Ameriška Domovina ArH/ftE Bi __J IN WIWT I LANOUAM only SLOWNUN MORNING NOWOMMR CLEVELAND 8. a. WEDNESDAY M0BN1NQ. JUNE 29, 1949 12L SLOVRWiit SEKIRA POJE . . . Poročilo vprašujejo' jugoslovanski ko- za poročilom prihaja, kako poje v slovenskih gozdovih sekira. Komunisti hočejo z lesom plačati svoje zavoženo gospodarstvo. Kaj briga tovariže, kaj bo za njimi, 3amo da oni režijo svojo munisti. Ruski general Gun-darov je namreč napisal nekaj o slovanskih narodih v borbi vojnim hujskačem. Ta sovjetski general je seveda moral zastopati stališče kominforme in kožo. Slovenski kmet pa ve/kaj je sat« Jugoslavane enostavno izipustil iz občestva slovanskih zanj gozd pomeni in vsa slovenska zemlja ve, kaj pomeni, če se gozdove prekomerno izsekava. Kras z izsekanimi gozdovi pri- ča ° nespameti tistih, ki sc> se- ug. ^ ^ im }n kali kar odkraja. Zato pa kmete 10j(J. ^ w„ arijn; „ai boli, ko vidijo, kako komunisti Direktno iz Washington poroča STEPHEN M. YOUNG Congressman-at- Large of Ohio žoga in kongresniki Republikanci in demokratje so organizirali in priredili baseball igro za dobrodelne namene. Igrali so sami kongresniki. Kot igra je bila cela reč seveda strašno smešna in tolažili smo se s Novi slovenski Amerikami pozdravljeni I Včeraj je prišla zopet nova le.strašne razmere v starem Stara nekaj mesecev manj lupina Slovencev v Ameriko, j kraju. Pozdravljeni v svobodni kot 80 let, je včeraj ob 7. uri'Priai g0 iz raznih taborišč Av- Ameriki, zjutraj na svojem domu, 866 gtrije in Nemčije. Potovali soj ----o----- NOVI GROBOVI Marija Cilk (Cook) preko dvajset dni. Pravijo, da so potovali kar udobno in da je bilo za vse potrebno lepo poskrbljeno. žal nimamo točnega seznama o seh, ki so prišli. Iz narodov. Pa je še tako neroden tem^ da morda Lou Boudreau bil, da je vse druge naštel le Slovence«, Hrvate in Srbe je popolnoma pozabil. O zakaj nas sekajo in sekajo, da bi dobili nekaj angleških funtov in ameriških dolarjev, da plačajo svoje račune v tujini. Nekateri mislijo, da" tudi nalagajo denar v tujini za čas, ko bo treba bežati. . . “IZGUBITI IMAMO SAMO VERIGE.” — Ruski boljševiki so pred 32 leti vrgli- med ljudi geslo, da nimajo v revoluciji kaj izgubiti, ker nič nimajo. Izgubiti pa morejo verige suženjstva. Tako so agitirali boljševiki. Sedaj bo kmalu slovenski kmet na tem, da more izgubiti samo verige komunističnega suženjstva. Nekateri mislijo, da ni daleč čas kmečke revolucije proti komunistom. Vendar smemo pozabiti,!, da se revoluci- 1946. Pa bi bili srečni vsi narodi in Moskva ne bi imela sitnosti s Titom. Ameriška Slovenka si je šla ogledat Evropo ali Ted Williams ali kak drugi ’’ tudi n4 polju parlamentarnega dela ne bi odrezal kaj prida, če bi poskusil tekmovati kongresniki. Kongresnik McKinnon demokrat iz Kalifornije si je zlomil komolec in se potolkel na drugi roki. "Prav mi je,” je rekel, “kaj pa me je šment nesel, da sem šel igrat baseball z republikanci." Najnujnejša zadeva Veterani brez doma, ki so ostali brez strehe vsled tega, ker prejšnji kongres ni sprejel pametnega in potrebnega zakona o zidanju prepotrebnih cenenih stanovanj in druge uboge družine, ki brez pomoči čakajo, kje bi dobile primerno streho, pa životarijo že leta in leta v prenatrpanih slums ali pa v trailorjill, ki so nakopičeni na obronkih mest, bodo letos ali vsaj prihodnje leto lahko res praznovali n zahval E. 139 St., po 5 letni težki bolezni preminula Marija Čuk, rojena Ogrinc, mnpgim poznana, verna žena, ki je vsa l.eta življenja pridno delovala v ko- j “S - ST il ta aELTKS M B B» P»IB, nilskega P* soproga zapušča sina Charles, ki je obrtnik kleparske stroke, ter hčer Mary Prinčič, ki živi Denver, Colo. Zapušča tri posvojene otroke, ki sta jih z možem sprejela iz revne družine Štangar za švoje: Frank Štangar, Mrs. Angela Glinšek ter Mrs. Rose Johnson, in dva brata: Antona Qgrinc, ki je znan mesar v Clevelandu, ter Johna, ki je v stari domovini. Rajna je bila članica Tretjega reda sv. Frančiška 62 let, Oltarnih društev fare Marije Vnebovzete in fare sv. Jožefa, društva sv. Jožefa št. 169 K. točila. Bomo že še naknadno javili vsa imena. Vemo v glavnem za tiste, ki so prišli v Cleveland in okolico. To so pa tile: Družina Zupan iz Križ pri Tr. žiču na Gorenjskem, Košir An- Marolt Jožef iz vasi Volčje, občina Bloke, Logar Neža iz vasi Zaklanec, župnije Horjul, Dr. Meršol Valentin iz Radovljice na Gorenjskem s celo družino, Hočevar Ivan iz vasi Sv. Križ pri Mokronogu s celo družino, sestri Preša Alojzija in Marijan. Kržcanski socialisti zmagali v Belgi)i Komunisti izgubili — Liberalci napredovali — Vladala bo zopet koalicija Bruselj, Belgija. — Nadaljni rezultati glasovanja, so precej spremenili prve utise o volitvah. Pokazalo se je, da krščansko so-cijalna stranka ni le obdržala svoje moči, ampak jo je celo povečala. Res je le, da ni dobila ton iz Dobrove pri Ljubljani, absolutne večine in zato ne bo mogla izvesti svojega