA / KRIŽ - Zborovska glasba v domači cerkvi Božični koncert Koncert na pobudo župnijske skupnosti in Slomškovega društva Božič v svetu je bil naslov zborovskega koncerta, ki je v nedeljo popestril mašo v cerkvi v Križu. Župnijska skupnost in Slomškovo društvo sta gostila otroški zbor in zbor odraslih ter soliste Mednarodne akademije Križ pri Trstu, ki jo vodi domači glasbenik Alessandro Svab. Kon- Zbor in solisti Mednarodne operne akademije pod taktirko dirigenta Alessandra Svaba foto damj@n certu v cerkvi je sledila družabnost s tradicionalnimi voščili za novo leto. To je bila tudi priložnost za dobrodošlico Mednarodni akademiji, ki se po daljšem premoru vrača v Križ, kjer se je rodila in razvila v priznano glasbeno ter zborovsko ustanovo. Včeraj danes Danes, PETEK, 15. januarja 2016 PAVEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 10.41 in zatone ob 23.23. Jutri, SOBOTA, 16. januarja 2016 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. H Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da je do danes, 15. januarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec na www.sandorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja; OŠ P.Vo-ranc (na šoli Gregorčič v Dolini 210) ob 17. uri v ponedeljek, 18. januarja. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše, na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Devinu 21. januarja, ob 16.00; OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 27. januarja, ob 15.00; SŠ I. Grudna v Nabrežini (na sedežu) 19. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja in predstavitev otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Otroški vrtci: torek, 19. januarja, ob 16.30; osnovne šole: torek, 19. januarja, ob 17.30; nižja srednja šola: ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Vsa srečanja se bodo odvijala na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole, ki bo v četrtek, 20. januarja, od 14. do 17. ure v Gostinskem učnem centru, Ferne-tiči 3 (pred bivšim mejnim prehodom). Obiskovalci bodo spoznali di- ASISTENT PRI KOMERCIALI (m/ž) Smo podjetje, ki se ukvarja z dobavo strojne opreme za obdelavo kovine. Vaše delo bo obsegalo: pisanje tehničnih ponudb, komuniciranje s pooblaščenimi serviserji, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji, telefonska jezikovno tehnična podpora pri odpravljanju zastojev. Od vas pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge splošne smeri, zaželjene izkušnje s strojno opremo, komunikativnost in organizacijske sposobnosti, urejenost in veselje za delo s strankami in v timu, vozniški izpit B kategorije, obvladanje računalniških programov MS Office, aktivno znanje italijanskega jezika, aktivno znanje slovenskega jezika, pasivno znanje hrvaškega jezika. Ponujamo vam: dinamično delo v uspešnem kolektivu, polni delovni čas s 3-mesečnim poskusnim delom, 20% delo na terenu, 80% delo v pisarni, nova znanja._ Vabimo Vas, da nas pokličete za razgovor, ki bo potekal 22.1.2016, na tel. št. 00386 5 764 0416. Kontaktna oseba Mateja Sulič Ob prejemu srebrne plakete za kulturne dejavnosti Javnega sklada Republike Slovenije čestita glasbeniku, zborovodji, dirigentu, odborniku Janku Banu Glasbena matica Draga Vesna in Jordan, v dobrem in slabem sta 60 let uspešno prehodila, 'kar tako naprej!' so naše želje in voščila! Vsi, ki vaju imamo radi ¿j Čestitke daktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, ogledali si bodo učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v srednjo šolo S. Gregorčiča v četrtek, 21. januarja, ob 17.00 na sedežu šole v Dolini 210. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Fin-žgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinskega na Katinari, Ul. Marc-hesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Panger-ca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: OV Pika Nogavička (Dolina 200) v torek, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Kekec-Bo-ljunec (Boljunec 473) v torek, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica (Ri-cmanje 144) v sredo, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica (Ul. D'An-nunzio 62 - Milje) v ponedeljek, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4, dan odprtih vrat pa bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 12. ure. Dobrodošla SOPHIA! Mamici Irini, očku Martinu in mali Juliji iskreno čestitata Kristina in Martina. Evan in Aron pošiljata NO-NOTOMA BIS 60 poljubčkov in si želita še mnogo veselih trenutkov v njuni družbi. Danes bo ugasnil 2 svečki naš veseli DIRENDAJČEK Vse najboljše in vse najlepše mu iz srca voščijo mama, tata, Mateja in vsi, ki ga imajo radi. S Izleti OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Urnik odhoda avtobusa: Pesek 11.00, Bazovica 11.10, Opčine 11.20, Sesljan 11.40, Nabrežina 11.45, Sv. Križ 11.50, Prosek 12.00. Povratek najkasneje ob 20. uri na Proseku. Prijave do danes, 15. januarja, na tel. št. 347-9322123 ali 340-1395070. [I] Lekarne Do nedelje, 17. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. delUstria 33 - 040 638454, Trg Giot-ti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim te- lefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Gioberti 8 - 040 54393. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019 Loterija 14. januarja 2016 Bari 11 15 12 8 75 Cagliari 59 18 26 25 48 Firence 2 51 8 63 80 Genova 34 35 61 53 46 Milan 76 84 23 49 38 Neapelj 41 44 48 34 85 Palermo 65 31 74 10 48 Rim 25 46 71 75 50 Turin 46 86 84 88 62 Benetke 19 61 35 73 54 Nazionale 77 37 39 57 43 Super Enalotto št. 6 5 8 17 41 46 87jolly 30 Nagradni sklad 38.027.985,85 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 19.782,30 € 729 dobitnikov s 4 točkami 273,25 € 28.371 dobitnikov s 3 točkami 13,99 € Superstar 57 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 27.325,00 € 104 dobitnikov s 3 točkami 1.399,00 € 1.760 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.425dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.402 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Četrtek, 14. januarja 2016 1 7 'akntin Vodnik sfovensÇp ÇjiCtumo društvo v