Frvi slovenski list v ^rreriki"
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO - OD BOJA DO ZMAGE:
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽIN Ž V JQL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 14.
CHICAGO. ILL., TOREK. 27. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY, 27, 1925.
LETNIK XXXIV.
Predsednik Coolidge in svetovni mir.
PREDSEDNIK COOLIDGE POZDRAVLJA VSAKO GIBA-NJE, KI POSPEŠUJE VDEJSTVOVANJE TRAJNEGA MIRU.
Washington. — Predsednik nfiRBflTp1
Coolidge odobruje delo organi- ^"DuUIIj zacije ameriških žena, katere so poslale svoje delegatinje na konferenco v Washington. Na tej konferenci se razpravlja o miru — o trajnemu miru, ki bi svetu prinesel blagostanje in breme davkoplačevalcev znižal. Predsednik Coolidge je v
RAZNE VESTI. POROKAYHIŠI
- Washington.—Poroča se,	MILJ OMR J A.
da namerava? predsednik Coo-|	-
lidge po 4. marcu potovati po Hčerka lesnega "barona'
Iz Jugoslavije.
PROHIBICIJE.
V letu 1923. je bilo po industrijah v državi Illinois 61,810 nesreč. To je 15.000 več ka-| kor pa leta 1922.
državi, posebno po zapadu, kjer bo prirejal govore. Storil bo to le na prigovarjanje nekaterih, njegova volja je pa le, da ostane kar največ more v Washingtonu.
— Vancouver, B. C. — Brzojavno poročilo iz Pekinga se
se je
poročila, katera poroka in priprave so veljale $200.000.
Chicago, 111. — Mesto Chicago še ni videlo tako sijajne poroke, kakor je bila poroka
RADIČEVI POSLANCI PROTI SVOJEMU BIVŠEMU ŠEFU. — IZPLAČILO INVALIDSKIH DAVKOV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Med poslanci Radiča. , deklica ne utekla, je skril nje-Razpust Radičeve stranke jno obleko in morala je dva dni je pokazal prve posledice. V
Zagrebu so se vršila posveto-hčerke lesnega veletrgovca Ed-| vanja 36 Radičevih poslancev,
ward Hinesa, ki se je vršila v ki so ostro nastopili proti svo-	.....	. .
katedrali pretečeno soboto. Po- jemu bivšemu šefu, ga dolžili Vl<*™c Je bl1 prijet m 1
i SOdlSCU
ostati naga pri njemu. Šele, ko je dijakinja kričala skozi okno na pomoč, so prihiteli ljudje, ki so jo rešili pred nasilnežem.
izročen
v a
Predno je postala Volsteado-doktrina postava, so suhači bodrilnih besedah dejal delega- kazali na nesreče, katere so se tinjam, naj svoje započeto delo pojavljale po tovarnah vsled nadaljujejo, in sicer toliko ča- tega ker se je po vseh vogalih sa, da se ta ideja vresniči. točila pijača. Rekli so: odpra-Coolidge povdarja. da vidi vite salune in nesreče po tovar-velik korak v vresničenju te i- nah se bodo zmanjšale, delav-deje, da tudi Amerika vstopi k ci bodo nosili denar na banko,1
glasi, da je prvi predsednik ki- ročne obrede je vodil sam kar- strankarske diktature ter od-tajske republike dr. Sun Yat- dinal Mundelein:	klonili celokupno njegovo sov-
S^n dne 23. jan. preminul.! 2.000 bližnjih prijateljev in jetskofilsko politiko. 36 Radi-Parkrat že je bilo poročano o sorodnikov je bilo priča, ko sta! čevih poslancev, med njimi tu- V Sockem pri Podsredi se je njegovi smrti, kar se je pa ve- si pred altarjem prisegla zve- di taki. ki so soustanovijali biv- odigrala v pondeljek dne
Dvojni umor v Podsredi.
dno izkazalo kot neresnično.
svetovnemu sodišču. Dalje pra vi, da sedanja generacija ima dovolj vzgleda kaj je vojna, kakšne so grozote in posledice vojne. Ako se imenujemo civilizirane, toraj bodimo tudi tega imena vredni in delujmo na to, da se vojna nevarnost
ne bo več glavobola v pondelj-, kih itd. Žal, statistika nesreč po tovarnah za leto 1923. ka-| tero je sedaj objavil R. D.!
— New York. — Po vzhodnih državah vlada zelo občutljiv mraz. Iz New Yorka in, ......
New England držav poročajo,! raclJa Je veljala vec t,soc do,ar"
stobo Miss Lorette Hines in Ho-| So HRSS., se je izreklo proti, decembra strahovita rodbin-well Howard iz Dayton, Ohio svojemu trdoglavemu voditelju ska tragedija. Ubitega so našli
v katedrali, katera je bila o-krašena kakor še nikoli, deko-
jev.
Nevesta je imela poročno ob-
da je živo srebro padlo na 25
stopinj pod ničlo: V mestu , , . , , ,	, .
New York so zaznamovali dne' leko iz belega barznna, z dol-
Cahn, vrhovni statistikar de- 23. jan. 9 stopinj pod ničlo. I go vlečko. Na obrazu Je imela, nuJjonskega zneska invalidom
posestnika Jakoba Dobravca in njegovo hčer Matildo. Ležala
ter mu pokazalo hrbet, —o-
Izplačila invalidskih dodatkov sta s preklanimi glavami v hle-
Na seji je ministrski svettvu pred hišo. O dogodku nam poleg ostalih poslov odobril poročajo: Posestnik Jakom Do-tudi uredbo o razdelitvi 100
lavskega departmenta, je pokazala popolnoma drugačno sliko. V četrtem letu prohibici-
za vedno odstrani. O, da bi te;je, je država Illinois zaznamo-besede rodile sad in omehčale 1 vala odstotkov več nesreč srca brezvestnim vojnim špeku-j po tovarnah kakor prejšna le-lantom in dobičkarjem, ki si iz . ta; ali s številkami povedano, nedolžne krvi kopičijo milijo- leta 1923. je bilo v državi 61,-ne.	810 nesreč, to je 15,000 več.
Važne so pa sledeče besede kakor pa leta 1922. predsednika "Coolidgea: "Ako1 V Pennsylvania je bilo leta se sedaj ta ideja ne vresniči, 1924., in sicer prvih 10 mese-potem po pravici zaslužimo vso cev 149.000 nesreč, medtem gorje, katero bo prišlo nad ko je bilo leta 1920., prvih 10
mesecev 147.000 in leta 1921., so zaznamovali 117,000 nesreč.
V premogokopih je bilo po
nas. _
Japonska se boji zamere.
Tokio. — Rusko-japonska zveza se smatra v gotovih kro-	državah leta 1923. 2,
pajčolan, kateri je^bil neka po-
—	Moskva, Rusija. Gen. Ku- sebnost. V roki ni imela neve-ropatkin, katero ime je bilo sli- sta šopka kakor je običajno, šati za časa rusko-japonske* amnak bel molitvenik, katere-vojne pogosto, ker on je bil ta- ga ji je podaril škof Kelley. krat vrhovni poveljnik ruskei Po poroki so imeli zajterk v armade, je umrl. Smrt ga je za- hiši Hinesa v Evanstonu, kate-lotila v Shehshurino v okraju se sobe so bile spremenjene v Pskov v 80. letu starosti.	, vrt samih svežih rož. Vsa na-
—	Chicago, HI. — Dr. Mal- prava je veljala $200,000. colm, dentist, kateri je bil	Sv. Oče je poslal nevesti iz nad 19 let v Palatine in bil na Rima krasni rožni venec kot glasu kot izboren dentist, je i- darilo.
mel toliko opravila, da mu je	-o-
škodovalo zdravju in je radi Herrin zopet prizorišče boja. tega si končal življenje. Par	Štirje mrtvi,
tednov je trpel na živčni bolez- Herrin, 111. — S. Glenn ni.	Young, klan in suhaški agent
—	Memphis, Tenn. — Ko se je bil usmrten v boju s svojim
bra vec je leta 1921. napravil pogodbo, na podlagi katere
gih kot boljševiška poteza, ka tera ima namen, odtujiti Japon
452 smrtnih slučajev, leta 1922. pa samo 1,797, a leta 1919. je
sko od Amerike. Japonska to pa bilo v jamah 2,317 rudarjev dobro čuti in se boji zameriti ubitih.
"StricuJSamu." Japonska se zaveda, da ji Rusija, za slučaj, d a se ohladi prijateljstvo Amerike napram Japonski, nikdar ne more nadomestiti tega prijateljstva.
-o-
Policista streljala na nočna čuvaja. Eden Mrtev.
Chicago, 111. — Dva nočna čuvaja, črnca, sta stala na straži v stranski ulici na Green cesti v bližini Randolph ceste v službi lastnika nekega malega hotela. Dvema policistoma sta se pa zdela sumljiva in, ne da bi se prepričala, pričela streljati. Eden od črncev je kmalo na to v bolnišnici umrl in njegov tovariš se bori s smrtjo.
-o--—
Solnčni mrk.
Velike priprave so bile po o-pazovalnicah, da bi videli popoln solnčni mrk. No, pri nas v Chicago solnce večkrat mrk-ne, za to že skrbijo veliki dimniki, ki pošiljajo oblake dimu proti nehu. V sedanjem času ko pa vse bolj k tlom tišči, imamo pa večinoma le solnčni mrk. Tako je tudi bilo v soboto.
