PcStnlnn pPm« i* gctrcfnl Sit D* 203 V IlublMinl* totcH 7. septembra 1937 leto II. Včeraj je vsa Slovenija praznovala rojstni dan kralja Petra II. svečano kakor še nikoli Slovenski narod svojemu kralju Ljubljana, 7. septembra. Proslave ob rojstnem dnevu našega mladega kralja po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji, pričajo o tem, da je naše ljudstvo letos hotel o še s posebno, vidno iskrenostjo pokazati svojo ljubezen do domovine in do njenega najvišjega predstavnika. Še nikdar ni Slovenija videla ob kraljevem rojstnem dnevu tolikih in takih manifestacij, kakršne so bile predvčerajšnjim in včeraj po vseh naših krajih. S temi proslavami je zlasti slovensko ljudstvo hotelo dati duška svoji ljubezni in zvestobi do vladarja in dati duška veselju, ki ga ob kraljevem dnevu preveva nad dejstvom, da prav pod vlado naš ega mladega kralja ogromna večina našega naroda ni več zaznamovana z državljansko manjvrednostjo, z nekako protidržavnostjo, zaradi česar so jo svoje čase monopolizatorji narodnega čustvovanja posredno ali neposredno izključevali od podobnih svečanosti ih bi jo radi izključevali še zdaj. Toda dejstvo, da se naše ljudstvo v svoji ogromni zdravi večini prav po d vlado Nj. Vel. kralja Petra II. čuti svobodno, kakor že dolga leta ne, čuti enakopravno in pri vodstvu države upoštevano, prav to dejstvo je sprožilo morje globokih in iskrenih, nenarejenih in ne diktiranih čustev, ki so se razgorela v iskrenih željah in molitvah za srečo našega mladega kralja in domovine. Slovesnosti v kraljevi poletni prestolnici na Bledu Bled, 7. septembra. Letošnje praznovanje 6. septembra je dobilo, Če smemo tako reči, nekako posebno, slovensko obeležje zaradi tega, ker je bilo jedro vseh slovesnosti med nami, na Bledu, poletni prestolnici naše kraljeve rodbine, kjer biva Nj. Vel. kralj Peter II. s kraljico materjo. Uvod v velike svečanosti na Bledu je tvorila predsinočnjim krasna razsvetljava Bleda in jezera, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ves Bled in okolica, zlasti pa jezero je predsinočnjim zažarela v desettisočih lučicah, ognjev, plamenov in kresov. Zdelo se je, da se jezero naravnost koplje v ognju. Nad jezerom je kraljeval stari grad, razsvetljen v barvah državne zastave. Ob jezeru se je gnetla tisočglava množica domačinov in tujcev ter navdušeno vzklikala kralju in domovini. Pred dvorcem Suvoborom so bile na vodi narejene tribune, kjer je gorel umetni ogenj. Proti tribunam je plula velika skupina okrašenih in razsvetljenih čolnov, na katerih so bila zastopstva raznih društev. Posebno častno so 'se odrezala katoliška prosvetna društva in slovenski fantje v krojih. Ko so čolni pripluli do tribun, je prišel tja kralj Peter 9 kraljico materjo Marijo, kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter princema Aleksandrom in Nikolajem. Kraljeva rodbina je bila deležna burnih ovacij, ki so trajale pozno v noč. Včeraj zjutraj se je kralj Peter II. s kraljevo rodbino udeležil slovesne službe božje v blejski farni cerkvi. Maša je bila napovedana za ob pol 11. V cerkvi in pred cerkvijo se je zbralo ogromno ljudi. Slavnostna tišina je vladala povsod. Šele ob 10 so jo pretrgali zvoki vojaške godbe na čelu kraljevske garde, ki je korakala od Suvobora v cerkev. Prihod kraljevske garde v prekrasnih uniformah je_ bil za Bled znamenje, da se bo zdaj začela služba božja. Ljudje so se zbrali v vseh ulicah', držečih proti cerkvi, da pozdravijo svojega kralja,_ da ga vidijo in mu izkažejo svojo zvestobo in spoštovanje. Okoli 10. so prišli pred cerkev maršal dvora, minister dvora in vsi visoki dvorni uradniki. Vsi so pričakovali prihoda vzvišenih gostov. Ob 10.23 je prispela kneginja Meklenburška, nekaj minut nato so se pa z Brda pripeljali grški princ Nikolaj in kneginja Helena, princesa Ileana s svojim možem nadvojvodom 'Antonom in kneževiča Aleksander in Nikola. Ob 10.25 je bila vsa cerkev polna ljudi. Takrat se je zunaj zaslišalo povelje: Mirno! Godba je zaigrala državno himno. To je bilo znamenje, da je prišel Nj. Vel. kralj Peter II. Pred vhodom v cerkev je kralja in kraljico pozdravil blejski župnik g. Zabret v družbi prelata dr. Slaviča in kaplana g. Šoukala. Prvi je stopil v cerkev kralj Peter II. nato kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem, nato grški princ Nikola s priceso Heleno, princesa Ileana z nadvojvodo Antonom Habsburškim in kneževiča Nikola in Aleksander. Kralj Peter II. je zavzel prostor v srednjem naslanjaču. , Na . njegovi desni so sedeli kraljica Marija, grški princ Nikolaj, kraljevič Tomislav, princesa Ileana in kneževič Aleksander. Na levi strani kralja so pa so sedeli princesa Helena, kraljevič Andrej, nadvojvoda Anton, princesa Meklenburška in kneževič Nikola. Za kraljevo rodbino je stala častna četa slovenskih fantov v krojih. Ko so vsi zavzeli prostore, se je začela maša. i i •^aa poseben zbor, pomnožen s koristi ljubljanske opere. Po službi božji so Nj. Vel. kralj Peter II. in ostali visoki gosti odšli iz cerkve. Prisotno ljudstvo je Nj. Vel. kralja Petra II. in ostale visoke goste pozdravljalo z viharnimi vzkliki: Živel! in patriotska društva, zbrana pred cerkvijo so pa metali cvetje na mladega kralja. Vse ulice, po katerih so šli Nj. Vel. kralj Peter II. in ostali visoki gostje so bile polni ljudstva, ki je viharno pozdravljalo mladega kralja. Vseh svečanosti ob rojstnem dnevu kralja Petra II. so se udeleževali tudi zastopniki tujih poročevalskih agencij, ki se po kongresu mude na Bledu, ki so dobili neizbrisne vtise o zvestobi slovenskega ljudstva do kralja in domovine. Ljubljana ob kraljevem dnevu Slovenska prestolnica se je že na predvečer kraljevega rojstnega dne odela vsa v narodne zastave, mestna občina pa je ukazala, da 6e za to slovesno priliko razsvetli Ljubljanski grad. Tako je Ljubljana na veličasten način pričakala narodni praznik. Včeraj zjutraj pa emo mogli sploh na vseh hišah v Ljubljani, celo daleč tam v predmestjih, opazovati razobešene državne zastave. Zlasti vsi državni uradi so razobesili na vseh svojih poslopjih velike državne zastave. Po mestu je bilo včeraj dopoldne pravo praznično razpoloženje. Vsi državni uradi so bili zaprti, trgovine zaprte, počivalo je sleherno delo na stavbah, celo mnogi zasebni uradi in pisarne so prazno, vale fkupno z vsem ljudstvom. V stolnici V stolnici je bila dopoldne ob desetih slovesna pontifikalna sv maša, ki jo je daroval sam škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci arhidijakona Nadraha ter kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava. Na koru je stolni pevski zbor odlično spremljal sveto daritev pod vodstvom stolnega kapelnika dr. Kimovca, do-čim je ob orglah sedel g. Premrl. Vsa stolnica se je napolnila do kraja; vse prednje klopi do polovice so bile odete z rdečimi prevlekami ter so jih zasedli najodličnejši ljubljanski predstojniki uradov, zadnji del cerkve pa so zavzeli do zadnjega kotička ostali verniki. Ljudstvo še nikoli ni tako tesno sodelovalo pri proslavi, kakor se je to zgodilo letos v stolnici. Pred oltarjem sta zavzela najodličnejši mesti na de«ni ban dr. Natlačen, ki se je pripeljal v štolmco z gospo ter s svojim tajnikom dr. Kovačičem, na levi pa brigadni general Dodič, ki je prišel v stolnico skupaj z komandantom orožništva v Sloveniji polkovnikom Barletom. Ves ostali prostor, ki je bil namenjen za predstojnike uradov, so zavzeli po vrsti: spredaj na desni univ. prof. prorektor dr, Samec, dr. Erlich, dr. Lukman, dr. Gosar, dr. Korošec in dr. Kos. Izmed ljubljanskih konzularnih zastopnikov so bili v stolnici: francoski konzul Remerand, italijanski konzul Me-raldi, avstrijski konzul Schmidt, častni konzuli: španski g. Hieng, portugalski g. Štrucelj, belgijski g. dr. Dular, bansko upravo so zastopali podban dr. Majcen, načelniki dr. Sušnik, dr. Orel, dr. Ogrin in drugi, mestno občino župan dr. Adlešič, podžupan S dr. Ravnikar ter občinski svetniki gg. dr. Kamušič, Kozamernik, Musar in Malgaj. Vsi večji državni uradi v Ljubljani so bili zastopani po svojih načelnikih in sicer: za apelacijsko sodišče podpredsednik dr. Mastnak, za višje državno tožilstvo dr. Kravina, za ostale sodne urade g. dr. Strasser ter dr. Fe-lacher; dalje žel. ravnatelj dr. Fatur, poštni ravnatelj dr. Vagaja, okrajni načelnik dr. Maršič, rudarski glavar dr Močnik in drugi. OUZD je zastopal podpredsednik g. Jonke ter podravnatelj g. Kuhelj, Pokojninski zavod dr. Milavec, Prosvetno zvezo dr. Capuder in dr. Česnik, Zvezo denarnih zavodov eneralni ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. ilokan. Zbornico za TOI g. generalni tajnik dr. Pless, Odvetniško zbornico dr. Žirovnik, Gasilsko zajednico dravske banovine pa predsednik dr. Kodre, tajnik’ g. Mežek ter inšpektor ing. Dolenec. Razen predstojnikov uradov so prisostvovali proslavi v stolnici tudi po večini vsi višji uradniki z banovine, sodišča ter z ostalih uradov, zlasti številno je bil zastopan častniški zbor ljubljanske garnizije, ki je zavzel v cerkvi prve vrste na levi, takoj za generalom. Prisotni so bili tudi mnogi rezervni častniki. Po sv, maši je škof dr. Rožman bral predpisane molitve za kralja, potem pa je bila slovesno odpeta zahvalna pesem »Te Deum« — »Tebe Boga hvalimo!