Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XV., štev. 75 LJubljana, petek 30. marca 1934 Cena t- Din ^^/iovuisivo. ujuoijana tLnailjeva olica 5. — 1'eleton SL $122, 3123, 3124. 3125. 3126. aseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova al 3. — Tel 3492, 24y2. r-oaruzmca Maribor: Gosposka ulica 9L 11. — releton St 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica 8t 2. — Teleton št 190. rtačunJ pri pošt ^ek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wlpn 5t 105 241 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva olica B. TeletOD 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 releton St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Po proračunski razpravi Kdor je zasledoval parlamentarna poročila. je moral priznati, da je bila letošnja proračunska razprava na lepi višini ne le po izrednem zanimanju narodnih predstavnikov za državno upravo in gospodarstvo, nego še posebno po kvaliteti in stvarnosti njihovih izvajanj. To velja v enaki meri za skupščino kakor za senat, med katerima je opažati razliko skoro le v temperamentu govorov. Neka posebna značilnost proračunske debate je bila iskrenost, s katero se je izvajala stvarna kritika v vrstah vladne večine. Reči se sme, da je ravno po govornikih večine iznešeno gradivo lahko dragocena podlaga za marsikatero potrebno izboljšanje in odpravo ne-dostatkov. Ta pozitivni način obravnavanja naših potreb in želja je gotovo bolj umesten kakor če bi se prepustila vsa kritika opoziciji in njenemu nesati-vizmu. Narodni zastopniki so dokazali, da še ne pomeni nezaupanja ali celo oviranja javnega dela, ako slepo ne prikimavajo. Še bolj zgrešeno pa bi bilo, če bi kdo kot nedoslednost označeval dejstvo, da so glasovali za proračun tudi govorniki, ki so navajali prav tehtne in ostre pritožbe. Pravo zaupanje se kaže baš v veri, da želje in pritožbe niso bile govorjene gluhim ušesom, marveč da bodo upoštevane, v kolikor so izvršljive. Vsi vemo, da potreb ni malo in da je mnogo dobro fundiranih želj, ki bodo morale ostati začasno še neizpolnjene, ker težki časi ne dovoljujejo višjih proračunskih številk in s tem višje obremenitve davčnih zavezancev. Stednia bo še dolgo prvi in glavni imperativ državnega gospodarstva. Prav gotovo pa mora imeti tudi štednja svoie meje, zlasti tam, kjer bi njeno rigorozno izvajanje rodilo baš nasproten efekt, kakor je nameravan: namesto prihranka izgubo, mesto koristi škcdo. So zadeve, ki so naravnost neodložljive. Naj navedemo le en primer med mnogimi. Potreba osnovnega šolstva so danes skrčene skoro že pod znosljiv minimum. Vlada ie pravilno razumela, da je število razredov ali celo celih šol brez učnih moči previsoko, da se ne bi moralo smatrati kot skeleča rana. ki se bo dala ozdraviti tem težje, čim dalje bo nenormalno stanje trajalo. Z zadoščenjem moramo že zabeležiti, da je tudi vlada to v polni meri uvaževala in da bo. kakor je razvidno iz našega včerajšnjega poročila o sklepih vlade, to nevzdržno stanje kmalu odpravljeno. Navedli smo tu primer, ki zadeva vso državo. Naravno pa je, da nas posebno zanimajo zadeve, ki se tičejo naše ožje domovine, dravske banovine. In tu _ moramo biti našim poslancem hvaležni, da so razgrnili v proračunski razpravi, kar nas teži in česar nam je treba. Lahko pa rečemo, da je bilo v njihovih izvajanjih le malo čisto lokalnih želja. Skoro vse, česar so se v svojih govorih dotaknili, ima svojo važnost tudi za celo državo, akoravno se krajevno nanaša v prvi vrsti na ozemlje naše banovine ali celo le na nekatere sreze. Tu so pred vsem potrebe naše narodne in državne meie, ki so se tokrat obravnavale s hvalevredno vestnostjo naših narodnih zastopnikov. Samo ob sebi je umevno, da tu ne gre za interese treh ali štirih severnih srezov, nego da je prizadeta v vseh ozirih vsa država, njen prestiž in tudi njena obramba. Sistematično nakupovanje obmejnih zemljišč po inozemcih mora vzbujati težke skrbi vsakega patriota in ne moremo si misliti, da bi klic po obrambi in po reviziji že izvršene tuje inva-zije ostal neopažen ali neuvaževan. Stanje obmejnega prometnega omrežja je ravno tako kakor prehud birokrati-zem lahko vir nerazpoloženja, ki je^ ob državni meji najmanj znosljivo. Nevšeč-no stanje obmejnih javnih zgradb ne povišuje našega ugleda pred inozemstvom pa tudi ni posebna opora nacionalnemu ponosu in samozavesti v domačem prebivalstvu. Nezadovoljnost zaradi še vedno zadrževanih, že davno dospelih odškodnin izza časa obmejnih bojev je v nacionalnem pogledu večja škoda kakor bi bila finančna žrtev za izpolnitev obstoječih obveznosti. Ce smo se osnovnošolskega programa že v splošnem dotaknili, smemo še podčrtati, da je v obmejnem pasu neokrnjena in neovirana nacionalna vzgoja v še večji meri potrebna in važna. Pa tudi gospodarske in prometne želje naše banovine niso samo regionalnega značaja. To velja zlasti o železniških zvezah, ki so v načelu že davno odobrene. V poglavju prometnega ministrstva je' osredotočila glavno pozornost diskusija o pogodbah za zgradbo novih železnic. Nas je ob tej priliki po pravici nemilo dirnilo. da v kompleksu teh pogodb prog Kočevje-Vrbovsko in Sev-nica-št Janž sploh ni bilo. Med drugimi javnimi deli smemo pač z zadoščenjem pozdravljati razumevanje nujnosti rečnih regulacij, nadejamo se pa, da bomo s časom tudi za svoje cestne potrebe znali vzbuditi zanimanje merodaj- ZBLIŽAN JE FRANCIJE IN ANGLIJE V VPRAŠANJU RAZOROŽITVE Anglija priznava načelo varnosti za zapadno Evropo, Francija pa zahteva to tudi za vzhodno Evropo Pariz, 29. marca. r. Diplomatski razgovori med Francijo in Anglijo so v zvezi z izmenjavo not med velesilami na eni strani ter Nemčijo na drugi strani razčistili razna vprašanja razorožitve že tako daleč, da so se začeli razgovori o sklicanju razorožitvene konference. Po angleškem predlogu naj bi se 10. aprila sestalo predsedmštvo konference, da o tem razpravlja in sklepa. Francoska vlada je izrazila željo, naj bi se sestanek vršil nekoliko pozneje, ker želi u priliki potovanja zunanjega ministra Barthouja v Prago in Varšavo razčistiti še nekatera vprašanja s Poljsko in Malo antanto. Kot glavni rezultat dosedanjih diplomatskih pogajanj se smatra dejstvo, da je prišlo do znatnega zbiižania med Francijo m Angino, zlasti v Dogledu definiciie napadalca in jamstev za varnost odnosno sankcij za kršitev sklenjene razorožitvene konvencije. Anglija je zlasti v pogledu francoskih zahtev po jamstvu varnosti pokazala mnogo dobre volje, ni pa se sporazuma glede tehnične razorozitve. Franc;ja zavzema stališče, da bi bila jamstva, ki jih je pripravljena prevzeti Anglija, dovoljna samo tedaj, če more Francija obdržati svoje sedanje oborožitveno stanje. V teku zadnjih dni so tudi v tem pogledu razgovori zelo napredovali in se zdi, da bo prišlo do sporazuma. Angleška vlada je v svojem odgovoru na poslednjo francosko noto dala zelo po voljen odgovor, zahtevala pa je še nekatera pojasnna, ki jih je iranc. poslanik v Londonu puaal snoči zunanjemu ministru Simonu. Anglija je hotela predvsem pojasnila gie-de tega, ali smatra Francija, da obstojata dve vrsti jamstev za varnost, izmed katerih bi prva določala splošne razorožitvene konvencije, druga pa sankcije proti morebitnemu napadalcu. Prav tako želi angieška viaaa pojasnila, kateri vrsti jamstev pripisuje rran-cija večjo važnost. Naposled je zahtevala angleška vlada izjavo irancoske vlade, ali bi pristala na sistem regionalnih jamstev, ki bi mogla nadomestiti splošno konvencijo o jamstvu za varnost. Obenem je angleška vlada sporočila, da je voljna prevzeti obveznosti glede gospodarskih in tudi yoia-ških sankcij proti kršiteljem sklenjene razorožitvene konvencije, to pa ie zapadno Evropo, dočim zahteva Francija enake obveznosti tud.i za vzhodno Evropo, tako da bi bile v vsakem notnem zavarovane tudi poljske^ m češkoslovaške meje. O tem se vrše sed^ diplomatski razgovori med Londonom in Parizom. _ . . Pozornost je vzbudila včerajSn* intervencija Italije v Londonu kjer e italijanski poslanik Grand. obvest zunanjega ministra Simona, da je Italija spričo napredujočega sporazuma pn-oraviiena oodpirati vsako angleško po- budo, ako se bodo pri tem primerno upoštevale tudi zahteve Italije, ki pa se v marsičem razlikujejo od francoskega stališča. Simon ie Grandiju sporočil, da bo Italija točno obveščena o doseženem sporazumu med Francijo in Anglijo in bo potem imela priliko, da se temu sporazumu pridruži. Sestanek predsedstva razorožitvene konference London, 29. marca. d. Zunanji minister Simon in predsednik razorožitvene konference Henderson sta v svojem včerajšnjem razgovoru ugotovila, da ni nobenega povoda za izpremembo dogovora o sklicanju predsedništva razorožitvene konference. Seja predsedništva razorožitvene konference se bo torej vršila, kakor je bilo prvotno določano. 10. aprila. Velika aktivnost v Londonu London. 29 marca k. Sinoči sta se vršili zaporedoma dve seji ministrskega sveta, ki se je intenzivno bavil z razorožitvenim problemom. Tudi v Foreign Officeu se le opazila velika aktivnost V zadnjih dneh se je vršilo več sestankov med angleškim državn-m podtajnikom Vansittartom ln italijanskim poslanikom v Londonu Gran-dijem ter predsednikom razorožitvene konference Hendersonom. ki jim ie deloma prisostvoval tudi minister Eden. V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da so se vsi ti sestanki in seje nanašali predvsem na francoske zahteve glede mednarodnih jamstev, brez katerih Francija ne bi mogla pristati na najnovejše razorožitvene načrte. Včeraj sta se zunanji minister Simon in angleški poslanik v Parizu ponovno sestala ter podrobno razpravljala o francoskih zahtevah. »News Chronicle« pravi, da kaže angleška vlada pripravljenost pristati na jamstveni sistem v smislu francoskih zahtev, ki naj bi se ustvaril s posebnimi pogodbami med velesilam^ zapadne Evrope To bi pomenilo za Veliko Britanijo sicer novo mednarodno breme, ker bi morala nastopiti z drugimi evropskimi velesilami z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti katerikoli sili, ki bi ogražala miT ali povečala svoje oborožene sile ali kakorkoli drugače kršila določbe razorožitvene kon vencije. Taka konvencija bi se sklenila tudi brez Japonske. Sicer se pa nasproti pogodbenim državam ne bi dopustili nikaki drugi bloki. »Daily Herald« pa poroča, da je francoski poslanik predložil včeraj ministru Simonu naslednje konkretne zahteve: 1. Jamstvo, da bo Anglija skupno z drugimi silami v svrho izpolnjevanja določb razorožitvene konvencije zastavila vse svoje politične gospodarske in vojaške sile in sicer v vsakem primeru, ko bi katera lrmed prizadetih držav kršila te določbe. 2. Posebna jamstva v korist Francije in drugih sil za primer, kakršnegakoli napada po kaki tretji državi. Ce bi angleška vlada zavrnila francoske zahteve, bi padla vsa odgovornost zaradi propasti razorožitvene konference na Anglijo. Če pa angleška vlada pristane na francoske zahteve, bo podpisana konvencija, ki bo Franciji zagotovila znatno vojaško premoč napram Nemčiji, poleg tega pa še angleško obveznost, da bo Velika Britanija podprla Francijo m njene zaveznike v primeru vojne, kar je ze od leta 1920. edina svrha vse francoske zunanje politike. Seja francoske vlade Pariz, 29. marca AA. Na današnji »eji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom Lebruna, predsednika francoske republike, je zunanji minister Barthou poročal o vsebini britanske note o varnosti ln razorožitvi. Dolllttss v škripcih Odpor deželnih glavarjev proti uveljavljenjui nove avstrijske ustave brez odobritve parlamenta črte. V tem primeru bi bila večina odvisna od velenemcev in Lantfbu-^a. ki itak nista Dunaj, 29 marca r. Včerajšnja posvetovanja vlade z deželnimi glavarji glede uve-ljavljenja nove ustave so dovedla do presenetljivih rezultatov. Proti pričakovanju so deželni glavarji odklonili predlog kance-larja dr. Dollfussa, da bi s svojim pristan-kom legalizirali novo ustavo in omogočili njeno uveljavljenje brez parlamenta. Nasprotno je bil sprožen predlog, naj se sestane okrnjeni parlament k izrednemu zasedanju, na katerem naj da vladi potrebna pooblastila, tako, da se bo vsaj na zunaj varoval ugled legalne ustavne reforme. Predlagano je bilo, naj se skliče parlament sredi aprila k Izrednemu zasedanju, na katerem naj vlada predloži parlamentu poob-lastilni zakon, ki ji bo omogočal, da uveljavi novo ustavo in Izda potrebne Izvršilne zakone, ne da bi parlament sam podrobneje razpravljal o ustavi sami. Vlado je ta predlog silno presenetil ta še ni zavzela svojega stališča, pač pa so se v teku današnjega dne sestala vodstva krščansko-socialne in velenemške stranke ter Landbunda, ki so razpravljala o položaju. Njihovo stališče doslej še ni bilo objavljeno, doznava pa se, da so naziranja dokaj različna, in v vladnih krogih se pojavlja bojazen, da bi moglo izredno zasedanje parlamenta prevreči vse vladne na- nosebno navdušena nad klerikalizaCijo Av atrije. če odrečeta ti dve skupini svoje glasove, bi doživela vlada v parlamentu skrajno neprijeten poraz ln ^legalnost nove ustave bi prišla še mnogo bolj do tz raza. Vladne načrte lahko onemogočijo landbundovci in velenemci že samo s tem, da izostanejo od seje. Z razpustom socia no-demokratske stranke vlada v tem primeru ne bi imela niti predpisane nadpo-lovične večine prisotnih poslancev, ki je za sprejetje ustavotvornih zakonov strogo predpisana. Zaradi tega se skuša vlada na vsak način Izogniti sklicanju f™J«"e9a parlamenta In bo skušala z drugimi konce-silami pridobiti iprlstanek deželnih glavarjev. Toliko pa je že gotovo, da Je prvotni načrt vlade, ki je hotela ie za Vel ko noč proglasiti novo ustavo, padel sedaj v vodo. Dunaj, 29. marca. AA. Doznavajo. da določa novi načrt avstrijske S™ ce- sarskega dvoglavega orla (grb nekdanjega rimsko-nemškege cesarstva) z manjšimi iz-premembami. Namestu ščita na nekdanjem cesarskem orlu bo rdeče-belo-rdeči sat dosedanjega grba avstrijske republike. Morilci Princea prijeti 9 Aretacija treh tovarišev Staviskega, ki so da so umorili preiskovalnega sodnika Princea aretacij so oblasti pozvale v Pariz preiskovalnega sodnika iz Dijona, kjer vodi preiskavo zaradi Princevega umora. Pariz, 29. marca n. V preiskavi zaradi umora preiskovalnega sodnika Princea je nastopil odločilen preobrat. Policija je davi aretirala štiri osumljence, tri v Parizu, enega pa v Marseilleu čeprav policijske oblasti za nobeno ceno nočejo izdati njihovih imen in drugih podrobnosti, zatrjujejo listi, da so to dejansko Princeovi morilci. Dva sta Italijana, tretji pa je iz Monaca. živel je z imenom baron bultac v nekem pariškem hotelu zelo razvratno Star je 44 let in je osumljen, da je P<> telefonu zvabil Princea v Dijon. Ostala dva aretiranca sta policiji dobro znana in sta bila že večkrat kaznovana. Zaradi teb nih Činiteljev in jih pred vsem prepričati, da naša zasavska cesta ni niti regionalna, niti lokalna, temveč v prvi vrsti pomembna državna zadeva. Dalo bi se povedati tudi mnogo omembe vrednega, kar so iznesli naši poslanci in senatorji o praksi davčne uprave, o kreditni politik: Narodne banke itd. Toda daleč bi prekoračili okvir novinarskega članka, ako bi hoteli le približno izčrpati ves material, ki je bil zbran m predložen na najkompetentnejšem mestu: v Narodni skupščini in senatu. Hoteli pa smo zabeležiti vsaj nekaj vtisov iz naše skupščinske debate, da izrazimo zasluženo priznanje narodnim zastopnikom in da podčrtamo važnost dela, ki ga z vnemo in vestnostjo opravljajo. Naš narod zna njihovo prizadevanje ceniti in se dobro zaveda, da je bil na pravi poti ko je poveril svoje zaupanje njim in Jugoslovenski nacionalni stranki, katere • mandatar ji so. Pariz 29 marca w. člana družbe Stavi-skega, Dusats in Carbonne. sta bila aretirana takoj po zaslišanju na pariški policiji ki je trajalo vso noč. Obenem je Ml v Marseillu aretiran booekmaker Spinto četrta priča lastnik garaže Muller je bH ob 3.30 zjutraj izpuščen na svobodo, ko je dal policiji informacije o avtomobilu, ki je bil last Dusatsa. in sicer v noči. ko je bil Prince umorjen. Aretirancl bodo obtoženi zaradi roparskega umora ali pa zaradi soudeležbe pri tem zločinu čeprav so obla sti napram listom zelo rezervirane, se mo re sklepati, da so našli morilce sodnika Princea. Reforma francoske ustave Pariz. 29. marca d Odbor, ki mu je poverjena reforma ustave je ^čerai popoldne sklenil predložiti parlamentu predlog po katerem naj bi dobil predsednik repub like pravico, da bi lahko razpustil poslan sko zbornico na zahtevo ministrskega pred^ sednika ne da bi prej zahteval pristanek senata Ta predlog predstavlja prvi ukrep ki se zahteva za obnovo stabilnosti vlade ^o^alisanie vzhn^ rtakta o Rohm v Jugoslaviji Nemški minister se bo sestal v Dubrovniku z ško delegacijo za trgovinska pogajanja nests- Beozrad. 