namena, da dovede izgnanega kralja Leopolda nazaj na prestol. Ona je dobila v poslanski zbornici 104 mandate, v senatu pa 54. Pridobila je 12 poslanskih mest So-cijalisti so dobili 66 poslancev in 4 senatorjev. Izgubili so to- Vlil pri OUCI1I, uiMijn*. UWKC -------- -- r------- Mokronoga na Dolenjskem, Ma- jev. Dobila je torej 13 poslan- ca, družina Štepec Jožef iz vasi rej 3 poslance. Močno je napre-Žubina, Veliki Gaber župnije St. dovala liberalna stranka, ki ima S. K. J. in društva Mir št. 142 vid pri Stični, Bizjak Jože iz sedaj 30 poslancev in 14 senator. SNPJ. Pogreb bo pod vodstvom zavoda A. Grdina in Sinovi, 17010 Lake Shore Blvd. v petek v cerkev sv. Jožefa na 143 in St. Clair Ave. ob 10. uri. Naj ji bo ohranjen blag spomin. tija Založnik iz Notranjih Goric pri Ljubljani. Dopotovali so vsi pod vodstvom National Catholic Welfare Conference in Lige Katoli- LBTO LL—VOL LL Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ima nov natlov— Albina Novak, predsednica Slovenske ženske zveze in urednica mesečnika Zarje sporoča nov naslov, ki je 16804 Hunt-mere Ave. Ima tudi novo telefonsko številko, naihreč IVan-hoe 8161. ji Za pomoč fantu— Nocoj ob 8 bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. ples, katerega ves preostanek se bo porabil za pomoč dečku Anthony Miklioh, ki je prestal težko in drago operacijo na glavi. Ker so starši revni, so se prijatelji zavzeli, da na ta način pomagajo. Priglasili so se slovenski godbeniki, ki bodo igrali zastonj in sicer: Johnny Vadnal, Sokach-Habat, Frankie Mullec, Al Strukel, Frank Mauer. Vsak, ki bo posetil ta ples je prošen, da daruje $1 kot vstopnino, K molitvi— Članstvo dir. sv. Jd|žefa št. 169 RSKJ naj pride v želetov pogrebni zavod na 152. cesti k molitvi za pokojnim Frankom Stich nocoj ob 8:30. Na piknik vabijo— Društvo Slovenski dom št. 6 p, skih mest. Komunisti so obdržali še 12 poslancev in "4 senatorje. Izgubili so torej 11 poslanskih mest Dodatne volitve sena-|sl^“;;;" ma v nedeUo torjev se bodo še vršile. Del se-L m% na Raliopove farme, ških Slovenskih Amerikancev. nata namreč volijo pokrajinski L. ge nahajajo na Eddie Rd., Povedali so, da sta na poti šel*bori in končno tretjino senator-l^j^jjjj^ qj,[0- ysak je pri- ■m dve skupini, ki gresta takoj za'iev izvolita ‘[tretji prvi dve izvoljeni jazno vabljen in vsak bo MNOŽIČNI PREGLED setvenih povišin so v Slovehiji imeli ob nedeljah v maju letos. Zakaj v maju pregledovanje setev? Komunisti pravijo, da je treba ugotoviti kako smo izpolnili planske setvene naloge. Pa to je samo beseda, za katero se skriva vse kaj drugega. Ugotoviti hočejo že sedaj v maju koliko bo mogla in seveda tudi morala vsaka hiša oddati jeseni državi od svojega pridelka. Zato so bili k pregledu tudi posebej pozvani dobri aktivisti, ki so posebni komunistični za upniki )n priganj a-či. Pri tem pregledu so se ugotavljale tudi vse možnosti in načini utaje posejane površine in bodo kmetje, ki so se kaj pregrešili, pozvani na odgovornost. Res hudo je biti kmet v osvobojeni domovini. ALI SMO SE SLOVANI? se riška Slovenka, Catherine M. jp^dsednika in'bo postal ‘zaton. Perko, hčerka dr. in Mrs. An- gmemo ^ da bo ylada takoj nato začela zakon izvajati hitro in učinkovito. Med vojno smo thony J. Perko, je graduirala iz New Rochelle kolegija, N. Y. Dovršila je izpite v ekonomiji in družabni vedi. Z več drugimi sošolkami se je odločila, da bo potovala po Evropi, da si ogledajo življenje in razmere tam. Izkušen profesor jih spremlja. Dekleta bodo obiskala Anglijo, Belgijo. Holandsko, Luxembourg, Švico, Italijo in Francijo. Predvsem si bodo ameriška dekleta ogledala v teh deželah podvig, v kolikor so ga mogle dežele izpeljati po vojni. Gdč. Perko je vnukinja Mr. in Mrs. Anton Grdina. Upamo, da bo prinesla z obiska po Evropi najboljši vtis. bili sposobni, da smo kar čez noč napravili naselbino za 100,000 ljudi v Oak Ridge, Tennessee. V šestih tednih je bila cela naselbina gotova. Če smo takrat mogli tako hitro delati, zakaj ne bi sedaj v miru storili tudi kaj takega in imeli v enem letu že stotine tisočev naših dobrih mladih družin pod lepo streho? Irt h On To je čudno, kako dobro ljud-dje vedo za naš list, naslov in telefonsko številko, kadar kaj potrebujejo. Mislimo namreč take, katerih imena zastonj iščemo med našimi naročniki. Kaj vročina Nekateri se že pritožujejo kako vroče je v Washingtonu. Seveda je vroče. Vroče od solnca in od politike. Pa je tudi farmarjem vroče in jim že bo celo poletje in delavcem in mizarjem in jeklarjem in kovačem, vsem je in bo vroče. Kljub vročini naj kongres ostane skupaj in dela dokler ne konča potrebne legi-slacije. General Grant je nekdaj rekel: “Bomo se borili za na- lia Debevec in Mr. George Gra-belšek. Nevesta ,je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Anton Debevec iz Madison, O., ženin je pa sin Mrs. Lucije Gra-belšek iz Geneva, O. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu. PITTSBURGH, Pa. — Dne 7. jun. je po daljši bolezn umrl John Mestnak, star 72 let, rojen v Pošteni vasi, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, v Ameriki od 1903. Zapušča ženo, dva sina, dve hčeri in brata Josepha Mest-naka. V Proletarcu čitamo: “Jugo slavija, ki je nekoč pridelala žita, da ga je bilo veliko za izvoz, je vsled vojne bila toliko oslabljena, da sedaj napr. ljudstvo v Sloveniji niti ne ve več kaj je bel kruh, razen ako dobi ta ali oni vrečo bele moke od sorodnika iz Amerike. * • • Vse Štirna, samo tisto ne, da je Jugoslavija “od vojne” tako oslabljena. Oslabljena je od sedanjega komunističnega režima, ki ne zna gospodariti. Proleta- Liberalna zmaga v Kanadi Toronto, Kanada. — Volitve so dale liberalni stranki 191 po-slanskh mest. konservativcem 42 socijalistom 13, stranki za socijalni kredit 10 in neodvisnim 6. Komunisti niso dobili nobenega mandata. Liberalna ]j tudi tako odločni, stranka je torej odnesla absolutno zmago. Volitve šo dale popolno zaupanjq novemu voditelju Louis St, Laurent Dobila je nad 60% vseh glasov in bo via dala še nadaljnih 6 let. Že doslej je ta stranka bila 14 let na vladi. . ———v—----- Slona jim bo poslal New Delhi, Indija. — Japon- Monopoli Zelo važen naš domač stan so mali podjetniki. Ta važen srednji stan je treba čuvati, da ga ne zadavijo monopoli. To bi pokončalo naš sistem svobodne podjetnosti, ki sloni na svobodni, pošteni tekmi, če monopoli pritisnejo male podjetnike ob steno, bodo kmalu sami gospodarji vsega ameriškega naroda. Ame- lia in solza, ki sojsocijalisti ali pa bo skušala na-spominjale na prestano trplje- praviti delovni program z libe-nje in na tiste, ki so jih pogubi- ralci. ________ K BARAGOVI PROSLAVI V MARQUETT Chicaški Slovenci so dokončali v.enci v Ameriki bomo ta dan priprave za romanje v Marquett, molili za Baragovo proglašenje Mich. Trije avtobusi bodo pe-j svetnikom. Romarjem, ki bodo ljali slovenske romarje na kraj letos šli na njegov grob želimo, kjer počivalo zemski ostanki na-da bi imeli lepo in prijetno pot. šega škofa Baraga, da bodo tam [Vsem, ki so se letos posebno po-Boga prosili, za prvega sloven- trudili, da so romanje pripravi-skega svetnika. Nekaj se jih bo li, gre iskrena hvala. Posebno pridružilo tudi iz Clevelanda, so pridno delali Mrs. Mary Blai, nekaj iz Jolieta, nekaj iz Wau- Rev. Ciril Šircelj, Mr. Joe Gre-kegan-a. Ljubljanski škof Dr.'gorich, Mrs. Gregor Gregonch. Gregorij Rožman bodo imeli slo-'Romanje na Baragov grob mora vesno sv. mažo in več slovenski postati stalno letno romanje duhovnikov o tam. Prijavili so Slovencev, da bomo vedno izpri-se Rev. J. Ferkulj, Rev. J. Ka-'čevali, da smo narod svetniške-pus in Rev. J. Čepon. Vsi Slo- ga škofa in misijonarja. Jutri ob 6:30 bo darovana cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Frank Petrovčiča v spomin 2. obletnice njegove smrti. Za begunce— Radi bi dobili 1 široko posteljo (double 'bed) s spring modrocem ter 1 otroški voziček. To potrebuje .begunska družina. Kdor ima kaj je prošen, ds pekliče Mrs. Rode, EX 7562. Oltarno društvo— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima skupno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo dne 3. julija ipri sv. maši Ob 8. uri. Skupne molitvene' ure popoldne istega dne pa ne bo radi Katoliškega dne in zborovanja, ki bo tisti dan na Brae-Bum Parku. Razne najnovejše svetovne vesti DUNAJ, AVSTRIJA. — Sovjetska Rusija je odpoklicala vsega ameriškega naroaa. Arne- svojega ambasadorja v Budimpešti Maksimoviča Puškina. Trdijo, daj rekel: “Bomo se borili za na- rikanci tega ne bi trpeli. Raje Ida je bil tudi aretiran in takoj odveden v Moskvo. Njegov nasled- i šo stvar, pa če treba tudi celo kot da bi trpeli gospodstvo mo-jnik Arsenij Vasiljevič Tiškov je takoj prevzel posle ambasade. poletje.” Kongresniki naj bi bi- nopolov, bi potisnili monopole v Puškin je imel hud nastop s članom madžarske vlade. Po nepotr- £ —rZ' s* monopoli in njihovo grabežlji- RIM, ITALIJA. - štrajk poljedelskega delavstva, ki je bil je pri Gojimrjevih v vasi češnji-vostjo. Dobili smo v ta nameni hud udarec za Italijo, je sedaj končan. Vlada je predložila parla- ce, okraj Kamnik. Kdorkoli b ______________rwa \_____________.nlmno tri nrannvoHinA VSA stavka delavstva iz poli- Poizvedovalni količek Marija Wonta, Muldenweg 26. Villach, Kaemten, Austria išče svojo teto Lucijo Bostan, njeno hčerko in sina. Gospa Bostan je bila trgovka v Ameriki. Mari- Nepoboljsljivi Izolacijonizem še vedno grabi za vrat naše republikance. Kljub naporom velikega našega državnika Vandenberga, nekateri republikanci dosledno glasujejo proti vsaki pomoči Evropi in proti zunanjepolitičnim pred Shermanov protitruatovski za-jmentu načrt zakona, ki prepoveduje vse stavke delavstva iz poli- kaj vedel in mogel pomagati, da toTiVIeta 1890, Clayton akt iz'tifenih razlogov in daje vladi pooblastila, da lahko prepove vse bi sorodnici pnSUzopet do zve-leta 1914 in Robinson-Patmanov stavke, če je bistveno ogroženo narodno blagostanje. S tem na- ze, naj bo tako dober, da sporo-in proti zunanjepolitičnim preo- akt iz leta 1936. Pa monopoli so Upom vlade bo zelo udarjena komunistična stranka, k. je potom č Mariji Wonta na gornji na- loeom ki orideio na dnevni red kakor mačke. Kakorkoli jih vr-generalne federacije za delo vsa zadnja leta neprestano delala te- ov. . 