Zračna ladija Los Angeles se je pa dvignila nad oblake, od koder so imeli zvezdoslovci neoviran pogled. Tako poročajo, da dve minuti in 5 sekund je luna popolnoma zakrila solnce, kar je povzročilo po-ške distilerje. Iz Londona po-1 poln solnčni mrk. Nekaj kras- ročajo/ da so se tri največje nega je bilo to za opazovati vi- j destilacije na svetu spojile, in soko nad oblaki, kar so zvezdo- s tem kapitalom $100,000.000 j slovci vse slikali in bomo vi*de- pričele obratovati. To pomeni, i li vsaj na papirju, kar so oni; da bodo vdušile več malih ena- j videli v resnici.	i kih podjetij in razpolagale z;
_o__vsemi mogočem i sredstvi, vs-
— Grand Junction, Col. — oešno tihotapljenje svojih pro-Tukaj v bližini se je dogodila izvodov v suho Ameriko, železniška nesreča, pri kateri	-o-—
je bilo devet oseb ranjenih. 1 ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
_—
Tako je statistično dokazano, da ni prohibicija prinesla tistega, kar se je obljubovalo od suhaških agentov, pač pa nasprotno.
Angliji je pa ameriška prohibicija jako po volji, ker za drag denar poleg vse pazljivosti "Strica Sama," vtihotapi o-| gromne množine malo vrednega žganja v Ameriko. ■ —
Smrt "kralja" podzemeljskih beznic.
Chicago, 111. — V Chicago, kakor tudi po drugih velikih mestih Amerike, je gnezdo zločincev. Navadno se shajajo ti zgubljenčki po beznicah in kavarnah ali restavracijah, katerih lastniki so vse preje kakor pa poštenjaki. Med seboj imajo pa ti ljudje tudi vedno boje in sovraštva, katera se navadno poravnajo s kroglo. Tako je tudi v nedeljo zjutraj postal žrtev vodja podzemeljske ban-de takozvani "Johny" Torrio, baron piva. Ko je stopil z avtomobila pred svojo hišo na 7011 Clyde ave., je bilo slišati pet strelov in Johny se je smrtno zadet zgrudil na tla.
-o-
Spojitev treh največjih disti-lacij.
London. — Ameriška prohibicija je dobro podprla angle-
ie predsednik illinoiške centralne železnice Mr. Markham peljal v svojem privatnem vozu iz Orleansa proti Chicago, je prišel k njemu neki bandit
smrtnim sovražnikom šerifom Ora Thomasom, kateri je tudi smrtno zadet padel. Poleg tega sta našla tudi smrt, klana George Forbes in Homer Wa-
in ga olajšal za 12 dolarjev.! ren. Pet oseb je pa bilo ranje-
Ker je pa bandit gotovo pričakoval večjega plena, je za nameček še odnesel preziden-tovo suknjo. Pri odhodu je ban-
nih.	x
Padlo je nad petdeset strelov v temu boju, kateri se je vršil pred hotelom v osrčju mesta
v smislu sporazuma med mini- prepušča posestvo v Podsredi strom za socijalno politiko in \ s 1. januarjem 1923. svojemu finančnim ministrom. Zadevna 31-letntemu sinu Leopoldu. Sin uredba deli invalide v tri kate- je hotel, da oče napravi po-gorije. Poleg draginjskih do- godbo tudi pred sodiščem, da klad in določenih prejemkov j bo veljavna, Stari Dobravec pa prejmejo invalidi na podlagi j je vedno to odlašal in odlašal, te odredbe posebno doklado. trdeč da je za to še čas. Sin Le-
—o--opold je začel zato očeta sovra-
Nove novčanice po 100 dinar- žiti in v hiši so bili prepiri na jev.	dnevnem redu. Nameraval je
Z novim letom so prišle v j tudi očeta tožiti, da bi potom promet nove novčanice po 100 dinarjev. Novi bankovci imajo velikost starih srbskih višnjevih bankovcev po 100 di-j starejši hčeri. Sedaj je bil o-narjev, ki so že v prometu, gen j v strehi. Razmere v hiši Novčanica je dolga 156 mm. ši-jso postajale od dne do dne huj-roka 88 mm. Na eni strani je še, oče in sin sta se prepirala žena, predstavljajoča našo dr-i ter tudi dejansko večkrat spo-žavo, v sredini je morje s tre-; padla in pred okrajnim sodimi ladjami, na drugi stoji mlad \ ščem v Kozjem so se leto in seljak.	dan vršile razprave radi razža-
-o--ljenja časti, radi telesne poš-
Dve nesreči.	i kodbe itd. Končno se je stari
tožbe prišel do posestva. Dobravec pa je nekega lepega dne izročil svoje posestvo naj-
Konte Vilibald, 16-letni dijak iz Ljubljane, si je po nesreči prerezal žile desne roke. -— Alojzij Kašner, 4-letni sin-
dit oddal tudi en strel iz revol- in sicer kot posledica osebnega ček rudarja iz Trbovelj, je stal
verja, ki pa ni zadel.	| sovraštvo med Youngom in
— Chicago, 111. — Cerkev Thomasom. sv. Frančiška v So. Chicago, je; Ko se je zvedelo po mestu, pogorišče. V petek zjutraj je da je prišel Young zopet na-v kleti nastal ogenj, ki se je ne-1 za j v Herrin, kamor mu je bi-verjetno hitro razširil, tako da lo prepovedan® od zadnjih bo-
predno je prišla pomoč, je plamen že ogrožal poleg stoječe poslopje v kateremu je šola. Na lice mesta je prihitelo 16 gasilnih strojev, oteli so šolsko poslopje, cerkev je pa postala pogorišče.
— Chicago, 111. — Bogata-šinja, Mrs. Nellie Vehon je i-mela posete. Točila je svojim gostom čaj, ko ji strežaj zaše-peta na uho, da je nova služkinja z nekim zavitkom odšla od hiše. Po preiskovanju se je
jev ko je bilo pet mrtvih, se je zbralo vse polno ljudi, ker so vedli, da bo prišlo do spopada in tako so bili priča vsemu.
Maj. Robert W. Davis je v
preblizu peči. Vnela se mu je srajčka in je dobil po celem telesu težke opekline. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnišnico.
nedeljo zjutraj po temu do-j ubit strojevodja Mati Trlin. — godku dobil povelje, da naj j Dva tovorna vlaka sta trešči-takoj s tridesetimi možmi od-j la skupaj pri postaji Čengič i de na lice mesta, ker se je ba-l vila pri Sarajevu. — Tretja neti nadaljnih nemirov.	I sreča se je dogodila na progi -o- I Sarajevo-Brod. S tira je skoči-
Dobravec, ki se je bal sina, odločil, da posestvo proda na dražbi. V pondeljek dne 29. decembra je bilo posestvo c^ra-žbenim potom prodano. Se isti dan pa se je odigralo, česar ni nihče slutil. Popoldne je stari Dobravec odšel v hlev, kjer je nakrmil živino. Istočasno je prišel iz Goriškove gostilne sin Leopold, ki je vzel v hiši seki-' Tri železniške nesreče. I ro ter tekel v hlev, kjer je o-Na bosanskih progah so se četa udaril s tako silo po glavi, da se je ta takoj zgrudil mrtev na tla. Preklal mu je glavo. Med tem časom je prišla proti
(Dalje na '4. strani.)
dogodile tri železniške nesreče Pri Pazariču sta trčila dva tovorna vlaka ,pri čemur je bil
Viharji in ~mraz usodepoln za la lokomotiva z vagonom. Za-Mehikance.	j to je bil tovorni promet uki-
Mexico City. — Skozi šest njen, dočim se je vršil osebni s dognalo, da je za en teden služ- .dni je vladal v Mehiki nežno-j prestopanjem. f
sen mraz deževje /In viharji,
be si služkinja sama plačala in sicer odnesla je zlatnine v
vrednosti $90.000. O služkinji žalostno smrt. Sedaj je zopet
kar je prineslo več sto osebam Grd zločin beogradskega poli-
ni sledu.
—' Pariz. — Herriotov kabinet je po mnenju bivšega pre-
posijalo solnce in celo situacijo zboljšalo.
-o-
mierja Brianda napravil dve, — London. — Joseph Born,
veliki napaki. Prva je,- ker je ponudil roko v spravo Nemčiji, katera je pa vrnila s klofuto in druga pa je, nameravano prekinjenje dobrih odnoša-jev z Vatikanom.
— Pittsburgh, Pa. — Aretiran je bil lastnik i*estavraci-
cista.
Marko Vidič, kriminalni' a-gent beogradske policije je znan kot velik prijatelj nežnega spola. Bil je že leta 1922.
kemik iz Nemčije je iznašel odpuščen, ker je uporabljal neke vrste strup. Ponudil je' svojo legitimacija večkrat za-svojo iznajdbo neki londonski to, da je žene in dekleta, ki jih
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na" dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakepa odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 —	Din..................S 8.90
1,000 —	Din..................S 17.45,
2 500 —	Din..................S 43.55
5.000 —	Din..................$ 86.50
10,000 —	Din.........$172.00
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ S 9.45
500 — Lir . L...... S 22.75
1.000 — Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah na.d 10.000 Din. ali nad 2.000 Lir poseben popust.