29. marca. p. Po vesteh iz Mo-nakovega. je minister in vode ae tedaj izjavil, da bo v bodoče ves svoj prosti čas prebil v Jugoslaviji Ln jo bo ob i»r« priliki zope-t posetil. Dogodki ki so se medtem odigrali v Nemčiji, mu niso dopuščan, da bi prej izpolnil dano obljubo, in zato »e 1 porabil letošnje velikonočne počitnice za poset jugoslovenskega Jadrana, ki se mu bo gotovo tako prikupil, da bo vedno znova rad prihitel na našo Ispo dalmatinsko obalo. Split, 29. marca AA. Oh 10. dopoldne sta prispeli v Split jugoslovenska ln nemška delegacija za trgovinske razgovore med obema državama. Na postaji »o J« sprejeli načelnik mesta inž. Kargotič predsednik trgovske zbornice narodni poslanec DubokoviC z člani zbornice, zastopniki nemškega konzulata, nemška kolonija ter mnogo prebivalstva. Dopoldne »o si delegati ogledali mesto. Po obedu, ki gA je priredila naša delegacija, so delegati napravili izlet v Solin in Trogir, odkoder sc se ob 17. vrnili. Zvečer je splitska tr-govska zbornica priredila delegatom nft čast večerjo. Jutri ob 10. dopoldne »e delegati odpeljejo v Dubrovnik. Francija in srednja Evropa Evropi Riga 29 marca d Ruska vlada je nred lagala Poljski Finski n Baltiškim državam podalranje pogodbe o nenapadanju kate re veljavnost bo potekla prihndnie leto Letonska ie že pristala na ponudbo pa tu di Poljska Finska Estonska in Litva so sprejele ruski predlog. Pariz, 29. marca r. Zunanje ministrstvo spremlja z največjo pozornostjo razvoj političnih odnošajev na Balkanu. S prav posebnim zanimanjem in pozornostjo sta bila v političnih in diplomatskih krogih sprejeta ekspozeja češkoslovaškega in ju goslovenskega zunanjega ministra, ki sta dokaj jasno ta nedvoumno očrtala stališče držav Male antante do aktualnih mednarodnih problemov, posebno do podunavskega problema v zvezi z rimskimi dogovori med Italijo. Avstrijo in Madžarsko. Zunanje ministrstvo je sedaj pozvalo beograj skega poslanika g. Naggyara na referat in bo na podlagi njegovih informacij izdalo nadaljnja navodila Istemu cilju bo služilo tudi potovanje zunanjega ministra Barthouja v Varšavo in Prago, kjer bo govora predvsem o ureditvi odnošajev do Nemčije ter o razorožitvenem problemu. Rim, 29. marca d Francoski poslanik de Chambrun je izjavil novinarjem, da je najvažnejši cilj Francije zbližanje z Italijo in ohranitev zvez v srednji Evropi Kar se tiče Podunavja, si prizadeva franco ska diplomacija, da bi zagotovila neodvis nost Avstrije ta omogočila sodelovanje Male antante pri obnovi srednje Evrope Francija bi pri tem rada pridobila svoje zaveznike za zaključitev bilateralnih pogodb zlasti z Avstrijo ta Madžarsko Upa mo. da je dejal Ctaamtruu da se bodo do asno pokazalo, da politika Gombosa razdira gospodarsko celoto Podunavja in da italijansko-madžarsko prijateljstvo nima nikakih gospodarskih temeljev. Lani so države Male antante izvozile iz Madžarske skupno za 75.8 naklonov pengov blaga. Češkoslovaška in Ru-munija sta obe večji izvoznik nego Italija; izvoz slednje znaša le 7.4%, medtem ko sta prvi dve udeleženi na celokupnem madžarskem izvozu z 10.9%, odnosno 7.7 odstotka. Edino Jugoslavija izvozi iz Madžarske manj nego Italija, toda razlika je malenkostna in znaša samo 1.2 odstotka celokupnega madžarskega izvoza. Ako bi se tedaj Gombos v zameno za par revizrio-nističnih fraz odpovedal gospodarskemu sodelovanju z Malo antanta, bi morala Italija štirikrat povečati svoj uvoz iz Madžarske, da bi nadoknadila izpadel izvoza držav Male antante. Da je to Izključeno, je na dlani, ker bi morali v Rimu v korist Madžarom opustiti dosedanje uspešne »žitne bitke« in popolnoma izpodrezati razvoj svojega poljedelstva. Prijateljstvo Italije doslej za madžarsko gospodarstvo ni nikoli imelo bogve kakega pomena, šele zadnje čase je italijanski izvoz 'iz Madžarske nekoliko prekoračili uvoz italijanskega blaga na Madžarsko. Trgovinska in gospodarska pogajanja med Rimom in Pešto se že leta in leta vodijo med pretiranimi madžarskimi nada-mi. Tako so Madžari lani računali, da bo Italija pri njih kupila poldrugi milijon me-tersk.h stotov pšenice, v resnici pa so prodali v Italijo le tretjino te količine. Izvoz madžarske živine v Italijo, je bil še leta 1930. med vsemi drugimi državami na trinajstem mestu in šele lani so se prilike toliko zboljšale, da stoji Madžarska v tem pogledu na dvanajstem mestu. Kakor vse kaže, tudi udeležba Madžarov na vele-sejmu v Bariju in Milanu ne pomaga mno-»o, in madžarsko-italijanska trgovska zbornica v Milanu takisto ni mogla izpremeniti •temeljnega stanja. Madžarska politika in madžarsko gospodarstvo težita tedaj v dve diametralno nasprotni strani in ni dvoma, da mora s časom zmagati gospodarski interes, kajti samo od rimskih obljub tudi Madžari ne bodo mogli dolgo živeti. V še večjo zagato so Madžare ipraviM rimski protokoli glede Nemčije, ki je drugi največji odjemalec Madžarske. Njen uvoz iz Madžarske je znašai i. 1933. 61.5 milijonov ptMigov in ie tvoril 19.b odstotka vsega madžarskega izvoza. Preden so šli Madžari v Rim, so jim iz Berlina nam gnili, da Jc N-einčija pripravljena, da še poveča svoj izvoz iz Madžarske, toda G5mbos je bil gluh za ugodno ponudbo, ker je vsa Madžarska zahtevala prijateljstva z Italijo, prepričana. da pomeni rimski sestanek začetek revizije. Posebni značaj nemškega režima dopušča domnevo, da se lahko vsa Nemčija na povelje ene osebe odvrne od madžarskega blaga, kar v državah Male antante v istem obsegu ni takoj izvedljivo. Ako se ta domneva uresniči, nastane veliko vprašanje, kako bo rimska vlada nadomestila svojemu madžarskemu prijatelju nemški izpadek. Če pa računamo, da vzame Mala antanta od Madžarske sama 24.2 odstotka vsega madžarskega izvoza in prištejemo sem še nemški delež 19.6%, potem vidimo, da tvoril« te štiri države proti katerim je bil v prvi vrsti naperjen rimski sestanek točno 43.8% vsega izvoza iz Madžarske. Italija ibi morala svojo postavko 7.4% skoro pošestoriti, da bi nadomestila škodo, ki hi jo utrpelo madžarsko gospodarstvo, a*ko bi omenjene štiri države pokazale Madžarski v gospodarskem pogledu isto mero sovražnosti. kakor jo je napram njim pokazala Pešta, ko je poslala v Rim Gombosa sklepat politični blok Italija-Avstrija-Mad-žarska. Številke so neizprosne hi niti v Rimu niti v Budimpešti ne morejo preslišati njih odločnega govora. Tudi Gčmbosu mora biti jasno, da Rim in Dunaj ne moreta preklicati dosedanjih svojih trgovskih stikov samo zato, da pomagata madžarskemu gospodarstvu ln obdržita Pešto v svojem taboru. Obe državi imata namreč dovoli interesov v državah Male antante, ki jih brez lastne škode ne moreta opustiti. Po dosedanjih poročilih se morajo rimska pogajanja zaključiti do 15. maja in Madžarska bo zahtevala od Italije in Avstrije, da se zavežeta pokriti svojo potrebo 5>o uvoženi pšenici več ko za eno tretjino iz madžarskih zalog. Trgovski krogi na Madžarskem pa že danes opozarjajo na nemoi-nost takih žrtev s strani Dunaja in Rima. Zaradi teh negotovosti »o Madžari v silnih skrbeh, kam s svojo letošnjo žetvijo, ako se Nemčija in Mala antanta odrečeta madžarskemu uvozu. Nade, da bo blok treh držav s 60 milijoni prebivalcev popolnoma absorbiral madžarski izvoz in da bo služil izključno v pomoč madžarskemu gospodarstvu, so šle temeljito po vodi in Madžari pričakujejo v zelo pesimističnem razpoloženju konkretmh zaključkov dogovora z ■ Italijo in Avstrijo. Vzeto Vam bo vse veselje potovanja, če na Istem trpite vsled kašlja. Kašelj in bronhijalni katar lahko in hitro zdravite z uporabo KRESIVALA. KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj aemo Din 32-- po steklenici. t.. .rjcsf a. k l>r\ o«« m. Of« p » w mn •> a. K m Deljene uradne ure v državnih uradih Beograd, 29. marca p. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da bo počenši od 1. aprila delovni čas v vseh državnih uradih in ustanovah ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Zlonamerno vznemirjanje rudarjev Rudarska deputadja h Trbovet] r lezniško upravo ln rudniki • Beograd, 29. marca v. Delegacija trboveljskega delavstva je prispela semkaj, da intervenira v zadevi očuv&nja železniškega odjema premoga za trboveljske rudnike in eventuelno povišanje kvote. Delegacija je med drugim posetila tudi ministra dr. Kramerja, kateremu je Izrekla zahvalo celokupnega rudarskega delavstva za njegove napore, da zagotovi trboveljskim delavcem delo ln kruh, ter ga Je prosila, da tudi v bodoče posveti vso svojo pozornost težkemu trboveljskemu problemu. Delegati so ministra dr. Kramerja obvestili tudi o govoricah, ki se z očlvldno zlonamerne strani širijo med delavstvom, da Beogradu — Pogajanja med že-— Odjem premoga v aprilu železniška uprava v aprilu sploh n« bo ničesar naročila. (Današnji »Slovenec« objavlja te govorice kot potrjeno informacijo pod naslovom »železnica odpovedala odjem premoga!« Op. ured.) Minister dr. Kramer je r prisotnosti delegacije takoj stopil v jvezo s prometnim ministrom g. inž. Radi-vojevlčem, ki je kategorično Izjavil, da so te govorice zlonamerne izmišljotine. Pogajanja o odjemu premoga za prihodnje proračunsko leto Se niso zaključena. Železniška uprava zahteva nadaljnje znižanje cen premoga. Rudarska podjetja, državna in privatna, se temu upirajo. Za mesec aprilo bo veljal torej verjetno dosedanji kontingent kot provizorij. Sodba v tihotapskem procesa Razprava je trajala včeraj še ves popoldan in se je končala z obsoa.,n vseh treh obtožencev Staro in mlado PIJE RADO dvojno sladno kavo ZaSčitna znamka Proračun sankcioniran Beograd, 29 marca. r. Nj. Vel. kralj je včeraj sankcionira! državni proračun s fi-načnim zakonom za 1. 1934-35, kakor ga je sprejelo in odobrilo Narodno predstavništvo. Proračun in finančni zakon bosta objavljena v prihodnji številki »Službenih Novin« ter stopita s 1. aprilom v veljavo. Balkanska konferenca Beograd, 29. marca. AA. Ob koncu meseca bo zasedala v Atenah balkanska konferenca. V naši delegaciji bodo bivši minister dr. Jovanovič, zdravnik dr. 2ika Markovič. univ. prof. dr. Ksenofon Saho-vič in tajnik skupine Toma Mnadič, referent zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Naša delegacija je odpotovala v Atene nocoj. Korupcijska afera v Banialuki Banjaluka, 29 marca. n. Policijski organi so aretirali šefa agrarnega oddelka banske uprave Ivana Nikoliča. Vrbaska banska uprava je objavila o tem komunike. ki pravi med drugim: Na predlog državnega tožilca v Banialuki je preiskovalni sodnik odredil aretaciio osumljenega šefa agrarno-pravnega odseka banske uprave Ivana Nikoliča, da uvede proti njemu preiskavo zaradi zločina po § 384. Zločin je zakrivil 1. 1931., ko je v službi zahteval 50.000. sprejel pa 35 000 Din v gotovini od Sejfulaha Begoviča iz Dervente. da je pospešil ureditev njegove in agrarne zadeve njegovih bratov, tako da je prišlo do likvidacije pri mestni kontroli. Sprejel je denar za delo, ki bi ga moral izvršiti že po svoji službeni dolžnosti. Aretirani Ivan Ni-količ se je pritožil pri apeiacijskem sodišču proti uvedeni preiskavi. Sarajevo. 29 marca n Zaradi agrarne atere so odpotovali danes v Han Pijesak državni tožilec dr. Najšul, preiskovalni sodnik dr Polanič in sodnik Starovič, da doženejo na licu mesta nepravilnosti, ki so bile izvršene pri oceni zemljišča poslanca Huseina Kadiča. Odvetnik dr. Zečevič, ki je bil aretiran povodom odkritja te afere, je vložil prošnjo na okrožno sodišče, naj oa iznu«te iz zaporov proti kavciji 100 000 Din Okrožno sodišče je zahtevalo kavcijo 850.000 Din. Zadoščenje obsojenemu novinarju Zagreb, 29. marca. n. Kakor znano, je trgovec s premogom Griinwald tožil novinarja Malinarja zaradi klevete. Malinar je bil obsojen na mesec dni zapora, zahteval pa je revizijo procesa. Sedaj bi se morala vršiti druga razprava, pa je tožitelj Griin-wald odnehal, češ, da nima interesa, da bi ponovno prišlo do sodne razprave. Obsodbe zaradi prepovedanih letakov Oospič, 29. marca n. Dopoldne so bili na tukajšnjem okrožnem sodišču obsojeni zaradi razširjevanja prepovedanih letakov: Nikola Murkovič na 2 leti ječe in 360 Din globe, Ante Vlajnič na leto in 8 mesecev ječe in 1200 Din globe, Miljutin Došen na leto dni ječe in 480 Din globe, dr. Fran Binički, Mile Vučkovič in Ivan Markovič na 10-mesečni zapor in po 480 Din globe, Matezalovič in Nikola Kolačevič na 8-me-sečni zapor in na 600 Din globe, kanonik Nikola Polič in Nada Kolačevič na 6 mesecev zapora in SOO Din globe ter Ante, Andro in Mato Brkljačič ter Josip in Nikola Matijevič na 5 mesecev zapora ln 120 Din globe. Ivan Murkovič. ki 1e bil državni uslužbenec, je odpuščen iz državne službe. Inž. Milan Rosandič je bil oproščen. Vsi obsojenci so vložili priziv. Iz gozdarske službe Beograd, 29. marca p. Premeščena sta nižja gozdarja Miroslav 2amp iz Novega mesta v Metliko ln Alojzij Kovač iz Celja v Gornji grad. Prepovedana Usta Beograd. 20. marca. AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažati in širiti v naši državi periodični list >Die Komrnenden«. ki izhaja v Berlinu, in časopis >Arehivo storico per la Dalmaziac. ki izhaja v Zadru. Jaroslav Kvapil v Zagrebu ZagTeb, 29. marca n. V Zagreb je prispel dramaturg češkega gledališča v Pragi Jaroslav Kvapil. OdgodStev angleškega parlamenta London. 29. marca. AA. Parlament ia odšel na velikonočne počitnice in ee bo sestal šele 9. aprila. SLAPO Glasnik JNS o naknadnih občinskih volitvah Beograd, 29. marca. v. »Glasnik«, službeno glasilo JNS, objavlja v svoji današnji številki daljši članek o naknadnih občinskih volitvah v dravski banovini. Med drugim pravi: Po sijajni zmagi jugoslovenske ideje pri občinskih volitvah v dravski banovini dne 15. oktobra 1933 ni preostalo voditeljem punktašev nič drugega, kakor da poizkušajo zmanjšati ta poraz s pripovedkami o terorju in nepravilnostih pri teh volitvah. Da bi čim bolj podprli to gonjo proti izidu občinskih volitev, so organizirali preko svojih zaupnikov sistematično kampanjo ter vlagali pritožbe proti občinskim volitvam pri upravnem sodišču v Celju. Proti izidu občinskih volitev pa so se pritožile tudi nekatere organizacije JNS zaradi nepravilnosti s strani nasprotnikov. Upravno sodišče v Celju je rešilo 127 pritožb ter vsak posamezni primer podrobno proučilo z največjo pozornostjo in objektivnostjo. Od teh 127 pritožb jih je upravno sodišče 102 zavrnilo kot neosnovane, dočim je glede ostalih 25 v smislu čl. občinskega zakona odredilo ponovne volitve. Iz odloka upravnega sodišča v pogledu teh 25 občin pa se jasno vidi, da gre v glavnem samo za formalne pogr«-ške. Niti v enem primeru ni bilo ugotov-Ijeno, da bi bil rezultat volitev nepravilen. Poskus, da se s temi pritožbami predstavi rezultat občinskih volitev v dravski banovini kot sad nekakega falzificiranja narodne volje, je že samo s tem docela propadel in ie ostalo neizpodbitno dejstvo, da dokazujejo oktobrske volitve v dravski banovini popoln prevrat v mišljenju in čustvovanju Širokih ljudskih slojev, da je definitivno likvidirana stara partizanska mentaliteta in da se je slovensko ljudstvo izjavilo za novo nacionalno polit.Ko, Katere nositeljica je JNS. .... Med tem so bile fta osnovi odloka upravnega sodišča v Celju razpisane ponovne volitve v 25 občinah od skupnega števila 368 občin dravske banovine JNS se teh ponovnih volitev ni nit' najmanj plašila, četudi so baš na te volitve polagali punk-taši svoje poslednje nade Njihova zmaga v vseh teh 25 občinah sicer ne bi pomenila prav nič ker je tudi brez teh 25 občin v rokah JNS štiri petine vseh slovenskih občin. Toda pokazalo se je ne samo. da punktaši nimajo več nikake osvo-jevalne moči. nego nasprotno, da se je moč JNS po 15. oktobru 1933 v dravski banovini le še povečala. Dosedaj »o izvršene naknadne volitve v šestih občinah v petih srezih • »Glasnik« nato navaja izid teh volitev, ki ga je objavilo že »Jutro* in zaključuje: Te ponovne volitve dokazujejo, s kako discipliniranim in udanim delom razpolaga JNS v dravski banovini Vse. kar je med Slovenci konstruktivnega in pozitivnega. v smislu programa narodnega in državnega edinstva. v duhu poštenega in nesebičnega dela za gospodarski in kulturni napredek naroda, se zbira pod zastavami JNS Rezultat naknadnih občinskih volitev glasno in jasno dokazuje da se ie ljudstvo definitivno odločilo za politiko JNS, v katero ima polno zaupanje in ki bo tudi v tem delu naše države zagotovila notranji politični mir in uspešno delo za napredek vsega naroda. Ob 14.45 se je na okrožnem sodišču nadaljevala razprava v zadevi tihotapstva s krznom. Zanimanje občinstva je danes še znatno narastlo in nava! na razpravno dvorano je bil še večji kakor včeraj Zato so najprej pustili v dvorano samo priče m navzoče pravnike, kasneje pa tudi del ostalega občinstva, tako da je bila dvorana popolnoma napolnjena. Publika