« Na banovini Razen v stolnici so bile cerkvene svečanosti v proslavo kraljevga rojstnega dne tudi v pravoslavni in v evangeljski cerkvi. V pravoslavni cerkvi je prisostvoval svečani službi božji tudi ban dr. Natlačen, brigadni general Dodič, podban dr. Majcen, mestni župan dr. Adlešič in drugi. Po končanih cerkvenih obredih v stolnici je ban dr. Natlačen v reprezentativnih prostorih na banovini sprejemal čestike k rojstnemu dnevu kralja Petra II. V knjigo čestitk so se vpisali general Dodič, škof dn Rožman, mestni župan dr. Adlešič ter po vreti vsi predstojniki posameznih uradov, vsi ljubljanski konzuli, dolga vrsta predstojnikov vseh pomembnejših ustanov v Ljubljani, mnogi predsed. Kulturnih, gospodarskih ter političnih organizacij. Posebej so prišli na banovino čestitat vsi predsedniki ljubljanskih krajevnih odborov JRZ, Posebne recepcije, kakor so jih prirejali prejšnja leta na banovini, letos ni bilo, ker je ban dr.. Natlačen v ta namen določeino vsoto poklonil v dobrodelne namene. Belgrad in naša vojska slavita kralja Belgrad, 7. septembra. Včeraj ob 8 sta se Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga pripeljala v Belgrad. Sprejemu na belgrajski postaji so prisostvovali: kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, dvome dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je danes ob 11 vršila v dvorni cerkvi na Dedinju služba božja. Udeležili so se je Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je včeraj Belgrad zelo svečano proslavil. Zjutraj je bila na Banjici veličastna revija čet, ki so ji prisostvovali Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v uniformi gardnega generala, kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, člani vlade z dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem, diplomatski zbor, generaliteta, zastopniki vseh ver in velikanska množica, ki je zelo navdušeno pozdravljala Nj. kr. Vi6. kneza namestnika in vojaštvo pri defileju. Parado je vodil poveljnik belgrajska garnizije general Tomič, Služba božja je bila tudi v vseh drugih prestolniških cerkvah v navzočposti članov vlade, zastopnikih državnih oblasti in ob ogromni udeležbi ljudstva. Tudi drugod v državi so slavnostno proslavili kraljev rojstni dan, posebno v 6edežih banovin in v večjih mestih, kjer so se po reviji čet vršile še druge pri-godne slovesnosti. Vseh teh proslav so se razen uradnih zastopnikov udeležile velikanske množice, ki 6o navdušeno vzklikale kralju, kraljevskemu domu in vojski. Do posebno velikih in.spontanih manifestacij je prišlo v Zagrebu. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja je v vsej državi potekla v kar najlepšem redu in miru. Zdravstveno stanje bivšega predsednika ČSR Ma6aryka je zadovoljivo in bodo odslej zdravniki objavljali 6amo eno uradno poročilo na dan. Mednarodni sejem v Solunu se je začel pred dvema dnevoma. Na njem razstavljajo predvsem balkanske države. Romunski kralj Karol je 6 prestolonaslednikom Mihaelom odpotoval na lov v Karpate. 30.000 mladih fašistov je imelo te dni v okolici Rima vojaške vaje. Njihovo taborišče je obiskal Mussolini, ki jim je v svojem govoru dejal, da zaslužijo vso čast in spoštovanje že zato, ker nosijo orožje. Proti vojni se morajo združiti vsi narodi. V tem 6mi6lu je govoril ob koncu medparlamentarnega zborovanja francoski zunanji minister Delbos. Blokada kitajske obale se je dejansko začela danes in so Japonci pred vsa važnejša kitajska pristanišča poslali oddelke svojih bojnih ladij. Draginja je začela rasti na Japonskem zaradi vojne. Predvsem so poskočile cene živežu. Skupina bolgarskih časnikarjev je čez Belgrad odpotovala na Češkoslovaško. Časnikarji bodo nekaj dni gostje češkoslovaške vlade. Vesti 7. septembra Rojstni dan našega kralja je proslavilo tudi inozemstvo zelo 6večano. Proslave 60 bile v Pragi, v Rimu. v Bukarešti, v Sofiji, v Parizu, v Berlinu, v Londonu, na Dunaju, v Varšavi, v Atenah, v Trstu, v Solunu, v Buenos Airesu in drugod. Vse-jiovsod je bila služba božja, katere so se udeležili naši diplomatski zastopniki, naši rojaki v tujini in odlični predstavniki tujih držav. Časopisje prijateljskih držav je ob tej priliki prineslo simpatične članke o Jugoslaviji in njenem vladarju. Dogodki so uničili mnogo upov voditelju francoske ljudske fronte Blumu, če naj verjamemo govoru, ki ga je imel na nekem shodu pred dvema dnevoma. Kitajski poslanik na Dunaju Tung se je s svojim avtomobilom zaletel v tramvaj in dobil .težke poškodbe. Poljsko odposlanstvo za zasedanje ZN bo vodil zun. minister Beck. Zaradi zavlačevanja preosnove ZN je Cilenška vlada poslala v Ženevo oster protest. Vse judovske trgovine bodo morale biti zaprte med narodno-socialističnim kongresom v Niirnber-gu. Judje tudi ne smejo svojih trgovin in hiš za kongres okrasiti. Veliki nočni letalski manevri nad Berlinom bodo 20. septembra. Nemška prestolnica se že zdaj mrzlično pripravlja na njo. 10 višjih sovjetskih častnikov so, kakor poroča moskovska »Pravda* ustrelili 1. septembra v mestu Ordžonikidze na Kavkazu. Hud potres je bil včeraj v Kaliforniji, in sicer v okolici letovišča Pasanade. Bolgarski kralj je odlikoval generala Goringa s častnim znakom bolgarskih letalcev. Pri sprejemu Mussolinija v Berlinu bo igralo 2000 nemških vojaških godbenikov, ki imajo vsak dan vaje v olimpijskem stadionu. Pri nemških kulturnih prireditvah med kulturnim tednom na svetovni razstavi bo navzoč tudi predsednik francoske republike Lebrun. Hitlerjevi gostje bodo med kongresom narod-no-socialistične stranke v Niirnbergu diplomatski zastopniki 48 držav sveta, med njimi Angli je, USA, Francije, Italije, Kitajske in Jugoslavije. Mi pa povabljena sovjetska Rusija. Ladja s 700 italijanskimi ranjenci je priplula iz Santandra v Neapel. Ranjenim prostovoljcem so fašistične organizacije priredile navdušen sprejem. Nemčija ne sovraži Slovanov, temveč samo komunizem, ki so ga slovanski Rusiji vsilili Judje. Tako se glasi okrožnica, ki jo je Hitlerjev namestnik Hess razposlal vsem nemškim oblastvom in ki prepoveduje prepevati pesmi, ki izzivajo Francijo. Zavarovanje petrolejskih transportov in ladij, ki prevažajo nafto ali bencin, so sklenile odklanjati vse velike angleške zavaroyalnice. Zaroto proti predsednika Argentine, generalu Justu, je odkrila policija v Buenos Airesu in prijela štiri voditelje zarotniške družbe, ki so hoteli spraviti s sveta predsednika ter vse uglednejše člane vlade. Afera zaradi vladnih podpor je izbruhnila v stranki bivših francoskih »Ognjenih križev«, ker je francosko časopisje začelo na široko pisariti o tem, koliko podpor je voditelj stranke, polkovnik de la Rocque, dobival od vseh vlad, celo od Blumove. Izdali so to tajnost nekateri člani glavnega odbora. Neke vrste splošno vojaško dolžnost namerava uvesti angleška vlada. Tej dolžnosti bi bili podvrženi vsi zdravi moški po 18 letu. Tedaj bi jih poklicali v vojsko, toda dejansko bi prebili v vojašnicah samo nekaj tednov in bi izvrševali službo pomožne milice. V šangaj je dospel bivši francoski poslanik v Belgradu Paul Emile Naggiar. Sredozemska konferenca naj bi se na povabilo Anglije in Francije začela 10. septembra v Nyonu blizu 2eneve. Povabilo so dobile Italija, Rusija, Nemčija, Jugoslavija, Grčija, Turčija, Egipt, Albanija, Romunija in Bolgarija. Na konferenci naj bi države sklenile, da ne bodo dovolile nobeni 6voji fKjdmornici, da zapusti domače vode in da bodo njihove bojne ladje streljale na vsako podmornico, ki bi jo dobile izven španskih meja. Španija ni povabljena. RAZSTA\ SLOVENSKEGA INARSTVA Časopis med Slovenci najbolj zgovorna priča naše kulture, našega gospodarstva pa tudi slovenskega gorja in bridkosti... Ljubljana, 6. septembra. Prireditelji novinarske razstave so v resnici mislili na vse mogoče načine, ki je z njimi možno prikazati razvoj slovenskega časopisja. Poskrbeli so tudi, da je na razstavi zbrano vee časopisje, kar ga je sploh kdaj izhajalo med Slovenci doma in na tujem. O pestrosti ter mnogoštevilnosti časopisov, ki so doslej pri nas že bili začeli izhajati, pa jih danes seveda ni več, se obiskovalec novinarske razstave lahko prepriča v prvem desnem paviljonu ob vhodu na velesejem. Pregled vsega časopisja V prvi dvorani tega paviljona so v posameznih okvirjih po skupinah pritrjeni posamezni izvodi časopisov, ki so kdaj med Slovenci izhajali. Tu dobite tudi izvode časopisov, ki so prav redkost. Tudi take časopise so zbrali prireditelji, ki jih sicer sploh ne bi mogli videti. Nekateri časopisi so izšli v enem samem izvodu, zlasti mnogi dijaški fasopisi. Tudi take izvode nam razstava prikazuje zelo obširno. V posebnem okvirju dobimo številne nabožne liste, posebej delavsko časopisje, lokalne tednike, ki eo časih izhajali v Kranju, v Noveni mestu, v Domžalah, celo v Vel. Laščah so nekoč pričeli izdajati časopis, in sicer kar v rokopisu. Posebej je razstavljena tu tržaška »Edinost« v njenih razvojnih oblikah, katera se je proti koncu že čisto prilagodila obliki italijanskih in francoskih listov. Razlika je v tem, da naši časopisi vsi izhajajo za Citate!je precej pregledni, v posameznih rubrikah zbirajo določeno snov, kolone so na celi strani samo štiri, kvečjemu pet; ono časopisje pa je nasprotno po snovi bolj razmetano, teži bolj po senzaciji, prinaša pestre, žive, kričeče naslove, ki naj bodo za čitatelja vabljivi, kolon je na vsaki strani še enkrat več kot pri naših časopisih, kar daje predniku neomejeno možnost ureditve strani. V tej dvorani eo posebej razstavljeni tudi šaljivi časopisi, ki se pa med Slovenci nikdar niso mogli prav upeljati, čeprav imamo menda Slovenci dovolj smisla za šalo in satiro. Vso romantiko šaljivega, obenem 'periodičnega časopisja nam izpričuje »Cokla*, največji slovenski dnevnik, leto I.