Ker se sena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. _Zato se pošiljatve nakažejo
tvrdki, katera je pa bila po-^ je našel na ulici prisilil, da se časna v odločitvi. Kemiku je po-1 legitimirajo in jih je nato v šel ves denar in je bil s svojoj slučaju, da se niso hotele, tiral družino vržen na cesto", ker ni mesto na policija — v svoje plačal stanovanja. To ga je pa j stanovanje. Kasneje so ga zo-je. katera se nahaja poleg tako potrlo, da si je s svojo iz- pet sprejeli v službo. Neki ve-
Franklin šolskega poslopja,1 najdbo končal življenje, pu- čer pa je mož zopet zagrešil po cenah onega dne, ko mi sprejme-Nathan Bloom, na podlagi ob- stil je listek, na katerega je na-| grd nravstven zločin. Na cesti SoLARJE pošilj amo mi tidi dolžitve, da je prodajal šol-j pisal sledeče: "Umreti moram j je ustavil neko dijakinjo in jo; v jugoslavijo in sicf.R PO skim otrokom alkoholne pij a-; potom svoje iznajdbe. Ni li to j pozval, d ase izkaže. Ker tega i pošti kakor tudi brzojav-če. t)o aretacije je privedel smešno ?" Takoj po njegovi ni hotela storiti je ponovil svo-1 „	.	..	_
slučaj, ko je bil peki 12-letni smrti je pa prišla ponudba od( jo staro igro in je svojo žrtev učenec pijan,^pri kateremu so tvrdke. v kateri mu ponudi za vlekel v svoje stanovanje kjer
našli steklenico žganja.	1 iznajdbo $10.000.	je devojko zl * ** ~
-
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
-•T ■	f"srr-- "o " v ' t*
- ; " » -"...... -
-AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST "
Ameriki. Amerikanslri Slovenec tistanovljen mt& 1891. Edinost leta 1914. \
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America.
Amerikanski Slovenec established 1891. Bdinost 1914.
txfeaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek. — Issued every Tneadaj Wednesday. Thursday and Friday.
— PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	i Chictro UL
___Telephone: Canal 0098.__
Cent oifJaicrr na raht-vo Advertising rates on uppbuoon
MAPOČNINA • /.■> /H'tnuif <W.avr z? ctlo	............. . . S4.00
Z a 7>d;n '«*n»» dr^avr xa pol leta ............. J200
fhicavo, Kanado in Pv ntw> nt	Iff'1 .. S4 75
/i Ohicaro. Kanado ir Kvrii>r» z» no' Vt»	t> e©
KJ'BSL'RIPTTOV	Unir-H States oer vear ............ .....$4.00
>' 1 :ntfcd S'fc> O'-r 'p1'	...........
/"Or I'hir.'ffO	sn^" PSitoor	'■••*■ „
rn. , . - , , » •	- -
•Rntered *- >rconr'	;-attr» fun«* 11 l«*/4 :'•>	tiU »»
Bilanca gospod arstva v Sloveniji
--
Gotovo bo marsikoga v noši novi domovini zanimala bilanca gospodarstva v Sloveniji v pretečenem letu.
Ako se pogleda realnosti odkrito v obraz se mora pripoznati, da gospodarska bilanca v Jugoslaviji v staremu letu ni kdo ve kako aktivna. Slovenija ni najbogatejša jjokrajina Jugoslavije in kot taka mora strogo paziti, da -ubvarie svoj gospodar, organizem vsakega najmanjšega vznemirjenja. Slovenci imamo razmeroma mlado in ne posebno dobro razvito industrijo, trgovino in obrt, zato pa moramo posvetiti tem večjo pozornost zlasti inozemstvu, ki bi rado igralo v našem gospodarskem življenju glavno vlogo. Centrala n?ših gospodarskih institucij, trgovska in obrtniška zbornica, je na svoji zadnji plenarni seji izrecno povdarjala, da ukrepi vlade niso tako izdatni, da bi mogli paralizirati čedalje večjo opasnost inozemske kon-l urance. Leto, ki je za nami, je pokazalo, da je skrajni t'as napeti vse sile in zajeziti tuji kapital v njegovem pohodu proti gospodarski osamosvojitvi Slovenije. To bodi kardinalna točka našega programa v novem letu in sveta dolžnost vlade je, da nas vsestransko podpira.
/
Čudno se sliši in boleti nas mora, da so morale v šestem letu po vojni glayne panoge slovenske industrije vsled neurejenih razmer v državi in nezadostnega zanimanja centralnih organov za slovensko gospodarstvo samo životariti, ker deluje samo s tretjino ali četrtino svoje kapacitete/Žalostno je, da imamo v Sloveniji dan za dnem več trgovskih in obrtniških podjetij, ki kom^j še za silo obratujejo, ker jih je spravil davčni vijak na rob prepada. Usodne posledice ima lahko za Slovenijo dejstvo, da se bori nje srednji in mali kmetovalec z najtežjimi zaprekami, da mu je cesto nemogoče dobiti kredit za meliorizacijo svojega kmetijstva, da toraj ne more produktivno gospodariti, dočim niso davčna bremena v nikakem razmerju s kapaciteto njegovih produkcijskih sredstev. Industrijalec, kmetovalec in obrtnik, to so štirje stebri gospodarske in kulturno močne Slovenije, ali na žalost moramo priznati, da so zunanji faktorji v starem letu cesto izpodkopavali njihov temelj, mesto da bi ga utrjevali.
Navzlic tej splošni nerazveseljivi sliki naše gospodarske bilance v letu 1924. pa moramo zabeležiti tudi nekatere važne pridobitve. Staro leto je prineslo Sloveniji blagovno in efektno borzo v Ljubljani. Ta regulacijska in gospodarsko - pospeševalna institucija se je v dobrih štirih mesecih svojega obstanka lepo razvila in upati je, da v novem letu še bolj utrdi svoje pozicije. Drugi vspeh lanskega leta je naš četrti ljubljanski velesejem. S to ustanovo smo stopili Slovenci pred zunanji svet in lahko rečemo, ne brez vspeha. Poleg velesejma smo imeli tudi obrtno razstavo v Mariboru, konjerejsko in več sadjarskih razstav s po voljnim vspehom. Staro leto je nam prineslo tudi stalno razstavo slovenskih industrijskih vzor-cew Skoplju. Tako smo stopili v kontakt z Južno Srbijo, kar je za slovensko industrijo in obrt velikega pomena. Dalje beležimo v 1. 1924. gospodarsko konvencijo z Avstrijo, začetek pogajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo, splošno ureditev prometa s Sušakom, delno izboljšanje prometnih razmer in razširjenje izvoza iz Slovenije.
Vse to je sicer velik plus, ki pa nikakor ne odtehta minusa, o katerem bo treba spregovoriti v novem letu prav resno besedo. Slovenci moramo slednjič napraviti križ čez dosedanjo abstinenco in dezinteresiranost na Beogradu, ker smo žal tudi sami krivi, da zaključujemo gospodarsko bilanco s tako množino negativnih postavk.
VlSm!
Da, v Rim bomo šli letos tudi mi ameriški Slovenci; vsaj veliko izmed nas jih bo šlo. Več slovenskih duhovnikov se že odpravlja na pot, drugi se bodo še priglasili. Veliko premožnejših Slovencev je tudi že odločenih, da bodo šli.
Veste kaj, pojdimo vsi skupaj! Več let se že pripravljamo na to pot, pa vsikdar je prišlo kaj vmes, da se stvar ni mogla izpeljati v celoti, kakor zamišljena. Letos nič ne sme priti vmes! Zato pojdimo!
Trume iz celega sveta se bodo vsipale tja v večno mesto^ da opravijo svojo pobožnost za sveto leto in se udeleže velikega odpustka, da obiščejo vsa sveta mesta, po-
škropljena s krvjo mučencev, juriakov prvobojevnikov za • tan State Banki, ki bi kupila te prekmurski Slovenci, ker jo Kristusovo vero.	note in nam denar takoj naka- j najbolje podpirajo. Sedaj g.
Ameriški katoliški Slovenci se prebujamo. Vstajamo iz predolgega verskega spanja mlačnosti v naši veri. Nova doba se začenja. Pojdimo lptos v Rim po sveti blagoslov za to delen
Pozivamo vse predsednike naših jednot in naših Katoliških društev, naj poskrbe za kolikor mogoče veliko re-prezentacijo njih organizacije plri tem romanju. Šli bomo ttSmreč tudi domov in se tam^pokazali.
Pojdimo skupaj. A^ko se nas bo večje število priglasilo, dobili bomo morda primerne znižane cene. Če pa dru-zega dobička ne bo, imeli bomo,kot skupina dobro postrežbo in prijetno potovanje.
Kdor želi iti, naj se takoj pii^laei. "Odpotovali bi okrog prvega julija in se vrnili septembra. Doma bomo med šmarnimi mašami. Na Veliki šmaren ti bili na Brezjah.	*	,
Toraj kdor moreš, odloči se takoj in priglasi se takoj
na
REV. FR. KAZIMIR, O. F. M.