je poteku razprave sledila z vso pozornostjo in je tu pa tam celo na glas dajala duška svoiemu razpoloženju. Kaj pravi upravnik carlname Ob začetku razprave je zagovornik dr. Krivic zahteval, naj se zasliši kot priča tudi upravnik carinarnice Miljuškovič o tem, ali in kako ga je nadzornik Fortič obvestil o odkritem tihotapstvu m kaj sta pri tem govorila. Zagovornik je mnenja, da včerajšnje Fortičeve izpovedbe niso točne. Upravnik Mijuškovič se je danes dopoldne oglasil v njegovi (dr. Krivičevi) pisarni m mu podrobno opisal, kako je bilo. Ne praznik 1. decembra ob 2. popoldne «»a je poiskal nadzornik Fortič in mu prijavil odkrito tihotapstvo. Upravnik je zahteval, naj predloži prijavo po predpisih. O stvari je poročal tudi šefu carinskega odseka pri finančni direkciji Vukmiroviču. Naslednji dan je telefoniral še v pisarno dohodarstvenega urada, naj podajo prijavo in naj tihotapljeno blago pripeljejo na carinamioo, pa 8« njegovemu pozivu niso odzvali. Vse tri obtožence so obsodile Je finančne oblasti Državni tožilec dr. Fellacher Je predložil odlok dravske finančne direkcije, s katerim so bili vsi trije obtoženci že obsojeni po predpisih carinskega zakona. Obsojeni so bili vsak na 120.000 Din globe aH na eno leto zapora, oba carinska uradnika pa še odpuščena iz službe. Ves preiskovalni materijal je carinski oddelek finančne direkcije nato odstopil državnemu tožilstvu. Nakupi krzna na Dunafu Državni tožilec j« nato še povedal, d« je bilo šefu carinskega oddelka Vtkmirovi-ču službeno sporočeno z Dunaja, da je obtožena Smalčeva koncem novembra tam nakupila poln kovčeg krzna in krznenih izdelkov. Na Vukmirovičevo zahtevo se j« naše poslaništvo na Dunaju zanimalo, kaj je z nakupi krzna po ge. Smalčevi na Dunaju. Od vprašanih tvrdk se je samo ena odzvala in irpovedak, da je Smalčeva v tem času kupil« pri nji 381 kosov kožuho-vine. Kovčeg s tem krznom je bil dn« 29. novembra odpremljen za Jugoslavijo. O verodostojnosti tega sporočila »e Je na nekatere pripombe zagovornika dr. Vav-petiča vnela kratka diskusija, med katero je obtoženka Smalčeva izjavila, da ta čas sploh ni bil pri dotični tvrdki in da ni tam nič kupila. Obmejni komisariat v Mariboru »es ni zabeležil, da bi bila Smalčeva zadnje dni novembra pasirala mejo. Nove obtožbe? Živahno pozornost je v dvorani zbudila zahteva državnega tožilca, da se mu izroči prepis zapisnika o izpovedi priče Bruderja. Na njegovo precej originalno in prostodušno podano izpoved je namreč padel sum krivega pričevanja. Razen tega je državni tožilec zahteval še nekatere akte o tem, ali je trgovina Smalc v zadnjem času skušala pretihotapiti s pomočjo nekega železničarja tudi dva paketa svile. Govor državnega tožilca dr. Fellacherja Ob četrt na 4. so se pričeli pledojeji. Državni tožilec dr. Fellacher je v svojem obširnem govoru, ki ga je občinstvo na koncu spontano aklamiralo, izrazil svoje zadovoljstvo, da so primeri, ko sede na zatožni klopi državni uradniki, pri nas zelo redki. Po njih ne smemo presojati ogromne večine tistih, ki vršijo svojo službo vestno in moralno, v pravem patriotič-nem duhu. V vseh podobnih primerih, kakor je današnji, pa imamo vedno opravke s kom, ki je znal zapeljati uradnika v kaznivo dejanje. Glavni moralni krivec v tem procesu je obtoženka Smalčeva. ki je v svojem stremljenju po dobičku izrabila in pahnila v nesrečo dva siromašna carinska uradnika in njuni rodbini. Dušan Spa" dijer ima izmed vseh treh najmanj na vesti. Tisto usodno noč je vršil službo in njegova krivda je samo, da ni pregledal vsebine koviega. Večja pa je odgovornost obtoženca Padjena. Preiskave, ki so v teku še proti nekim drugim tvrdkam, bodo pokazale, ali ni bil morda 5e kje drugje so-kriv. Nasi trgovci, ki pošteno poravnavajo, kar so na davkih, carinah in trošarinah dolžni državi, »e upravičeno vprašujejo kako morejo nekateri njihovi konkurenti tako izlahka prosperirati. Takšni škodljivci našega gospodarstva s svojim delom prisilijo, da morajo pošteni trgovci v konkur-ze. če nočejo tudi sami seči po njihovih kriminalnih sredstvih. Iz vseh teh razlogov je državni tožilec plediral za strogo obsodbo, ki naj bo obenem zadoščenje vsem vestnim in poštenim uradnikom, ki so bili žaljeni tekom procesa. Sodba naj bo mejnik v času in prostoru k1 bo pričal, da sc Takšne manipulacije pri nas ne morejo vršiti. Špadij- rjev branilec dr. Krivic je najprej izpodbijal verodostojnost pri* Zakovska in Vi ran ta, ki sU edina obremenila njegovega khenta. Priče v tem procesu so predvsem »hvatači« (organi, ki dobe nagrado, ako odkrijejo tihotapstvo. Op. ur.) Ti r svojem posebnem ognju ne morejo biti objektivni. Ves dokazilni postopek ni mogel doprinesti nobenega dokaza, da je bil Spadijer v kakšni zvezi > Smal-čevo. Na nazore« način je zagovornik predočil prakso carinskih pregledov na kolodvorih. Službujoči carinik ne more nikoli do podrobnosti pregledati prtljage, temveč »e vedno ravna tudi -po verodostojnosti ali pa sumljivosti potnika. Pri nas imamo, hvala bogu, dobre, inteligentne, evropske carinske uradnike. Spadijer je imel v tvojem usodnem primeru opravka s kolegom Ped-jenom in zato ne more biti čuda, da »e je zanesel nanj in da kovčeg morda v resnici ni pregledal. Nobenega dokaza ni, da bi bil Spadijer kaj vede! o krznu. Nobenega indicija ni. da bi bil prejel kakšen denar od Padjena ali d« bi bil imel sploh kako korist. Na koncu )e zagovornik larekel zahvalo državnemu tožilcu, da je tako umerjeno obravnaval obtožnico glede Spadijem, n« sodni dvora pa je naslovil prošnjo, da u*«-žuje zadržanje njegovega klienta, to primitivno natumost, ki odlikuje naše brat« is Črne gore, in naj se spominja tragijce zaupljivosti, zavoljo katere sedi Spadijer na zatožni klopi. Spadijer je bil že preveč kar-novan s tem. da on in njegova rodbina nimata kruha. Sodišče naj ga oprosti, ne zaradi usmiljenja, temveč zaradi pravice Padjenov zagovornik dr. Grossmann se je priključil izvajanjem dr. Krivica in dokazoval, da »o vsi inciiciji, na katerih sloni obtožnica, samo plod pretirane fantazije. Očitno je, da so ljudje, ki so sprožili ta proces, najprej postavili rezultat, ki so ga šele nato skušali podpreti z dokazi. V Pa-djenovem življenju je ta afera s tihotapstvom edina temna točka. Vse uradne sve-dočbe, ki jih je preiskava prejela o njem. ga prikazujejo kot vestnega in poštenega uradnika in človeka. Razen tega, da opravlja težko službo carinika, stremi še po višjem napredovanju in pridno študira ter polaga izpite na zagrebški visoki trgovski šoli. Vsa dokazilna sredstva proti njemu so zbrana od ljudi, ki so pri stvari sami neposredno prizadeti. »Hvataška« nagrada znaša namreč 16.000 Din. Branilec ge. šmalčeve dr. Vavpetič je podal obširno analizo pravnega položaja in je podrobno izpodbijal indicij za indici-jem. Obtoženki Smalčevi ni mogoče dokazati kaznjivega dejanja zavoljo katerega tu sedi, namreč nasnove k tihotapstvu s krznom. Vsa preiskava ni prinesla nobenega dokazila, da bi Smalčeva bila v kakršnemkoli razmerju do Spadijera ali Padjena. Uradni organi, ki so dva dni vestno vršili preiskavo v njeni hiši, niso našli nobenega inkrl-miniranega kosa kožuhovine. Sodniki naj zato samo precizno aplicirajo določila kazenskega zakona na zadevo, o kateri sodijo, pa bodo prišli do prepričanja, da njegove klientke ne morejo obsoditi, marveč jo morajo oprostiti. Državni tožilec dr. Fellacher je še kratko repliciral na izvajanja zagovornikov, nakar so bili pledojeji ob 18.45 končani. Predsednik dr. Hudnik je naznanil konec razprave in senat se je umaknil k P<>sv©-tovanju. Posvetovanje je trajalo do 20., ko je bila ob splošni napetosti razglašena na- slednja sodba: Vsi trije obtoženci eo spoznani krivim po obtožnici in s? obsodijo: Dušan Spadijer na 4 mesece Biro«*** «a-pora; Nikola Padjen na 4 mesece in 10 dni strogega zapora. Ivanka Šmale na 6 meeeeer strogega «a-pora. Vsem obsojencem se je vračunaj preiskovalni zapor. Padjen ie bil oproščen obtožba, da ie skušal podkupiti paznika V i ran ta * besedami, da raie njemu plača denar. Vsi triie zagovorniki so prijavili revizijo in priziv. Ponesrečen polet v Avstralijo London, 29. marca AA. Mladi letalec Brooke, ki je hotel doseči nov rekord v poletu iz Anglije v Avstralijo, se je ponesrečil že prvi dan. Včeraj je odletel iz Lympna in je hotel doseči Brindisi v Italiji. V južni Franciji pa se mu je motor pokvari) in Je letalo padlo na tla. Nesreča se je pripetila na hribovitem ozemlju. Letalo je popolnoma razbito, letalec pa si Je zlomil roko. Prebivalci so ga našli šele 5 ur po nesreči. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes' Postopno vedno bolj oblačno, zlasti v zapad-nem delu države, nekoliko boli toplo. Pri-čakije se slabše vr?me. —■ Dunajska vremenska napoved w petek: Oblačno, padavina, južno vreme. Maši kraji in ljudje udim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Doslej Vam je bifo sna* ienje tal muka. To je, kakor bi trenlf, vse drugače, če se zatečeta k meni za pomoči VaSa roka drži samo krtačo — delo pa opravim jazi Iz vseh razpok poberem nesnago.•• in vse je zo več ur pref opravljeno I Kdor VIM rabi, delo dobro opravi« VIM CISTI LKA VIM ČISTI VSE! Mornarska šola kraljeviča Tomislava v Korčuli Beograd, 29. marca. Na podlagi pooblastil finančnega zakona (čl. 48. točka 5) je izšla uredba o organizaciji mornarske šole kraljeviča Tomislava v Korčuli Ta šola pomeni veliko pridobitev za naše primorje spričo tolikih sličnih ustanov, ki z njimi razpolagajo druge pomorske države Glavna naloga te šole bo zbiranje in reševanje zapuščene dece in sirot pomorščakov in iz>eljencev ter pripravljanj i te dece za vsako mornarsko delo na ladjah in na morju sploh. Kot taka bo ta šola tudi praktično poučevala ribiško mladino Pouk se bo vršil v posebnem internatu na šolski ladji, ki jo je nabavilo in dalo na razpolago ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. V zavod se bodo sprejemali otroci, ki so dokončali osnovno šolo; zavod bo v zvezi in bo sodeloval s »Šilovičevim domom za sirote izseljencev in mornarjev in za otroke svetilničarjev« v Korčuli, ki vrši isto akcijo med otroki za osnovni pouk. Gojenci mornarske šole bodo imeli brezplačno stanovanje, hrano in obleko V zavodu se bodo izučili v vseh stvareh, ki jim bodo potrebne za praktično življenje in za delo na ladji in na morju, po končani šoli jih pa ne bodo prej izpustili ir zavoda, dokler se jim ne zagotovi služba bodisi v trgovski mornarici, bodisi kje drugod. Ljubljanski obrtniki in mestno gospodarstvo Ljubljana, 29. marca Sinoči se je vršil v dvorani Kazine zbor Društva jugoslovenskih obrtnikov, na katerem se je razvila razprava o občinskem gospodarstvu mesta Ljubljane, posebej v pogledu obrtniških interesov. Zbralo se le precejšnje število obrtnikov, nekateri so •prišli tudi iz okolice. Kot gostje so se ude-fežili zborovanja tudi nekateri povabljeni občinski svetniki, a Zbornico za TOI sta zastopala tajnik dr. Pretnar in pa davčni konzulent g. Žagar. Zbor je otvoril predsednik društva g Lo-vro Pičman. navajajoč, da hoče dati s tovarišem g Ivanom Košakom obrtnikom kot občinski svetnik javen obračun. Izvajal ie, da je danes obrtništvo v izredno slabem položaju, vpošteva pa pri tem. da so nastopili težji časi tudi za druge poklice. Navzlic temu bi se lahko mnogo odpomoglo, ako bi bilo več strogosti nasproti gotovim krogom. V pogledu mestnega gospodarstva Je zahteval govornik, da se vse delavnice v mestnih podjetjih omejijo na najnujnejša popravila, dalje naj se vsa mestna podjetja odpovedo večjim delom v lastni režiji in zaradi zaposlitve delavcev v mestnih podjetjih se ne sme kršiti celo obrtni zakon. Govornik je razloži! nato tudi zahtevo po obrtniškem domu v Ljubljani. Obč. svetnik Ivan Košak je nato kritiziral dvojno zaslužkarstvo pri mestnih nastav-ljencih in je razložil, kako se vrše Investicije pri raznih mestnih občinah zunaj naše države. Nato so se priglasili k besedi še razni govorniki, ki so stavili svoje predloge in se dotikali tudi konkretnih primerov kako so oškodovani obrtniki. Pred koncem zborovanja je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, ki zahteva ukinitev mestnih obrtniških podjetij in delavnic, govori o davčnih vprašanjih, o ukinitvi okro?nih odborov obrtniških združenj in se dotika tudi vprašanja načina volitev v Zbornico za TOI. Obč^i zbor društva »Skrb za mladino« Ljubljana, 29 marca. Pol ure po 20. se je sinoči v gostilni pri Bončarju vršil občni zbor društva ^Skrb za mladino« — ob vsaki udeležbi. Navzoč ie bil odbor in nekaj članov. Vendar je zbor potekel izredno lepo. v zadovoljstvo vseh. Predsednik g. Miroslav Urbas je ob otvoritvi pozdravil oba zastopnika Sokola 1., zastopnika »Jutra« in navzoče članstvo, zatem kratko, a jedrnato orisal veliko socialno delo društva za šentpetrsko siromašno mladino, ter izrekel zahvalo vsem dobrotnikom. zlasti kr. banski upravi, mestni občini ljubljanski in okrajnima odboroma JNS za šentpetrski in dvorski okraj. V interesu vzgoje otrok, da postanejo krepki sokolski Jugosloveni, je apeliral na članstvo, naj dela v bodoče s podvojeno silo ter dal besedo tajniku g. Prosencu. Obširno tajnikovo poročilo je pokazalo res intenzivno delo odbora in vsega član* stva. Društvo šteje danes 161 članov in 5 ustanovnikov. Kljub težki gospodarski krizi je odboru uspelo da je vsaj v neki meri KULTURNI Nova številka »Ljubljanskega Zvonau Pravkar pe izšel marcev zvezek »Ljubljanskega Zvona«. Zamuda ie nastala, kakor izjavlja urpdništvo, »zaradi obsežne polemike. ki se ie razvila ob drugi številki Ljubljanskega Zvona.« Tei polemiki je posveč?n daljši članek Zvonovega urednika dr. Antona Ocvirka »Ljubljanski Zvon in slovenstvo«. Urednik odgovoria na razne izpade, napade in sploh na ves hrup. ki ie nastal v ljubljanski lite-ratski občini zaradi tega. ker ie eden izmed lanskih Zvonovih jrednikov branil prejšnje uredništvo pred grdim očitkom nekakega izrfaistva slovenskega jezika in kulture (!) Uradnik Zvona dr. Ocvirk opredeljuje v svoji repliki stališče sedanjega uredništva. ki vidi v Lj. Zvonu svobodno literarno revijo in zavrača klevete o idejni zavisnosti ur->dnika. Pofziin zpf^opata v tem zvezku Tone (iškar (»Hotel«. »Dvoje obličik") in Mile Klopči? (^Rep^pt za pisma«). Izmed pri-oovpdnib orisoevkov utegne vzbuditi po^b-no no7orno«t proza Slavka G r u m a »Matere« Pisatelj se oglaša po dali$»m orpsled-Iri ir orinaša s svoiim motivom iz zdrjv-niSkeaa živ1i«*nra bidi snovno novost, Nada-liuieta se romana Franceta Bevka »človek brez krinke* in Mirana Jarca »Črna roža«. Posebna zanimivost te številke ?e nada- pomnožil društveno Imovino. Tako se društvo vse bolj približuje cilju, da zgradi čim prej svoj mladinski letoviščni dom. V letih 1932 in 1933 je društvo poslalo v Krr ževsko vas pri Metliki na enomesečno ta-borenje 24 (27) dečkov. Meseca novembra je izvedlo ob priliki obiskov grobov tradicionalno nabiralno akcijo, katere uspeh pa ni bil kdo ve kako zadovoljiv, ker mora društvo dohodke deliti z društvom invalidov. Društvo prireja vsako leto božičnico za siromašno deco in je lani obdarovalo 155 otrok obojega spola z obutvijo, obleko ;n perilom. Največja skrb je pa bodoči mladinski dom. Društvo poseduje dve obsežni parceli, eno pri Aleksandrovem na otoku Krku. drugo pa ob Bohinjskem jezeru. Sodeč po blaga ini društva, o kateri je poročal go-sood Fortič. pridejo agilni socialni delavci kmalu do cilia. Debata s;ceT ni dila nobenega rezultata, kie npektorsketga »Zgodovino socislne filozofije«. Gledališki pretgled vsebuje poročilo Silve Terdinove o uprizoritvi »Desetega brata« v mariborskem gledališču. Srečko K o pore pa razčlenja Bravničane-vo satiro »Stoji, sh-ji Ljubiian'ca«. V rubriki o likovni umetnosti piše K. D o b i d a o razstavi zagrebške »Trojice«, med Glosami izpopolnjuje prof. Kidrič svoie nove izsledke o Prešernovem Sonetnem vencu. V Obzorniku so priobčine beležke: »Paul Va-16rv o sodobnosti«. »Ob smrti Jakoba Was-sermanna fM Jarc) in Književne nagrade Francoske Akademije v ^etu 1933. (A. D.) »Ljjblianski Zvon« stane za vse leto Din in ee naroča pri upravi v Ljubljani. So-lenhiirtrova 5t 3. kitajte toilanctrn revijo *IVLJENJE IN SVFT po pol kg prosa na teden, daai Je aama skesano smatrala ta izdatek za pravi luksus t sedanjih časih. A pred vsem je imela rada požrtvovalno in zvesto svojo trpečo Rusijo, slavno rusko književnost in mehko ubranost ruščine. Ostala je zvesta temu nagnjenju kljub vsem udarcem usode. V najtežjih povojnih letih je dovršila državni dramski studio v Moskvi in z istim uspehom tudi gledališki tečaj ljubljanske Zveze kulturnih društev. Čeprav se ni mogla uveljaviti na odru, za katerega je bila rojena, ni postala nikoli zagrenjena. Obvarovala je neomajno toplo vero v skrito modrost božjih potov, ki jih ne more doumeti človeški razum. Njeno skromno prijazno stanovanje je bilo v Ljubljani edinstven kotiček nekdanje dobrodušne starinske Moskve. 