—X. izhaja — če more — enkrat na večer, tiskan na slamoreznici, uredništvo na Nanoškem vrhu pri Strugarjevih, uprava v Postojnski jami na gorj Kalvariji. Menda so tak časopisi izdali ob neki priliki notranjski gasilci. Skozi galerijo slovenskih časnikarjev V kotu prve dvorane tega paviljona je predo-čen tudi način, kako so časih šle novice med ljudi. Ljudje so se zbirali na trgih ter si pripovedovali drug drugemu vse dogodke, ki so so bili med časom zgodili, — to je prvi naš ustni časopis. To je prikazano z velikimi lutkami, ob katerih se ljudje radi ustavljajo. Nato pride obiskovalec v okroglo dvorano, kjer so na desni večje slike vseh treh pokroviteljev novinarske razstave, dr. Korošca, dr. Kramerja ter dr. Kulovca. To dvorano bi mogli imenovati galerijo slovenskih časnikarjev. Levo polovico polkroga zavzemajo Pirnatove skulpture Val. Vodnika, Andreja Einspielerja, Jurčiča, Levstika, Janeza Bieiveisa in Franceta Cegnarja, torej vseh naših najstarejših časnikarjev, ki so med Slovenci orali ledino na časnikarskem polju. Razen tega so po stenah razobešene tudi slike vseh pomembnejših slovenskih časnikarjev, ki so na tem polju že delali med nami. Tu vidimo vse starejše urednike Slovenca« od prvih dob izhajanja: Kalana Andreja, Lampeta Evgena, Steleta Ivana, Moškerca Miho, Petriča Jožeta, Žitnika Ignacija in druge. Novinarsko življenje je tako pestro in živo, delovanje, časnikarjev tako pomembno za razvoj in smer naroda, njegove kulture in sploh vsega, kar živi z narodom, da bi taka galerija, ki je zdaj v malem prvič mogla biti prirejena na ogled javnosti, mogla ostati stalna ustanova. Zanjo bi pač morala skrbeti stanovska organizacija novinarjev. 2e letos se bo v Ljubljani začel graditi Novinarski Maribor, 6. septembra. Št. II) v Slov. goricah je v marsikaterem oziru navezan na obiskovalce z onstran meje. Zlasti šentiljski gostilničarji, trgovci in mesarji živijo v znatni meri od odjemalcev iz Avstrije. Žal pa se Avstrijci dobro zavedajo tega ter nastopajo čestokrat na naših tleh oblastno in gospodovalno. Med obiskovalci iz Avstrije se nahajajo pogostokrat izzivači, ki mislijo, da moramo pri nas zaradi njihovega denarja požirati tudi vsako njihovo izzivanje. Mnogokrat se pripeti, da pride zaradi takih izzivanj do spopadov med našimi ljudmi in Avstrijci, 6inoči pa se je pripetil tragičen dogodek, ki ima globok odmev po vsej šentiljski okolici. Zrjev avstrijskih izzivačev je postal delavec Franc Magdič, katerega so našli danes zjutraj na njegovem ležišču mrtvega. Magdič je sinoči okrog 20 malo zadremal na klopi pred hišo svojega gospodarja, gostilničarja in poštarja g. Sfiligoja. Mimo so prišli trije vinjeni avstrijski razgrajači, 35 letni viničar Karl Bretterjdieber, 22 letni dom, kjer bo mogla dobiti prostora tudi taka galerija, ki naj bi polagoma zbrala vse obraze naših ljudi, ki so kdaj delovali med Slovenci kot časnikarji. Za spremembo nas v sledeči dvorani pozdravi '■Deseti brak, izdelek Lojzeta Kogovška, v naravni velikosti. Krvaveče rane za meiami... Takoj ob vhodu na desni pa se sam ob sebi ustavi naš korak ob pogledu na veliko tabelo, ki nam na pregleden način prikazuje ves začetek, razvoj in zastoj našega tiska v Primorju. Pretresljiva je ta podoba, zelo zgovorno priča o naši kulturi pa tudi o kulturi še koga drugega Naša bridkost za mejo na Goriškem in Primorskem je dovolj velika in znana vsem Slovencem, bolj živo pa je nihče ni mogel na enem samem kosu papirja naslikati široki javnosti, kakor so to storili slovenski časnikarji na svoji razstavi. V tem pregledu vidimo, da se je slovenski tisk na Primorskem začel razvijali po 1. 1848. Pred vojno je bil vrhunec dosežen leta 3608 ter leta 1911. Med vojno 1. 1916 do 1917 je časopisje tam seveda ogromno padlo, skoraj nazaj na stopnjo leta 1849. Koj po vojni pa je časopisje med, našim ljudstvom na Goriškem in v Primorju zopet močno zrastlo. Že leta 1926, torej komaj v 7 letih, je bila dosežena ista stopnja, na kateri se je prej nahajalo tam časopisje leta 1911. Kmalu pa je sledil grozen padec. Kakor se je prej časopisje na Prinjorskem leto za letom skoraj skokoma dvigalo,' tako je zdaj enako skoraj skokoma padalo. Najhujši sunek je bil leta 1927 in 1928, nato se je stanje nekako umirilo. Čez eno leto pa je šovinistična nestrpnost podrla še tisto, kar je bilo prej ostalo. Leta 1936 je tujec zadnjič brezobzirno sunil v našo kulturno rast, ustavljeni so bili do zadnjega vsi listi, ki so tam izhajali v slovenskem jeziku. Tako je naš tisk na Primorskem leta 1931 prišel po 82 letih zopet nazaj tja, kjer se je leta 1948 začel razvijati... Zanimiveje tudi opazovanje na tej tabeli, kateri listi eo bili med Slovenei najbolj ukoreninjeni, najbolj pogosti. Izmed dnevnikov je bila edino tržaška >Edinoste, ki je bila ustanovljena 4. sept. 1928. Tednikov je bilp več, najbolj razširjena je bila »Goriška Straža«, ki pa so jo Italijani takoj ob okupaciji kot prvi slovenski list ustavili. Sledilo je potem še več poskusov s tedniki, vendar pa so po par letih drug za drugim ali sami ali po sili nehali izhajati. Pač pa so bili poltedniki tisti, ki so menda izdržali najdelj. Med njimi navajamo že leta 1919 obnovljeno »Goriško Stražo«, ki je potem nad 10 let krepila našo besedo in zavest na Goriškem. Izmed mesečnikov so bili najbolj številui mladinski in nabožni, med njimi »Naš rod« ter »Jaselce«. Dolgo se je držal tudi humoristični list >čuk na palci«, ki je prenehal v Gorici 20. aprila 1926. Naš tisk v tujini Ogleda vreden je tudi posebej zbran ves naš dobrovoljski tisk, ki je izhajal med vojno na tujem, zlaisti v Rusiji. Največ tega liska je izhajalo v Odesi ter so zbrani na razstavi posamezni izvodi teh listov. Zraven je na steni obešena tabela, ki nam prikazuje stanje našega tiska v Ameriki med našimi izseljenci. Morda je vredno posebnega podčrtavanja, da izhaja v Ameriki prav tako pet slovenskih dnevnikov, kakor pri nas doma med Slovenci. Zelo prepričevalna podoba naše narodne zavesti ter visoke kulturne stopnje našega ljudstva na tujem. Razen dnevnikov pa imajo naši izseljenci v Ameriki celo vrsto drugih listov, več tednikov in mesečnikov, ki enako svojo nalogo med rojaki sijajno izpolnjujejo. Pač pa ne moremo biti zadovoljni z našim tiskom v drugih državah, kjer enako živi mnogo naših izseljencev. Tako zlasti v Franciji in v Nemčiji. Nemčija preživlja okrog 30.000 naših ljudi, pa ni med njimi niti enega slovenskega časopisa. Ti ljudje so za našo narodno 6ikupno3t prej ko ne izgubljeni. Tisk je morda edini sposoben, da drži je obakrat ter mu zadal dve rani, eno v levo, drugj v desno roko nad komolcem. Rana na desni je bila smrtonosna, ker je šlo rezilo pod pazduho ter ranilo žilo odvodnico. Magdič se je zatekel v hišo, kjer so ga obvezal. Ker ni bilo takrat doma šentiljskega zdravnika in ker Magdtč ni močno krvavel, je odšel ležat. Avstrijske razgrajače so naši orožniki prijeli pred mejo ter so jih aretirali. Magdiču pa se je ponoči rana na žili razširila ter je med spanjem izkrvavel. Našli so ga zjutraj že mrtvega. Danes popoldne je njegovo truplo raztelesil sodni zdravnik dr. Zorjan iz Maribora. Pri sodni komisiji je bil navzoč preiskovalni sodnik Rebula in zapisnikar Tomo Petrovič, Slov. Bistrici zvezo med rojaki, da krepi duha in voljo za ohranitev. Kakor pa vsi vemo, da je to res, tako se obenem nihče prav ne pobriga, da bi se položaj naših izseljencev v Nemčiji tozadevno popravil. Nihče menda noče biti (»klican, da bi se lotil izdajanja primernega časopisa tudi v Nemčiji med rojaki, /a izseljence na Francoskem izhaja v Parizu ':,lii£ropres— pariške novosti ', toda v Franciji je polovica manj izseljencev, kakor v Nemčiji, namreč samo 16.000. V Belgiji je. 3000 izseljencev, v Holandi ji 1000, pa oboji skupaj nimajo nobenega slovenskega časopisa. Zgovoren uradni tisk . .. Kdor bi mislil, da je Uradni list pust in prazen list, ki ima med vsemi listi najmanj bralcev, bi se grozno motil. Prireditelji novinarske razstave niso zamudili, predočiti obiskovalcem zelo živo, kako zanimiv je tudi naš uradni tisk, kdor ga seveda zna pravilno brati. Nazorni diagrami nam kažejo, kaj vse razumemo v Sloveniji pod besedo »uradni tisk«. To so številne objave ukazov in zakonov, uredb, naredb, pravilnikov, na sebi sicer puste, pa vendarle dovolj važne stvari. Bolj kot to pa nas zanimajo številne objave javnih dražb, oklicev, vpisanih in izbrisanih tvrdk, kon-kurzov. Ta lisk je brez besed dovolj zgovoren, kakšno je pravo stanje slovenskega gospodarstva. Številke nam izpričujejo, da so razmere v slovenski trgovini in obrti zmerom obupnejše. Pregledna tabela nam kaže, da so se dražbe med Slovenci zlasti v letih 1923 do 1927 zelo množile, višek je bil pred gospodarsko krizo dosežen leta 1927, ko je »Uradni list« objavil v enem letu »samo« 850 dražb, torej sta se med Slovenci tega leta izvedli več kakor 2 dražbi dnevno. Do 1. 1930 so potem dražbe nekoliko padle, in sicer na 560 dražb letno. Po letu 1980 pa so objave dražb leto za letom številnejše ter so lani dosegle že okroglo 1500, torej več ko 4 dražbe na en sam dan. Enako zgovorna in prepričevalna je tabela o konkurzih, o vpisanih tvrdkah in zadrugah, o izbrisih tvrdk in zadrug i. t. d. Visoki gostje na velesejmu Letošnja jesenska prireditev na velesejmu z novinars-ko razstavo vred je sleherni dan deležna nad vse pričakovanje številnega obiska. Zlasti v soboto, nedeljo in včeraj je bilo po vseh paviljonih toliko obiskovalcev, da so se komaj vrstili drug za drugim. Posebno okrog paviljona, kjer so postavljeni tiskarski stroji, na katerih tiskajo dnevno »Ljubljanske Novice«, je zmerom dovolj ljudi, ki jim novinarji večkrat na dan po potrebi razkazujejo in pojasnjujejo delovanje stavnih strojev. Včeraj popoldne si je novinarsko razstavo ogledal tudi ljubljanski škof dr. Rožman v spremstvu ravnatelja celovškega semenišča, prelata doktorja Brunnerja. Posebno sta se visoka gosta zanimala za razširjenost tiska med Slovenci doma in na tujem. Dolgo sta se oba gospoda zadržala v paviljonu Jugoslovanske tiskarne, se podrobno zanimala za razvoj katoliškega tiska, zlasti za »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Mnogo obiskovalcev se zanima posebej za film, kako nastane dnevnik. Film se dnevno predvaja v paviljonu K, in sicer ob pol štirih, ter ob pol šestih popoldne. Vstopnina k predstavi velja zgolj 2 din, film pa je tako zanimiv, da nikomur še ni bilo žal, ki si ga je ogledal. Zelo pohvalno se je o novinarski razstavi izrazil vseučiliški prof. dr, Karl D'Ester iz Monako-vega, ki si je v spremstvu svojega asistenta doktorja Williya