1852 West 22nd Place, \ „ CHICAGO, ILL.
Sheboygan, Wis. minulo leto dohodkov $2&.-'di obresti, za svojt) noto. Dragi gosp. urednik : — 8G5.15 in stroškov $25.410.43. Marsikdo si bo mislil o naši na- Ostane v blaga;ni $121.72. V selbini, da res nismo za na sve- toh stroških je vštetih $4.241.-tfo. Tako piše Delavska Slove-j 05 obresti in $8.400.00 kolikor se je odplačalo dolga. Farani so račune sprejeli in potrdili. Ko je odbornik Mr. Ja-
zala. Tako se delajo vse mest- župnik išče samo še duhovni-ne4n državne naprave in stav- k a Prekmurca, pa bo dobro pobe.	1 skrbljeno.
3. za dve leti po dva, ali en Za kolektorje, ali pomožni dolar ali vsaj 50c. na TEDEN, odbor so bili izvoljeni doseda-Tudi ti tedenjski prispetki bi nji odborniki Mr. John Fraus, ne bili samo obljube, temveč Mr. Andrej Jelenčič, Mr. An-bi bile delnice "Stavbinskega ton Brodarič mL, Mr. Frank Ši-društva" ali pa, ako se to ne bo mec, Mr. Frank 2abkar, Mr. dalo urediti, bančne note Me- Jožef Raj, Mr. Frank Puklovec, tropolita* Banke, za katere bi Mr. Petek, Mr. Silvester Hranam* banka dala* denar takoj, star, Mr. Evald Kremesec. Minulo leto je že 22 oseb pla-l Glede šolskega odbora za čevalo vsaki teden po $1.00 za "drive" se je enoglasno skle-šolo, in okrog 30 po 50c. Ako nilo, da se prepusti imenovanje bi vsaj kakih 350 družin in celega odbora č. g. župniku, ki 200 fantov in deklet hotelo te- naj ta odbor imenuje in skliče kom leta povprečno plačati še ta teden posebno odborovo $50.00 na leto ali po $1.00 na sejo, da se vse potrebno pri-teden, nekateri več, drugi manj pravi za "drive." ako bi bogatejši hoteli dtfti po Nato so prišle razne točke $200.00 ali $100.00 potem bi r.asveti in pritožbe, se lahko zbrala skupaj svota| G,ede ^ gv maše se je $20.000.00. Ker b, ta de- skIeniIo> da naj se ^ fa_ nar potrebovali takoj junija rane> naj ob 9 uri ne hodijo k ah julija tedenski prispevki bi gy maši ker je to šoIska maša j nnfth pa še le te«om enega le- gicer gmo že zgdnja dva razre_ j m toraj prepozno, zato bi pa da odločiIi
za pol osmo sv. ma-
j one te ooijuoe prave bančne ^ yendar §e
1 ni prostora za
note, da jih bo banka kupila vse Za otroke se od]o(?j to!iko in nam dala denar TAKOJ, fa- k] . koIjkor jjh potreba,
rani jih bodo pa plačeval, ka- da niso eč natIačeni. Za v- bodo hoteli samo da bodo odraščene se pustijo szmo zsd_. nlacane v obroku katerega ,si nje k) i ko SQ te ,ne mora_ bodo sam. določili Seveda vsak . d ; stat; posameznik pa plača sam tu- G,ede šoIskega piaČ9Vanja
nija, katera pa ni več Delavska Slovenija, ampak boljševi-ško glasilo. Človeku se studi,
če jo le malo prebira. V njej kob Korenčan povedal, kako ni drugega, kakor o boljševiz- je cele račune pregledal vsa-mu in. komunizmu; ali pa laži ko stvar posebej in našel tako v in obrekovanje. Res mi Sloven- lenem redu, da se je Čudil. E-
se je vprašalo, kako in koliko
O teh predlogih se je vneki plačujejo šolnine otroci, kr.te-daljSa debata. Vendar pokaza- rih stariši ne podpirajo cerkve Io se je takoj, da je to edini in niso za šolo nič dali. Nato način, po katerem je mogoče g. župnik pojasni, da je šola doseči šolo takoj letos in da sv. Štefana edina šola. ki ne sane kaže druzega, kakor jih mo sama sebe vzdržuje, temveč sprejeti in iti na delo. Bili so prinaša še čisti dobiček. Letos sprejeti enoglasno. Sklenili so je čistega SI92.00. Ako k temu pa farani, da bodo z vso silo prištejemo še čisti dobiček dveh pgitirali po naselbini, da bi se šolskih zabav, znaša nad petsto
ci bi potrebovali en pravi de- nako so potrdili drugi odbor- da °	"abratl'da bl se iz- dolarjev, ce vpostevamo, da so
Iavski list, šebojganski naši pa- niki.	-	[peljala stavba v celoti svojega šolski otroci pri bazarju proda-
priki bi pa svetovali da naj x	*	prvotnega načrta. Ako toraj li za S500.00. toraj so šolski
malo pomisli predno'kaj napi- ' to se J'e začel P°£°vor< hočejo farani imeti celo šolo otroci plačali vse šolske stroške še na'papir.	kako. bi s? šo,sko poslopje, ki dozidano do vrha, sedaj naj to sami, t. j. plače čč. sestram,
še ni dozidano do vrha, tem- pokažeio — z dolarji. Po an- knjige, šolske potrebščine, pla-
ra." Jaz Ti svetujem, da jo kar G. župnik je lepo pojasnil ce- de nobena banka ne menja in in ker morajo otroci, katerih sam vprizori in bodi tudi za re- lo situacijo, v kateri smo. Šol- noben delavec ne sprejme kot stariši ne dajo za cerkev na-žiserja sam. Jaz sem jih že se-j skih otrok imamo toliko, da mo- plačilo. Tudi naj nihče ne re- ravnost, potem toliko več tike-daj učil in sicer igrali bomo v ra en razred b'ti zopet v dvo-jče tako neumne besede, kakor tov prodati, toliko več številk nedeljo 25. januarja že 67. i- rani pod cerkvijo kar pa ni so jih rekli nekateri, predno se prodati, pa celo mes^čnino. šol-
gro, sedaj pa dam ta "job" Tebi.
Nevem kaj si se na mene spravil, ko nisem nikoli nič kri- svote, ali pa naprej zidati, da vice storil, zatoraj tudi zahte- dobimo še več šolskih sob.
zdravo. Zato treba sedaj ali je začela šola zidati: "Ko bo nino $1.20 plačati. Toraj cer-odpustiti vse otroke Slovencev, lopata zapela, pa bom dal.".kev nima zgube, temveč dobi-ki niso za šolo prispevali večje, Lopata je pela, da je bilo le ček.
kaj, njegovih dolarjev pa le ni Govorilo se je tudi. kako se bilo. Potem so rekli, "ko se bo nai postopa z onimi, ki bi ne vam, da me pustiš v miru. Na-1 Otročičkov iz katoliške šole prvi kamen položil, pa bom prispevali redno za cerkev. C. selbfno blatiti je lahko, a za- poditi ne moremo. Če imajo ta- j dal." Položil se je cel funda- g. župnik je povedal, da je do njo pa nisi še nič dobrega sto- ke zanikauie stariše, vsaj je že ment, dolarjev pa še ni bilo. sedaj postopal strogo. Vendar ril, kakor tudi ne za korist na- to dovolj gorje za nje. Toraj Potem so rekli: "Ko bo streha sedaj so se pa farani že nava-
roda. Tako se imenujete po kri- treba zidati naprej. Oba nad-vici naprednjaki.	stropia sezidati, kakor imamo
položena, pa bom dal." Pa daj- dili reda in tisti, ki nočejo nič mo sto streh, pa njih dolarjev prispevati, tudi ne prihajajo
V nedeljo dne 25. jan. bomo v načrtu, bi stalo najmanj šejše ne bo. Nek Slovenec je tako več k nam, temveč se ^otikaio igrali" igro Miklova Zala. To i- enkrat 70 tisoč, kakor je stal j podpisal $500.00. Še danes ni i po raznih tujenarodnih cerk-gro kedor jo enkrat vidi jo ni- sedanji del. Toda danes ima- centa dal in ga ne bo. Zato'vah, kjer nimajo reda. To si-
koli ne pozabi. Zatoraj rojaki mo še 69 tisoč dolga. Cerkvene zamudite prilike in pridite na oblast nam več dolga ne do-gotovo na igro, kjer boste vi- voli, kakor kolikor ga že ima-
deli sliko, kako so ravnali krvoločni Turki z našimi prade-di. Kako zanimiv je prizor, ko se Spoznata Zalika in nje stric v daljni Turčiji, od koder pobegneta na domača tla, kamor prideta ravno v trenotku,
mo. Spraviti skupaj v enem le-
zdaj takih prismojenih bese- cer ni lepo, vendar nas to ne di nočemo čuti več. Kdor ne bo briga, to je niih stvar in stvar dal "Cash" ali se ne bo zave- župnikov dotičnih cerkva. Pra-zal plačati večje svote — naj vi zavedni Slovenec ne bo šel
tu 60 ali 70 tisoč — ? To je se izgovarja, kakor hoče, vsi v drugo župnijo kakor v svojo.
da prekrižata račune hudobne tretjini celega nadstropja pra-židinje Almire. Vloge so vse v zneg^. kar pa naj bo naša dvo-dobrih rokah. Rojaki ne bo rana. Širjava dvorane bi bila
bomo vedeli, da "bluffa." Daj Ako stanuje daleč od svoje slo-ali pa reci: ne dam, pa vemo venske cerkve, hodi navadno v stronje ! Za najmanj pet le< bo- pri čem da smo.	tujo najbližnjo, kadar pa le
sti še dve sobi popolnoma do-; Nato ge ^^ k volitviimore Pa P^ide domov v svoio
cerkvenega odbora in odbora | slo' ensko cerkev in e°tovo za šolo in "drive."	I P°«Pirf z mesečno kolekto
najprej svojo slovensko. V cerkveni gospodarski od- Tudi je č. g. župnik povedal.
nemogoče ! Kaj toraj ?