2ela je izredne uspehe pri pouku ruščine in javnih nastopih. Postala je avtoriteta za slaviste, ki so visoko cenili njeno vzorno moskovsko izgovorjavo. Bila je steber vseh ruskih kulturnih prireditev, kjer je tako sijajno uveljavila svojo recitacijsko nadarjenost, globok smisel za klasike z ljubljenim Ostrovskim na čelu. čustvenost svojega izvirnega, zdaj svetlega, zdaj zopet trpkega humorja. V svojem zopet pristno ruskem sovraštvu do vsakega javnega priznanja bi najbrž zamerila tem spominskim vrsticam. A moramo jih zapisati, če je izgubila Ljubljana svojo edino ljubo »Moskovko«. Smrt Je prišla popolnoma nepričakovano. Nihče ni mislil, da bo njen kakor vedno tako vedri nastop na Bunjinovem večeru, zadnji v življenju. Tem bolj bridka je naša bol. Ruska kolonija ne bo pozabila na predčasno pokopano rojakinjo. Ruska matica in druge organizacije bodo trajno pogrešale njeno nenadomestljivo požrtvovalno sodelovanje pri svojih prireditvah. Zadnja pot Franca Skuhale Gornja Radgona. 29. marca Le tri leta je užival pokoj, ki ga je nastopil po 33Ietnem vestnem službovanju pri orožništvu. Nedavno ga je zadela kap ln je 23. t. m. preminil. Dne 26. t. m. so ga položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Kako je bil spoštovan, je pokazalo številno občinstvo, ki ga je spremilo na zadnji poti. Pokojnik je kot orožnik služboval nazadnje ▼ Gornji Radgoni. V obprevratnih časih ie bil 4. februarja I. 1919 ob priliki napada Avstrijcev na mesto Radgono ujet ter je bil v ječi, dokler ga niso naše čete osvobo- O „Dami s kamelijami" Tiskovna zadrjga je pravkar izdala kot prvo knjigo svoje zbirke »Ljudski roman« A. Duniasa ml. roman »Daima s kamelijami«. Prevajalec Boris R i h t i r § i g je napisal za novo izdajo tega priljubljenega spisa zanimiv uvod. ki iz njega posnemamo nekatere odstavke, opozarjajoč obenem na knjigo. • Kaj Je umetnost? Lepota. Kaj je lepota? Umetnost. Kdo ve boljšo razlago? In kdo naj določa stopnjo umetnosti? Tisti. ki dele Schillerjevo življenje v periode? Tisti, ki pravijo, da sot*3* ni dosti prida, če ima v enem stilu dva zloga preveč? In po čem nai umetnost merimo? Po popolni obliki? Po dobro zasnovanem raapletu vsebine? Po čem? Tako daleč smo i? prišli, da io nekateri merijo po dolgočasnosti. Če knjigo že le s težavo bero in se s poslednjimi močmi prerinejo čez zadnja poglavja, se oddahnejo, ko knjigo zapro. in refc>io z vidnim olaišaniem' »Vidite, to ie jmetnost! Mož. kj je to ja n'sa1. j? vreden, da ga vzdignemo v nebo Pa ga dajmo!« Toda kar nas ie ljudi, kl »e držimo bliže človStva. gledamo umetnost nek diko dri-gače. Nam nI vse manjvredno branH kar nI vlito natanko po kalupu gospodov izvedencev TJ» ivpurfnnsf dile. Za svoje vestno službovanje je bil večkrat odlikovan in je dobil tudi razne pohvale. V Gornji Radgoni, kjer je služboval celih 16 let, je bil splošno priljubljen. Kot Prlek iz Ključarovcev pri Ljutomeru je vzgajal svojo rodbino v narodnem sokolskem duhu. Njegove hčerke in sinovi bo bili od ustanovitve tukajšnjega Sokola 1. 1919. vedno marljivi sokolski delavci. Pogreba so se udeležili zastopniki gasilcev v krojih in Sokolstva z znaki, orožni-štvo in mnogo drugega občinstva. Pevsko društvo »Zora«, katerega član je bil pokojnik, mu je zapelo pred hišo žalosti žalostinko »Vigred se povrne« in na grobu »Blagor mu«. Blag mu spomini Namesto venca na grob pokojnega člana g. Skuhale Franca je pevsko društvo Zora 1 zbralo za sklad božičnice siromašni sokolski deci v Gornji Radgoni znesek 210 Din Nam izkleeanost ni vse. Ni nam vse popisovanje junakove obleke do zadmt*a trum-ba, ni nam vse psihološko secirani? njegovih občutkov do na ime znatne j šega odtenka. Pa menda zaradi fceca nismo barbari. * Zato so nam knjige kakor »Dama s kame- hjamic doživljaji, ne ne saano dokumenti svoie dob Hudi nasprotniki sentimenta so literarni kritiki. Vse. kar ni doeftojno resno, »e Hm zdi manjvredno, solzavo, nemvetniško. Pa pozabljajo, da ie eemtiment glavno gibalo človeka. Kje bi bilo čk>v?Stvo bree njega? • Aleksander Dum as sin le bil 8e mlad. ko je napisal zgodbo o »Dami s kamelijami«. S štiriindvajsetim letom! Hvala Bogu! Dee-* let pozneje nam ne bi bil dal takega dela. Deset le< poznei? bj bila »Dama s kamelijami« morda trikrat obsežnejša, a prazna. Naiboli so človeku blizu dela. ki rib napiše mlad pisatelj. Ker je mladost najobčutljivejša, najbližja tistemu, kar človek v srou skriva. Vsakdo hoče biti mlad. In če ni, išče mladosti drugje. V kniiei. In če najde v uH popteano samo junakovo obleko do zadnjega gumba in psihološko secirane njegove občutke do najneznat-neišega odflenka ... Bo knjigo odložil in razočaran bo. • Ni vsakdani« seodba ta pov«t o »Danrf • prav bo ga trdno uklenili. Pravijo, da tako zakrknjenega grešnika, ki bi tako trdovratno tajil vsa dokazana dejanja, že dolgo niso dobili v roke. Ker so kamniški zapori premalo varni za tako nevarnega vlomilca, so ga danes popoldne prepeljali v Ljubljano, kjer bo počakal na sodbo. Domači balkanski filmi Beograd, 29. mare« Kakor znano. Je bil že pred tedni v Beogradu dosežen sporazum med našim Prosvetnim filmom in med bolgarskim filmskim podjetjem Raketa film, ki ga vodi ravnatelj Modernega teatra v Sofiji, url-znan strokovnjak Peter Stojčev. Po sklonjenem dogovoru bo vzajemno izdelan reprezentativen film, ki bo sestavljen iz le« pih motivov od Črnega do Jadranskega morja in pri katerem se bodo udejstvovaH naši in bolgarski filmski igralci ter naša in bolgarska pesem in glasba. Ta film, ki bo nazvan »Pesem z Balkana«, bo začetek vzajemnega filmskega udejstvovanja, da s« prepreči tuje izkoriščanje naših prekrasnih filmskih motivov. Za uspešno sodelovanje in ustvarjanje pa je treba še najti dobro podlago. Niti mi, niti Bolgari ne moremo sami ustvarjati filmov, od katerih bi imeli primerne koristi, ker je v naši držav! sama 70, v Bolgariji pa nekaj preko 50 biosko-pov za zvočne filme, stroški enega samega velikega zvočneg filma pa znašajo najmanj 1,200.000 Din. Naša in bolgarska filmska podjetja skupaj bi lahko ustvarjala filme, ki bi se s predvajanjem v obeh državah tudi rentirali. Bolgarski Raketa film je r to svrho zbral že precej denarnih sredstev. Po drugem projektu pa bi kazalo pritegniti k sodelovanju tudi češke filmske podjetnike. ki so bili slučajno baš tedaj v Beogradu, ko se je ravnatelj Stojčev pogajal z zastopniki našega Prosvetnega filma. Afi Tmate \epe, bele zobe? Oni »o najlepši naravni nakit. Na) Cfflorodont skrbi za lepote in zdravje Vaših zob. če se jj zjutraj In zvečer uporablja __/ zobna pasta Chlorodont ^ 7 postanejo zobje »JaJno beri ht j zobni emajl te n« pokvari.- <537 / ^jff^fVV Mala trta Dia. S* a. 5e ne laže slika, ki io ie napravil slavni slikar Vidal. To ii je pomagalo, da ae ia povzpela v boljšo družbo, čeprav se H ie dolgo slabo godilo. Prišla je v roke mlademu vojvodi GuiSk v m1 j in potem še drugim. Kmalu ie bila glavna atrakcija vseh krajec, kjer se ia francoska »zlata mladina« zabavala. Tudi med boheme in literate Je prišla. Baie ie bila Mussetova ljubica. Toda to življenje brez mej H le prineslo bolezen. Bolezen mladih lfudi. Jetiko. 6la se fe zdravit v kopališče Basmfcrese. Tam ee spoznala z bogatim baronom 9takeIbergom, LE SE MALO POTRPLJENJA!!! NA VELIKO SOBOTO OB 19*15 IN 21.15 URI Vaa bom zabavala ln veseli me boste C S I B I Elitni kino MATICA FRANČIŠKA G A AL Obup v zapora zaradi sramote Kamnik. 29. marca Aretacija vlomilcev Pirca in Betona Je vzbudila po vsem okraju veliko zadovoljstvo saj so bili ljudje vzpričo pogostih vlomov že v skrbeh, kako naj se zavarujejo za praznike. Veliko presenečenje pa je zbudila danes dopoldne vest, da si je vlomilec Anton Pire snoči v zaporu sodil sam. Anton Pire je že včeraj dopoldne priznal 7 vlomov, ki jih je izvršil od lanskega poletja dalje. Orožniki so ga popoldne ▼ spremstvu dveh občinskih odbornikov peljali na vse kraje, kjer je vlomil. Pozornost je zbudilo zlasti njegovo priznanje, da je vlomil v pisarno avtobusnega podjetja »Peregrin«, kar je prvotno tajil. Hladnokrvno je vse priznal in povedal, kako je s sekiro vlomil okno in odprl pisalno mizo, iz katere je pobral za 6000 Din drobiža ▼ zavitkih. Natančno je popisal lanski vlom pri Kumru in nedavni vlom v trgovino gospoda Klemenčiča ter poizkušen vlom v trgovino »Jadran«. Zadnja dva vloma je prej tajil. Odpeljali so ga tudi v Podgorje, kjer je pojasnil vlom pri županu Medvedu, kjer se je lotil tudi občinske blagajne, v kateri pa k sreči ni bilo denarja. Oh-ožnikom Je pokazal, kod sta z Betonom preplezala zid in udrla v župnišče. Poleg teh vlomov ln onih, katere sino zabeležili že včeraj, je Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. priznal še nekaj novih, med njimi tudi vlom na Križu pri županu Ivanu Slapniku Kamniški orožniki so Pirca že večkrat iskali, vendar pa ga ni bilo mogoče dobiti v roke, ker je bival povsod pod drugim imenom. Vedeli pa so. da je njegovo stalno zatočišče nekje pri Lukovici. Pire je včeraj popoldne res izdal dva moža, pri katerih je imel shranjene ukradene ure, prstane in druge vrednosti. Tudi takrat, ko so ga aretirali, je bil namenjen v Lukovico. V ostalem je Pire iz dobre in poštene kamniške družine, a je že zgodaj zabredel na stranska pota, ki so ga že večkrat pripeljala v ječo. Ko so ga včeraj vodili po mestu, ga je bilo očividno sram pred rojaki nad tolikimi grehi, ki jih je napravil v Kamniku, večinoma pri ljudeh, katere je dobro poznal in ki niso slutili v njem tako pokvarjenega človeka To in pa zavest, da bo zdaj za dolgo časa oropan zlate prostosti, ga je nagnilo k samomoru. Zvečer j& ▼ olicijskem zaporu vprašal nekoga, ki je il zaprt v sosednji celici, kaj pravijo ljudje o njem, in je pripomnil, da bodo imeli jutri še več povoda za razne govorice. Odejo, s katero je bil pokrit, je raztrgal na več kosov, iz katerih je spletel ipočno vrv in se z njo obesil na zgornjo kljuko pri oknu. Ko so danes zjutraj hoteli dobiti od njega še nekatera pojasnila predno ga izročijo v ljubljanske zapore, so ga našli obešenega. Vlomilec si je sodil sam in najbrž odnesel s seboj skrivnost marsikaterega vloma, ki je še ostal nepojasnjen. Danes so pripeljali v Kamnik tudi Jane- E za Betona, ki je bil prav za prav krivec vloma v Depali vsi. Kljub Pirčevemu priznanji Beton trdovratno taji vsa očitma dejanja in trdi. da Pirca sploh ne pozna, čeprav so ju neštetokrat videli skupaj. Beton je nevaren vlomilec, predrzen in neustrašen, poleg tega pa ima v rokah tako moč. da se je takoj osvobodil iz verig, če- ! © J Nini»£© vesti Današnji številki je uprava »Jutra« priložila položnice za one naročnike, ki jim je naročnina potekla. Uprava jih prosi, da jo po položnici nakažejo zaradi reda takoj prve dni aprila, in sicer s tolikšnim zneskom, da bodo imeli naročnino plačano vsaj do konca aprila, a oni, ki jo plačujejo četrtletno, pa do konca junija t. 1. Točno plačevanje je tudi glavni pogoj za »Jutrovo« nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«. — Naročniki, ki pošljejo naročnino že zadnje dni marca, dobe sicer tudi položnice, vendar naj tega ne smatrajo za opomin, ker naše položnice se v takih primerih z njihovimi vplačili križajo. — Uprava »Jutra«. u Ie finančne službe. Premeščeni so: pomožni davkar Jurman Josip in Radovljice k davčni upravi v Gornjem gradu, pomožni davkar Badjura Maks iz šmarij pri Jelšah k davčni upravi v Celju, arhivar Grilanc Lenard k davčni upravi Ljubljana-mesto, pom arhivar Ahtik Rudolf iz Brežic k davčni upravi v Gornji Radgoni, slu-žitelj Strus Albin iz šmarij pri Jelšah k davčni upravi v škofjd Loki, služitelj Viz-jak Rok iz škofje Loke k davčni upravi Šmarje pri Jelšah, davčni pripravnik Mar-guč Edvard iz Kranja k davčni upravi v Ormožu, davčni pripravnik šircelj Ivan iz Laškega, k davčni upravi na Vrhniki, pomožni arhivar Hribernik Romuald iz Ormoža k davčni upravi Maribor-okolica, pomožni arhivar Madile Avgust iz Gornje Radgone k davčni upravi Maribor-mesto.__ Vina na velikonočno mizo naročite v delikatesi V. A. JANES na Aleksandrovi cesti. Pristni renski rizling, haložan, rulandec, rdeči burgundec, sijajni cviček, črnina za slabokrvne, muškatelec in prošek! Izvrstna, poceni vina! Tel. 34—55. Vseučiliški profesor g. dr. tehn. ing. Miroslav Kasal nam poroča, da ni on izvršil projekta železniškega mosta pri Zidanem mostu, kakor je biLo navedeno v članku ob priliki njegove 50 letnice. Projekt je izdelal tehnični oddelek ljubljanske železniške direkcije, vendar pa je g. profesor aktivno sodeloval pri zgradbi navedenega mostu. ♦ Visoko odlikovanje »Jugoslovenskega kinološkega saveza«. Naši lovci in ljubitelji športnih psov &o ustanovili leta 1925. »Jugoslovanski kinološki savez« kot vrhovno kinološko centralo v naši državi. Savez ima odločevati o razstavah in tekmah psov, o sodnikih ln pripravnikih, o pasemskih znakih naših domačih pasem itd., skratka o vsem, kar se tiče psoslovja. On vodi tudi rodovno knjigo psov (JR) vse države. S tem je tudi v naši državi urejena kino-logija po vzoru sosednih velikih držav. Leta 1929. je bil Savez sprejet v Mednarodno kinološko zvezo (Federation Cynolo-gique Internationale), ki ima svoj sedež v Bruslju. Sprejem v to mednarodno zvezo pomeni za delovanje Saveza dragoceno priznanje mednarodne publike, še višje odlikovanje je pa Savez dosegel prav te dni, ki je minister dvora sporočil, da je Nj. Vel. kralj odredil, da prevzame stalno pokroviteljstvo nad savezom Nj. Vis. kraljevič Andrej. Savez vodi že od početka dr. Lov-renčič, tajniške posle p'a opravlja prof. žmitek Peter. Ostali člani načelstva so: ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE kupite filme pri FOTO TOLRISTU — LOJZE ŠMUC-U nasproti hotela Union — tam dobite za vsak kupljen film 1 povečano sliko v velikosti 13X18 cm zastonj. Garantirano samo sveže blago! PRAZNIKI NA MORJU V OPATIJI—ABBASIA Cenjenim gostom iz Slovenije priporočam svoj na novo urejeni PENSION M1EAN Centralna kurjava. Topla in mrzla tekoča voda. Prav na obali. Cene smerne. Plač- lHvo v dinarjih v Jugoslaviji. 8173 Posestnik MIRAN. Prijeten osvežujoč okus in močan razku-ževalni učinek so neprekosljive prednosti ZOBNE PASTE in PRAŠKA DENTOSAN Velika tuba Din 12.—, zavitek zobnega praška Din 3.—. Zaloga DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova uMca 5 ki io je obsul ?. razkošjem. Vsesa }e kneua pri nfem v izobilju. N^zkušeno bitje — o. kako je podobno metulju! — ie razmetavalo denar, ki mu ni poznalo žalostne cene. Baronovo bogastvo je bilo nf^TS-^r,/, Tak-at ie Pila Mani a na višku. Niena zvezda je žarela nad pariškim nočnim nebom kakor kometi. Ves Pariz jo je pom a! in nj-^ne legendarne kameli i e Bile so edino cvetje. k> ca ie mogla trpeti, ker vonja močno drhtečih cvetic znradi svoje bolezni ni mogla prenesti. Takrat nekako jo ie tjdi spoznal mladi Duinas Njegova povest da slutiti o veliki ljubezni, ki io ie do nje čutil. Ali ga ie tudi ona ljubila. Bog ve'? Toia najbrž je bila njena ljubezen do njega samo ena tistih mu-šic, ki si jih časih privoščijo kurtizane. Z bogatim baronom pa se ie kmalu spri« zaradi nekega drugega barona. Pjstila te bogatine in Dum asa ter pobegnila v London. Tam se je poročila s svojim norim liubčkom, baronom Perregauxom. pi ji ve dal svoi baronski naslov. Toda srečnega zakona ie bilo hitro konec, ko fe mož zapravil vse premožen ie, Dnmas je ves obupan ostal v Parizu in sanjal o njenih kamelijah. A bolezni, ki to ie grizla, ni mogla več ugnati Ni znala paziti na zdravih Na smrt bolna ie vrnila v Pariz. Mladi Dnmas. ki ie z očetam odpotoval v Španijo, da bi tem pozabil svojo bolno ljubezen. ie nekega dne izvedel, da ie Marija •korai od vseh nekdanjih oboževalcev zapu-SCena jmrla 3. februarja 1847 v triindvajsetem letu. podpredsednik; veletrgovec Urbane Franc, blagajnik: ravnatelj Mestnega dohodar-stvenega urada Zupan Ivan, gospodar fin. svetnik Rostan Ivan, vodja rodovne knjige pa veleposestnik Kosler Oskar. ♦ Zlet pevskih druitev Južne Srbije. Na prvi pravoslavni velikonočni praznik 8. aprila bo v Skoplju velika manifestacija južno-srbskih narodnih ln umetnih pesmi, pri kateri bodo sodelovala vsa pevska društva s juga, ki pripadajo Jugoslovenski pevski zvezi ln pevski župi »Mokranjac«. župa se že vneto pripravlja na to pevsko manifestacijo, pri kateri bo tekmovalo najmanj 12 pevskih društev z okrog 650 pevci Posebna Komisija Jugosiovenske pevske zveze bo Izvršila klasifikacijo posameznih moških, ženskih in meščanskih pevskih zborov. ♦ Ureditev muzeja v Brodu. Razne zgodovinske zanimivosti Broda ln okoliša so bile doslej shranjene v gasilskem domu, sedaj pa so Jih prenesli v prostore novo-urejenega muzeja. V brodskem muzeju je že urejena velika numizmatična zbirka, kakor tudi oddelek za filatelijo ln razne starinske dokumente. Med temi dokumenti Je tudi načrt starega Broda v turški dobi. Numizmatična zbirka vsebuje okrog 5000 komadov raznovrstnega denarja od starorimske dobe do srednjega veka. Te dni bodo pričeli z urejevanjem etnografskega oddelka. ♦ Nova pravnl&ka knjiga. Da se omogoči vsakemu naročniku po subskripcljski ceni naročiti novo pravniško knjigo: Dolenc-Maklecov: Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije, je založništvo Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova ulica 3 podaljšalo subskrlpcijski rok do 15. aprila 1934. Po tem terminu se bo knjiga prodajala samo po knjigotržni ceni. — Prosimo Vas, da takoj naročite omenjeno knjigo, da ne zamudite subskrip-cijskega roka. ♦ Društvo upokojenega učlteljstva za dravsko banovino ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 5. aprila ob 15. v Ljubljani pri »Novem svetu« z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi! * Smrt starega srbskega narodnega delavca. V Zaječaru je umrl prota Ljuba K. Miletič, eden od najpopularnejših starih srbskih duhovnikov in narodnih delavcev. Rodil se je 1. 