Kluttentreteirja podrobno ogledal paviljon za paviljonom. K uspeli prireditvi je mednarodni strokovnjak, ki se že dolgo bavi s proučevanjem tiska med narodi, čestital predsedniku JNU gospodu Stanku Virantu, predsedniku pripravljalnega odbora g. Železnikarju, tajniku istega odbora g. Gabru ter ravnatelju velesejma g. dr. Dularju. Umetniška razstava s koncerti Ljubljana, 7. septembra. Klub neodvisnih umetnikov priredi prihodnji teden v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo, pri kateri sodelujejo vsi njegovi vidnejši člani. Razstava bo zanimiva, ker nam bo pokazala snovanje naših, recimo najmodernejših umetnikov, ki se nočejo pridružiti nobeni sedanjih skupin in organizacij. Posebna novost pri tej razstavi bo. da bo odprta tudi v večernih urah, in da bodo vsak večer na razstavi koncerti naših glasbenih umetnikov. Za prvi večer, to je 12. septembra, so prireditelji angažirali operno pevko gdč. Vidalijevo, baritonista g. Kolacia in pianista g. Žebreta. Ni dvoma, da bo ta novost v našem umetnostnem življenju zelo dvignila zanimanje za razstavo. Legija koroških borcev poziva svoje članstvo, da se udeleži odkritja spomenika S. Gregorčiču. Zbirališče ob 10 dopoldne na vogalu pred uni- . . verzo. Udeležba dolžnost! Odbor. I - bolnišnico! bistriškega sodnega okraja, saj je z otvoritvijo meščanske šole pred leti kraj na tem zelo veliko pridobil. Pred mesec, smo v našem listu omenili vprašanje bolnišnice, vprašanje, ki je važno ravno zaradi krajevnega razvoja in resnične potrebe. Ako beleži mesto vedno večjo živahnost v gospodarskem in kulturnem oziru ter v splošnem ljudskem udejstvovanju, bo treba ukreniti vse potrebno, da 6e ne bo zanemarjalo zdravstveno področje, katero vedno bolj kliče po svoji ustanovi — moderni bolnišnici. l’o se ne zahteva takoj. Sčasoma pa bo treba preiti k temu vprašanju, polagoma, a sigurno ga pričeli reševati. S tem bodo bolnišnice v sosednih krajih razbremenjene, čim bo Slov. Bistrica dobila svojo. S tem bo preprečena tudi marsikatera nemila ura, ker ljudje, ki sc ponesrečijo tukaj ali na Pohorju, pogostokrat zapadejo usodi prav zaradi oddaljenosti bolnišnice, torej zaradi prepozne zdravniške pomoči. Večinoma se od tod zatekajo v Maribor, kjer se jih pa zaradi natrpanosti večkrat branijo. Zato se morajo Slovenjbistričani zdramiti ter počasi pričeti delati, da tukajšnji kraj dobi primerno zdravstveno zatočišče. Jamčilo bo sedanjemu mestnemu in okoliškemu ljudstvu in potomcem napredek v zdraju. Kraj ima vse izglede, ki bi gradnjo bolniškega poslopja omogočili. V lepi okolici, v sosedstvu iglastih gozdov in na sončnem, či-* stem zraku, bi sc lahko nudila pomoč tudi še bolni® za jetiko, na pljučih itd. Velike nagrade so razpisane za obiskovalce novinarske razstave Uprava »Slovenskega doma«, »Slovenca«. Domoljuba;: in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu 160 nagrad. A'sakdo. ki sc hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju KTD in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenskega doma«. Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Dala bo: 460 NAGRAD 10 obiskovalcem »Slov. dom« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem »Slov. dom« 6 mes. brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno * 10 obiskovalcem »Slovenca« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mes. brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno * 100 obiskovalcem »Domoljuba« ccio leto brezplač. * 100 obiskovalcem »Bogoljuba« celo leto brezplačno Nagrajence bo določil žreb. Uprava »Slovenskega doma« »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« Nesreča na planinah? Ljubljana, 7. septembra, V bolnišnico so ponoči z Jesenic pripeljali mlaji šo dekle, ki je bila močno potolčena po vsem telesu, nezavestna; podoba je bila, da je imela zlom-i Ijen tilnik. Ves trud strežniškega osebja, da bi dognali, kaj se je z dekletom zgodilo in kje, je bi! zaman. Niti tisti, ki so nezavestno dekle privedli v bolnišnico, niso mogli izpovedati nič določnega^ Povedali so le, da se dekle piše Zupan, da ji je ime Tončka, kaj pa se je z njo prav za prav zgodilo, niso vedeli povedati. Nekako skrivnostno so sicer navedli, da je dekle postala žrtev planinske nesreče ter da jo je na Jesenice prinesla neka reševalna odprava, toda niti o tej nesreči nihče ne ve nič določnega. Obrnili smo se v zgodnjih dopoldanskih urah telefonično na Jesenice, pa nam nihče ni zrial povedati, odkod je dekle in če je res bila okrog Jesenic v planinah kaka nesreča. Medtem pa se dekle v bolnišnici še zmerom ni zavedlo ter zdravniki ne morejo od nje izvedeti ničesar. Dekle bo staro kalnih 22 let. Družba, ki se je preživljala z demontiranjem vagonov pod ključem Maribor, 6. septembra, Na kolodvoru na Teznu je znano »pokopališče starih vagonov«, kjer čakajo železniški vagoni in pokvarjene lokomotive, da pridejo na vrsto v mariborskih železniških delavnicah. To »pokopališče« je priljubljeno torišče tatinskih družb, ki se preživljajo 7. demontiranjem raznih kovinskih delov z vagonov in lokomotiv, katere potem prodajajo raznim trgovcem s starimi kovinami. Železniški upravi povzročajo ti tatovi veliko škodo, pa ni čuda, če so jim čuvaji in orožniki neprestano za petami. Spričo razsežnosti »vagonskega pokopališča« in spretnosti tatov pa se le redkokdaj posreči zasačiti uzmoviče pri delu. Tako srečo so imeli te dni orožniki s 'J ezna, ko so priredili tatovom zasedo. V poznih nočnih urah so prispeli tatovi z dvovprežnim vozom, katerega so skrili v bližini železniških tirov, sami pa so se spravili nad demontiranje vagonskih zavor, katere so odvijali pri vagonih ter jih sproti nakladali na voz. Ko so imeli na vozu že kakih 300 kg teh zavor, so sc naenkrat pojavili orožniki ter vseh pet aretirali. Izročili 60 jih mariborskemu sodišču. Tatvina pri belem dnevu Komenda, 5. septembra. Že dalj časa se po občini Komenda potikajo razni sumljivi ljudje, ki zastrupljajo pse, ponoči pa prav spretno z orožjem v roki vlamljajo v stanovanja posestnikov ter odnašajo težko prisluženi denar in druge vrednosti. Pri vinskem trgovcu Mejaču v Komendi so imeli že trikrat nočni obisk, ki pa nepridipravom ni prinesel zaželenega uspeha, ker so jih pravočasno pregnali Mejačevi uslužbenci, ki spe v posebni sobi spodaj ter slišijo vsak šum in odpiranje vrat ob pozni nočni uri. Vendar pa je le za las manjkalo, da ni Mejačevega vinskega popotnika zadela krogla, katero je pognal iz revolverja tatinski nepridiprav. Postali pa so že tako predrzni, da si upajo svoje tatinske sposobnosti uveljavljati celo pri belem dnevu. Na Bregu pri posestniku Slugi so bili na polju pri delu, le hčerka Marija je bila v drvarnici, kjer je sekala drva. Ko je šla okoli 10. ure dopoldne v sobo, je opazila, da ni denarja v denarnici. Takoj je šla k sosedu vprašat, če sta morebiti sestri kaj kupovali, ker ni denarja. Ko ni nič zvedela, se je vrnila proti hiši. Začula pa je nek ropot v gornjih sobah ter takoj letela v vežo, kjer je zavpila in vprašala: »Kdo je zgoraj?« Med tem pa sta pridrvela po stopnicah dva potepuha, ki sta ji nastavila revolverje na prsa. Vpitje pa je čul sosedov sin. ki je takoj pograbil kol v slutnji, da nekaj ni v redu ter tekel pred sosedova vrata na prežo. Med tem sta potepuha dekleta odrinila ter planila pred vrata na sosedovega fanta ter istotako njega preplašila z revolverji. Ker so začeli drveti skupaj vaščani, sta jo jadrno ucvrla preko njiv in travnikov v gozd. Ukradla sta omenjenemu posestniku „110 dinarjev, zlato uro, nekaj perila in hčerki kapo. Polomil^ sta tudi denarnico, ker je nista znala odpreti. Gospodar trpi okoli 1000 din škode. Orožniki so takoj začeli zasledovati tatove, vendar jc bilo iskanje do sedaj brezuspešno, hlapec Josip Majhen in 25 letni delavec Karl Stingl, vsi trije doma iz Špilja. Eden od njih se je zaletel nalašč v spečega Magdiča, da ga je vrgel s klopi. Magdič je v polsnu reagiral ter udaril nazaj in pri tem zadel prešernega Avstrijca. Sedaj pa so vsi trije planili po njem, ga začeli pretepati, oni pa, ki je dobil od Magdiča udarec, si je od svojega tovariša izposodil nož ter dvakrat aunil Magdiča. Zadel g* Slov, Bistrica, 6. septembra Tukajšnje mesto se je od pričetka Jugoslavije dalje zelo naglo razvijalo. Deli, ki danes sestavljajo mesto, so bil' še pred dobrimi petnajstimi leti docela prazni, le kakšna hišica se je tu in tam dvigala. S stopnjevanjem razvoja na drugih poljih se je razvila tudi gradbena delavnost, kar je pomenilo vedno povečanje mesta. Danes je tukajšnji kraj važni gospodarski in kulturni center vsega slovenje- Rusija protestira v Rimu Zaradi potapljanja rdečih parnikov na Sredozemskem morju Rim, 7. septembra, o. Uradno poročajo, da je sovjetski odpravnik poslov izročil »noči italijanskemu žnuaujeinu ministru spomenico zaradi potapljanja ruskih ladij na Sredozemskem morju. Spomenica trdi, da se zdi sovjetski vladi verjetno, tla so tega potapljanja krive italijanske torpedovke. Italijanska vlada naj zadevo strogo preišče, in čc se ugotovi, da so to zakrivile italijanske bojne ladje, bo sovjetska vlada zahtevala odškodnino in kazen za krivce. Zunanji minister grot Ciano je sovjetskemu odpravniku poslov takoj odgovoril, da t« n« drži in da, Italjja odklanja vsako odgovornost za do- godke na Sredozemlju. Zaradi tega ne more sovjetske pritožbe vzeti na znanje in ne razpravljati glede kake odškodnine. Ta sovjetski korak je vzbudil po Evropi veliko pozornost in ogorčenje. Zlasti so začudeni Angleži, ki vidijo v sovjetskem protestu samovoljno dejanje, ki naj onemogoči delo sredozemske konference, na kateri bi rešili vsa vprašanja glede varnosti plovbe na Sredozemlju. Pričakujejo, da Italija ne bo zaradi te spomenice odpovedala svoje udeležbe na Sredozemski konferenci, ki bi jo sovjetska Rusija s tem korakom liotela onemogočiti, Žalosten dogodek v Št. liju Nasilni razgrajači Iz Avstrije so ubili naiega človeka PREMIERA! Priljubljeni igralec Charles BOYER kot žrtev velike ljubezni v filmu Kino Union Kockar Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 7, septembra: Marko in tov. Sred«, 8. septembra: Mala Gospa, MM*'JOE* Poslednjič! Velannapeta drama iz žlvlienla tuaaštega francoskega vojnega letalca Spijonka Suzi Jean Harlotr, Fran enot Tone, G ari Grant, iJenlta nume. ■BisEssaa GUSTAV FROHLICH in LIDA BAAROVA ▼ družabnem velealmu polnem dramatsklb zapleti; ajev: Ure izkušnjave Sodelujejo: Harald Paulsen, Theodor Loos ln drugi. n mm Premiera i CHARLES BOYER kot žrtev ljubezni v fllmu Kockar Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 Obletnica otvoritve Krjavljeve koše na Obol-nem nad Stično bo dne 8. septembra. Ker nudi Obolno zelo lep razgled, vabimo k obisku. Dohod iz postaj Višnja gora, Stična in Litija. Ljubljansko gledališče ? OPERA Začetek ob 20. uri ;7» septembra, torek: ob 19: »Cavalleria rusticana«. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 8. septembra, sreda: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. 9. septembra, četrtek: »La Boheme«, Izven. Zni- žane cene. 10. septembra, petek: Zaprto. 11. septembra, sobota: »Caričine Amaconke«. Premiera. Izven, Po daljšem premoru bomo imeli zopet priliko videti in slišati izvedbo opere pod milim nebom. V torek 7. t..m, ob 19 bodo peli pred poslopjem Glasbene Matice Mascagnijevo veristično opero »Ca-vallerio rusticano«. Zbor bo pomnožen z člani Glasbene Matice, sceni prihoda iz cerkve bodo dale močne koncertne orgle iz Hubadove dvorane večji poudarek. Ta predstava bo brez dvoma svojevrsten dogodek, ki ga bodo z veseljem pozdravili vsi ljubitelji melodijozne glasbe. Občinstvo opozarjamo, na} si čim prej zagotovi ugodne prostore. Nizke cene bodo napravile to predstavo vsakomur dostopno. Izredno popularna Bcneševa opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« se bo ponovila prvič v tej sezoni v sredo 8. t. m. Zasedba vlog je običajna. Ta opereta 6pada med največkrat igrana dela preteklih sezon. Novo angažirana članica opere koloraturna pev ka gdč. Alta Nolli, bo nastopila prvič v vlogi Mu-sette v Puccinijevi operi »La Boheme«. Predstava bo radi debuta na našem odru prav posebno zanimiva. Nova pevka jc delovala že v nekaterih an-gažnianih, po mnenju strokovnjakov razpolaga z odličnimi pevskimi kvalitetami in bo pomenila za našo opero dragoceno pridobitev. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo na izredne ugodnosti, ki jih nudi z razpisanim abonmajem. Veliko število predstav in lahki plačilni pogoji so vsakomur dosegljivi. Podrobne informacije dnevno, razen nedelj in praznikov, v drami, kjer se sprejemajo priglasi za abonma. Gornja Radgona Gornja Radgona, 5. septembra. Prcmovanjc konj v Gornji Radgoni. Pred ocenjevalno komisi jo za preinovanje konj je bilo pripeljanih čez 40 konj mrzle noriške pasme. Med njimi je bilo nekaj ekscmplarjev, ki so vzbujali občo pozornost. Premijo za vzrejo najboljšega in najlepšega žrebeta je dobil g. šautel Franc, predsednik občino Gornja .Radgona, kot lastnik 2letnega žrebeta Rada. V komisiji so bili g. Petovur Lovro, inž. Oblak, g. Slavič, okr. referent g. Lipovec in g. Santa! Franc. Delavske mezde r 'opekarnah. Svojecasno je neki gospod, katerega mi prav dobro poznamo, priobčil v nekem listu poročilo, da zasluži delavec v občinski opekarni po 6 din na dan. Nič ne bi imeli proti temu, če bi bila to resnica in če bi ta gospod to neresnico preklical ter zapisal, kaj in kako je dejansko res. Ker pa tega noče, ga prosimo, naj zaprosi za delo pri trški občini,^ ki mu bo radevol jo nakazala delo, da se prepriča, kako trška občina plača svoje delavce. Med tatovi in prevaranti Od tu in tam Ljubljana, 6, septembra. Zaradi velesejma je ljubljanska policija postala žc bolj pozorna na razne sumljive tipe, ki se radi zatekajo v Ljubljano, kjer sc jim obeta zmerom dovolj priložnosti za njihove podvige. Tako je te dni policija postala pozorna na nekega B. F., starega znanca policijskih zaporov, ki se je v neki gostilni močno opil. Odvedli so ga na policijo najprej zaradi pijanosti. Tam so ugotovili, da ima mož za njegove razmere pri sebi precej gotovine. Zato so ga začeli podrobno zasliševati. Tatvina železnih plošč v (fSaturnsuu" France 6e je nekaj časa zvijal, toda tolikšnega zneska nikakor ni znal opravičiti. Tako je slednjič priznal, da je denar dobil za neko železo, ki ga je ukradel v tovarni »Saturnus« v Mostah. Cela zadeva je precej romantična. France je suh ko poper koračil mimo tovarne »Saturnus«, skozi ograjo je pogledal noter in videl na kupu zložene težke železne plošče. Zahotelo se mu je denarja, pa je dognal, da bo železne plošče zlahka prodal. Skočil je čez plot na dvorišče tovarne ter začel odnašati plošče nekam pod bližnji kozolec. Potem je poiskal trgovca, ki bi hotel kupiti ukradene plošče. Železo je bilo vredno 500 din, trgovec pa je zanj plačal Francetu 120 din. Ko pa so trgovca zaslišali na policiji o tem, je zanikal vsako zVezo s Francetom. Toda France je zdaj vzrojil. »Kako da ne! Ne samo on, tudi njegov hlapec je bil zraven.« In je France povedal, da je trgovec poslal h kozolcu svojega hlapca s konjsko vprego ter nanjo naložil težke železne plošče, Policija je zdaj zaslišala še hlapca, ki je Francetovo izpoved gladko potrdil. Po vsem tem seveda tudi trgovcu ni kazalo drugega, kakor da še on prizna, da je kupoval blago, za katero je moral vedeti, da je ukradeno. Vlom v Sossovo trgovino Na Mestnem trgu je bilo vlomljeno pri belem dnevu v izložbeno okno trgovine Karla So6sa. Vlomilec je izkoristil opoldanski odmor, si na nek način preskrbel ključ od izložbe, izložbo odklenil ter iz nje pobral 2 športni srajci, 2 moška poluverja ter več kosov ženskega perila. Pri Sossu so oškodovani za 537 din. Vlomilec je po izvršenem vlomu ključ enostavno zavrgel ter 60 ga uslužbenci našli v kotu na tleh pri vratih, ko so zopet ob treh prišli v trgovino. Goljufivi živinski gen ač Pri Kastelicu Janezu v Šmarju pri Ljubljani je bil zaposlen Radenšek Rudolf, 25-letni gonjač živine, ki ga je Kastelic po potrebi uporabljal tudi za pobiranje denarja pri raznih strankah in mesarjih, Oni dan je Kastelic zopet poslal Radenška v Ljubljano k nekim mesarjem po denar za prodano živino. Radenšek se je najprej zglasil po gospodar- jevem naročilu pri Šviglju Andreju v Mostah, kjer je prejel 1.500 din. Dočim je Radenšek izstavil potrdilo o prejemu tega zneska Šviglju, je izročil Ka- stelicu, ki ga je čakal v neki gostilni, samo 1.400 din, 100 din pa si je pridržal. Kastelic je potem izročil Radenšku 750 din, da bi jih nesel nekam v Šiško. Izročil mu je tudi listek od zaklanega vola, da bi zanj dvignil denar pri mesarju Zalarju. Radenšek pa je zdaj začel zadevo sukati čisto po svoje. Kasteličevih 750 din ni izročil kmetu, ki mu je kljub temu dal kravo, da bi jo odgnal h Kastelicu. Toda Radenšek je kravo odgnal k mesarju Zalarju, kjer jo je prodal za 1000 din. Pri Zalarju bi bil dobil celo več, pa k sreči mesarja samega ni bilo doma, žena pa je imela 6amo toliko drobiža. Tako ie Radenšek nabral skupaj 1850 din ter z njimi pobegnil. Zdaj ga zasleduje policija skupno z orožniki. Aretirani neugnani vlomilec Iz Kranja je dobila policija obvestilo, da so tam orožniki aretirali znanega vlomilca Cigliča Izidorja 1. 1901 rojenega v Kojskem pri Gorici. Ci-glič je bil že leta 1922 za zmerom izgnan iz Jugoslavije, vendar se je ponovno rad vračal v našo državo. Za njim je bila ponovno izdana tiralica, in sicer zaradi vlomov, ki jih je izvrševal od leta 1925 sleherno leto po enkrat ali dvakrat v raznih krajih Dolenjske. Zdaj se je vrlim kranjskim orožnikom vendarle posrečilo, da so nevarnega vlomilca prijeli ter ga poslali v Ljubljano, kjer bo sojen, potem pa zopet izgnan čez mejo. Boj se bije na zeleni trati... Ljubljana, 6. sepjembra 1937. Liga počiva; nekateri klubi na lavorikah, drugi na osatu. Kakor si je bil že kdo v prvih dveh kolih postlal. Ljubljani se ni smejala 6reča. Škodoželjni »Štefeki« in »Jovani« ji že napovedujejo slovo in »Pilgerchor« za Osiješko Slavijo. Mi pa vemo — kljub 2:7 — da odirajo medveda, ki se še skriva v goščavi. V nedeljo morata pasti v koš pametnega kmeta prva dva debela krompirja. Nato pa se bo treba pobrigati še za druge, da se nam ne bodo naši »prijatelji« preveč zlobno režali v brke. Liga je včeraj počivala, ker ima danes popoldne trening tekmo — ob pol petih popoldne. Trening tekmo brez vstopnine. Pokazale so se ponekod potrebne rošade, ki jih bo tudi treba izvesti. Zdaj se nudi zadnja prilika. Ce se bo obneslo, Bog ne daj več kaj izpreminjati! Ce ne, bo spet večno, škodljivo prestavljanje! Vodstvo SK Ljubljane je poskušalo dohiti za ta dva naša praznika kakšen zagrebški klub. Poskusilo je s Haskom, poskusilo s Concordijo. Ali, — zagrebški dečki »sc odmaraju«. Pa tudi naša trata tam »ob cestici proti daljni Ježici« jim po vsem videzu nič kaj ne diši. Najbrž jim tudi ob prihodnji zeleni Vesni ne bo dišala— Take so tedaj te stvari. Ker nismo mogli izvleči črička iz luknje, smo 6e morali zadovoljiti z domačo prireditvijo. Prvi dve moštvi SK Ljubljane bosta danes popoldne pomerili svoje moči. Boljše kot nič! Včeraj 6mo pričeli na vsej fronti s podzvez-^•tii tekmami. V Ljubljani bi bilo reporterju kar všeč, če bi za dve uri postal član indijskega Tri-murtija. Na Viču, v tem z jelšami tako obdarjenem kraju, sta se spoprijela stara dva bojevnika, domačin, SK Reka, in Slovan, doma iz krajev, kjer diši po cikoriji. Malo severozahodno od tega prelepega p!ay-grounda, so oblekli bojne srajce Kranjčani in Svobodaši. Prav tam na zahodu sta si nedeljsko popoldne v boju za točke poskusila okrajšati ŽSK Hermes in novi član »višjih desetih tisočev«, SK Mars. Razen tega so prireditelji znamenitega Velesejma napravili meeting za