Pozidajmo vsaj še eno nad
voli. Tako nam pa ostane dve
Vam žal. pridite gotovo.	j 35 čevljev dolžina pa 84. To bor so bili izvoljeni stari člani j da ie v Chicago najmanj deset
Ves dobiček je namenjen za bi stalo nekako 30 tisoč. Nabra-jMr. A. Glavač, Mr. Math Kre- tisoč Slovencev, katerih polo-napredek naše fare, radi tega! ti moramo najmanj 15 do, 20 mesec, Mr. Anton Bogolin in vica še hodi v cerkev. Ko bi rojaki in rojakinje na plan, da: tisoč. Ko bomo plačali prvih
pokažemo, da ne spimo, am- 14 tisoč škofiji, nam bodo go-
novi člani Mr. Leo Juriovec, vsi teh pet tisoč spadalo v eno Mr. Anton Farkas, Mr. Štefan cerkev, v svojo slovensko in bi pak, da se zavedamo svojih | tovo dovolili teh 14 tisoč še en- 2apčič, toraj trije Slovenci iz vsaj z mesečnino podpirali to dolžnosti napram sv. veri in, krat nazaj. Plačali smo pa od Prekmurja in trije ostale Slo- svojo cerkev, potem bi imeli narodu.	tega že 9 tisoč in nam ostane j venije. Letošnje leto se je dalo mi že šolo celo dozidano in vse
Meseca februarja bodo pa i- samo še pet. Tako bi bilo do- Prekmurcem popolno zastop- plačano.
meli naši fantje in dekleta karneval v cerkveni dvorani, kar je tudi čisti dobiček namenjen za korist cerkvene blagajne.
Naj tudi omenim, da bo zad-
volj, da bi dobili lepo dvorano in dve šolski sobi.. Tudi cela stavba bi dobila lepo lice in bi bilo krasno poslopje.
Zato je svetoval g. župnik, da bi naredili v februarju zo-
stvo pri upravi župnije, da se jih ne bo moglo več begati in
Posebno pa ni lepo od nekaterih teh raztresenih slov ov-
njo pustno nedeljo zopet otroč- pet velik "dVive." Vse družine
j a igra.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje A. S. in Edinost.
Jakob Prestor.
-O-r
Chicago, 111.
Predzadnjo nedeljo vršil se je cerkveni občni zbor župnije sv. Štefana, katerega se je udeležilo več mož in fantov kakor kedaj preje. G. župnik je najprej predložil občnemu zbo-
bi obiskali po celi naselbini in bi prosili j
1. cash prispevkov v denarju od tistih, ki to zmorejo. Tega bi se moralo kolikor mogoče veliko nabrati.
hujskati proti "kranjski" cer- čtc, da prihajajo, ko potrebu-kvi, kakor do sedaj. Kakor je jejo cerkev, delati dren sem k g. župnik pojasnil se je zad- nam. Ako pa treba kai žrtvo-nie leto zelo ajptiralo med vati, se pa skrijejo in izgovar-Prckmurci proti "kranjski" | jajo. da ne "spadajo" k nam. cerkvi. Vse hujskanje je priha- Taki kradejo. Česar ni niihovo. jalo od ljudi okrog hrvatske Mi nikogar ne silimo k nam, cerkve na Throop street in u-|od vsakeera pp. ki hoče imeti bogi zaslepljeni Prekmurci so koristi od cerkvene občine, pa se dali premotiti, da je društvo odločno zahtevamo, da nosi tu-Sv. Križ odstopilo od župnije di breme. Vsi Slovenci naj ta-
2. večie svote podpisane, s. Štefana in pristopilo k hr- ko narede, pa kmalu ne bo da se bodo pred 1. junijem, ali vatski cerkvi, za kar ni imelo Slovenske cerkve. Zato "raz
vsaj pred 1 julijem izplačale v obrokih, kakor bi dotični sam sklenil. Te svote bi se pa pod-
pravice. Vendar nam je vse e- treseni Slovenci." — pravično, ako kdo hoče iti v kako nost!t Vsi enake pravice, pa tu-drugo cerkev, kakor kamor po di vsi enake dolžnosti.
pisale ne kot obljuba, temveč določilu cerkvene oblasti spa-. To sporočamo v "Edinosti"
da. slobodno mu! Pravilno pa radi terra, di bodo	tudi
to ni, s? manj pa častno! Cer- oni Slovenci. K:	hni


kot "prave državno veljavne ru cerkvene račune, kotero so bančne note, katere bi se po-faram že dopoldne dobili po tem prodale ali našemu Stav-j kev sv. Štefana je toMko "prek-! njič v cerkvi in toraj niso do-vseh sv. maših.	binskemu društvu, ako bi jih; murska" kolikor "kranjska." bili "GTp^ln" Nnmift. ^ tudi
Po teh računih smo imeli hotelo kupiti, ali pa Metropoli- Pri cerkvi imajo prvo besedo	(Dalje na 3. strani.)
4AMERIKANSK1 SLOVENEC' IN "EDINOST/
r
IS
s
^^	Rev. Kazii
TEDENSKI KOLEDi
2 S
Zakrajsek, O. FVM.
Tvoj nedeljski tovariš.
4. po razgl. G. — Vihar na morju. Mat. 2, 23.
1	Nedelja — Ignacij, škof in muč., Brigita. -
2	Pondeljek — Kandid. -
peia do vrha, bo že zopet vstal in zapovedal vsem tem vetrovom in utihniti bodo morali, kakor še vselej. Česar se bojimo, je leto, da bi ti valovi ne
Svečnica.' Pote£.nili seboj v globočino greha in brezverstva nas, naše dru-
3	Torek— Blaž, škof ^	naš narod.
mu£	• Zato moramo takoj vsi na
4	Sreda — Andrej Korzin,1 del°; ^omejimo to nevernost
I Glavni način boja sedanjih
škof in suoz.
5	Četrtek — Agata, dev. mu-
čenica.
6	Petek — Tit, škof. Doroteja, dev> muč.
7	Sobota — Romuald, op.
Puhard.
sovražnikov je pa časnikarstvo, je tisk. Tako mora biti tudi nas katolikov glavno sredstvo ob-
Tako nikomur tudi ne more biti vseeno, kakšni so ljudje v njegovi okolici. Vsa splošno pokvarjenost bo okužila tudi njega .Koliko smo imeli katoliških mož, ki so še pred nedavno govorili: "Mene pa ne bodo dobili," mislili so na naše brezverce. Pa so jih! Še več! Morda je veliko teh mož danes, ki so celo sami agitatorji za slabo časopisje, za zmoto. Sam se je okužil in še drugo okužuje.
^Enako velja tudi za katoliška cfruštva in jednote. Zastonj se prizadevate za razširjenje svojih organizacij, ako ne boste skrbeli za katoliško časopisje, ki vam bo širilo katoliško idejo, branilo Vaše organizacije pred napadi sovražni-
-o-
OZNANILO.
Danes je 4. nedelja po raz-
rambenega orožja — delo za kov, vse vaše delo je zastonj, naše katoliško časnikarstvo, ali boste pa vse izgubili Dr. sv. z^ katoliški tisk.	Barbare je dovolj jasni dokaz.
Slovencev. Dosti, da, sramotno malo. Pa še ti se bore z velikimi težavami obstanka. Koliko jih imajo nasprotniki! ?
Zato je dolžnost vsakega katoliškega Slovenca, da ima gotovo naročene vse te tri čft-sopise. Niti deset dolarjev dali na leto za tako velikansko važno stvar — ali ni to sramotno malo ? In kdo more reči, da tega ne zmore?
b.) Skušaj pridobiti za te liste vsaj po enega naročnika. Ko bi se vsak naročnik zavedal te svoje dolžnosti in ta me sec rekel sam pri sebi: "Vsaj
Ta mesec februarij je odlo- Ali m zato v resnici prva in
čen za mesec katoliškega tiska. PORlavita* dolžnost vseh du-
Danes so dolžni vsi katoliški hovmkov m vseh ajikov, ka-
. . • „	•	duhovniki pridigati o tem pred- ikor tudi v^h katoliških orga-
-lasenju Gospodovem in prva metu in obrazložiti -im ver. mzacij, da delajo pred vsem in nega lista.
v mesecu februarju. Spomin sv.; iiikom potre5o sodelovanja,'naprej za močan katoliški Posebno potreben je ameri-
x	:	_	^	* tisk?	škim Slovencem, katoliški
podpiratutega našega obramb- „ \ . ,	.	,	» _	_ '
Kdor ni slep, ta mora jasno dnevnik. Brez dnevnika smo
videti.	nič. Tednik ali mesečnik nima-
3.' Sveta in poglavitna dolž- jo toliko vpliva, kakor ga igia-
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
na shodu niso bili, da bi bili čuli, o čem se je sklepalo.