1&58. v Lenovcu, v rojstnem kraju Hajduka Veljka, ln kot naslednik svojega očeta je vršil r domačem kraju 35 let duhovniško in učiteljsko službo. Udej-stvoval 6e je tudi politično ter je kot soustanovitelj In vodja nekdanje radikalne stranke mnogo pretrpel pod Obrenoviči. Osumljen, da je sodeloval pri timočkem ustanku, je bil dolgo časa tudi zaprt. Narodni poslanec je bil do 1908. Med balkansko vojno je bil vojaški duhovnik in udeležil se je obleganja Jedrena. Vkljub visoki starosti je vršil duhovniško službo na bo-lunski fronti. Po vojni je služboval kot prvi okrožni protojerej v Skoplju ter si pridobil mnogo zaslug na prosvetnem polju. * Umrl je nekdanji tajnik vladlk« Strossmayerja. V Vinkovcih so slovesno pokopali upokojenega župnika dr. Novo-sela, ki je bil dolga leta tudi narodni poslanec nekdanje Hrvatsko-srbske Koalicije Dr. Mato Novosel se je rodil leta 1866. v Starih Mihanovcih in je po dovršenih teoloških in filozofskih študijah v Rimu postal tajnik vladike Strossmayerja. Leta 1906. je bil prvič izvoljen za narodnega poslanca Hrvatsko-srbske koalicije, župnik v Vinkovcih pa je bil od leta 1910. do svoje upokojitve 1. 1926. Pokojnik je bil kot po-lltiK in narodni delavec sploh velik pobor-nik jugosiovenske ideologije. Po vojni je bil nekaj časa predsednik Narodne odbrane, udejstvoval se je tudi v občinski politiki, nazadje pa je bil banovinskl svetnik. * Novi grobovi. Včeraj popoldne so pokopali na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu zasebnika g. »Ignacija Volka. — V ljubljanski splošni bolnici je umrl g. Ivan K e r n, nadpreglednlk finančne kontrole v p. lz Kranja. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Le malo, malo ljudi ie šlo za njemo krsto. Njeno imetje so na dražbi prodali, da so plačali obilne dolgove, ki Jih ie bila zapustila. Leto dni po Marijini smrti, v revolucij-ekem letu 1848.. je izšla ta visoka pesem ljubezrai. Mladi Duma« ei fe z njo utrl pot v svet. T?ska pot ni lahka za mladeea umetnika, ki ima slavnega očeta, aai sinova slava kai rada v očetovi potemni. »Dama s kameliiami« ni mogla potemniti v slavi pisatelja »Treh mušketirjev« m Eo so nekoč vprašali starega Dmmasa. kai je najboljše, kar jstvaril, ie delal: »Moj sin!« V Armandovem o6itu se skriva stari Du-maa Tudi sta svojeca očeta ni zat&iil • Leto dmi po Maritfni smrti ie izšlo to delo in bilo je za mladega Dum asa Wik uspeh. Izprvn čitateHi niso iskali ozadia te čudovite ljubezenske zgodbe. Toda kmalu so spoznali, da »Dama s kameliiami« ni izmišljena. ampak resnična tragediia in da so vse osebe v njej živ« bitja iz mesa in krvi In kmalu ie ves svet vedel, kai in kdo ee ®8 njo skriva. Ljudie. ki hočeio vse vedeti, so dognali podrobnost za podrobnostjo in pravljice, spletene okoli nje. eo se razb»-žale. Velike količine odpadkov odstranjujejo lz telesa pri milem in za.\t.-sljl-vem učinkovanju Artln - dražeje Vsebina škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseb lekarnah. Odobreno od SklD. MM« poiKik« tai D*.rodo«g« «dra.T=*, S. Br. 83.115, od 12. d«c«nt>r» .9^3. ♦ Kriza beograjskih brivcev. »Politika«, ki objavlja članke pod naslovom »Profe-sije v krizi«, opisuje sedaj, kako tpŽko se brivski mojstri bore za svoj obstanek V Bf-o?radu je preko 400 brivnic, dobre zaslužke pa jih Ima komaj okrog 20, dočim vsi ostali mojstri dušijo v dolgovih. Zaslužni so silno padli. Leta 1925. v dobi pro-aperitete so imele brivnice veliko število ženskih gostov, ki so plačevali električne ondulacije po 500 do 600 in celo do 1000 Din. Danes napravi mojster trajno ondu lacljo že za 50 Din In so tudi najtežje procedure, kakor barvanje las, v ceni znižane za najmanj 50 odstotkov. Brijejo pa beograjski brivci za 2 Din, moške strižejo za 3, ženske pa za 4 Din. Nekdaj so imeli brivski pomočniki mesečne plače od 1500 do 2000 Din, damski frizerji pa celo po 2500 Din. Sedanje plače pa so od 300 Din do 800 Din, brez posla pa Je 30 do 40 odstotkov prej zaposlenih brivskih pomočnikov. POMLADNE PLAŠČE od J50.— Din dalje nudi v veliki Izberi ln najnovejših krojih t v r d k a LJUBLJANA Stritarjeva nI. Fr. Lukič * Razprodaja starih menic. V Užicu Je bila te dni nenavadna licitacija. Prodajale so se namreč stare menice Prve trgovske zadruge za izvoz in uvoz lz Arilja, ki je že davno prenehala poslovati. Kupcev na tej nenavadni licitaciji je bilo precej, četudi blago ni predstavljalo nobene vrednosti. Menico na 30.000 Din je kupil neki odvetnik za 4 Din, drugo menico na 80 tisoč dinarjev pa neki obrtnik za 12 Din. Tako je bilo prodanih več menic v skupnem iznosu 1,800.000 Din. Za vse te menice so iztržili 1.074 Din ln pravijo kupci, da so menice kupovali samo za spomin. • Ustavljeno »od. postopanje. Lani v decembru smo poročali, da je iz Zagreba odpotoval zastopnik raznih tekstilnih tovarn Ervin Orlik in da ga sodišče zasleduje, ker so razni njegovi računi neporavnani. Po sporočilu njegovega pravnega zastopnika so zadeve že urejene in je zagrebško sodišče že ustavilo postopanje. Zakaj zapravljate brez pGlrebe ? Oglejte si cene in kvalitete DEŽNIKOV in NOGAVIC v prodajalnah tovarne VIDMAR, LJUBLJANA Pred Škofijo 19 in Prešernova ulica 20. • Požar v gozdovih blizu Milanovca, Nad Rudnikom na področju majdanske občine Je v gozdovih že 25. t. m. Izbruhnil požar, ki pa ga nekaj dni niso opazili. Šele, ko so bile doline Majdana polne dima, so gozdni čuvaji ugotovili veliko nevarnost. Ogenj se je v velikih gozdovih razširil že na preko 20 ha ln če ne bo pravočasno zadušen, bodo v nevarnosti tudi naselbine na pobočjih gozdnih gora. Dosedanja škoda še nI ocenjena, oblastva pa so mobilizirala kmete lz okolice, da bodo pod vodstvom strokovnjakov požar lokalizirali. ♦ Avtobusna proga, k| je pol leta zasnežena, veže črnogorske kraje z Metohijo ter vodi preko visokega hriba Cakor. V naši državi nI niti ene prometne proge, ki bi se morala boriti s tolikimi težavami Poleti Je pot prekrasna, ker odpira na vse strani najlepši razgled, na Jesen Pa Jo zgodaj zamede sneg, ki se drži dolge mesece, tako da je proga skoraj za pol leta Izven prometa. Kadar Je avtobusni promet na progi*Andrijevica-Cakor-Peč ustavljen, Ima to neprijetne posledice za črno- Najogodneje knpite ali naročite damske plašče in kostume v danski konfekciji A. PAULIN, Ljubljana KONGRESNI TRG 5 Dosti dela eo imeli literarni lgodovinari: s tem iskan jem ... • Zmagoslavna je bila pot »Dame s kan< -lijami« v svet i/unias sam |o fe pozneje predelal v dramo, ki j« neštetokrat obšla svetovne odre. In neka i desetletij nato ie Verdi osvežil nkmo življenje v svoji »Traviati«. Vendar je o^ala najlepša v romana, nai-boli živa. Črna črka. knjiga, ie bila močnejša od žarke odrske luči in pesmi. »In tako se te po čudni sreči zgodilo.« pravi Francoz Jules Janin, »da se ta kniign. tiskana z neprisilipno6tio nepomembnega romana, ki mu ie usojeno komai enodnevno življenje, ponatiskuje še dandanes s častjo kniig. ki si iib te svet prisvojil. Berite io in spoznali boste v ničnih najmanjših podrobnostih ganljivo zgodbo, ki ie o nie? mladi. tako nadarjeni čk>vek napisal ^legijo in dramo s tolikimi solzami, uspehom in srečo.' Sloveniea v čeških listih. »Nar. Listy< so priobčili v zadniem času referat® J. K. Stra katega o ptujskem zvezku »Časopisa za zgodovino in narodop;sie^ in liubliansk-1 »Kronike« ter dr. O. Berkopca o Kosovi »Zgodovini ^ov^nrev« Pristopajte k „Vodnikovi družbi" KLOBUKE T najnovejših pomladanskih barvah ln oblikah ter športne čepice nudi po nizkih cenah Mirko Bogataj trgovina klobukov ln čepic Ljubljana, Stari trg St. 14. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. gorske kraje. Kmalu smanjka sočivja. ki ga kraji dobivajo iz rodovitne Metohije. V Peči pijejo pozimi na pr. vino po 6 hi 8 Din liter, v Andrijevici pa po 16 do 18 Din. Avtobusna cesta na višini 2000 m nad morjem bo vedno predstavljala razne nevarnosti v prometu ln bo zaradi tega Cakor ostal težak problem, dokler ne bo skozi njega prebit predor, ki bo vezal črnogorske kraje * Metohijo. Voano cesto preko Cakora so gradili že pred vojno, dovršili pa so jo v prvih letih po prevratu, čakor Je še vedno pod snegom, prvi avtobus pa se je te dni odpeljal po dolgem prestanku lz Andrijevice in srečno prispel v Peč. ♦ Odvetnik, ki Je hotel biti kmet Od županstva r Velikem Bečkereku Je pred nekaj meseci odvetnik dr. Milivoj Dimitrlje-vič zaprosil potrdilo, da živi samo od poljedelstva, ker mu odvetniška pisarna ne nosi nobenih Izdatnih dohodkov. 2e to je izzvalo v raznih krogih precejšnjo senzacijo, še večja senzacija pa je nastala potem, ko se je zvedelo, zakaj Je odvetnik iskal tako potrdilo. Dr. Dimitrijev!« Je namreč v okolici Velikega Bečkereka kupil zemljišče s pristavo in se je nanj zadolžil pri Dunavski banki v Beogradu za četrt milijona. Ko je banka po dogovoru zahtevala prvi odplačilni obroK, je odvetnik pokazal občinsko potrdilo o svojem poljedelstvu, češ da ima kot poljedelec pravico odplačati svoj dolg po zakonu o zaščiti kmetov šele v 12 letih. Banka Je seveda protestirala z utemeljitvijo, da ni dala posojila kmetu, marveč odvetniku in da ne more priznati nenadne izpremembe poklica. Prišlo je do tožbe, ki še ni končana. Poleg tega pa je bil odvetnik Dimitrijev«! ovaden tudi disciplinskemu sodišču, ker je kršil svoje poklicne dolžnosti, ter po krivem označil svojo pisarno za pasivno. Obsojen je bil na globo 5000 Din, apelacija pa je sedaj to kazen poostrila na ta način, da dr. Dimltrijevič ne sme izvrševati odvetniškega poklica. ♦ živinski sejem na Rakeku. Ker pade letošnji kramarskl In živinski sejeim na Rakeku na velikonočni ponedeljek, se bo isti vršil dan kasneje, to je v torea 3. aprila. Med dobrim najboljše Za Veliko not KAVO HAG * Najlepše darilo za velikonočne praznike Je luKsuzna kolekcija cigaret. Ta vsebuje 80 naših najboljših cigaret in je zelo okusno opremljena, tako da služi vsaki mizi za okras. Prikladno darilo za praznike so tudi Vardar cigarete, ki so Izdelane iz južnosrbskih tobakov, blagega okusa ln zelo aromatične, ali pa iz hercegovskih tobakov izdelane Drina cigarete, ki so tudi aromatične ter se razlikujejo od Vardar cigaret po jačjem okusu. ♦ Bančni uradniki i Neobhodno potrebujete strokovno knjigo: černe, Kontokorenti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8-II. Vi niste tako stara kakor izgledate. želite li pa izgledati mlajša kakor ste ln se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šlager kozmetike »HORMOLIN-KREMO-Paracel-sus«, ki vsebuje potrebne hormone. • Najlepši velikonočni piruh Je pripravila svojim naročnikom in čitateljem nova slovenska revija »Naša pota«, ki Je v povečanem obsegu in zelo lepi opremi pravkar izšla. Poleg uvodnih besed, ki Jih Je napisal predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Rudolf Marn, vsebuje pestro Ilustrirano Regallyjevo »Reportažo iz dolenjskih krajev«, Kovačevo novelico »Pisano ob morju«, Članek »Koroška narodna noša«, ki ga je prispevala Mia Brejčeva, Spectatorjevo razglabljanje o prostituciji in današnjem društvu, prevod Gjukičeve pesmi »Vino«, modno rubriko, Vovkovo novelo »Jug poljublja mlado dekle«, smešno in pretresljivo »Narodno balado o hlačah«, Fričeve »Smučarske spomine ln želje«, Regalyjev potopis iz Hercegovine ln Dalmacije »Po razbeljenem kršu in kamenju« in »Valaškov članek »Več resnice pri vremenskih poročilih« pole£ še nekaterih prijetnih in zabavnih novel. Revija je s to številko pričela objavljati tudi stalno športno rubriko, ki jo je prav lepo uredil Zdenko Aljančič. »Naša pota« vsebujejo poleg drugih zanimivih rubrik tudi rubrike »Film«, »Naše knjige in revije«, »Kot za pot« in »Meh za smeh«, ki so vse, kakor je sploh cela revija, izredno bogato ilustrirane s fotografijami naših domačih umetnikov fotoamaterjev, kar poudarja njeno vrednost in prednost pred drugimi revijami. Revijo »Naša pota«, ki jo izdajata ljubljanska Zveza za tujski promet in mariborska Tujsko prometna zveza, urejuje z res dobrim okusom ln prav spretno \Hadimir Regally. Izhaja enkrat mesečno in ji je celoletna naročnina le 60 Din kljub odlični opremi in bogatim ilustracijam. — Naroča se: Ljubljana, poštni predal 114. ♦ Mestna hranilnica ljubljanska na veliko soboto ne bo uradovala _ Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. _ Občutno vrzei v Izobrazbi, k! vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha. Izpolnite s čltanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki aa-mo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri meneče. (Okoli 400 strani poljudno 7,nan8tvrn«»e» in zahavnpga itlva z mnogimi slikami) r prava: LJubljana, Kna-fljeva ulica 5 ... i sevedfH preprečuje tudi ) sta nek zcbnec kamna johoc hemuzblatiim žarki radija! • Obledele obleke barva v različnih bar* vah In pllslra tovarna J08. REICH. Iz Ljubljane u— Praški moški rbor »Smetana« je s koncerti prehodil vso Evropo od Rige tja doli do najjužnejšega dela Španije ter od Grčije do Skandinavije. Ponovno Je bil v Franciji kakor tudi že v Jugoslaviji. Za svojo 25 letnico, ki Jo praznuje letos, je spet določil veliko turnejo po balkanskih državah. Njegov drugi koncert na tej turneji 'bo v Ljubljani dne 5. aprila ob 20. v unlonskl dvorani. Zbor šteje okrog 60 članov pod vodstvom dirigenta prof. Fra~»-tiška Spilka. Spored obsega najznamenitejša zborovska dela češke literature, starejše kakor tudi novejše. Na koncertu opoze rajamo vse prijatelje zborovskega petja, predvsenn pa prijatelje češkoslovaškega naroda. Vstopnice so v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Gles-bene Matice. u— /zietniškl vlak Ljubljana—Biatrtc« Bohinjsko jezero in Rateče-Planica dne 2-aprila. Zainteresirano občinstvo obveščamo, da bo vozil na velikonočni ponedeljek dne 2. aprila na progi Ljubljana gl. kol. — Br strica Boh. jez. odnosno Rateče-Planica izletniški vlak, z odhodom iz Ljubljane gL kol. ob 5. uri 10 min. in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8. uri 14 min. odnosno ▼ Rateče-Planioo ob 8. uri 16 min. V obratni smeri bo vozil izletniški vlak z odhodom i« Bistrice Boh. jez. ob 19. uri 23 min., odnosno iz Rateč-Planice ob 19. uri 27 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 9 min. Za ta izletniški vlak velja 30 odst. popust na vozni oeni, tako da dobi potnik pri odhodu posebno izletniško vozno karto, ki mu velja tudi za povratek. Konkurentne vozne karte se pri tem vlaku ne bodo Izdajale. u— O aktualnem vprašanju Te*ln«ke šlezlje, ki je predmet spora med Poljsko in Češkoslovaško, je spisal univ. prerf. dr. Fran ilešič v beograjskem »životu 1 Radii« zanimiv članek, čigar separatni odtisi 89 dobe t knjigarni Tiskovne zadruge. u— Drobne vesti Iz dramskega gledali« iča. Priprave za premiero Dostojevskega »Bratje Karamazovi« so pri kraju. V glavnih ženskih vlogah nastopijo: ga. Mira Danilova in gdč. Boltarjeva, moške pa kreirajo gg. Skrbinšek, Jan, Debevec, Cesar, Lipah, Kralj in Gregorin. Režijo vodi g. Ciril Debevec. Po veliiti noči prične pripravljati drama Ortnerjevo tragedijo v 10 slikah »Čevljar Anton Hit« z g. Kraljem v naslovni vlogi. Glavno žensko vlogo kreira ga. Mira Danilova. Prevod je oskrbel dr. žmalc, režira prof. šest. Ob priliki prihoda bolgarskih književnikov v Ljubljano se bc igrala v drami Kostova komedija »Goljemanov« v prevodu Rasta Pustosiem-ška. Galsworthyjev igrokaz »Družba« uprizori maja v režiji Bratka Krefta. Na poletnem gledališču v Tivoliju bo uprizorila drama Shakespeajrejevo »Komedijo zmešnjav« z vsem velikim aparatom, baletom, komparzerijo in novo seenično koncepcijo v režiji fe. prof. šesta. Književnih ln režiser g. Bratko Kreft je vposlal ravnateljstvu drame svoje novo delo .komedijo »Kreature«, ki se bo uprizorila v začetku prihodnje sezone. Po praznikih bo gostoval v Sheriffovem komadu »Konec poti« mariborski režiser Vladimir Skrbinšek. — Na velikonočni ponedeljek bo v operi premiera Nedbalove operete »Poljska kri« v novi predelavi. Opereta Je popolnoma na novo opremljena in Jo režira g. Golcvto. Zarembo kreira %■ Zupan. — Privlačna opereta »Ples v Savoju« se bo pela prvl-č popoldne na velikonočni ponedeljek. u— Rlhard Tauber poje f filmu, ki ga bo ZKD predvajala za velikonočne pravnike. V tem filmu nastopa tudi znani kemik Siegfried Arno. Vstopnina k predstavam ZKD bo 2.50, 4.50 in 6.50 Din. u— Film o tekmah v Planici bomo videli za praznike v Ljubljani. Predvajal 8f bo pri predstavah »Csibl« v Elitnem krati Matici. u— Ne pozabite, da bo v soboto dne 7. aprila akademija »Tabora« v veliki dvorani Uniona. Nastopil bo mešani pevski »bo.