take, ki radi kaj dobrega prigriznejo in kaj okusnega zvrnejo za ovratnico. Kdor pozna Ljubljančane, bo rad verjel, da je bila ta prireditev včeraj še najboljše obiskana. Preveč so vabljivi tile atributi, ki začenjajo b črko g: goba, godba, golaš, ginjenost, govoranca, gaudium, gastronomija in še nekaj podobnih — postavim glas! Kateri Ljubljančan bi se utegnil takim lepim šansam upirati. Zato pa je tudi bilo na vseh podzveznih tekmah v Ljubljani povprek takole po kakšnih 200 ljudi. Blagajniki spet lomijo prste! SK KRANJ : SK SVOBODA 1 : I Nasproti Stadiona sta se udarila Kranj in Svoboda. Igra je bila na zelo nizki višini. Pri Romunija : Jugoslavija 1:2 (0:2) j obeh moštvih je zaledje še kolikor toliko delalo, zato sta ga pa napada obupno kidala. Čudno je, da zadnja leta kvaliteta nogometnih prireditev pada. Pada pa tudi volja, pada ambicija. Edini ambiciozni klub v današnjem turnusu je bil SK Mars, ■ klub, ki se je na Poljanah izmotal iz plenic. Zdi se nam, da pada kvaliteta zato, ker klubi ne gledajo pred seboj višjega cilja kot je prvi razred. Vodstva skrbc le, da njihovi klubi igrajo toliko, kolikor je za obstanek v lokalnem delu pedzvez-nega prvenstva potrebno. SK REKA : SK SLOVAN 2 :1 Reka je lepo začela — in predvsem spodobno. »Dostojno i pravedno jest« na svojem igrišču po-basati obe točki v žep. Sicer je že tradicija, da si ta dva večno zanimiva nasprotnika vselej vračata milo za drago, vendar 60 te tekme med njima kljub temu — na kateremkoli igrišču — do konca negotove; nikdar prav do kraja ne veš, kdo bo zmagal. Reka je danes — kakor ponavadi — predvedla lepo, nekoliko krhko kombinatorno igro, Slovan pa je s koristnimi prodori osvajal teren. SK HERMES : SK MARS 3:1 Igralci v »Medprožju« so se — kakor 6C spodobi, saj so kvalitativno najboljši klub v ljubljanskem prvem razredu, srečali z Marsovci (pa ne s tistimi, ki jih opisuje širom 6veta znani raz-boritež H. G. Wells — Bog ne zadeni!). Tekma je začela za slovensko hladnokrvnost izredno temperametno. Mars je takoj 6kraja silovito napadel in že v prvi minuti resno ogrozil Raz-bornika. Hermes je plaval vse dotlej, odkler ni sodnik g. Vrhovnik (povsem umestno!) izključil Marsovega levega krila zaradi surovega nastopa. Potem se je Hermes naglo uredil. Pritiskal je vedno čvrstejše na Marsova vrata. Brez velikega razganjanja v triu je po krilih naglo prihajal pred nasprotni paladij. Mans je potegnil halfe nazaj in z branilcema ter s to, srednjo linijo, dolgo časa uspešno razdira! hermežanske akcije. Šele v 21 minuti so hermežanska prizadevanja obrodila prvi sadež. Marsova branilca sla nekaj mendrala, žoga je švignila zdaj po tleh, zdaj po zraku; Pavlica je tvegal nevaren izlet, ki se mu ni posrečil. Ferjan je poprijel z glavo in žoga je vzvalovila mrežo — 1:0 za Hermes, šiškarji so tudi vnaprej ostali ofenzivni. Treba pa je bilo čakati do 31 minute, da se je Ferjanu vdnigič nasmehnila sreča. Sele v 43 minuti je ušel 6icer — vsaj prvi polčas — šibki Derenda in sijajno postavil 3:0. V drugem polčasu je igra kmalu postala mlačna. Ilerme-žani so čutili zmago v malhi in se niso več napenjali, ampak rajši — po stari, nerodni in brezplodni navadi — priredili v polju kratek tečaj: »Kako se v pol ure naučim raznega nogometa.« Marsovci so 6e žilavo otepali, toda popustil jim je proti kraju prvotni elan. Edini gol so zabili iz enaj6lerca. Poslej je bilo le še nekaj razburljivih situacij na obeh straneh. Vendar brez rezultata. Včoraj je v Belgradu ob navzočnosti 14.000 glcdalcev in mnogih uglednih osebnosti jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala Romune. Kratek potek igre je bil naslednji. Naši imajo začetni udarec, toda Romuni takoj vračajo napad in že v peti minuti izsilijo kot, ki jo ostal neizkoriščen. V 10. minuti prodre Tirnanič, ki lopo centrira, toda Lešnik ne uspe, Romuni so v stalnem napadu in igrajo sijajno na polju. Naši se ne morejo zbrati. V 19. minuti Antoljkovič krasno poda Tirnaniču, ki izvrstno centrira, Vujadinovič dodaja z glavo Lešniku, a ta iz čiste pozicije na presenečenje vseh strelja čez prečko. V 20. minuti so prišli naši nekajkrat do gola. Anjoljkovič daje Vujadinoviču, ki sam prodira ter s 25 m neovirano in ostro strelja v gol gostov. Romuni ostro reagirajo, da bi izenačili. Stalno so pred našim golom in naša obramba ima polne roke dela. Posebno razburljiv je bil moment v 25. minuti, ko je Glaser zapustil vrata in se je Matošiču dvakrat zaporedoma posrečilo na gol črti s krasnimi odbojnimi udarci 7. glavo rešiti naša vrata. V 28. minuti naši nenadoma prodro preko Tirnaniča, ki lepo centrira Žečoviču, la pa vrača hitro z glavo prostemu Lešniku, ki z 10 m daljave ostro strelja v gol ter zviša stanje na 2:0 za Jugoslavijo. Nalo Romuni stalno oblegajo naš gol, toda žoga vedno ostane v rokah izvrstnega Glaserja, ali pa jo naša branilca pošljeta zopet v polje. Drugi polčas se je pričel z vehementnim napadom Romunov, ki so jih bodrili številni njihovi pristaši, ki so prispeli iz Romunije. V ti. minuti vodja napada Baratki izvrstno preigra našo obram- bo ter strelja. Glaser odbija. V 8. minuti brani zopet Glaser ostri strel Baratija v kot. V 10. minuti je Matošič s svojo energično intervencijo rešil zelo težek položaj, ki bi kmalu prinesel prvi gol Romunom. Romuni so v stalni premoči in predvajajo zelo lepo igro, tako da je vsakdo opazil veliko razliko; Romuni so namreč mnogo nadkriljeVali naše igrale« po znanju. Jugoslovani so le redko napadali, tako v 15. minuti, ko je Tirnanič idealno prodrl in ostro streljal, toda žoga je šla za par centimetrov poleg prečke. V 17. minuti so zabili Romuni edini gol. Zaradi faula Hiigla nad levo zvezo je streljal prosti strel Baratki iz 40 m zelo izvrstno in ostro po zemlji. Namesto da bi Glaser žogo branil z roko, jo je hotel odbiti z nogo, na presenečenje vseh pa je žoga našla pot v vrata. Tako so Romuni po krivdi Glaserja popravili rezultata na 2:1. Sledili so ostri napadi Romunov, ki so hoteli izenačiti. Glaser se je boril kakor lev, enako tudi obramba, zlasti Matošič, ki je bil nepremagljiv. V 27. minuti krasen napad naših potoni ZečeviSa, ki je izvrstno centriral Lešniku, ta pa je ostro streljal golmanu v roke. V 32. minuli je levo krilo Romunijo prodrlo do 5 metrov izpred gola, vendar pa jo Matošič s svojim silnim naletom rešil v kot. Romuni so bili stalno pred vrati, medtem ko so se naši le malokdaj vračali v napad, ki pa ni bil več nevaren za Romune, kajti v našem napadu ni bilo nobene povezanosti, zaradi česar so Romuni takoj prestregli žogo. Tekma se Je končala z veliko premočjo Romunov na splošno zadovoljstvo občinstva, ki je toplo pozdravilo zmago naših igralce1’ Počastitev spomina na moravskega pisatelja Moravče, 6, septembra. Včeraj je počastila moravška dolina spomin na pokojnega pisatelja in profesorja dr. Frana Detelo. Slavnost je priredilo dijaško počitniško društvo »Bistrica« ter je bila pred spominsko ploščo, ki je vzidana pred cerkvijo v znani Jurkovi hiši, kjer je bi! pisatelj rojen. Prireditev so otvorili po deseti sv. maši dijaki 6 pesmico »Prelepa si moravška fara«, na kar je sledil govor domačega kaplana g. Ferkulja, ki je poudaril pisateljevo globoko vernost in ljubezen do slovenske zemlje. Slavnostni govornik urednik g. dr, Tine Debeljak je razložil namen dijaškega društva »Bistrica« ter se spominjal pok. dr. Detela kot ljudskega pisatelja in šolnika. Med posameznimi točkami moravškega in dijaškega pevskega zbora je bilo recitiranih nekaj odlomkov iz povesti »Malo življenje«, kjer pisatelj opisuje moravško dolino.-Gospodarju pisateljevega doma jc izročilo društvo lično omarico s knjigami, katere je spisal dr. Fran Detela. Tam bo shranjena tudi knjiga za vpisovanje obiskovalcev pisateljevega doma. Naročajte Slovenski dom! 13.000 nepismenih ljudi prebiva v Zagrebu samem. To neveselo novico je spravilo na dan društvo Zagrebčanov. Društvo ABC, ki se bori proti nepismenosti, se bo takoj lotilo dela in začelo svoje delo kar v Zagrebu, »e prej, preden preide na deželo. Upajo pa, da jih bodo oblastva pri tem izdatno podpirala, da se odpravi ta madež iz imena »hrvatske prestolnice«. Po povratku dr. Vladka Mačka iz Kupinca se bo v Zagrebu sestal glavni odbor b. KDK koalicije in premotril politični položaj. Sprejeti bodo kajpak tudi sklepi, kakor jih položaj pač zahteva. KDK koalicija bo stavila belgrajskemu delu združene opozicije nove predloge in od njihovega odgovora bo odvisno razmerje med obema deloma. Sredi noči od nedelje na pKaradjordje« in zakrivil takrat več smrtnih nesreč. n Zagrebški velesejem se je včeraj spet zaprl. 1 ravijo, da je bilo obiskovalcev nenavadno veliko število, in je bilo sklenjenih tudi mnogo kupčij. Tajna okrog Romunke Lje Kogau, ki je bila po prvih časopisnih poročilih izginila med vožnjo od Ljubljane do Pariza, se je razvozljala, ko ie v Zagreb prišlo sporočilo, da se. Židinja nahaja v tržaški umobolnici. Vse razne kombinacije in ugibanja so se pokazala za prenagljena, kakor tudi pripovedovanja koganove v Zagrebu, da jo dva moška preganjata. Dekle je bolno in trpi na fiksni nieji, da jo vse preganja. Iz senzacije sc je nazadnje izcimil prav nedolžen dogodek. f01’?1"-znPju,ft T šibeniško pristanišče romunska križarka »Capitan Dimiirescuc z gojenci Pomorske akademije. Poveljnik romuu-nhtJ? .',C ska!, naso Pomorske in civilne obisk S° Predstavniki na5'h oblasti vrnili Blizu Podsuseda se jc r nedeljo ponesrečil mariborski motorist Milko Ozvatič. Ozvatič je vozil s seboj prijatelja, ko mu je na ovinku pri Pod-susedu privozil nasproti po nepravi strani neki zagrebški motociklist. Trčenju se ni dalo več izogniti. Ozvatič jo odlelel v stran in se močno po- li . "'T!"