2ir» proSa J skupne Z žeš, vedno na noge prilete. Splave z generalnimi stavkami. Poljedelsko delavstvo je dobilo Ana Paschernig, Neue He, ........ daj so jim sodišča precej krep-'nove pogodbe, ki v glavnem odgovarjajo zahtevam, ki so jih de- mat, Gmuend, Kaernten, Austria ko stopila na prste. Zatekli so lavci postavili. «če teto ln S£atnčno' ** nanje politike. Lahko pričaku- ju ... «... _______________ Nehru predsedniku Indije in ga rec to dobro ve, samo zapisati lepo poprosili naj pošlje slona. noče, ker se noče ugrizniti v jezik po toliki hvali Titovega režima. se v kongres in od začetka je izgledalo kot da bodo zopet do- lani do marca PRAGA, sfMKA. _ češka vlada je obdolžila vse osebje va- pismenih stikih, tuv ua uwv .v- - -------- --------- - - Sedaj pa je v senatu tikanskega poslanstva v Pragi, da sodeluje v zaroti proti česko- potem so bili v pa sta prenehali odgovarjati. To sta New ueini, muij.. — ““b™ .....j« r- -- 7 , ski šolski otroci so pravo zadeli, jemo, da bomo imeli zelo dolgo ko so enostavno pisali predsed- debato predno bo odobrena at-niku vlade Indije in ga lepo pro- lantska obrambna pogodba. Če Si .“VKfi'bU mrf wi«o republikancev' B^vBaprulr.lro.«^^^,«.. >J™‘j ."J^^SroTrBiToSldS' b«. la »a mi W. PBrc. St lili .assKsas: ££*» a - —° —*• -*—• i****.* 5Lt.---»Aa.Hni.ini Tndiie in ga nator Taft iz Ohio je že večkrat pico in če bo tu sprejet, bomo .. . — r* “ •• —-------- nator Taft iz Ohio je že večkrat poskušal porezati kredite za iz-Obljubif je, da bo Indija to na- vajanje Marshallovega načrta, pravila in slona poslala takoj, Republikanci so najbolj razcep-ko ga bo mogoče prepeljati. ljeni glede zunanje politike. jiico in če bo tu sprejet, bomo imeli monopoliste vsaj precej tam kjer jih hočemo imeti. Upamo, da bo večina v kongresu glasovala za ta zakonski načrt. terson 1631 W. Bruce St Mil-BERLIN, NEMČIJA. — Železničarji berlinskih železnic so waukee 4, Wis. Ana Paschemig sprejeli ponudbe zapadnih komandantov in oklicali konec stavke, prosi vsakega kdor bi kaj vedel župan mesta Berlina je izjavil, da bo ves promet še v tem tednu za njeno teto in sestrično, da ji zopet normalen. sporoči njuna naslova. '1 :;ia \ : (JAMBS DEBEVEC, Editor) Hit St. Clair Ato. HEndcnon MK Cteveland S, OUa Published dally enoept Saturdays, Sundays and Holidays 1’M POHQVma. JUNE 28. 1949 JUNE nit WED THU FRI >234 5678 9 10 11 u 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 NAROČNINA Za Zed. države »8.50 na leta; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 n* leto, Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATS8 United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. čuje 'da BI se javna sredstva uporabljala celo na tistibi področjih, ki nimajo s šolanjem samim nič opraviti kot je vprašanje prevažanja otrok v šole in dajanje zdravstvene pomo- či ioloobveznlm otrokom. Če bi ta zakonski načrt postal trdh je razumel in si dal dopo- Entered m secondjsisss matter January 6th IMS. at the poet Office at Cleveland, Qhio, under the Aet of March 3rd 187», June 29, 1949 Naše šole in enakopravnost Katoliški starši so te dni dobili poziv, da store vse kar je v njihovih močeh, da ne bo sprejet v kongresu predlog o pomoči 300 milijonov dolarjev za šolstvo. Ne da bi bili ka-tliški starši v Ameriki proti pomoči šolam, ampak proti zakonu, kakršen je predložen, morajo nastopiti. Kongresnik Graham Barden je namreč sestavil in predlagal zakonski načrt, ki daje pomoč izključno le javnim šolam in izrecno izključuje od vsake pomoči učence v katoliškihi šolah in vzgojnih ustanovah, četudi so odobrene', imajo pravico javnosti in so priznano dobre. Bardenov zakon gre tako daleč, da prepoveduje pomoč tem zasebnim šolam celo za zdravljenje, za cepljenje proti nalezljivim boleznim, ki je ukazano po drugih zakonih in za transportiranje otrok v šole. Zdravniške komisije po tem zkonu ne bi smele delovati v zasebnih šolah drugače kot na račun in stroške šol samih in šolski avtobusi, ki prevažajo otroke v šole, ne bi smeli sprejemati otrok, ki hodijo v zasebna katoliške šole, če hočejo sprejeti kako pomoč po tem zakonu. Pri takemu besedilu zakona so, katoliški državljani Amerike morali nastopiti. Zadeva je načelne važnosti Pravimo, da imamo v Ameriki svobodo. Svobodo imamo zlasti v vzgoji mladine. Starši lahko pošljejo svoje otroke v kakršno šolo pač žele in hočejo. Šole lahko organizi-inoro žensko!! rajo tudi zasebne ustanove in šole smejo delovati, če le od- Učijo in dal