' Glede plačevanja nedeljskih kolekt vsako nedeljo v kpverti-c£h, kar smo vpeljali preteklo riedeljo se je izborno obneslo. Za $1.486.5! so se nam nedeljski dohodki pomnožili. Ko bi še "ta trmasti" hoteli ukloniti svoj trd tilnik občni volji in občnemu blagru in sprejeli koverte, potem bi bilo še veliko boljše. Koverte je dajalo nekako 600 faranov. 22 jih je
- x	-j dajalo po $1.00 na teden, ne-
enega naročnika moram prido^ 1 • ~ x i_».t ••* i • j . * i• j Kateri se vec. biti, in bi potem to tudi storil, kako bi se naše časnikarstvo samo ta mesec pokrepilo! In kaj je enega naročnika pridobiti ? Nič! Treba samo nekoliko lepih besedi, poguma. Da, poguma.pred vsem treba, da se človek ojunači govoriti s znancem o tej stvari in potem ga prepričati o koristi tega ali o-
SlRITE "A. S.
Ignacija škofa in mučenca in spomin sv. Erigite. redovnice.
Jutri, 2. februaja praznik Marijinega darovanja Jezusa v templju ali Svečnica. Pred glavno sv. mašo se blagoslavljajo sveče, Ki ^se bodo rabile črez leto pri službah božjih. V.^ak katolik ta dan daruje svoj prispevek za nakup potrebnih s^eč. Objednem si tudi sam poskrbi sveče, katere si da blagosloviti za razno domačo uporabo. kakor za čas bolezni, ko pride duhovnik s zadnjo popotnico v hišo, kakor tudi za smrtno uro.
V	torek, 3. februarja spomin sv. Blaža škofa in mučenca. Ta dan se. po cerkvah deli takozvani blagoslov sv. Blaža proti vratnim boleznim.
V	petek, prvi v mesecu.
Danes teden 1. pre d postna
nedelja	sedemdesetnica.
Začetek predvelikonočnega časa.
nega orožja — katoliškega tis-' ka.
In to je v resnici prepotreb-	.	_ .
na stvar	"	' n Je* ta mesec posvetimo jo dnevniki. Zato je dolžnost,
1 Katoliški tisk ie najvaž	vsak izme(* nas kakor sveta dolžnost vseh katoliških
nejše delo vseh katoliških dul mi'duhovniki, tako vi lanki, j ameriških Slovencev, da vse hovnikov, vseh katoliških laji- tako nasa katoliška društva, store, vse žrtvujejo, da si ga kov in katoliških organizacij. >vse svo->e moC1' SV°J Prostl čas, | pribore prej ko preje. Sovraz-
SOLNČNI MRK DNE NUARJA.
Časopisje obžirno poroča, se bode solnce, luna in združile zjutraj na dan 24. Januarja in pokazale gotovim dolom Severne Amerike koliko glorijoznosti lahko pokate narava. Popolen mrk se bo s*-Čel približno 120 milj od Du-lutha, Minn., kjer bo ie vzhajajoče solnce zamrknjeno. To bo povzročilo precej nagajivo-sti petelinjemu rodu, ki po navadi naznanja približa joče se jutro s svojim petjem. Triner-jevo grenko vino je zelo zainteresirano v tem mrko, kajti to imenitno zdravilo zatemsi slavo vsem drugim želodčnim zdravilom na ameriškem trga. Svedočbe in pohvalna pisma prejemamo vsak dan. "Boyd, Wis., 21. dec. Jaz sem gtahn odjemalec vaših izvrstnih zdravil. Jos. Zais." "Harleigh, Pa.,_
Glede teh kovert so mislili nasprotniki, da bodo uničili to napravo in škodili cerkvi, zato so ,celo leto podlo sramotili č. g. župnika in mu dajali javno ime "Koverta", kakor kaki smrkovci. Takega početja so zmožni samo najpodlejši značaji, kak količkaj dostojni človek, ki ima samo malo časti še in ni podlež, tega storil ne bo. j 22. dec. Trinerjevo grenko vi-
Povejte kakemu Amerikancu o tem, pa bo rekel na to samo eno: "Shame!" Mi pravimo pa: fej vas bodi! Vendar č. g. župnika ni to motilo in naj bo to njegov letni prispevek za
no je zelo dobro zdravilo. Paul Smieth." "Minneapolis,
Minn.. 23. dec. Jaz stalno rabim Trinerjevo grenko vino m sem pronašel, da je izvrstno zdravilo. Bronislav Bachal."
župnijo kolikor so koverte pri- Nič ni boljšega, ako imate slab
* ni iviHuiioivm uigaiiitavij. i	.	»	i. . , j-	• j	-i	, • ,	SKIU UUUiej
Katoliškega duhovnika dolž- 8vo'e zmožnosti >" tudi svoj de- mk nas osramoti, ko ga on mo- sramo'tenje ............nor v to, da pokrepimo svoje re, mi pa ne, dasi nas je ven-	J
nesle čistega, kajti za to svoto je on moral trpeti od slovenskih podležev preganjanje in
nost je oznanjati ljudem nau-i ke svete vere in jih voditi po potu lepega krščanskega živ-(ljenja proti Bogu. Duhovnik je voditeJj src k Bogu. To pa on vrši z molitvijo, z delitvijo sv. zakramentov, z daritvijo svete maše. kot glavno sredstvo tega delovanja je pa prižnica. Sam
nar v
katoliško časopisje, kolikor se največ da.
Pa to ni dolžnost samo neka-
dar veliko več in smo bolj na-j vdašeni za svoje prepričanje, kakor oni, katerim se gre za;
terih ? Ne. To je dolžnost vseh, resnico, onim pa za laž in zmo-vsakega katolika posebej. V s- to.
neh bomo dosegli samo, ako Dragi kristjani, ta mesec je bo vsakdo, toraj tudi ti<, ki to' naših nadpastirjev določen za čitaš, pomagal, storil svoj del mesec, katerega vsaki dan mo-pri tem delu. Delo je velikan- ra vsak katolik posvetiti kake-
sv. apostol Pavel trdi: "Vera	_ ^ ,	. _ ,	_ .	, ,
je iz poslušanja." In: "Kako sko' Zato bom.° dosegli sa-:mu dobremu delu za napredek
Ameriški škofje so v dogovoru s sveto stolico odločili ta mesec februarij za mesec ka-
naj verujejo v Boga, o kate-. ■	. .	. ,
rem niso čuli?"	;™eznlk brez ,ZJeme' storlh ko"
Vendar pa je danes časni-lhkor na->vec moeoce za ta na" karstvo važnejše kakor pridi-
mo, ako bomo vsi, vsak posa- katoliškega tiska. Ne pozabimo, da se to tika tudi tebe in da je tudi tvoja dolžnost, da
ge. Ljudje le prepogosto nočejo priti poslušat o tem Bogu. Pač pa danes vse čita in sicer veliko čita. Ko gre delavec na delo in iz dela, čita. Ko ima
Takoj ta teden bo prva seja odbora za drive, ki bo vse potrebno uredil in pripravil, da se bo drive začel drugo nedeljo meseca februarja.
♦ * ♦
Mej tem časom je bilo že od-borova seja, ker se je ta dopis zakasnil, o kateri poročamo jutri.
ŠIRITE "A. S.^in EDINOST"
apetit, zabasanost, pline, glavobol .ali pa druge želodčne nerednosti. Ako ne morete dobit^ tega zdravila, ali pa Tri-nerjevega Cough Sedative, proti prehladu pri lekamarjn ali trgovcu z zdravili v vaši okolici, potem pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, 111. ^
storiš kolikor največ mogoče za to vzvišeno stvar. Gre za tvoj narod, gre za tvojo vero, za
PRVI
men.
4. Kaj pa naj storimo?
a) Pred vsem naročimo sa
mi kolikor največ mogoče kato- tvojo cerkev in pa tudi za tvo-
liških listov. Med ameriškimi jo družino in tvoje zveličanje.
Slovenci jih nimamo dosti. I- j Vsi pa pridno molimo in kli--»
, .... .. , , ______i j____„ ■ - : mamo "Amerikanski Slovenec 'čim© posebno ta mesec: "Gos _ , . ,
toliskega tiska, ko opozarjajo; opoldne prosto uro, se naje m .	*	. .____Randolph 1881
1X1-1	-U j	_ -___lin Edinost," "Ave Mana" in : pod reši nas. poginjamo. M o-	^
vse katolike na njih dolžnosti, potem cita. Zvečer ko pride do-	„'	,, ..	x v * i -i
1	Glasilo K. S. K. J. To so ed*. limo pa tudi za r«ase katoliške
ni katoliški časniki za 125.000 sasnikarje. Amen.
GRBINA TN SIN0Y1.
SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O.