!"1 spremljevalcu pa se ni zgodilo nič. Motociklist, ki je nesrečo povzročil, je potem pustil svoj motor kar na cesti in se z avtobusom od-peljal v Zagreb ter obvestil reševalno postajo. Ozvatič ima menda pretresene možgane. Kongres jugoslovanskih in slovanskih hranilnic sc je bil v nedeljo zaključil v Zagrebu. Za zaključek so objavili resolucijo, v kateri poudarjajo premazno vlogo hranilnic v gospodarskem in narodnem življenju. Zahtevajo pri merodajnih činiteljih vež razumevanja in tudi podpore, kakor se to dogaja v Češkoslovaški in na Poljskem. Le tako bode hranilnico mogle svoji nalogi dorasti. Spomenik Stjepanu Radiču so slovesno odkrili v nedeljo v Mačah v Hrvatskem Zagorju. Organizacija je bila kot običajno odlična, saj je prišlo na odkritje na tisoče kmetov iz bližnje in daljnje okolice. Slovesnega sprevoda niso izpustili iz programa. Glavni govornik jc bil dr. Torbar, poslanec, ki je bil izvoljen v zlatarskem okraju. Njegov govor je zanimiv, zlasti zaradi odstavka, da se v hrvatski politiki ne more nič bitnega 'zgoditi, ne da bi dal za to svoje privoljenje hrvatski narod sam. Hrvatje se drže načela, ki ga je postavil pokojni Stjepan Radič: posameznik se more zmotiti, narod pa ne. Za njim se je zvrstilo še več govornikov. Razbojniški napad je bil icrršnn v soboto ponoči pri vasi Lukovac blizu Virovitice. Kmet Stojan Itulundžič in njegov sin Milan sta šla na sojeni v mesto, da bi kupila vole. Sredi gozda, vendar pa pri bolem dnevu, sta se pred njima nenadejano znašla dva maskirana razbojnika z naperjenima samokresoma. Zahtevala sta denar. Kmeta sta se nekaj časa upirala, ko je eden od razbojnikov nenadoma sprožil in težko ranil Stojana. Sin Milan je začel bežati, pa so razbojniki streljali tudi za njim in ga ranili. Stojan Kulundžič je že na cesti umrl, nakar so mu razbojniki pobrali ves denar. koran se je naučila na pamet 13-letna deklica Sahiha Čehajlo iz Kaknja. Muslimani imajo take svoje sovernike, ki znajo njihovo »eveto pismo- na pamet, posebno v časteh. Nadenejo jim priimek hafiza. Sabiho bo v nedeljo preizkusila posebna komisija, v kateri ee nahaja devet takih, ki so tudi >hafiza«. Tako mlado hafize bosanski mu-slimr.ni še niso imeli »Globinsko« afero imajo v Zagrebu oduosno v Koprivnici. Trgovski potnik Alojz Kovač, zastopnik tovarne za globin Anton Lebar iz Zagreba, je prodajal v okolici Virovitice globin, vendar pa ne pod znamko svoje tovarne, ampak pod tujo. Kovač je trgovcem prodal okrog 100 ducatov -Scliniolk paste, ki je znana kot najboljša. Dejansko pa je bila lo škatljica od imenovane tvrdke, vsebino pa so naredili v tovarni Lebar. Tako je tovarna prodajala svoje blago pod tujim imenom. Preiskavo je sprožil neki trgovec, ki je goljufijo prepoznal. Ze v začetku sc je ugotovilo, da je tovarna kar na debelo kupovala in zbirala škatljice »Schmolk in jih doma polnila. . \ ®pl8ra'lu se bodo 26. septembra zbrali vsi taki državljani, ki eo bili zaradi svojega političnega prepričanja bodisi zaprti, internirani, preganjani ali pa obsojeni. Na zborovanje bo prišlo naibrže veliko število ljudi, saj so smatrali oblastniki iz vrst Srskiča, Živkoviča, Uzunoviča ter njihovih slovenskih priganjačev za svojo prvo dolžnost, da ljudi, ki si upajo misliti nekoliko drugače kakor oni, zapirajo, balinajo in internirajo. Pravijo, da 1)0 ljubljanska Kazina poslala posebnega opazovalca, ki se bo morda celo priglasil med preganjalce. Saj tako vedno pisari ljubljansko jJutrot. Na zborovanju bodo preganjalci zbrali vse dokumente, ki jih bodo objavili v tisku in z njimi osvežili spomin tistim, ki jih tudi danes lastnega početja ni sram. Nov rudnik svinca in cinka so začeli izkopavati Angleii blizu Lipljana. Lani so ležišča preiskali, in ko so ugotovili, da so ležišča obilna, so sedaj začeli kopati. Slroje in vse priprave so Angleži prenesli iz rudnika »Novo Brdo«, kjer so nehali kouati. Stran 4 »SLOVENSKI DOM«, dne 7. septembra 1937. Štev. 203. Nenavadne ženitve Evropski kulturni narodi se zgražajo nad običaji Kitajcev in afriških ter drugih divjakov po katerih se morajo mlada dekleta možiti s kakimi starimi, pokvečenimi, toda bogatimi skopuhi, in vendar se dogaja isto tudi pri civilizirancih. Ne pri teh, ne pri onih ne gre za ljubezen, ampak samo za denar. Kljub temu pa so take poroke skoro večkrat srečnejše kot one, ki jih sklepajo iz gole, vznesene, plamteče ljubezni, ki navadno kaj kmalu dogori in pusti žalosten pepel. V Norfolku v Angliji se je 18 letno dekle poročilo z možem, ki je imel 94 let, 70 let starega sina, vnuke in pravnuke, ki so skoro vsi prekašali mlado ženo po letih, pa je živela 12 let v srečnem zakonu in se sijajno razumela z vsem rodom. V Kentu, angleški pokrajini, pa je živel neki Harwood, ki je imel dve hčeri; starejša se je omožila z mladini Johnom, mlajša pa z Johnovim očetom, ki je imel tudi hčer, godno za ženitev; in njo je vzel tast njenega očeta, stari Harwood, ter jo spravil v zelo čudno sorodstveno razmerje: postala je tašča svojega očeta, tašča svojega brata in mačeha svoje mačehe; njen sinček, ki ga je v zakonu še dobila, pa je postal vnuk svoje sestre, žene starega Johna. V prav tako zapletenem razmerju so tudi vsi ostali. Morda je nekrvno sorodstvo samo zato zakonski zadržek, da se ne bi ljudem zmešalo, če bi hoteli dognati, kako so si v sorodu. Nasprotnih primerov, da se namreč stara žen- 35.000 kg kakava na dan popijejo Londončani. Saj pa imajo Angleži tudi največje kakavove nasade, iz katerih pridobivajo skoro polovico svetovne proizvodnje kakava. Prideluje ga sicer tudi Brazilija, Venezuela, Ekvador, Ceylon in drugod, pa vsi skupaj samo malo presegajo množino angleških nasadov na afriški Zlati obali. Zato so se pa Angleži s tako vnemo vrgli na uživanje kakava in izdelovanje čokolade. >Pa naj meče potem Brazilija svojo kavo v morje, če je noče prodajati ceneje,< si mislijo Angleži, »mi lahko pijemo svoj, mnogo cenejši kakav k Vsako leto pojedo poleg ogromne količine kakava, ki ga popijejo, tudi 500 milijonov kosov čokolade. Na poročni dan vpraša župnik kmečkega ženina: >Ste dobro pripravljeni za ta slovesni dogodek?« »O, gotovo! Zaklali smo prašiča, napekli krofov in potic in .. .< »Ne, ne, jaz mislim, če ste spiritualno pripravljeni?« »Mislim da! Imam 20 litrov slivovke, 20 litrov liruševea, lep sodček vina in tri zaboje piva.« ska zaljubi v mlade moške, je pa še več, samo težje pridejo do cilja. Neka imenitna angleška pisateljica se je pri 90 letih omožila z 28 letnim fantom in živela v srečnem zakonu. Neka starejša slepa ženska se je ^zagledala« v mladega mizarja. Ker je bil brez denarja, mu je posodila večjo vsoto, s katero je zginil v drug kraj. Tam pa ga je prijela policija in zaprla, dokler ne bi vrnil denarja. Tedaj pa zopet pride k njemu njegova dobrotnica in mu ponudi pomoč pod pogojem, da jo vzame. Raje kot bi sedel v ječi ali garal zato, da bi mogel vrniti posojeni denar, se je dal vpreči v zakonski jarem. Neki kovač je že del.j časa dvoril mlademu, a siromašnemu dekletu. Nekoč pride zopet na njen dom, pa je ne najde. Tedaj mu začne njena mati, vdova, praviti o težavah življenja v zakonu, kjer ni mnogo denarja. Kovač je bil njenih misli in je odkrito povedal, da bi raje imel bogato žensko, samo če bi jo dobil. Dekletova mati pa mu reče: »Saj ti ni treba daleč iskati; jaz imam precej lepo premoženje!« In namesto hčere je vzel mater. Najčudovitejši primer pa je zapisan v knjigah neke župnije na Poljskem. Margareta Krasiovvna |e imela 94 let, ko se je poročila s 105 letnim Gašperjem. Preživela sta 14 let srečnega zakona in imela tri otroke, ki pa so imeli vse znake starosti: uvelo, nagubano kožo, sive lase in upognjene hrbte; zobje niso nikdar popolnoma zrasli, kar pa jih je, so bili preslabi za žvečenje kake trše hrane. Črne vrtnice V kalifornijskem mestecu Santa Barbara živi 74 letni duhovnik Shoener, ki že 50 let dela razne poskuse z vrtnicami. V svojem vrtu je privzgojil že 2300 vrst, med katerimi so nekatere prava drevesa, po 5 do 7 metrov visoka. Najimenitnejša med njimi pa je vrtnica z velikimi črnimi, žametastimi cveti. Ker spada vrtnica v isto družino kot jablana, bi s križanjem jablan in vrtnic rad privzgojil vrtnice, ki bi imele užiten sad, podoben jabolkam ali hruškam in dokazal, da je mogoče v ugodnem podnebju iz vrtnic napraviti najimenitnejše drevorede. Važne izkopnine Iz mikenske dobe Francosko arheološko društvo je imelo srečo pri izkopavanjih na Kreti. Našli so pokopališče iz dobe kralja Minosa. Pri tem so odkrili 45 grobov, mnogo žar in drugih predmetov, ki pričajo o kulturi tedanje dobe. V Ekoporos so izkopali 10 hiš iz 3. in 4. tisočletja pred Kr. Istočasno pa je dansko arheološko društvo končalo svoje raziskovanje v Be-kati. Tu so našli dragocene predmete iz mikenske dobe. 100 letnica železniške proge Pariz—St. Germain. Čudežni računar Stroji so začeli uspešno izpodrivati tudi možgansko delo v računstvu, ki dela ljudem včasih velike preglavice. Danes imamo že izvrstne stroje za točno seštevanje ogromnih stebrov številk, za odštevanje, množenje in deljenje. Sedaj sta pa dva inženjerja v tehničnem zavodu v Bostonu iznašla stroj, ki ti v enem mahu razreši devet enačb z devetimi ali več neznankami in ti prihrani dolge ure mučnega napenjanja možgan. Nova iznajdba je zelo velikega praktičnega pomena za razna znanstvena razkrajanja in razstavljanja. Tudi sestava stroja je čudež zase, saj ima celih 13.000 različnih sestavnih delov, med njimi 200 metrov jeklenega traku in 1000 krogličastih škripcev. Dasi sta iznajditelja pri svojem delu upoštevala vse dosedanje računske stroje, sta potrebovala tri leta, da sta svoj izum dovršila. 900 metrov voznih listkov Neki zbiratelj različnih redkosti v Hamburgu ima silno zanimivo zbirko avtobusnih in tramvajskih voznih listkov iz svega sveta. Zbirka obsega 25.000 voznih listkov, ki so nalepljeni v desetih albumih. Vsaka država na svetu ima v albumih svoj prostor, listki pa so nalepljeni lepo po letih in vrednostih, prav kakor znamke. Med njimi so stari listki, izza časa, ko so po cestnih železnicah bili še konji glavna gonilna sila, potem para, elektrika, do najnovejših velikomestnih orjaških avtobusov. Ponos zbirke je vozni listek turinske cestne železnice iz 1. 