-»Tabor« pod vodstvom pevovodje g. Fr. Venturlnlja. Sodelovali 'bodo: operni solist g. Robert Primožič, operna solistka gdč. Anita Mezetova, violinski virtuoz g. Karlo Rupel ln dirigent opere g. dr. Danilo fiva-ra. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Kongresni trg 7, posluje od 1. aprila M poletni čas vsak delavnik od 4. do 8. zvečer. u— Ciril Metodove razglednice za velikonočna voščila se dobe v trgovinah, trafikah ln GM pisarni Beethovnova nI. 2. u— Maše zadušnice za pokojno goepo Miro Costaperaria-Dev se bodo brale v torek 3. aprila ob pol 8. in v petek 6. aprila ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. u— Novo življenje v Tivoliju. Čeprav *e uveljavlja pomlad še prav skromno, je vendarle postal tivolski park že vse živahnejši. 2e so postavljene klopice in se solnčijo zlasti v opoldanskih urah množice sprehajalcev. Tudi mamice z otroki prihajajo čedalje rajši v lepo negovani park, da se naužijejo zraka, na drugi strani pa nudijo naraščaju priliko za zdravo razgi-banje. u— Tudi Gosposka ln Vegova ulica sta prišli na vrsto pri posipanju. Obe ulici sta bili tega res že prav potrebni, kajti ob deževnih dneh je bilo tam blata, da groza. Vegova ulica trpi zlasti zaradi tovornega prometa, Gosposko ulico pa tudi uporabljajo množice pešcev, ki so morali stopati v blato, kajti hodniki so preozki, in se je prijemalo blato obutve, da slednjič tudi hodniki niso ostajali čisti. S posutjem obeh ulic je vsem prav gotovo ustreženo, treba pa bo menda vsaj prehode nasuti Se enkrat, kajti gramoz se tam že izgublja n je popolnoma zlezel v zemljo. u— Neutemeljen sum. Med kriminalno kroniko je bilo nedavno navedeno, da Je bil v neko tatinsko zadevo zapleten tudi delavec Jovo Doltič. Sodišče je moža sedaj izpustilo, ker se je Izkazalo, da je nedolžen. Ljutomerska in radgonska v INA v sodih in steklenicah ter svoj priljubljeni SEKT nudi Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti Clotar Boavier v G. Radgoni Zastopnik: RAKEL FAVA1 Ljubljana, Celovška 44, istotam. ZAL02NA KLET EN BUFFET u— S kropom ga je polil. V Strojnih tovarnah se Je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, ki jo Je nehote povzročil eden izmed delavcev. Omenjeni je v delavnici potreboval posodo z vrelo vodo, ki jo je pa po nesreči zlil na vajenca Mirka Žerjava z Brezovice. Žerjav je dobil po vsem životu tako huda opekline, da so ga morali nemudoma prepeljati z reševalnim avtom v bolnico. Pravi vzrok in način ne-6reče še preizkujejo. u— S košaro jajc Izginila. Na ljubljanski trg je prinesla včeraj neka kmetica z Dolenjskega košaro jajc, okrog 180 po številu, ženska jih je že nekaj prodala, v precej zgodnjih urah, nato pa se je za hip odstranila od stojišča. Cim je prodajalka obrnila hrbet, se je pojavila v gnječi druga ženska, ki je stegnila roko in Izginila s košaro in njeno vsebino. Na trgu je nastal kmalu nato vrišč, vendar tatice ni bilo mogoče izslediti. Iz Celja e— Trgovsko društvo je imelo pred dnevi redni občni zbor. Društvo je imelo ob koncu lanskega leta 5 ustanovnih, 39 rednih članov iz vrst trgovcev in 9 članov iz vrst trgovskih nameščencev. Premoženje znaša 63.487.55 Din in je naloženo v hranilnih knjižicah. Napram 1. 1932. se je premoženje zmanjšalo za 1.001.60 Din. Društvo ima še posebno gotovino v znesku 1047.91 Din za prirejanje učnih tečajev, ki so pa zaradi nezadostnega zanimanja trgovskih nameščencev izostali. Društvo je posvetilo glavno delo podeljevanju podpor brezposelnim in podpore potrebnim trgovskim nameščencem. Društvo bo letos priredilo kako umestno predavanje o tekstilni stroki ali blagoznanstvu in bo tudi podprlo prireditveni odbor za aranžira-nje izložb. Izvoljen je bil dosedanji odbor s predsednikom g. Antonom Fazarincem. Vse doslej vložene prošnje za podporo so bile ugodno rešene. e— Velik komunistični proces. — Na okrožnem sodišču v Celju se prične v torek 3. aprila zjutraj proces proti 22 obtožencem iz Celja, št. Pavla pri Preboldu in Slovenjgradca, ki so po čl. 1., odst. 1. in 2. zakona o zaščiti države obtoženi komunistične propagande. Razprava bo trajala približno 4 dni. Obtožence bo zagovarjalo okrog 10 odvetnikov. Razprava bo javna. Ker bo pa razpravna dvorana najbrž premajhna, da bd mogel vsakdo prisostvovati razpravi, oo sodišče izdalo vstopnice. Brez vstopnic vstop k razpravi ne bo dovoljen. e— Preložen uradni dan. Za torek 3. eprila določeni uradni dan ljubljanske Zbornice za TOI za Celje in okolico je preložen na torek 10. aprila ln bo ta dan od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Raz-lagovi ulici. e— Tatvina perila. V noči na četrtek je neznan storilec ukradel g. Marčiču, poslovodji nove tovarne kvasa in slada v Ipavčevi ulici, s tovarniškega dvorišča več moškega perila, ki se je na dvorišču sušilo. Gosp. Marčič ima okrog 400 Din škode. e— Velikonočna številka »Nove Dobe« Izide v soboto opoldne. e— Za veliko noč si nabavite nove srečke drž. razredne loterije v podružnici 2>Jutra« v Celju, e— Kino Union ostane danes zaprt. Iz Maribora a— Maribor svojemu osvoboditelju generalu Maistru. Upoštevajoč željo slav-ljenca, da bi se njegova 601etnica z ozirom na veliki teden proslavila skromneje, je Maribor vendar zelo slovesno proslavil jubilej svojega osvoboditelja, že pred napovedano uro so se pričele zbirati množice v Maistrovi ulici. Opazili smo med njimi Sokole, gasilce, športnike, narodne železničarje, rezervne častnike in dobrovoljce, trgovce, obrtnike, strelce, članstvo Narodne odbrane, Jadranske straže, Glasbene Matice, Narodne strokovne zveze, Nanosa, ZMI, Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, v prvi vrsti pa njegove drage borce in četnike Narodne odbrane. Ko so se množice razvrstile, se je pojavil ob oknu jubilant, ki mu je tisočero rok mahalo v pozdrav, železničarska godba »Drava« je zaigrala fanfaro iz »Libuše«, nato pa so mariborski pevski zbori pod vodstvom pevovodje g. Horvata zapeli po-zH^vno pesem. V imenu njegovih borcev j« slavljencu presrčno čestital podpredsednik Zveze g. Malenšek. Za čestitke se je vzradoščen zahvalil general Maister ln imel pri tem krajši nagovor na zbrano množico v katerem je s tako toplimi besedami. kakor zna samo on, pozival k slogi in k nadaljnjemu delu za srečo naroda. Godba je nato zaigrala državno himno, nakar so pevci zapeli »Zdravico« in slavljencu najljubšo pesem »Kje so tiste stezice . .« Sledil le ob zvokih godbe mimohod njegovih borcev, viteških čet, mornarjev in gasilcev z gorečimi baklami. Po končani podoknici so se jubilantu poklonili v njegovem stanovanju predstavniki oblastev in raznih nacionalnih korporacij. V imenu vseh mu je čestital upok. višji državni pravdnik g. dr. Jančič. a— Včerajšnji trg z n ribe je bil zelo dobro založen. Precej je bilo na trgu morskih rib, rib iz sladkih vod pa je bilo nad 300 kg. Kupčija je bila ves dopoldne zelo živahna. Prodajali so: kalamare po 30, borbone pa 28 ln 30, mole po 30, orade po 42 ln aziale po 28 Din za kg. Ribe iz sladkih vod so imele naslednje cene: somi 32 dinarjev kilogram, fogoši 38. belice 8 do 9, krapi pa po 14 do 16 Din za kg. a— Huda nezgoda. Na Teznem stanujoči šofer Jože Smigovc, star 25 let, se je včeraj popoldne pri sekanju drv hudo vsekal v koleno desne noge. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je bil operiran. Nevarnosti Mure Čakovec, 29. marca Kakor prejšnja leta, so tudi pred nekai tedni pretile velike nevarnosti od Drave in Mure. Pri Murskem Središču je Mura odnesla velik kompleks zemljišča, obstojala pa je tudi nevarnost za državno cesto, železniško progo in za velik železniški most, ki veže Medmurje s Prekmurjem. Pred tedni so se prebivalci že bali, da si.bo reka izbrala novo strugo, k sreči pa se je voda spet zlila v staro strugo. Nevarnost je zaenkrat odvrnjena, ob prvi priliki pa se bo spet ponovila :n se lahko zgodi tudi to, da bo voda porušila oba železna mosta ter tako napravila velikansko škodo. Prejšnja leta je že Mura odnesla nekaj 100 m bano-vinske ceste blizu vasi Ferketinca in so morali potem cesto preložiti. Mura teče sedaj pod samim Ferketincem. Pirotehnični oddelek v Varaždinu je napravil velik prekop, da bi se vanj stekala voda ob večjem naraščanju, lahko pa se vendarle zgodi. da bo močno narasla reka nekega dne odnesla vse zemljišče med svojo strugo in med prekopom. Če bi se to zgodilo, bi voda udarila naravnost na vas ter jo zalila. OSVOBODITE NAS SKRBI GLEDE NOG! Za velikonoč boste zanesljivo elegantno ln diskretno oblečeni, ako si nabavite nogavice z gornjim zaščitnim znakom. GOSPODARSTV Vedno več izvažamo po morju Zadnja leta smo ponovno opozorili na značilne spremembe, ki jih beleži statistika naše zunanje trgovine glede prevoznih sredstev, ki se jih poslužuje naš izvoz. Ze od leta 1927. opažamo rapidno padanje izvoza po suhem in istočasno naglo naraščanje izvoza po vodni poti, to je po morju in po rekah. Pravkar je oddelek za carine pri finančnem ministrstvu izdal podrobno statistiko naše zunanje trgovine za preteklo leto (»Statistika spoljne trgovine kraljevine Jugoslavije za 1933. godinu«), ki nam kaže, da se razvoj v dosedanji smeri, to je v smeri rastočega uporabljanja morskih in rečnih prevoznih sredstev še nadaljuje. Lani smo po suhem izvozili le Se 28.7 odst. (predlanskim 32.5 odst.), po vodni poti pa 71.3 odst. (predlanskim 67.5 odst.). Po morju smo lani izvozili več nego polovico vse izvožene količine, namreč 54.6 odst., po rekah pa 16.7 odst. Enak razvoj opažamo tudi pri uvozu. Lani smo uvozili po suhem le še 36.4 odst. vsega uvoza (predlanskim 40.5 odst.), po vodni poti pa 63.6 odst. (predlanskim 59.4 odst.) Seveda pa so važnejše Izpremembe pri izvozu, zakaj tonaža uvoza je glede strukture naše zunanje trgovine neprimerno manjša in znaša le dobro četrtino tonaže izvoza. Se zanimivejšo sliko pa dobimo, če primerjamo navedene številke za zadnjih šest let. Tonaža našega izvoza po vodni poti in po suhem in odstotki v razmerju s skupno tonažo izvoza so se zadnja leta gibali takole: izvoz po vodi 1927. 1929. 1930. 1931. 1932 1933. milj. ton 1.65 2.26 2.90 2.10 1.62 2.09 % 38.9 42.3 61.3 64.1 67.5 71.3 izvoz po suhem milj. ton % 61.1 2.60 3.07 1.83 1.19 0.78 0.84 57.7 38.7 359 32.5 28.7 Kakor znano, se je lani količina vsega našega izvoza dvignila za 22 odst. nasproti predhodnemu letu. To povečanje izvozne tonaže pa je le v manjši meri prišlo v prid izvozu po suhem, kajti količina izvoza po suhem se je dvignila le od 779.000 na 841 tisoč ton, dočim se je količina izvoza po vodni poti povzpela od 1,620.000 na 2,090.000 ton (in sicer količina izvoza po morju od 1,350.000 na 1,600.000 ton, količina izvoza po rekah pa od 267.000 na 488.000 ton). Naši izvozniki se brez dvoma poslužujejo morskih in rečnih prevoznih sredstev predvsem zaradi tega, ker je prevoz po morju in po rekah v primeri z železnico mnogo cenejši, zlasti pri sedanjih visokih železniških tarifah. Delež izvoza po morju »e Je podvojil. Se značilnejde pa »o sprememba "».odstotkih izvoza po vodni poti in po suhem. Leta 1927. je znašal naš izvoz po vodni poti komaj 38.9 odst vsega izvoza, lani pa se je povzpel že na 71.3 odst.; zato pa je hudo nazadoval odstotek izvoza po suhem, in sicer kar od 61.1 odst v letu 1927 na 28.7 odst v lanskem letu. Če bo Slo tako naprej, bo že letos padel delež izvoza po suhem na eno četrtino skupnega Izvoza. L 1929. smo izvozili po suhem še preko 3 milijone ton, lani pa le 840.000 ton. Kakor je gornji razvoj precej v škodo našim železnicam (čeprav se tudi blago, ki se izvaža po morju, prej dovaža po železnici do morskih luk). tako je na drugi strani razveseljivo, da smo pričeli pravilno ceniti pomen naSe-ga morja za razvoj našega Izvoza. Ta okol-nost pa nam znova potrjuje, kako nujno potrebno je pri nas. da se zgradijo predvsem dobre železniške zveze z našimi pomorskimi lukami. Zgraditev teh železnic bi morala Imeti v interesu našega gospodarskega razvoja prednost pred vsemi ostalimi železniškimi gradnjami, saj smo leta 1929 izvozili po morju komaj eno četrtino vsega našega izvoza, lani pa že več nego polovico. Tranzitni promet nekoliko nazadoval. Tranzitni promet blaga preko ozemlja naše države se je zadnja leta skrčil. Leta 1923 je znašal ta tranzitni promet 0.96 milijona ton. leta 1925. je dosegel 1.38 milijona ton, leta 1927 pa prvo kulminacijo 2.58 milijona ton. Od tega leta opažamo počasno nazadovanje, in sicer leta 1928. na 2.47, naslednje leto na 2.34. leta 1930. pa na 2.26 milijona ton. Leta 1931. je tranzitni promet preko naše države dosegel rekordno višino 2.86 milijona ton, pa se je naslednje leto zopet skrčil na 2.00 milijona ton, lani pa je ponovno za malenkost popustil na 1.93 milijona ton. Zborovanje trgovskih združenj V Celju. V zadnjih 14 dneh so imela trgovska združenja v važnih gospodarskih središčih dravske banovine svoja zborovanja in občne zbore. V četrtek 15. t. m. ee je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Celju občni zbor Zdrjženja trgovcev za mesto Celje, ki mu je predsedoval načelnik g. Stermecki. Iz predsedstva®'ega poročila posnemamo, da i,e finančno stanje tega združenja zelo ugodno in da je doklada, ki jo pobira združenje, med najnižjimi v dravski banovini. Združenje trgovcev v Celju je lani v jeseni po veliki poplavi zaradi potrebe regulacije Savinje sklicalo anketo vseh županov celjske in sosednih občin, katere ee i? udeležil tudi nar. posl. g. Ivan Prekoršek. Združenje pa si ie tudi prizadevalo, da bi doseglo zdrj-žitev celjske mestne občine z okoliško občino in je z uspehom izvršilo mnoge intervencije v korist trgovstvu. Tajnik g. Blažon je poročal, da je bilo lani v Celju nanovo prijavljenih 27. odjav-ljenih pa 36 trgovskih obratov, tako da r-* bilo ob koncu leta 267 članov, od tega 106 protokoliranih in 162 neprotokoliranih. Tajnik Blažon je prav tako poročal o računskem zaključku, ki izkazuje 140.000 Din naloženega denarja. Proračun za tekoče leto izkazuje 68.700 Din izdatkov in 33.800 Din dohodkov; k te-ma ie prišteti še prebitek hiše. ki je last Združenja, v višini 29.300 Din. ostanek pa se bo kril e članarino, ki bo znašala za šefe, prokuriste. poslovodie in družabnike po 40 Din, za uradnike, prodajalce in blagajniČarke po 20 Din. za va-ienoe po 15 Din. za neizvežbano osobje po 10 Din. za delniške družbe, zadruge. družbe z o. z. pa dvojno. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi in so bili v odbor izvoljeni z večino glasov naslednji gg.: Stermecki. Ravnihar. Leskovšek. Dobovičnik Fazarinc. Lečnik. Loibner. Lukas in Vrto-vec: v nadzon&tveni odbor pa gg.: Kramar. Jagodii! :n Mislej. Pri slučajnostih se ie glede na dopis Zveze trgovskih združeni zaradi ponovnega pristopa opijskega združenja k zvezi razpravljalo o tem vprašanih in so se nekateri člani iziavili proti takemu ponovnemu pristopu (celisko Združenje trgovcev ie menda edino združenje v dravski banovini, ki ni včlanieno v zvezi in smo mnenja. da bi bilo treba to vprašanie vendar enkrat urediti, sai daiatve za zvezo ne morajo biti ovira pri združenju, ki samo priznava. da nahaia v zelo usodnem finančnem položaju). V Kranju. Tudi kranjsko Združenje trgovcev ie imelo pretekli teden svojo redno ekuoščino pod predsedstvom g. Frana Sirca Zborovanja tega združenja se je udeležil tudi kranjski župan g. Ciril Pire. zbornični konzulent g. Franc Žagar in tajnik Zveze trgovskih združeni g. Ieo Kaiser. Pred prehodom na dnevni red je zbornični konz.ilent g. Fran Žagar podal izčrpno poročilo o našem finanč- nem položaju ter je seznanil zborovalce z važnimi davčnimi vprašanji. Govornik se je predvsem bavil 6 spremembo zakona o neposrednih davkih in na koncu omenil zasluge narodnega poslanca g. Ivana Mohori-ča za to. da eo bile določbe prvotnega osmuitka znatno omiljene. S perečimi gospodarskimi in finančnimi vprašanji se je obširno^ bavil tudi tajnik Zveze trgovskih združeni g. Igo Kaiser. Predsednik g. Fran Sire ie v svojem poročilu med drugim opozoril na to. da lahko trgovci zahtevajo povrnitev petodstotnega poviška voznin. ki je bil pobran na železnicah v času od 26. februarja do 15. t. m., ker je bil ta povišek v tem času nezakonit. Razpravljal je tudi o težkem položaju podeželskega trgovstva. ki je prišlo v stisko zaradi kmečkega morato--riia in o potrebi ureditve tega vprašanja. Občni zbor ie soglasno sklenil, poslati ni-smeno zahvalo narodnima poštenima f? Mohoriču in Krejoijn za njun trud v fi nančnem odboru Narodne skupščine. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ie ob koncu preteklega leta v kranjskem srezu počivalo 117 trgovskih obratov (28 °/o vseh obratov), v škofjeloškem okraju pa 84 obratov (36%). Od 96 tvrdk leene stroke ie lani počivalo 46 obratov. V nasprotji z gospodarskim nazadovanjem pa so se javna bremena zvišala. V kranjskem srezu ie leta 1931. prišlo povprečno na 1 obrat (všteti so tudi obrtniki) 771 Din osnovne pridobnine. predlanskim 694 Din. lani pa 944 Din. Združenje je štelo ob koncu preteklega leta 720 članov: v teku leta »e prijavilo nove trgo vine 46 trgovcev, odjavilo pa je obrt 74 trgovcev. Pomožnega o*obia je pri združen u registriranega 236. Proračun za tekoče leto izkazuje 104.000 Din izdatkov in 52.000 Din dohodkov. Razlika se bo krila s članarino, ki ee bo pobirala na lanski podlagi. Sogla sno je bil osvoien predlog uprave za uvedbo obligatornega sližbenega glasila, ki ga bo prejemal vsak Član združenja. Naročnina za list se bo pobirala v obliki poviška k Članarini. Pri slučainostih e? je razpravljalo o preostri praksi pri izterjevanju davkov. o podporah društvom in ustanovam, ki iih bodo člani dajali samo še na priporočilo pisarne združenia. o odpiraniu in zapiranju lokalov ter o krošniarstvu V Ptnjn. Tjdi Združenje trgovcev v Ptuju je imelo nedavno svoj redni občni zbor ki ga tJ vodil predsednik g. Franc Lenart. Predsod-nik se ie v svojem poročilu bavil z najnovejšimi uredbami, ki niso ugodile težniam gospodarskih krogov, o novi pridobnin5. o pos^čaniu zasebnikov po potnikih in o potrebi živahnejšega delovanja v stanovskih organizacijah. Potem, ko eta tajnik g. Ose-niak in blagainik g. Vrabl podala svoii poročili. ie občni zbor odobril proračun za tekoče leto. ki izkazuje 32.000 Din izdatkov. Doklada je bila določena za I. razred na 300 Din. za II. razred na 220 Din. za III. razred na 150 Din. za IV. razred m 100 Din in za V. razred ua 50 Din. Tajnik Zveze trgovskih gnemijev g. Kaiser je podal informativno poročilo o aktualnih trgovskih vprašanjih. Težavno gospodarsko stanje ptujskega sreza pa je v daljših izvajanjih orisal zbornični svetnik g. Milko Senčar. Pri slučainostih se je razvila debata o kon-sumnem zadružništva, o letnih sejah, zlasti pa debata o novi taksi na račune. Gospodarske vesti „ Zagrebški industrije! k vprafianju Industrijske banke. Upravni odbor Udmže-nja industrijcev za savsko banovino je imel 27. t m. svojo sejo pod predsedstvom Vla-dimirja Arka, na kateri je bil glede vprašanja Industrijske banke sprejet naslednji sklep: Ne da bi prejudiciral vprašanje oblike Industrijske banke in vprašanje pridobitve sredstev, je upravni odbor vzel poročilo predsednika Vladimirja Arka soglasno na znanje in je izražal željo, da Udru-ženje industrijcev s polno aktivnostjo sodeluje pri delu okrog reševanja vprašanja industrijskega kredita. V to svrho je udru-ženje pripravljeno odrediti svoje predstavnike za odbor v Beogradu, ki bo o tem vprašanju razpravljal, vendar »e nobena končna rešitev ne more skleniti, ne da bi se prej zaslišalo mnenje vseh članov udru" ženja. _ Hrvatska iveopda kreditna banka je hnela te dni svojo bilančno »ejo, na kateri so bili iznešeni podatki o bilanci za preteklo leto. Ti podatki so zelo značilni za stanje, v katerem se nahajajo oni denarni zavodi, ki jim je uspelo ohraniti si polno zaupanje. Banka je imela lani ob koncu leta gotovine v blagajni za nič manj kakor 34.5 milijona Din (predlanskim 20.3) in vrhu tega svobodnih terjatev pri drugih denarnih zavodih za 8.7 milij. Din, tako da je vsota razpoložljivih sredstev dosegla 43-2 milij. Din pri stanju hranilnih vlog, ki j« znašalo ob koncu leta 98.5 milij. Din. Od skupnega stanja zavodovih dolžnikov v višini 150 milijonov, odpadeta. 1« 2 odst na kmečke dolžnike. «= Diskusija okrog lire. Pod gornjim naslovom prinaša »Pmger Presse« od 24. t m. daljši članek iz Pariza, kjer pravi med drugim naslednje: Slabost raznih deviz je za pretekli teden karakteristična. Dolar in funt trpita neposredno zaTadi francosko-holandske kreditne operacije. Švicarski frank se stalno drži na spodnji zlati točki. Tudi italijanska lira ima napade slabosti. Italijanska novčanična banka je morala prodati manjšo količino zlata. Svoje devizne rezerve je porabila, ker je morala v zadnjih dveh letih kriti deficit italijanske tdačilne bilance v višini 2 in pol milijarde ir. Kritveno razmerje, ki znaša 5e vedno okrog 50 odst, je zadostno, toda obtok bankovcev je bil potisnjen na neverjetni minimum 13 milijard. Na dosedanji način ni mogoče nadalje krčiti denarnega obtoka. Vsako oddajanje zlata novčanične banke bi ogrožalo valuto, ker ne more banka brez škode za nadaljnji gospodarski obstoj vzporedno z oddajo zlata vzeti ustrezajoče količine bnakovccv iz obtoka, kakor to dela Francoska banka, ki lahko mirno in brez vsake nevarnosti skrči obtok bankovcev še za nadaljnjih 20 milijard. Pri tem je upoštevati tudi deficitno trgovinsko bilanco (ta deficit precej točno ustreza deviznim izgubam italijanske banke v zadnjih dveh letih). Poleg tega se nahaja proračun v kroničnem deficitu, ki znaša za tekoče proračunsko leto okrog 3 milijarde. Na koncu poudarja list, da se more italijanska valuta trajno držati le na ta način, da se zopet oživi trgovina in da se opusti vsaka ideja avtarkije. Zato ni prav razumljivo, zakaj delajo v Italiji politiko, ki ustvarja le zmešnjave, medtem ko bi bilo treba v interesu valute ustvariti atmosf#-ro miru in zaupanja. — Ukinjenje davčnih ugodnosti ea kon-sumna drnštra na Dunaju. Avstrijski trgovinski minister Slockinger je te dni na nekem predavanju razpravljal o komunalni politiki dunajske občine in ie zlasti poidar-ial enostransko davčno politiko prejšnje občinska uprave, ki je med drugim oprostila konsumna društva tudi plačevanja socialnega davka (Fiireorgeabgabe), ki je, kakor znano, eden glavnih davčnih virov dunajske občine. Novi režim je sedaj ukinil to prostost za konsumna društva. Minister Stok-kinger je stvar utemeljil na ta način, da morajo v bodoče konsimna društva stopiti v konkurenco s privatnim gospodarstvom pod enakimi pogoji. Sorze 29. marca. Na ljublianski borzi je danes deviza London notirala nekoliko višje. Čvnstejša ie bila tudi deviza Trst. Avstrijski šiling notira nes.prem°nieno 9.15 do 9.25 (v Beogradu promet 9.20 in 9.1750). Grški boni so se trgovali edino na beograjski borzi po 34. Na zagrebškem efektnem tržišču ie nolo-žai nadalie miren in ie prišlo v Voini škodi do oromefa za kaso no 313 (v Beograd j po 314) in za april po 310 (v Beogradu 312) Zaključek j« bil zabeležen samo še v 4°'o agrarnih obveznicah po 37. Devize. Ljnbljana. Amsterdam 2310.40 — 2321.76, Berlin 1359.58 - 1370.38. Bruselj 800.24 -804 18. Curih 1108.35 - 1113.85, London 174.97 - 176.57. NewTork 3405.50-3433.76 Pariz 225.88—227—. Praga 142.29—143.15 Trst 29413 _ 296.53 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15 -9.25. Curih. Pariz 20.38, London 15.84, New-vork 309.75. Bruselj 72.20. Milan 26.62. Madrid 42.20. Amsterdam 208.50. Berlin 122.85-Dunai 56.55. Stoekholm 81.70. Oslo 79.50. Kobenhavn 70.75. Praga 12.84, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.26. London 27.74. Milan 46.35. NewVork 539.11. Pariz 35 58. Praga 21.78. Curih 174.25. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312.75 — 313.25. za april 309 — 311. za mai 308 — 310. za junij - tili; 308 den.. za december 300 den.. 7°/» investicijsko 70 — 72, 4% agrarne 36 _ 37. 7°/o Blair 52.50 — 53. 80/-tember 86.50; koruza: za mai 48.875. za Julij 50.75, za september 52.625. + Winnipeg. 29. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67.75. za julij 69.125. za oktober 71.25. + Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 6 vagonov hrastovih pilotov. + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo s? (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): pšenica (po mtevski tarifi): baška. 79-80 ke po 150 _ 152.50; sremska in banatska. 78/79 kilogramov po 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): nova času primarno suha s kakovostno garancijo 117.50 — 120. za april 125 — 127.50, za mai 132 50 — 135; moka: baška »0< po 245 — 250; banatska po 255 do 260. + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad in sremska 101 — 103: okolica Sombor 100 — 102; er^dniebaška 102 — 104: gornjebaška in ladja Begej 103 — 105; baška potiska in slavonska 106 — 107: gornjebanatska 99 do 101; južnobanatska 98 _ 100. Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 72.50—75; pomladni 67/68 kg 82 — 84. Koru7a: baška sremska stara 80—81: stara okol. Sombor 81—82; baška. sremska nova 67—69; nova sušena 75 — 77. — Moka: baška. banatska >0g« in *Ogg< 177 50 _ iP7 >2* 157.50 — 177 50-. »5« 137.50 — 157.50; »6< 110 — 120; »7< 75 - 85; »8« 72.50 - 75; sremska slavonska >Og< in »0gy« 172 50 - 187.50. .2« 152.50 — 167 50. »5« 132 50 _ '17 50: >6< 107.50 — 117.50; »7< 80 — 90; »8< 72.50 _ 75. Otrobi: baški, sr-mski 71-73; banateki 69 — 71, Fižol: baški in sremski brez vreč 110 _ 112.50. Napredovanja v železniški službi Napredovali so: za svetnike v IV. skupino položajne plače, 2. stopnjo: Gregorka Friderik, prom. komerc. oddelek; Kreutzer Jožef, prom. komerc. oddelek; Petek Emi-lijan, prom. komerc. oddelek, Lenard Feliks, gradbeni oddelek; za svetnika v V. po-ložajno skupino: inž. Vidic Ignacij, kurilnica Maribor, dr. Senčar Karol, o>bčl oddelek; v VI. položajno skupino za poverjenike: Drovenik Matija, obči oddelek; inž. Franz Emil, prog. sekcija Ljubljana, gor. dol. proga; inž. Rendla Franc, prog. sekcija Zidani most; za višje kontrolorje: Praunseis Karel, Laško, Grošelj Alojzij, prom. komerc. oddelek; Korpar Ivan, prom. komerc. oddelek; Petek Alfred, prom. komerc. oddelek; Svajger Franc, strojno oddelek; Nussiorfer Bruno, strojni oddelek; v VII. položajno skupino za višjeoa pristava: inž. Golob Jar.ez, prog. sekcija Ljubljana glav. proga; za kontrolorje: Urtan-čič Anton, Rakek; PoeačniK Janez, Rakek, Urbanija Anton, Ljubljana glav. kol.; Kro-flič Zdravko, Vrhnika; Petrič Emanuel, Logatec; Janežič Ludovik, Kotoriba; Medic Franc, Rogaška Slatina; Soklič Rudolf Ljubljana glav. kol., Lengar Franc, Maribor glav. kol.; Vovčko Franc, Maribor glav. kol.; škerjanc Ivan, PoniKva; Rošker Stanislav, Maribor glav. kol; Lah Andrej, Medvode; Repnik Anton, Celje; Senekovič Feliks, Pragersko; Schneider Jožef, čakovec; šijanec Anton, Rogatec, Ferk Josip, Maribor kor. kol.; Košir Janez, Ljubljana gor. kol.; Vrečko Anton, Celje; Ausec Adolf, Črnomelj; Stok Viktor, Rakek; Grim-šič Karel, Zidani most; Lipovšek Franc, Poljčane; Toporiš »Ivan, Kranj; Kropivnik Stanko, Kočevje; Uran Ivan, Zidani most; Lipovšek Ivan, Maribor kor. kol.; Ceglar Ivan, Zidani most; Ježovnik Ivan, strojni oddelek; Ja,novsky Ivan, gradbeni oddelek; Zupanec Mihael, Maribor gl. kol.; Steiner Franc, Ljubljana glav. kol.; šifrer Štefan, Zidani most; Roth Bogomil, gradbeni oddelek; Dermelj Jožef, prog. sekcija Ljubljana glav. proga; Seljak Anton, gradbeno oddelek; Erker Janez, Dravograd-Meža; Gerl Franc, Rakek; Sluga Anton, gradbeni oddelek; Ručigaj Jožef, gradbeni oddelek; ProftAna, kuril. Ljubljana gor. kol.; Mikoš Martin, Dravograd-Meža; Ferjančič Franc, prog. seircija Zidani most; Makoter Franc, prog. sekdja Ptuj; Vorbach Josip, prog. sekcija Celje; Eržen Anton, Brezovica; Tikvič Alojzij, Zidani most; Gračner Karol, prog. sekcija Maribor kor. proga; Do-mlnco Frančišek, gradbeni oddelek; Torni-nec Vladimir, obči oddelek; Paar Ivan, kurilnica Maribor; Milohnoja Teobald, obči oddelek; SedeJ Ladislav, obči oddelek; za vllja prometnika: Rihar Janez, št Vid Vižmarje; Čotar Viktor, Ljubljana gor. kol.; za višjega nadzornika Proge; Vlah Josip, sig. delav. Ljubljana; za višjega nadzornika mostov: Lenščak Ivan, prog. sekcija Ljubljana glav. proga. > t Znanost v severni luči Uspehi tečajnega leta - Praktične in zgolj znanstvene svrhe eks- pedicij „Večna pomlad" Po trinajst mesecih opazovanja, merjenja in eksperimentiranja na 50 tečajnih postajah, ki so jih osnovali za priliko polarnega leta, so se znanstveniki vseh dežel vrnili v svoje domove kjer delajo na tem, da izračunajo in ugotovijo uspehe svojega delovanja v ledenih predelih zemlje. Ti računi so danes delno že zaključeni in rezultati prihajajo polagoma v javnost Delo tečajnega leta je imelo velike znanstvene, a tudi praktične smotre. Med zadnje je spadala n. pr ugotovitev, da-li je nameravana zračna zveza Amerike z Evropo preko krajše tečajne poti mogoča. V to svrho je treba poznati zelo dobro posebno podnebne in vremenske prilike Groenlanda ki pa niso važne samo z ozi" rorn na to zračno zvezo, temveč tudi z ozirom na vremenske prilike v zmernem pasu sploh. Pokazalo se je namreč, da so med tečajnim in našim vremenom zakoniti medsebojni odnosi, ki so zelo važni za dolgoročne vremenske napovedi. Tudi Zalivski tok ima tu svojo besedo, kajti med drugimi se je pokazalo, da ne pretaka v svoji strugi vedno istih količin vode in da je temperatura te vode spremenljiva To »dihanje« Zalivskega toka pa se javlja v vremenskih spremembah velikega dela Ev- rope Zelo važna »o bila raziskovanj« ▼ zvezd z razmerami in najvišjih plasteh našega ozračja. V postaji za opazovanje tečajnega .sija v Tromsoju so izvršili dolgo vrsto električnih meritev v visokem in najvišjem ozračju, celo do višine 1000 km. Teh višin seveda niso dosegli s kakršnokoli vrsto balona, temveč so jim pregledali obisti s pomočjo brezžičnih valov. Vsak poslušalec radia pozna plasti »joni-z^ranega«, električno nabitega zraka, »Hea-visidovo« in »Appletonovo plast«, ki re-flektirata brezžične valove spet na zemljo in ki nam šele dajeta možnost za poslušanje radia na velike razdalje. Višino takšnih plasti so meril' na ta način, da so oddajali brezžične valove in fiksirali neznatni čas, ki so ga potrebovali, da so se vrnili na zemljo. Izkazalo se je, da je več takšnih plasti, ki ne prožijo posameznim valovnim dolžinam enakega odpora, vrhu tega je njih višina spremenljiva, ponoči drugačna nego podnevi, poleti drugačna nego pozimi. Ugotoviti lastnosti teh plasti v tečajnem pasu pa je bilo potrebno, ker vemo, da je to pas tečajnih sijev, ki »o v zanimivih odnosih z električnimi razmerami v visoki atmosferi. Tečajni sij spreminja strukturo ioniziranih plasti in pokaza- lo se je, da moti radio sprejem. Celo ne" prijetni fadingi pri nas so v zakonitih zvezah z nastopanjem tečajnih sijev. Tako smo odkrili razne vzroke motenj m gotovo se bodo našli tudi pripomočki, da se te motnje odpravijo. Na podoben način kakor z električnimi valovi so eksperimentirali tudi z zvočnimi. Tudi zvočni valovi se odbijajo na podoben način ob plasti, ki leži nekako v višini 35 km in ki obstoji, kakor kažejo raziskovanja, vsa iz kisika, oziroma iz ozona. Na otokih severnega Ledenega morja so zažigali velike množine dinamita, na eksplozije, oziroma odmeve eksplozij ob ozonski plasti pa so čakale številne postaje ▼ Evropi in Severni Aziji. Pri tem se je jasno pokazalo, koliko počasnejši »o zvočni valovi v primeri z električnimi. Ob posameznih poskusih so z mesta eksplozij takoj brezžično sporočili natančni čas omenjenim postajam. V nekoliko sekundah so te brezžične brzojavke dosegle tudi najbolj oddaljene postaje. A preden so zvočni valovi, oziroma odmevi razpokov dospeli do njih, je trajalo lep čas. Da so prepotovali razdaljo 9000 km, »o potrebovali n. pr nič manj nego 7 in pol ure. Veliki petek na Španskem V Sevilli se vrši vsako leto tradicionalna procesija na veliki petek živalski nestvori Siamski dvojčki med živalskimi spački in druge zanimivosti žlvlnozdravnJSka visoka 8ola na Dunaju ima v post oni, srednje veliki dvorani malce grozotno zbirko živalskih nestvorov, ki so se rodili v njenem oddelku za porodniško pomoč. Prav te dni so jo izpolnili s teletom, ki je prišlo na svet s šestimi nogami, s katerimi pa ni moglo stati. Poginilo Je kmalu potem, kakor vse živali, ki se rodijo s takšnimi čudnimi napakami. To tele s tremi pari nog pa še zdavnaj ni najzanimivejše bitje, kar jih hranijo tu nagačene ali v steklenih posodah v for-malinu. Mnoga med njimi se na prvi pogled sploh ne dado določiti, tako tele z dvema glavama, ki stoji na neki omari. Ko Je prišlo na svet, so morali zdravniki najprvo