SLOVEČI DMETNIŠH N FOTOfiRAFIST
Net^ceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRSl ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
do katoliškega tiska. Najbolj ; mov čita. Bolj kakor vsakda-potrebno apostolsko delo dan- nji kruh, požele ljudje čitartja.
danes je po izjavah naših du-
Toda* ljudje ne čitajo samo,
hovnih voditeljev delo za pov-1 temveč tudi verjamejo to, kar zdigo katoliškega tiska. Kato- čitajo. "Čital sem tam in tam, liki bomo toliko močni, kolikor v tem in tem časopisu," je da-ho močan naš katoliški tisk.1 nes dokaz, ki ga čujete sto in Zato, katoliki, čujmo ta mesec stokrat na dan. Za navadnega resen klic naših voditeljev in človeka je danes to dokaz, da =torimo vse, kar je v naši moči je kaj res, ali da ni res. "Če bi za povzdigo svojega tiska. Na-' ne bilo res, bi si neupal pisati," ročimo se na katoliške liste,' dokazuje vsakdanji človejc. skušajmo jih razširiti med svo-} Zato pa le velja danes pra-jimi znanci in prijatelji. Nov vilo: "Povej mi, kak časnik či-naročnik pridobljen za katoli- taš in jaz ti povem, kdo in kak-ški tisk je nov vernik za jc^t- šen si.
kev Kristusovo.
To vedo hudičevi služabniki.
Pred vserp pa-molimo ta me- Kako z velikansko silo hite za-sec za naše katoliške moderne to tiskati časnike, knjige bro-apostole, ki se po katoliških šurice in jih razširjati med uredništvih trudijo in mučijo liudstvo. Kako velikanske tis-za našo katoliško stvar. Ti karne zidajo, s kako velikan-možje zaslužijo našo hvalež-, skim denarjem. Ne več toliko

nost, pa tudi naše molitve.
"Gospod, reši nas, poginjamo". -Mat. 8, 25.)
nridiga, temveč pisana beseda ima danes moč. In kdo danes ne vidi potrjene te resnice pri vsakem koraku.
Mi ameriški Slovenci sami na
Ladjica, v katero je stopil sebi to britko čutimo. Kdo nam Kristus, nam predstavlja sve- je zastrupil tisoče in tisoče nato katoliško cerkev, kjer živi šega^naroda ? Slabo časopisje, na skrivnostni način njen usta-1 strupene brezverske in nemo-novnik in nevidni krmar Jezus ralne knjige. • Kristus.	| 2. Zato, ako hoče duhov-
Tudi ta ladjica je morala od j nik danes vspešno delovati ali svojega začetka do danes priti j je dovolj, da se omeji na go-*kozi mnogo strašnih in veli- vorjeno besedo, na svo^o pridi-
go. V cerkvi ima samo del svo-| je župnije. Drugi veliki del je
kih viharjev, ki so jo pokrivali visoko z valovi sovraštva in
preganjanja. Toda vselej je doma. Toda vsi pa čitajo. in po taki burki nastala velika ti-1 vendar so tudi ti njegove ovči-hota. Sveta cerkev je premaga- ce.
la vsa nasprotja, vse sovražnike in mirno plula dalje skozi stoletja. Ima pač seboj Jezu-
sa.
Poleg tega ali mu slabo časopisje ne nodira celi teden, kar je on v nedeljo sezidal s svojim, navdušenim govorom; Vsi du-Tudi v naših časih so se za-jhovniki čutijo to. čeli ti valovje sovraštva dviga-1 Zato je pravilno zaklical veti višie in višje in divjati proti, lik papež Pijn V.: "Zastonj zi-nji, da bi jo uničili. Velike or- j date cerkve, šole, bolnišnice, ganizacije z milijoni članstva ako ne boste skrbeli za'katoli-z velikanskimi kapitali, z veli-1 ško močno časopisje, ki Vam kim vplivom in velikansko silo bo vse to branilp." se vedno bolj divje zaganjajo Enako tudi lajikom ne mo-ob njo. Prostozidarji, Kluksar- re biti vse jedno, kake zmote ji. drugoverci, neverci, moder- se širijo okrog njih. Kakor m-ni učenjaki, državniki, vse se komur ne more biti vseeno, ka-je združilo.	. ko skrbe sosedje za varnosti
Mi se sicer ne bojimo za to ognja, kajti ako nastane v nje-j ladjico, ker vemo, da imamo v govi okolici požar, bo tudi nje-, nji Gospoda. Ko bo sila priki- govo premoženje v nevarnost.'
azpisane nagrade
povodom
Veike jubilejne kampanje
K. S. K. J.
KAMPANJA OTVORJENA 4. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925.
Izobrazba ima svoj dom v knjigah.
STARE veljavne nagrade za ČLANE (ICE):
POSAMEZNE
A. Za vsakega novega člana(ico) odrastlega (aktivnega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00.	(
Za vsakega novega člana (ico) mladinskega oddelka prejme član(ica>; ki ga predlaga 50c.
B
C.	Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU-
ŠTVA za 03A oddelka, aktivni in mladinski:
I.	nagrada $25.00 za ono drluštvo, ki bo od 1. Jul. do 31. dec. t. 1. pridobilo največ članov ali Članic.	, \
II.	nagrada $15.00.
III.	nagrada $10 00.
NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in^nladinski
oddelek:
D.	PRVA skupina društev, broječa do 100 članov:
I. nagrada $50 00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
E.	DRUGA skupina društev, broječa od 100—200
članov I. nagrada $50 00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
F.	TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla-
nov: I. nagrada $50 00, II. nagrada $25*00, III. nagrada $15.00.
KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI^ K. S. K. JED-NOTI!
Nove knjige!
Nove cene!
V zalogo smo dobili raznovrstne nove podučite Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico.
Naročilom je vedno prid ati potrebno svoto, w money ordru.
RAZNE KNJIGE.
Ajdovski Gradec, J. To- | Občinsko posredništvo^... ^JS minšek..............................20 Osnutek, Slov. nar. gospo-
Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v. zvezkih, mehko vezani................. 1.50
Franc Pire, življenjepis Friderik Baraga, t meh.
vez.................................
III. Slov. Kat. shod v
Ljubljani ......................
Katoliški shod v Ljublja-
darstva ............
Osmero Blagrov, nauk »i
srečno življenje, vezan_
O sv. Cirilu in Metodu _
Peter Barbaric_________
Podobe iz misijonskih dežel ..........................
! Pogled v novi svet _
.35 Prilike P. Bonaventura™. Slovenski župani_______
.35
.45
... , . .. .■ .... -

M
1.00 .SO
jas
.30 .05 JSS J2S 1.25 -25 .30 .4S .45
vf*
.75 .75
.OS
.50
-45
1.25
.75 .10
ji. . ....................................35 Slovenska Kuharica ........ 4.00
Naša država......................75 j' V zalogo smo dobili tum
N.°ša pota, I. in II. vz. oba .-fO Naročite si jih in^opremlte * Ob 50-letnici Dr. Janeza vrstne nove podučne Kreka.............................25 njimi svojo knjižnico.
ni .................................. 1.00 Slbvenci, Erjavec
Kitajci in Japonci ...........45 Slov. rast. imenik „
Koledarji Ave Maria let- j Slike iz Belokrajine
niki 1918.-1920. inl922.	Sveta Rusija .........
po nizki ceni ...................25 Turkus
Koledar dr. sv. Mohorja j Vladar......................
1921.................................20 Vojska na Balkanu, meh.
Krištof Kolumb, Odkritje	vezana . . _________________T
Amerike .........................45 Vojska in Mir, Iz. J. T.
Krščansko nravoslovje .... s.75 Kratka zgodovina Slov.
Hrv. in Srbov..................25
Kratka zgodovina Slov.
Več luči, dva zvezka_
i Zgodovina Brežiške žnp-
j Zgodovina Cerkljanske
slovstva ..........'.............. 1.00 fare ...........................
Milosrčnost do živali, za	' Zgodovina fara ljubljan-
mlade in stare..................25 ske škofije.............____
Mlada leta I. knj. Dr. J.	Zgodovina novejšega slo-
E. Kreka ....................... 1.00	venskega slovstva II. knj.
Modema družba in cer-	Zgodovina srednjega veke v ................................... .25 lca................................
Narodno gospodarski ese-
Zapiski iz Dunaja______
Knjigarna


* .

'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST.**
M
I
HAGARIN SIN	
ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.	
ROMAN. »	C	■

Pa to ni zaradi dekleta, ne, samo zaradi njene ljubke, prijazne duše.
In vedno se mu je vrnilo upanje. "Ne" je rekla, "ne, ne!", ko jo je vprašal, če bo vzela godca. Toda tako govore vsa dekleta, Iti nočejo izdati svoje ljubezni. Kristina je mislila pač ko je rekla "ne." Godca noče samo zato, ker se boji startov, ljubi pa vendar tujca.
2ene brez ljubezni dr. Friedlieb noče, ljubezni — ženske ljttbesnj pa, meni, ne more on nikdar zaslužiti.
Medtem je pa bil ta, kateremu je zavidal dokto^ bolj zapuščen kot vsi drugi. Na zunaj mu ni manjkalo nič. Kristina 3 njeno skrbjo je uganila vse njegove želje. Boljšala mu je hra*o> delala skrivaj slanine ali pa gnjati na kruh, vtikala cigare v nedeljsko suknjo in mu skušala olajšati delo, kjer je mogla.
Godec kot ubog berač je mislil, da sme to vse sprejeti, pravega veselja pa ni imel nad tem.
Ko je prišel zvečer v sobo spat, je našel navadno pod zglavjem nekaj izbrano lepih jabolk.
Posnal je milo roko, ki jih je tja skrila, blagoslavljal je pa tri; jedel je jabolka z dobrim tekom, pa brez veselja.
NekoČ pa, ko se je ulegel kot vedno v temi v posteljo in segel po navadi po okroglem zadnjem prigrizku, je začel najprej pljuvati in zmerjati, nato se je pa glasno in ves srečen smejal.