siroto zakon, bi to pomenilo, da morajo katoliške družine zato, ker so katoliške, skrbeti ne le za vzgojo svojih otrok same, ampak morajo tudi za splošno zdravstvene potrebe, ki jih obvezno daje javna uprava vsem drugim državljanom, plačevati posebej sami, To bi bilo očitno zapostavljanje, očitno krivično obremnjevanje. Prepričani smo, da tak zakon ne bo prodrl. Ali že to, da je uradno predložen, je za vsakega katoličana resen klic k pozornosti in čuječnosti. Le odločen nastop pri vsaki taki priliki bo ohranil predragoceno svobodo v šolstvu in šolanju otrok ter očuval enakopravnst vseh državljanov, na katerem načelu temelji naš ameriški red in notranji mir. da ga ne bo, in tako dalje. Enako sta dekleti prosili svoja sponzorja. Toda samo eden od vedovaiti. Dva sta se pa bridko pritožila na škofijo, na NCWC in vrti vsega de na DP. Commission v Washington. Ne dasta se vleči za nos, zahtevata, da obljubljena begunca prideta, pa amen. No in — pol Amerike zdzaj ne more spati, ker “begunci poštene Amerikance vlečejo za nos” . . S Odpri srce, odpri roke... P. Bernard Ambrotii, govarjajo osnovnim predpisom. Katoliške šole to svobodo sam Sitne in neprijetne so tele štorije. Zelo želim, da bi jih ne bilo treba pozneje kdaj čitati na nepraivih mestih. Zato jih objavljata že sedaj, to se pravi, preden so se zgodile. Bolje rečeno, preden so postale — slovenske. . . Torej te zgodbe niso naše — Hvala Bogu-------- • * * Imeniten Amerikanec je slišal o beguncih. Omehčalo se mu je srce, pa je pisal v urad NCWC v Neiw York: Tudi jaz hočem ipicmagati eni begunski ženski, da pride v Ameriko. Dal ji bom dam in delo. Pri meni bo za hišnico. Izberite mi primerno osebo in vložite potrebne papirje zanjo v mojem imenu. — Tako je pisal. V uradu NCWC so bili veseli ponudbe, izbrali so mu žensko, ki je bila dobro priporočena in videti zanesljiva. Štiri mesece pozneje je prišla. Vse je bilo videti v redu. Po nekaj kratkih tednih je pa tisti imenitni Amerikanec zagnal velik krik, ki se je slišal marsikam prej ko v urad NCWC: Poslali so mi — Poklical je po-odpeljati. farmi v državi Arkansas. Vozni listek je bil pripravljen, hoteli so mu dati nekaj denarja na roke, da med dolgo vožnjo do cilja ne bo vsa družina od gladu pomrla. Tedaj se je pa doktor Muželinski postavil na zadnje noge in slovesno izjavil: Ali »te res tako otročji, da me mislite poslati na farme? Mene, ki sem učen profesor in nisem še nikoli prijel za kako kmečko orodje? Saj ne grem tja dol, profesorsko službo mi boste dali, pa je. Ampak oni farmar vas ž^ težko čaka, zakaj ste se pa izdali za farmarja? Zato, ker sem videl, da farmarje najrajši jemljo. Pa sem si mislil, samo da tja pridem, potem se bomo že zmenili Zmenili so se pa tako, da je mora] doktor Muželinski z vso družino v Arkansas k svojemu sponzorju. Od tam je pa ravno danes prišla ogromna pritožba, da jim je NCWC poslala človeka, ki komaj loči mačka od petelina, pa naj bo farmar . . . Mimogrede sem ujel na uho, da je nekdo v Wa-shingtonu rekel: €e bodo take reči počeli, bomct začeli goljuf - Povdarjam pa: Vet te »godbe se niio primerile n Ut sto-venskim sponzorjem niti slovenski beguncem. PHem ta to, da se nam ne bi nikoli zgodile. * * * Takih in podbiuh štorij bi lahko napisal še celo vrsto. Dovolj dokaza, da dobivanje beguncev v Ameriko ni sama sladkost. Pa ne gre za to. Za to gre, da Slovenci vemo: V tej reči je dosti velika ODGOVORNOST. Nerodnost se zgodi včasih po krivdi beguncev, drugič po krivdi sponzorjev, tretjič, četrtič in petič pa po krivdi — nikogar! Toda ko je nerodnost tu, nastane vprašanje, kdo jo bo popravil in kako. In zato sporočam te in take štorije slovenski javnosti, ki se Zanima za begunce in jim pomaga. Pse tu nevedene štorije so se dogodile med drugimi narodi, ne med Slovenci. S tem pa ni rečeno, da se ne bi mogle dogoditi tudi med Slovenci! Saj smo mi prav tako iz človeškega testa kot drugi narodi. Da ne :bi kdaj drugi o nas razglašali v svet takih štorij, zato sem jih nekaj navedel. Pa jih ne bodo, če bcimo pravočasno posvarjeni in stopili na stražo. Naši so šele začeli prihajati in doslej še ni trublov, Bog daj, da bj bilo to svarjenje nepotrebno, toda — Ljudje smo . . • * * Ponovno nujno ’priporoča®1 Zato spet in spet nujen poziv : Oklenite se LIGE 1 Vsi — »tari in novi! Oglajšajte se za nponzorstvo! Iščete sponzorjev med drugimi. Ko vemo, da so begunci že prišli, ko čitamo, da so nadaljini na potu, se ne smemo oddahniti in misliti, da smo takorekoč že opravili svoje delo za begunce. To bi bila velika zmota. Resnica je, da smo prišli šele nekam do sredine s svojim delom. Preden bomo pri koncu, bo pa treba še prav krepko v roke pljuniti, zavihati rokave, prijeti |m nadaljnje delo, odpreti Se in še srce in roke in še marsikaj — žrtvovati! Kako sn}o v Kanadi ribe lovi Napisal Joe Menart (Konec.) • * -6 Kot dokazuje slika, je kuel tudi pisec tega poročila nekaj sreče na vodi. Potem