1887. Najvišje številke pa nosijo listki iz nemškega cestnega prometa v letih po svetovni vojni, ko si moral za kratko vožnjo po mestnih ulicah plačati težke milijone s skrajno neznatno vrednostjo. Listki iz japonskih in drugih vzhodnih mest so okrašeni z lepimi slikarijami in izdelani v raznih živih barvah, ki dajejo zbirki silno privlačno zunanjost. Če bi vseh 25 tisoč listkov položil drug poleg drugega, bi dobil okoli 900 metrov dolg trak z vsemi mavričnimi barvami. Prebrisani Škoti in vstopnina za tekme Po zgledu Amerike, kjer dame ne plačujejo vstopnic za nogometne tekme, so začele tudi v Evropi nekatere države uvajati brezplačno vstopnino za športne prireditve. Tako je Italija uvedla za novoporočence znižano vstopnino za vse prireditve, in sicer stane za vso novoporočenčevo družino vstopnica eno liro. Pravijo, da so se poroke zaradi tega precej pomnožile. Slabo skušnjo pa imajo z znižano vstopnino za dame na Škotskem. Pri liginih tekmah so bile vse vstopnice razprodane; stojišča in tribune so se kar trle pod težo samih Škotinj. Blagajna se je temu začudila. Zato so priredili neke vrste uradni pregled med obiskovalci ih ugotovili, da je tekmi prisostvovalo v resnici samo 2500 Škotinj, ostali, 47.500, pa so bili Škoti, ki so bili vsi preoblečeni v ženske obleke. (Z) Za to obletnico je vozil vlak kakor pred sto leti. Dvoboj s klobasami Ljudje neprestano hočejo uveljavljati svojo vzvišenost med ostalim stvarstvom, pa se vendar v mnogih stvareh ne morejo dvigniti nad živali. Samo reci komu kako besedo preveč, pa se takoj začne repenčiti, kot kak petelin. Če bi živel nekaj desetletij prej, bi te povabil na dvoboj in s sabljo ali s samokresom bi si moral rešiti čast ali zapustiti- življenje, za katero nisi več sposoben, prav kakor se dogaja borba za vodstvo črede pri raznih divjih živalih. Omikanci so se borili z meči, sabljami, pištolami, suroveži z noži ali podobnim priročnim orožjem. Tako sta se nekoč dva kmeta dvobojevala s sekiro in lopato, ter se tako obdelala, da so oba pripeljali v bolnico. V kanadskih gozdovih imajo drvarji dvoboje s sekirami iz tolike bližine, da imata borca desni nogi zvezani skupaj. Najimenitnejši boj pa sta imela dva mesarja v Monakovem, ki sta se pol ure obdelavala s kitami klobas, dokler nista spoznala, da sta se dosti krepko postavila za čast in temeljito pregnala vsako sramoto. Radio Podroben program ljubljanske In rseb evropskih postaj dobite v najboljšem in najceoejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, k) stane mesečno samo deset dinarjev. —« Programi Radio Ljubljana Torek, 7. septembra: 12 šornov šramel-kvartet -t 12.45 Vreme, poročila — 13 C as, spored, obvestila —, 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 19 čas, tj j n obn or 61 — oiU8eAqo 'pojods 'unpojod ‘emei*. 19.50 Deset minut zabave — 20 Zvoki iz Rusije (ploSSe) — 20.li) Iz življenja poljedelskih delavcev (g. Rudoll Smersu) — 30.30 Pihalni trio za flavto (g. F. Bernard), klarinet (gr. P. Urbanc) in fagot (g. Loparnik) — 31.15 Wagner: Rienzi, uvertura (plošča) — 21.30 Radijski orkester — 22 Cas, vreme, porodila, spored — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Torek, 7. septembra: Belgrad: 20 Operna glasba 21 Plošče — Zagreb: 20 Gledališki prenos — Dunaj: 13.20 Pester program — 20.35 Maeterlinckova spevoigra »Sestra Beatrix — 22.20 Zabavni koncert— Budimpešta: 20 Vesel večer — 21.25 Salonski orkester — 22.30 Plošče — 23.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21 Igra — Rim-Bari: 21 Lirična drama •Saloma« — Praga: 20.20 Igra — 20.50 Orkestralni koncert 22.20 Sonate za alt in pianino — Varšava: 19.15 Valčki — 20 Opera — Nemške postaje: 20 Prenos strankinega kongresa iz Niirnberga — Beromilnster: 19.55 Romantična glasba — 20.25 Wolfove pesmi — 20.45 Komična opera — Strassbourg: 21.30 Opera Tukaj, gospod,« je rekel Poole in mu izročil obsežen zavoj, ki je bil zaprt z več pečati. Odvetnik ga je vtaknil v žep. >Jaz ne bi omenil nikomur nič o tem pismu. Ce je vaš gospod pobegnil ali če je mrtev, bi vsaj poskusila, da mu rešiva dobro ime. Ura je deset. Moram zdaj domov, da bom te listine prebral v miru, toda vrnem se pred polnočjo in potem bova poslala po policijo.« Odšla sta ven in zaklenila vrata predavalnice za sabo. Utterson se je z muko vlekel domov v pisarno, da bi prebral poročili, ki naj bi vsebovali razlago za to skrivnost. Služinčad pa je med tem ostala v strahu okrog ognja, v sobi poleg vrat. IX. poglavje. Poročilo dr. Lanyona. Devetega januarja, to je pred štirimi dnevi, sem z večerno pošto dobil priporočeno pismo iz roke mojega tovariša in starega sošolca Hen-ryja Jekylla. Bil sein zelo presenečen, ker nisva nikdar imela navade, da bi si bila dopisovala. Še prejšnjij večer sem moža videl in z njim jedel in po najinem razgovoru tedaj si nisem mogel misliti, kaj naj bi opravičevalo to dopisovanje. Vsebina pisma je moje začudenje še povečala, zakaj pismo se glasi takole: 9. jan. 18.. Dragi Lanyon! Ti si eden mojih najstarejših prijateljev in čeprav sva se svoje čase ločila v znanstvenih vprašanjih, si ne moremo domisliti, da bi bilo najino medsebojno nagnjenje pri tein kaj trpelo, vsaj kolikor se mene tiče. Nikdar ni bilo dne, da bi ti ne bil jaz z veseljem žrtvoval svojega imetja ali svoje levice, da ti pomagam, če bi mi dejal: »Jekyll, moje življenje, moja čast, moj razum zavisi od tebe.« Lanyon! Moje življenje, moja čast, moj razum zavisi samo od tvoje dobrosrčnosti! če me nocoj pustiš na cedilu, sem izgubljen. Po tem uvodu lahko veš, da sem na tem, da te bom prosil za nekaj, kar je nečastno izpolniti. Toda sodi sam! Prosim te, da za nocoj odpoveš vse sestanke in vse, za kar si zmenjen, tudi če bi te poklicali k postelji kakega cesarja. Če ne stoji tvoj voz pred vrati, vzemi kočijo in se s tem pismom kot izkaznico pelji k meni. Poole, moj hišnik, ima že potrebna navodila. Našel ga boš v družbi ključavničarja, ki te čaka. Odprite potem s silo vrata v mojo delovno sobo in ti vstopi sam. Odpri stekleno omaro pod črko E na levi strani, če je zaklenjena, vlomi in potegni četrti predal od zgoraj ali tretji od spodaj, kar je isto, z vso njegovo vsebino, kakor jo boš videl pred seboj. Pri svoji popolni duševni zmedenosti se -smrtno bojim, da bi ti ne dal napačnih navodil. Toda tudi če bi se bil zmotil, boš pravi predal spoznal po vsebini. Tam je nekaj praškov, steklena cevka in zapis- nik. Prosim te, vzemi ta predal čisto tak, kakršen je, s seboj na Cavendish Square. To je prvi del usluge, za katero te prosim. Zdaj pride drugi. Če boš ravnal natanko po tem navodilu, boš ravno pred polnočjo spet nazaj. Toda hočem ti pustiti toliko časa ne iz strahu pred kako neizogibno zapreko, ki je nisi pričakoval prej, marveč zato, ker je ura, ob kateri je tvoja služinčad že v postelji, ugodnejša za to, kar je še treba storiti. Opolnoči, te prosim, bodi sam v svoji govorilnici in lastnoročno spusti v hišo moža, ki se bo predstavil v mojem imenu, ter mu izroči predal, ki si ga prinesel iz moje delovne sobe. S tem bo tvoja vloga končana in bodi prepričan, da ti bom neomejeno hvaležen. Pet minut pozneje boš videl, če boš zahteval pojasnila za to, da so vsi ti ukrepi odločilnega pomena in da bi svojo vest obremenil z mojo smrtjo ali z uničenjem mojega razuma, če bi samo eno določilo zanemaril, pa naj se ti zdi še tako fantastično. Čeprav ti docela zaupam in vem, da ne boš te ponižne prošnje nikdar izrabljal, mi vendar upada srce in mi drhtijo roke pri sami misli, da bi bilo kaj takega mogoče. Misli to uro natne, kako bivam tukaj na čudnem kraju in trpim tako strahotne duševne muke, da bi si nobena domišljija ne mogla izmisliti hujših. Vendar pa docela jasno vidim, da bo vsa moja stiska izginila kakor zgodba, ki jo je nekdo pripovedoval, če ne boš do zadnje pičice poslušal in mi služil. Služi mi, moj dragi Lanyon in reši svojega prijatelja H. J. P. S. Že sem pritisnil pečat, ko je nov strah objel mojo dušo. Ali bi bilo mogoče, da me pusti pošta na cedilu in da bi to prišlo šele jutri zjutraj v tvoje roke? Če bo tako, ljubi Lanyon, izvrši moj nalog med dnevom, kadar se ti bo zdelo najprimerneje in čakaj mojega odposlanca še enkrat opolnoči. Morda bo potem že prepozno. Če bo tudi ta noč pretekla, ne da bi se kaj primerilo, potem boš vedel, da si videl konec Henryja Jekylla.« Ko sem prebral to pismo, sem bil prepričan, da je moj tovariš bolan na umu. Toda dokler ni bilo to nedvomno dokazano. Od vsega tega 'zmedenega pisanja sem le malo razumel. Le malo sem mogel presoditi, koliko je važno, toda poziva, ki se je glasil tako, človek ni mogel kar lepo položiti na stran, ne da bi si nakopal težko odgovornost. Zato sem takoj vstal od mize, vstopil v kočijo ter se odpeljal naravnost v Jekyllovo hišo. Hišnik je že čakal name. S prav tisto pošto, kakor jaz, je dobil priporočeno pismo z navodili in je takoj poslal po ključavničarja in po tesarja. Obrtnika sta prišla še, ko sva midva govorila. Skupno smo krenili do bivše predavalnice starega doktorja Denmanna, iz katere je, kakor nedvomno veš, najzložneje moči priti v Jekyllov zasebni kabinet. Vrata so bila izredno trdna in ključavnica odlična. Tesar je zatrjeval, da bo imel veliko truda in da bo povzročil precej škode, če bo moral odpirati s silo. Ključavničar pa je hotel skoraj obupati. Toda bil je spreten fant in po dveh urah dela so bila vrata odprta. »Slovenski dom« Uhaja vsak dftlavnJh ot> 12 Mftsečna naroftninn 19 Din. ca Inozemstvo 28 Din OredniStvo: Kopitarjeva alica S/IIL Telefon 2994 ta 2996, Upravni Lopit&rjeva k Telefon 3991 Za Josoalovansko tiskarno ? Ljubljani} JL Cfi& Izdajatelj: Ivan Rakovec. 0rednik; J oie Ko&iček.