Ugriznil je v surov krompir.
Položila ga je tja Lora.
Ta večer je blaženo zaspal in njegove sanje so bile solnč-ne in srečne, polne petja in srebrnega smeha.
2alostni večer "semnja" v Pohlsdorfu je že davno pozabljen. Lora mu je rekla, da se je gotovo motil, da je videl v temni noči druga dva, ker ona ni šla od spremljevalke, Fischer-jeve Selme.
To je odvalilo težek kamen z njegove duše. Pa vendar je priSJa vsak dan nova skrb. Vsak dan se je smejala Lora s katerimkoli mladeničem. Njen obrazek se je svetil, plavi kodrasti lasje so vihrali okrog belega čela in fantu, s katerim je govo-rife^ so žarele oči.
Za Kristino se ni brigal nihče. In tudi Roberta je premagal plavi čar. Lorin surov krompir mu je bolj ugajal, kakor Kristini&a lepa jabolka\
•
Cesto je bil krivičen nasproti tihi deklici in nehvaležen v srctt. Njena skrb mu je bila nadležna, ker se mu je vedno bolj in bolj vsiljevala misel, da je zaljubljena vanj. Tudi preprost človek hoče ženo priboriti, ne najti. Nekolikokrat je bil nepo-trpežljiv, surov proti Kristini. Ce je mislil na to, da bi jo vzel, ga je streslo v dnu srca, ne da bi vedel vzrok; kot bi začutil v src« bolezen, tiho grozo.
Zmeden, zučuden, brez sveta je bil često.
Zakaj je tako prijazna? Zakaj mu tako streže? Ce je kosil v kuhinji, je večkrat opazil, kako vise njene velike oči-na njem. Vroče mu postane takrat in težka nemirnost ga obide.
Kaj hoče? Saj je t,ako bogata. Ne more dobiti nikogar? Ali raka j ji tako ugaja J Noče\ji ugajati, noče več njene skrbi, rajši hoče biti lačen, brez te ljubezni, ki mu je zoprna.
Dobro, da ni dal nji takrat srebrnega srčka, dobro, da ga je podaril Lori, ki ga pa ni nikdar nosila, še ob delavnikih ne.
Ko se je bližal november koncu, se je Kristina nenadoma spremenila. Še bolj tiha je bila in za spoznanje bolj hleda. Nič mu ni več vtaknila v žep, jabolk mu ni več dajala pod vz-glavje, rdečica jo je polila, če jo je srečal, in se mu umaknila. y»a zmešana je bila.
Razžalil jo je. To mu je hudo, ker je dobra, dobra in ljuba. Tudi lepa, če dobro premisli. Sstmo, da je ne more ljubiti, ne tako kakor Loro.
Gotovo je ljubosumna.
Vedno bolj zmeden postaja, vedno bolj zapuščen.
Ko je sedel nekoč sam pri večerji, pride zopet in se mu usede nasproti. Zelo bleda je in le s silo more govoriti. /
"Rada bi se vam razodela, Robert. — Zaupanje imam do Vas in dobro vem, da me ne boste izdali, če Vam nekaj zaupam."
"Da — da — seveda ne!" spravi komaj iz sebe.
"Zelo — zelo sem nesrečna. Glejte, štiriindvajset let i-mam. Ko se vrne Bertold od vojakov, se bo gotovo oženil in prevzel posestvo. Starši gredo potem i± hiše in jaz sem tukaj odveč. Moram proč. Poleg mlade gospodinje ni prostora zame. V tujo hišo moram potem v službo, ker pri starših nočem ostati. To mi bo zelo težko. Najbolje bi bilo zame, če bi se mogla omožiti."	#
Robert pobledi ko stena. Zdaj mora priti. Ona ga mirno pogleda in »nadaljuje:
"Toda omožiti se ne morem, ker je sam en človek na svetu, s katerim bi bila srečna, on pa ne misli na ženitev. Ta človek je dr. Frifedlieb."
"Do—doktor—" %
Strme jo pogleda.
"Da! Vem, da je to neumno od mene. Nobene žene ni našel,'ki bi mu ugajala, do štiridesetega leta; kaj mu naj ugaja na meni preprosti deklici ? Hotela sem Vam to povedati iz posebnega vzroka, Robert. Nobenega moža na svetu ne bi hotela kakor dr. Friedlieba. In ker ga ne morem imeti, se ne bom nikdar možila."
Še vedno strmi v njo molče.
Kristina vstane in mu poda roko.
"Vse to sem Vam povedala zaupno, Robert. Vedno, vedno me morate razumeti. Vedeti morate, da nisem srečna, in če storim za Vas nekaj malenkosti, ne smete tega napačno razlagati, ampak mislite si samo: to dela, ker ni srečna in jaz tudi ne."
Sedaj vidi, da ga je spregledala. Osramočen in osupel *toji pred njo.
"Kristina, nisem — nisem vedel — hudoben sem ! Sram me je!"
%
Ona se mu nasmehne in zmaje z glavo.
"Ne, ne Robert! Samo na to morate vedno misliti, da sva prijatelja, dobra prijatelja, najboljša prijatelja!"
Prijazno mu še prikima in odide.
(Nadaljevanje s 1. strani.) j
hlevu hčerka Matilda. Ko jo je | Leopold zagledal, je divje raz-( kačen planil proti njej ter jo, skušal udariti. Prestrašena sestra je zbežala preko pašnika, morilec pa za njo. Dohitel jo je. Zavihtel je sekiro in tudi Matilda se je mrtva zgrudila na tla. Bestijalni zločinec jo jej nato še z nožem zabodel v prsa. Po strahovitem zločinu je odšel Leopold do vaškega potoka, si tam mirno opral krvave roke in odšel v Kozje. Očividno je imel namen* da ubije še drugo sestro_Ano. Med potjo so ga prijeli orožniki in ga ukle-njenega odpeljali v zapore. -o-
sirote "a. s. m edinost'
SLUŽKINJO IŠČE
LEPO POSESTVO NA PRODAJ
v vasi Hrast štev. 7 občina Su-har p^ri Metliki. Posestvo je \ dibremu stanu na lepem pro-
stdftgl posebno pripravno za rojJMe, ki se mislijo naseliti v Beli Krajini. Za pojasnila se obrnite na lastnika
MARTIN GOVEDNIK
P. O. Box 174
CHISHOLM, MINN.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogrebe, šopke za neve-ste in vsa v to stroko spadajoča dela družina brez otrok za navad- izvršujem točno. Po naročilu dostav-
no hišno delo in sicer za pet ljam na dom. dni v tednu. Plača po dogovo- j	Cene zmerne
ru, katero veseli naj se zglasi popoldan ali na večer pri	^
C. W. COONEY 4328 W. Prarie ave
CHICAGO, ILL.
(T.)
SLOV. RESTAVRACIJA.
JOHN STAYER
SEVEDA FOREST C1TČANI
IAMMMMMMMMM
ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE
NEWYORSKI ZOBOZDRAVNIK
Pcrmakljivo in nepremakljivo umetno zobovje.
Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene.
Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujeiu brez bolečin.
Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St.,
Chicago, III.
Vogal Robey ceste.
I

Vedo, da se kupi naj-boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri, znanem trgovcu
BENJ. EICHHOLZER
4
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)

Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim* pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA z različnim pohištvom.
BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.

t +
+
t
*
P
Č f
'Šur Majk!
KARKOLI SF DA TISKATI IN KARKOLI NAR > > KJE DRUGJE, tn N*REOiMO
TUDI MI I" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? >
Vsem cenjenim društvam sc priporočamo. za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barVah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-1 jo «ako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur 1
TRGOVCI IN OBRTNIKI
•	ALI ŽE VESTE?
da ni businessa. če se ne oglaša. Kako nai ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
A. S. EDINOST
zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite »a prepričajte sc!
Enako 3e priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objaviio v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, IB. ,
JOLIETČANI POZOR!
Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i-| mam veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage.
; Mašne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in posvetne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me "na mojem domu:
MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St.
JOLIET, ILL..
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila \Vahčič se;n rabila \Vahči-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila VVahčičeve Alpentinkture. od I katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in ffost> rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se e. Wahcicu lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, fenske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo. prahut^.na »flavi, zoper sive laje, revmatizem. kostibol in tr-ganie. kurja očesa bradovice ird. Piši- j te takoj po cenik, ga pošljem zastonj, i
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
Domača kuhinja in mehke pijače.
Za obisk se priporoča
Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL.
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, poklatlam stenski papir. Phone: Canal 0490.
DRUŽINSKA PRATIKA
je dospela iz starega "kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lep?a kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. Naročite jo takoj, pridno poide zaloga. Naroča od Knjigarne Edinost.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-ljam na dom. Prevažam pohi-&tvp ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
. .2018 W. 21st Place
CHICAGO, ILL. Phone: Roseveh 8221.
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
Chicago.
liM
1
I i
1 i
Vsem onim, ki so povpralevali po knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP
m i m
sporočamo, daje ta knjiga zopet izšla in smo ravno- §§ kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem na razpolago.

CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na:
KNJIGARNO EDINOST, 1S49 West 22nd Street,	Chicago, 111.
i(MJMJMfEMk
i

Delavec! Sleherni dan se vprašaj	
ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO ČITAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA	AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST
—;----- _—_