smo se odpeljali pa še v North Bay, kjer je 1 Enkrat me je vseeno pregovoril, da sem šel ž njim na vodo. Kaj vem kaj me je zmotilo. Zaveslal je «a kamenje, da sem se na smrt prestrašil, ker sem mislil, da bova kar tam čez noč. Pa es nisem, se reče, noči tako bal, kakor sem se bal žab, ki imajo tam po Kanadi tak glas, kakor pfevski osli. Kadar se pripravijo na koncert, so taki glasovi kot bi bili na programu iz vse Čičarije. Videl nisem 'nobene, ampak po njih glasovih sem jih sodil, da morajo biti velike, da so morda celo nevarne človeku. Najmanj tolikšne bodo, kot so hrvaške buše. No, pa je naš ribič le spravil čoln s kamenja, da sva prišla srečno domov. Nekega večera je prinesel naš ribič tako veliko ribo, da smo sklenili, da jo zmerimo. Pa kaj, ko nismo imeli s seboj ne vage ne mere. Vzeli smo metlo in jo položili ob ribi. Riba je bila tri palce in nekaj čez daljša kot držalo od metle. Torej kdor ne verjame, naj se pelje v Kanado in naj si ogleda tisto metlo, pa bo videl, kakšne ribe smo mi lovili. In prav zadnji dan, predno smo šli domov, se je našemu ribiču ena tako velika zmotila v njegov trnek, da ga je vlačila po vodi s čolnom-vred. Ribič je vpil na pomoč, da bi ga kdo rešil ribe. Pa kako mu bom pomagal, ki ne znam plavati. Ribič se je vdal v božjo voljo in rekel: kar bo, pa bo. K sreči se je vrv utrgala in ribič in riba sta se ločila brez vsake večje nesreče. Morda ga riba še tam čaka, da bo prišel ponjo z močnejšo vrvjo. No, tako je bilo konec naših počitnic. Spravili stao svoje stvari skupaj in po zajtrku smo odrinili proti domu. Popoldne smo bili že pri Kozlev-čarjevih v Torontu. Zopet smo ga nekoliko' pognali. D' 11 I še slave na kulturnem polju, mnogi junaški branilci naše del0 nekam svobodo in neodvisnosti, mnogi odlični gospodarstveniki in pospeševatelji našega blagostanja. Katoliške šole imajo pred objektivnimi sodniki najodličnejši sloves. Vse to bode v oči nekatere nestrpneže in nasprotnike katoličanov. Ne upajo se nastopiti naravnost proti svobodi na šolskem polju, zato hočejo po drugem ovinku nastopiti in zavreti napredek katoliških šol in jih skušajo uničiti. Ovinek je tale. Mi imamo javne šole, ki se vzdržujejo iz javnih sredstev. Višino prispevka predpisuje zakon za vse državljane enako brez izjeme in brez ozira na to ali se doti-čni davkoplačevalec šole poslužuje ali pa ne. Te šole so po zakonu brezverske. Vera naj se v njih ne omenja, otroci se v takih šolah sploh ne poučujejo o tem pojavu življenja, ki ga imenujemo verovanje. Katoliški starši, če torej hočejo dati svojim otrokom versko vzgojo, morajo zanjo preskrbeti izven teh javnih šol, za katere pa kot državljani morajo plačevati. Nosijo torej dvojno breme. Radi posebnih razmer v mnogih krajih Amerike stvar sama po sebi še ne bi bila tako napačna, dasi je v osnovi krivična. Zagovorniki brezverske vzgoje in nasprotniki katoličanov hočejo pa to osnovno krivico zaostrevati jo napraviti bolj občutno. Za javne šole hočejo'dajati na razpolago vedno ' več sredstev, za javne šole hočejo preskrbeti na račun vseh, torej tudi katoliških davkoplačevalcev, vedno ve,č udobnosti boljše plačane učne moči, boljša poslopja, boljše učne pripomočke, boljšo zdravniško preskrbo, boljšo in udobnejšo priliko transportiranja otrok v šolo in tako dalje. S časoma hočejo ustvariti tako stanje, da bi katoliški starši plačevali tako visoko breme za skupne šolske namene, da bi posebnih stroškov za katoliške šole ne zmogli več, da bi zato morali svoje katoliške šole opustiti. Kjer že tega ne bi dosegli, žele nasprotniki katoliške šole doseči vsaj to, da bi bile javne šole tako očitno bolje preskrbljene z vsem, da bi bile v tem oziru posebno vabljive za starše, ki hočejo dati otrokom dobro izobrazbo. Tak namen ima tudi sedanji zakon, proti kateremu so nastopili škofje in katoliški starši. 300 milijonov naj se da šolam, toda katoliške šole so popolnoma izključene, da bi kaj dobile, dasi se bo ta denar vzel tudi iz žepov katoliških staršev. Katoličani niso nikdar nastopali proti javnim šolam kot takim. Tudi sedaj jim to ne pride na misel. Ali sklicujejo se na to, da ameriška ustava pozna načelo enakopravnosti pred zakonom. Načelo enakopravnosti se mora izvesti v vseh zakonih, tudi v zakonih, ki dele denar iz javnih blagajen. Če zakon sili starše, da vsi enako plačujejo v šolske sklajle, morajo biti tudi pri razdelitvi podpor iz teh skladov efiako upoštevane vse šole, ki opravljajo po zakonu koristno delo v vzgoji ameriške mladine. Katoličani nočejo dopustiti, da bi bili na šolskem polju državljani druge vrste zato, ker so prepričani, da dobro vzgojo more dati otroku samo katoliška Šola, da dobre državljane more vzgajati samo šola, ki skrbi za sistematično oblikovanje značaja po katoliških moralnih in nravstvenih načelih. Posebno so katoličani morali nastopiti v sedanjem slučaju, ko je zakonski načrt tako očitno krivičen, da izklju- vičit, zakaj