ugotoviti, katera glava Je prav za prav sposobna za sprejemanje hrane, živali so vlili hrane v enega izmed obeh gobcev, a m našla poti v želodec. Izkazalo se je, da je požiralnik zraščen. Skozi drugo žrelo pa je hrana le dospela do želodca. Pri nekem drugem teletu z dvema glavama pa je bila vsaka hranitev zaman. Hrana ki so jo vlili v en gobec, je prišla pri drugem ven. Glavi sta imeli samo medsebojno zvezo, s telesom pa ne. Siamski dvojčki so silno redki med živalskimi spački, dobe pa se vendarle. Dokaz za to sta dve skupaj zraščeni teleti, ki ju pa samo po natančnejšem ogledu Identificiraš za takšni. Najzanimivejša žival v zbirki pa je »tele s človeško glavo«. Seveda spada k tej primeri že nekaj fantazije, res pa je, da je obraz tega nestvo- ra bolj podoben človeškemu nego telečjemu. Poleg tega so mu tudi stopala izob-Iičena v podobi človeških prstov. Nekemu drugemu teletu je narava dala gobec in telo mopsa. Le s težavo doženeš, da gTe za tele. še bolj grotesken je prašič, ki ima opici podobno glavo. Rilca nima in pora- ščeni obraz ln delal čast vsakemu arangu-tanu. Dva pujska sta se rodila skupaj zra-: ščena z eno samo glavo, koza 9 sedmimi nogami ali pes s šestimi pa spadata že med običajne nestvore. Znanost še danes ne ve točno povedati, kako nastanejo takšne spake, ki so same na sebi sicer zelo r^dke. Povzročajo jih gotovo motnje v klični plazmi, a kako, tega ne vemo. življenje teh nestvorov je naravno zelo kratko. Poginejo že po eni, dveh urah, samo ena izmed razstavljenih živali je vztrajala dva dni. Najkrajše življenje je imelo pišče s štirimi nogami, ki je poginilo, čim je ostavilo jajce. ttiotica v pravem času Kakor bajka iz starih zlatih časov, ko so še hodili bogovi po zemlji Pred kakšnimi petimi tedni je stopila elegantna dama štiridesetih let v spremstvu svojega 14 letnega sina v modno trgovino, kjer ji je stregla elegantna pomočnca. V približno četrt uri je bil nakup izvršen in kupovalka je hotela oditi iz trgovine. Do vrat jo je spremila mlada prodajalka. V trenutku, ko je hotela stopiti čez prag, pa si je dama, ker je medtem pričelo snežiti, zavihala ovratnik kožuhovinastega plašča. Prodajalka, ki ji je odprla vrata, pa je tedaj kriknila in se nezavestna zgrudila na tla. Dama, ki se je sklonila nad mlado spremljevalko, da bi ji pomagala pokonci, je v svojo osuplost opazila, da nosi dekle prav takšen medaljon, kakor ona, medaljon s sliko njenega moža. Zato je naglo zauka-zala, naj dvignejo prodajalko na voz in jo je vzela s seboj domov. Horicontalno kolo Kolesar na novem horizontalnem »Jeklenem konja« se vozt hitreje nego navadni kolesar Doma so najprej poklicali zdravnika, ki je omotično okrepčal s potrebnimi zdravili. Ko se je mlada prodajalka zavedla, je povedala, da se piše Magdalena Solyon in je razložila dami svojo zgodbo. V resnici je padla prodajalka v omotico zaradi meda" Ijona. Magdalena je namreč bila nezakonska hči svoje pred osmimi leti umrle matere. Rodila se je med svetovno vojno. Tedaj je neki mlad častnik njeni materi obljubil zakon in jo s to obljubo zapeljal. Kot dokaz svoje ljubezni in poroštvo svoje volje ji je poklonil medaljon s svojo sliko. Ta medaljon je nesrečnica nosila do svoje smrti pri sebi. Ker pa ni častnik držal obljube ga je na smrtni postelji izročila svoji hčeri z opozorilom nai išče očeta, ki se ie bil medtem oženil z imovito plemeni-tašinjo. Ta zakon je ubogi nezakonski materi zagrenil in končal življenje. Po materini smrti je vzela Magdaleno k sebi neka teta. k? pa ni imela dovoli za vzdrževanje dekleta. Zato je morala Magdalena rano v službo. Sele pred kratkim ie našla službo kot prodajalka v tTgovini. Usoda je storila, da je baš v to trgovino stopila ženska, s katero se je njen oče izneveril obliiibi. ki jo je bil dai njeni pokojni materi. V času. ko je bila mlada proda ?alka v domači osk-bi dame. ki jo je pobrala na pragu modne trgovine, se ie začelo tudi n jenemu očetu. Id ie madžarski grof. neka i svita ti v gla v? Priznal jo ie za svojo hčer Hotel je tud< popraviti krivico. k; »o je storil svoii nelrdanji ljubici in ie Magdaleno s nm-nl ip^ien, svoi e sednnie priznal 7» č!:rflt: niibnvim čarom. Tn to ni bilo ■»^Hocti nrihaw»1e so tud' dan za dnevom - »1» rtnre rtičem nrl vseb stran' sveta 8 po-•tflVflm? rc^ifn'»mi. nasvet' Dobro te bi-'o «f1:no to d* «t*r' T?*v»wid s t«»T,aVO he--e m ie « rv«m< torei r^ii5 kurit. Toda rdr-'»t' n' l>:'o v<»? mnrtore Tn nred nekoliko -*nevi st« s «mom izginila iz Cavaillon«. neznano kam. NJem<»no t,,.,, — če bi ne bilo n« svetu žurnalistov. Tako so jn p« odkrili že čer dva, tri dni v dveh bednih podstrešnih sobicah v visoki hiši sredi MarseilLa. Neki žurnalist, ki opisuje svoj obisk, pravi, da delata oba moža vtis skrajnih nesrečnikov. Jesta v ljudski kuhinji in sta od vseh milijonov izdala doslej samo 400 fr., a še za te jima je žal, kajti »kot bogat človek je treba še bolj štediti«. Sanjata samo o tem, d« bi v kakšnem podeželskem mestecu kupila majhno hišo. O tem, kaj se da g takšnim kapitalom vse napraviti, nimata niti najmanjšega pojma. Smučarska tura v kopalni obleki Neki holandski dijak s curiške politehnike Je odšel pred kratkim na nedeljski izlet v kanton Glarus. Sonce je toplo sijalo na zemljo, zato se je izletnik pokril samo s kopalno obleko. Popoldne pa je zašel izletnik v snežni vihar ln Je zmrznil v nekaj urah. čvrst 103 letni starec Mizar Hames Mills v Sonthansptonn (na Angleškem) Se vedno dela, čeprav Je te dni praznoval že svoj 108 rojstni dan ŠPORT Gostovanja Ilirije Ilirija gostuje o velikonočnih praznikih kar na treh straneh v petih tekmah. Prvo moštvo je povabljeno v Gradec od tamoš-njih klubov GAK in Sturm in igra s prvim na velikonočno nedeljo, z drugim pa v ponedeljek. Dve težki zaporedni tekmi zahtevajo veliko napora, toda upamo, da se bodo fantje dobro odrezali, zavedajoč se, aa zffstcpajo y inozemstvu naš nogomet, ki ga je treba predvesti v najlepšem stilu. Obveščeni smo, da potuje moštvo kompletno, in sicer: Rožič, Unter, Berglez, Bogme, Varšek, Sočen, Pfeifer. Vili Svetic. Sandi, Luce Pikič, Svetic-Sablja, Slapar. Zadnjima dvema je na prošnjo Ilirije Jugoslov nogometni savez v Beogradu končno dovolil na stopanje kar moramo toplo pozdraviti tembolj, ker je brezpogojno potrebno, da se naš šport v inozemstvu predstavi na najboljši način. Drum— Zaključek nadaljevalnih ioL Na o nedeljo 8. aprila bo slovesen zaključek kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalne šole v Dolnji Lendavi. Dopoldne1 bo razstava gospodinjske šole in ustanovni občni zbor »Sadjarske podružnice«, za katerega vlada precejšnje zanimanje, saj bo to prva podružnica v srezu. Popoldne bo oficielen zaključek in bodo tečajniki predvajali dramo: »Divji lovec«. To bo v Lendavi prva dramatska predstava, pri kateri nastopijo kmečki fantje in dekleta. pm— Sresko posestvo. Srcskr kmetijski odbor je dobil v Zitkovcih 10 oralov agrarne zemlje, kjer se bodo gojila semena domačih krmskih rastbn pa tudi pšenice in krompirja Načrt za prvo leto Je že gotov. 1 oral je dobil v začasno uporabo sreski cestni odbor kjer bo vzgajal drevje za obcestne nosu de. pm— V Pohrovniku je že bila prva slovenska nr,d ga v cerkvi Nadejamo se da bo slovenska beseda dobila vedno več ve- ljave tudi ▼ cerkvi Tako m je u pereča zadeva vendar že enkrat rešila, kakor je zahtevala ljudska pravica. ČRNA PRI PREVALJAH. Šahovski turnir sta 25. t. m. odigrala črna in Mežica. Zmago je odnesla Črna z rezultatom 5:3. GORENJI LOGATEC. Dne 11. t. m. je uprizoril Sokol burko »Svetnik« s lepim uspehom. Zlasti so ugajali brat Urbaa ▼ glavni vlogi sodnega svetnika, sestra Go-stiševa Mica v vlogi plesalke in brat Oblak v vlogi Ovčjaka. Igra je bila dobro naštudirana. V kratkem priredi Sokol dramo »Vest« na velikonočni ponedeljek pa bo imel običajni pirhov večer s plesom v svojem domu. — V kratkem se lzpre-meni železniški vozni red in prosimo zato odločilne činltelje, da 6e na pristojnih mestih zavzamejo za piepotrebno uvedbo enega dopoldanskega vlaka proti Ljubljani in enega nočnega vlaka is Ljubljane. LESCE. Na praznik sv. Jožefa je imel g. Betin, učitelj lz Moravč, enodmevni tečaj za pisanje pirhov. V kratkem času nas je seznanil z lepoto takih plsanlc ter nas tudi naučil te vrste okraševanju pirhov. Hvala mu! RAKEK. Pododbor Županske iveze za logaški srez je priredil 27. t m. poučno predavanje o novih odredbah glede pri-dobnine. Zbralo se je okrog 50 trgovcev in gostilničarjev lz raznih občin logaškega sreza, ki so s velikim zanimanjem sledili predavatelju, zborničnemu konzulen-tu g. Žagarju Po predavanju je dajal g. Žagar posameznikom razna pojasnila. Taka predavanja bi bila še večkrat potrebna. ST. VID NAD LJUBLJANO. Tukajšnja podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov ie imela v nedeljo dne 25. t m. zborovanji ob obilni udeležbi. Polec drueih točk sta bili najvažnejši obrtna rarzetava v St. Vidu in lrjblianska mitnina. Za razstavo ie veliko navdušenje. 6aj ho5?io z njo tukajšnji obrtniki pokazati, da Bi ne boje. kar 6? tiče izdelave, nobene konkurence. Veliko je bilo razburjenje zaradi ljnubljanske mitnini, ki ee hoče izvenljublienskim obrtnikom naprtiti na pobudo ljubljanskih obrtnikov v taki višini, da bi bili z njo izven ljubljanski obrtniki popolnoma uničeni. Soglasno so odobrili protest proti tej nameri, a obenem tudi sklenili, da aa hočejo boriti z vsemi silami proti mitnini sploh, ker ji krivična za vse izvenljubljansko prebivalstvo, obenem pa mitnina za sedanje čase tudi ni več na mestu. Pri raznoterostih je bil tudi razgovor o medsebojni samopomoči v slučaju eni rti. — Iz navdušenja, ki je vladalo na zborovanju, se i« videlo, da jd bila ustanovitev tega obrtniškega društva v St. Vidu zelo potrebna. V nedeljo dne 22. aiprila imajo pa organizacije Draštva jugoslovanskih obrtnikov na Šmarni gori velik obrtniški tabor, na kaA^rem bodo govorili razni govorniki o sedanjem perečem obrtniškem vprašanju. Repertoar DRAMA. Petek, 30. ob 15.: INRI. Izven. Cen« od 20 Din navzdol. Sobota. 31.: Zaprto. Nedslja, 1. aprila ob 15.: INRI. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Znižane eene od 8 do 24 Din. , Ponedeljek. 2. ob 15.: INRI. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Chariereva teto. Izven. Znižane cene od 20 navzdol. Torek. 3.: Z aorto. OPERA. ZaSeitek ob 20 Petek. 80.: Zaiprto. Sobota, 3L: Zaprto. Nedelia, 1. aprila ob 15.: FamifaL Izven. Ponedeljek. 2. ob 15.: Ples v Savo ju. Izven. Znižane oene. — Ob 20.: Poljska kri. Premiera. Izven. Znižane oana * Svetovni roman »Bratje Karamazovi« »s uprizori v dramatizaciji g. Cirila Debevca v četrtek, dne 5. aiprila na odru ljubljanske drame. Uprizoritev ima osem 6lik, posamezne slike pa veže lektor. Naslov slik .e: 1. Prepir v družini. 2. Katja in Grušenika. 3. >Pov6em pravilno<... 4. Delirij. 5. Himna Bogu. 6. Kdo ie morilec? 7. Vrag. 8. Sodna zabloda Ta slika ima 8? naslednje posamezne prizore: a) Priče; b) Govor drž. pravdnika: c) Govor branitelja; d) Mitja; e) Sodba. Na premiero že danes opozarjamo in vabimo. Današnja predstava »Parsifala« te odpovedana zaradi obolelosti g. Marčeca. »Par-sifalc se uprizori na veliko nedeljo popoldne ob 15. in bo edina v letošnii sezoni Opereta »Poljska kri< le Nedbalovo delo visoke muzikalne vrednosti. Uvrščeno ie ▼ letošnii repertoar v deloma novi zasedbi ter novi inscenacili in režiji. Glavne uloge so v naslednjih rokah: Heleno poie ga. Poliče-va. Vando ga. Spanova. Jadvigo ga. Koge-jeva. Bola poie g. Gosti?. Popiela g. Petek. Zarembo g. Zupan. Dirigira ravnatelj Polič. režija ie Golovinova. Prva letošnja uprizoritev »Poljske krvi« bo na veliki ponedeljek zvečer ob 20. Opozarjamo podeželsko občinstvo na ueodnosti. ki iih ima pri obisku predstav ob velikonočnih praznikih. N« podlagi potrdila župnega predstojništva ali šolskega vodstva se dovoli podeželanom 25*/« popust. Mariborsko gledalliče Petek. 80.: Zaprto. Sobota. 81.: Zaprte. Nedelia. 1. aprila ob 15.: Jur.eik. Premiera. Znižane eene. — Ob 20.: Gorenjski alavček. Premiera. Ponedeliek. 2. ob 15.: Gorenjski slavček. — Ob 20.: Stambulska roža. Znižam? cene. a bli 16 Krinka proti krinki Roman Kamorkoli ml je padel pogled, povsod sem videl ledene oči. Bil sem izgubljen. Izobčenje je bilo zapisano na vseh obrazih. Niti na enem nisem videl iskrice sočutja. Samo hitra, dobra misel me je mogla še rešiti. Pogledal sem patra. Njegov obraz Je bil podoben kamnu, ki ga ie lesketanje hudobnih oči obsipalo z odurnim lesketom. Brezmejna besnost na tega patra mi je pianila v glavo. Besno st, ki mi je dala moč, da sem se iztrgal Y0ungu, odbU vse grozeče pesti in stopil pred patra. . »Vi ste duhovnik?!...« sem mu kriknil v obraz m mu položil roko na ramo. A v tem sem omahnil nazaj, kakor da bi me bila udarila kap, m se zagrohotal... ha... ha... ha.. .... »Zmešalo se mu je...« je zavpil dr. Roullier in jel riniti proti vra:om. »Zmešalo .. ne.. ha.. ha.. prav gotovo da ne. Smejem se samo želji, ki jo imam... Želji, ki mi je niti M. Young ne more odbiti « /Ta bi bila lepa! Se želje bi si rad izmišljal...« me je nahrulil °Ho'.. ho... saf bomo videli. Zahtevam, gospod Young, da mi daste tovariša v zapor, če me hočete za vsako ceno pripreti. In veste, koga hočem za tovariša? .. »e senzacija, da nikoli take Odkod je imel pater ukradeno iglo? Ali je bilo mogoče, da bi bil pater tat? Pater sam je bil še najbolj zbran. Njegov strah je trajal samo nekij sekund. Zdaj mu ustnice niso več drgetale. Bile so krepko in oblastno stisnjene. Visoko, belo čelo je sunkoma vrglo pramen las, ki je bil zdrknil nanj, nazaj. Temu človeku ni moglo nič do živega. Z največjo mirnostjo je prijel za iglo in jo izdrl iz ovratnice. Obrnil jo je sem in tja, da se je krvavo razplamenela v žarkih električnih svetilk. Nekaj trenutkov je bilo podoba, kakor da bi bil čisto pozabil, kje je, in bi se radoval samo čudovite barvne igre plemenitega kamna. Nato je rekel brez vsakega razburjenja, kakor sam pri sebi: »Prav res da mora biti igla gospoda McFergusa. Lepa je. DraguTj neprecenljive vrednosti. Podoben kamen sem videl doslej samo enkrat v svojem življenju, v zbirki kardinala Dedouca...« Nato je vzdignil oči in z drobnim posmehom pripomnil: »Pa to menda ne spada semkaj...?« Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega^oddelka Ojjg« Q|q 3,. v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Velikonočna^tsvU- ka „Jutra^«ide že jutri^zjutraj! Male oglase naročite zato že danes v dopoldanskih urah, ker za popoldne prinešene ne moremo prevzeti jamstva za pri-občitev, »JUTRO«. Mali potniški avto v dobrem stanju kupi Prejem t Kranju. 0039-10 Avto znamke Fiat 509 A, « 4 vrati, v brezhibnem stanju z-elo ugodno prode m proti gotovini ali hranita! knjigi dobrega denarnega za voda. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Oelju pod značko »58<. 4652-10 Službo dobi de«e•■• > Vsi čevlji s hlgijenlčnlm usnjatim podplatom PLAŠČI: , otroški ........Din ženski športni . « • ■ > ženski s podlogo ... * Zdaj vsi k tvrdki ANT. KRISPER LJUBLJANA S129 Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 15®*- Radia Petek. 80. marca. LJUBLJANA 18: Pranoe >Pareifala* ii Zagreba. V odmoru naucrr časa in poročila. Sobota, 81. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.«s Poročila. — 13: Čas. plošče. — 17.30: Prenos velikonočne procesije in cerkve »v. Petra v Ljubljani. — 20: Velikon-JČne pcemi pole mešani okte4. — 20-30: Sionski spevi (Premrl) za sopran solo s spremljevan i-nn radio - orkestra. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: C as. poročila- _ 22.20: Slavnostne kompozicije v reproducirani eiasbl. BEOGRAD 17: Arije. — 17.30: Godbe na pihala. — 19: Koncert na čelo. — 20: Mešan program. — Lahka in plesna g!aeba. — ZAGREB 12.30: PlošSe. — 17: Godalni trio. — 20.15: Koncertni večer. — 21.45: Plesna nrjzika. — PRAGA 19.40: Spevoigra. — 22.40: Prenos orkestralnega koncerta iz Bratislave. — BRNO 19.40: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.02: Simionič —{ Split 7, 763.0, 12.0, 70, NB1, 9. —. —J Kumbor 7, 756.9, 13.0, 80, B2, 7, —, —J Rab 7, 755.3, 11.0, 70, mirno, 10, —, Temperatura: LJubljana —, 8.«; 14.Cf —{ Maribor 12.0, 8.0; Zagreb M.O, 7.0; Beograd 16.0, 6.0; Sarajevo 18.0, 1.0; Skopije 20.0, 7.0; Split 19-0, 11.0; Kumbor —, 110; Rato —, 10.0. Odda se s 1. majem za hotel ali vedle urade novo poslopje v ulici Kralja Petra 56, Beograd Hotel »Royal«, petdeset sob za goste, restavracija, dvorana, vrt ln vse pritikline. Tekoča voda, topla in mrzla, centralna kurjava, električno dvigalo (lift). — Za pojasnila se obrnite na Srbsko-Amerikansko banko, Kralja Milana ulica 10, Beograd. 3122 Urejuje Davorin Ravijen. Lzdaja za konzorcij »Jutra« Adoll tUbuikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezereea. Ljubljani