take ljudi dobivajo sem. Začelo se je veliko poizvedovanje, kdaj je ženska postala zamešana, ali že v Evropi ali šele v Ameriki. Ali jo bo treiba poslati nazaj v Evropo ali skrbeti Manj o ? In če bo treba zanjo skrbeti tu, kdo bo prevzel stroške? Sredi vseh teh vprašanj je pa nekdo sprožil celo popolnoma novo vprašanje: Ali je pa tudi res, da je ženska nora? Ali ni morda le tisti imenitni Amerikanec nor? Kako se bo štorija končala, ni mogoče ippvedati. Begunec Gašper Ipsilon je dolga prosi] svojo žlahto v A-meriki, naj mu bo kdo za sponzorja. Odgovora ni dobil o nikoder. Končno mu je neki drug begunec, ki je prišel sem med prvimi, našel sponzorja. Popolnega tujca. Gašper je prav te dni prišel sem in se nrislii odpeljati iz New Yorka v Monta-Tu v New Ycrku ga je pa čakala žlahta in ga sprejela z velikanskim hrupom, ki naj bi 'pomenil veselje in ginjenost. Tisti hip so ga hoteli odpeljati na svoj dom, ki ni daleč od tu. Vmes je pa posegla oblast NCWC in odločila, da mora Gaper naprej v Montano, kjer ga njegov pTavi sponzor že tudi težka pričakuje. Da bi vi videli, kakšne reči je počela ljubezniva žlahta! Ko jo je pa uradnik od NCWC vprašal, zakaj se poprej ni nihče' od njih ponudil za Sponzorja, se je enemu zareklo in je bleknil: Nismo bili dobro (poučeni in smo mislili, da bo,treba plačati prevoz čez morje. Sele zadnje dni smo zvedeli, da plača IRO . . To je bilo le tudi Gašperju preveč. Obrnil je “žlahti” hrbet in se odpeljal v Montano. Doktor Muželinski je tudi oni dan srečno prejadral morje in se z družino ustavil v Bostonu. Njegovi papirji so kazali, da ima sponzorja na neki sil za sprejem' begunske družine in dal zapisati, da ima v svoji hiši dosti prostora za vse, ki jih je povabil sem. Prošnja je šla naprej,‘ipo petih mesecih je dobil poročilo, da je ona begunska družina na poti-. Stcpil je k eni stranki, ki stanuje v njegovi hiši, pa ji je rekel: Moji begunci so n* potu, zdaj ipa le glejte, da si v enem tednu dobite drugo stanovanje. Ona stranka pa pokonci! Kaj, nas boste ven vrgli radi beguncev? Mi pa vemo, kako govori begunska postava. Noben Amerika-nee ne sme radi (beguncev izgubiti stanovanja! Šli so na oblast, ki je odločila, da mora Mr. Kramar odpovedati sponzorstvo. V tistem je dospela begunška družina v Boston in zvedela, da nima več sponzorja. To bi še ne bilo tako hudo, saj se je NCWC takoj potrudila, da jfc v enem dnevu našla novega sponzorja. Hudo je pa začelci biti, ko se je begunska družina uprla, jokala, tarnala in se rotila, da ne gre nikamor drugam kot v prvemu sponzorju, da je Amerika nepoštena dežela, ki besede ne drži, in polno takega. Tudi ta begunska štorija še ni doživela konca. •v * * * Begunski oče z veliko družino in deloma že odraslimi otroci je dobil cd rojaka pismo, da bi ga rad sprejel, toda za vse ne bo imel dovolj prostora. Dobro, si je mislil begunski oče, saj se lahko nekoliko porazdelimo. In je našel enemu sinu in dvema hčerama sponzorje drugje, vendar tudi v Ameriki. Preden so bili vsi tukaj, se je pa sponzorjev oženjeni sin izselil iz hiše in zdaj je dovolj prostora na vse begunsko družino. In res so se odločili, d* pojdejo vsi Skupaj, k sponzorju, ki so ga najprej izbrali. Odrasli sin je pa dal pisati onemu drugemu sponzorju in ga je lepo prosil, naj mu odpusti, TRPETI in na tihem urediti! Aiko se to res ne da, ne zakričati takoj na tak niačin, da morda tujci prej slišijo kot mi sami. 'Potožite LIGI, potožite slovens kemu “desku” pri NCWC. In potem si dajte tudi kaj povedati. Na prvi mah morda ne bo mogoče pomagati. Včasih je treba nekaj časa, da se zadeva reši. LIGA in “Slovenian Desk” pri NCWC tudi nista brez težav in bridkosti. Toda zavedata se, da sta zato tu, da pomagata, če moreta in kakor moreta. Še besedo tistim, ki so nestrpni. Ngiv transport je naznanjeni v časopisju. Brž ploha pisem na naslov LIGE ali NCWC. Begunec: Zakaj pa jaz še nisem na vrsti, storite kaj zame, pa hitro! Sponzor: Zakaj pa naš še ni na potu, storite vendar kaj zanj, kdaj smo že poslali papirje zanj! — Jaz sem te dni takim pisal: Verjemite, če bi bilo od mene odvisno,-bi bili že davno vsi begunci tu, vsaj vsi slovenski. Toda vse, kar more LIGIA in kar mere slovenski oddelek pri NCWC, je to, da denemo papirje v red in posredujemo, če se kje kaj zatakne. Ako pa takih toapletkov ni, moramo prepuščati besedo in odločitev drugim. In to so taki, ki imajo oblast, kakoršna nam ni dana. POTRPLJENJE! Vsega tega ne pišem z namenom, da bi koga strašil ali celo odbijal. Nasprotno! Rad be dopovedal vsem, da je skrb za begunce in nove Amerikance veliko delo, kj ga par ljudi nikakor ne zmore, pa naj imajo še tako dobro voljo. Nujno je treba, da nas je pri tem delu veliko, breepogojno je, da imamo za to delo močno organizacijo. Z drugo besedo: Nihče ne sme stati ob strani in misliti le nase in kvečem še ne svoje najbtlžje. Vsi za enega, eden za vse! ’am, neji. Obiskali smo tudi Perry Bay, kjer smo videli Indijance. Končno smo se vrnili zopet nazaj na naše mesto. Ko smo se vrnili v svoje taborišče, nisem šel jaz več na vodo. Ne vem, ali mi niso zaupali, da bi me poslali v bližino mokrote. Dali pa so mu ukaz, da bom sekal drva in vodo nosil. Drva sem vlačil nizdol h kolibi, po vodo sem moral pa v dolino in jo potem nosil v hrib. Napravil sem si program in se natančno po njem ravnal. Dopoldne sem nanesel vode. Potem sem se šel gret na sonce, ker se mi je zdelo, da preveč delam. O, ne, nikar ne mislite, da sem pri menjavi tega dela pozabil “enega” spraviti pod streho. Polodne sem šel pa po drva. Tudi pri tej izmenjavi del sem najmanj enega stisnil, ker sem se moral pripraviti za težko delo z drvmi. Ker so bili mrzli večeri, smo dosti drv porabili. Zvečer sem jaz karte igral z obema kuharicama, ribič je bil pa na vodi. Na okno smo mu luč PQstavili, da je videl kam domov. čarje Mrs. Kozlevčar kušnila, enkrat pa hčerka. Pa sem jima takoj nazaj, vrnil, da nisem nič dolžan ostal. Naš voznik Leo je pritisnil na gas in zadrveli smo zopet proti Niagarskim slapovom. Na mostu čez mejo so nas vprašali, če imamo kaj prepovedanega s seboj. Kaj bomo imeli, smo rekli in spustili so nas naprej. Na ameriški strani smo se še nekoliko okrepčali, potem pa nakrenili avto naravnost proti Clevelandu, kamor smo se srečno privozili. Ob tej priliki pošiljamo Kozlevčar jevim in Leskovčevim v Torontu in vsem drugim rojakom prav lepe pozdrave in kadar bomo šli spet na ribe, se bomo pa spet videli. Joe Menart in ostala družba. To it* bili p* Mii kuharici: Mrs. Agnes Laušin in Mrs. Theresa Menart, ki sta bili ne samo dobri kuharici, ampak tudi spretni na ribolovu. Piknik društva Slovenski dom št 6 SDZ Cleveland, O. — Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi v nedeljo, 3. julija svoj piknik na znani Kaliopovi farmi na Eddy Rd„ Wickliffe, O. Na pikniku bo mnogo vsakovrstne zabave, posebno za otroke bo prijetno presenečenje, zato je članstvu in vsem prijateljem, ki nas bodo obiskali, priporočati, naj zlasti otroke pripeljejo s seboj. Bo dobra godba in imenitna postrežba v vseh ozirih. Oni, ki nimajo svojega avtomobila, naj pokličejo tajnico Mrs. Vesel njen telefon jo: IV 0319, ali pa: IV 7554, nakar bo ona vse potrebno ukrenila, da se boste lahko peljali. Torej ne pozabite tega lepega piknika in pridite se pove: selit v našo družbo. Prijazno so vabljeni tudi gl. odborniki I in odbornice naše Zveze, j Pozdrav in na svidenje dne 3. julija na našem pikniku! 1 član društva. , V samotah pragozda S. Scoville 'ml. — Pavel Hole«!ek Okoli in okoli so stala manjša čevljev, drevesno skorjo — vse, JUNE 29, 1949 drevesa in tla so bila na debelo pokrita s suhimi iglami. Indi-. janec je začel lomiti spodnje veje dreves, dia si je napravil prostora v premeru kakih treh metrov in za moža visoko. Zunaj je sider še vedno deževalo^ ali pod gostim vejevjem sta bila precej na varnem in le redko ju je dosegla drobna kaplji-ca. Dve najmočnejši veji je Rok spretno upognil, da sta lahko češnji položila plaet suhih vej. Nato sta nalomila množino želenih, z mnogimi iglami pokritih vejic in z njimi prepletla suhe veje, da sta si naipravila gosto streho. Debelo deblo je tvorilo trdno steno. Nato sta nateknila ob straneh suhih vej v mehka tla in jih spletla v ograjo; eno stran sta pustila odprto. Zdaj sta imela zavetje; ni bilo sicer bogve kako trdno, vendar se jima v njem ni bilo terba bati ne mraza ne vla- ^Ko sta končala delo, jima je bilo toplo, kajti napela sta bila vse svoje sile. Nato sta nagrabila izpod sosednih dreves veliko množino rjavih jelovih igel in z njimi napolnila svojo uto do polovice. Veselo se reže je zlezel Indijanec v kup, da mu je gledala le še črnolasa glava iz njega; hip nato mu je sledil beli tovariš in se Iziakopal liki krt v teplo igličeivje. Visoko nad njima je ječal veter svojo pesem v vejevju in dež pe bil ob vejice. Dečka pa sta ležala v varnem zavetju širokih vej v suhi in topli postelji- kar pač najdejo.1 Medtem se je popolnoma stemnilo, veter se je zaganjal preko pobočja in tulil kot divja zver, mrzel dež je bičal listje. “Pripoveduj md vendar še kaj, Rok” reče Vilče, “kajti zebe me in preveč sem lačen, da bi mogel zaspati. Ne govori mi pa o dobrih jedeh in o podobnih svareh. Noccj bj rad poslušal o ljudeh, ki so od lakote poginili in zmrznili. Mislim, da bi me to » nekaj časa potolažilo.” Rok je pomislil “Indijanski otroci vedno zmrzujejo, vedno lačni pozimi,” je začel. “Mnogo jih umre. Nekoč, bil sem še dete, bil zelo lačen in V.,J€, JC, „„ ____________________ —. sprejmite naše najiskrenejše če- pjm na zemjjj, z&to pa naj bo sopihal z dunajskega kolodvo-stitke k častitljivemu 80. letu. - ' “ - " ’' —•*— _______ Naj vas Bog blagoslavlja še na- Zrezala ribo in mi prej in naj vas ohrani še mnogo let v naši sredi, zdravo in zadovoljno. zelenem žametu. Ob devetih zvečer je vlak od- ra proti Ljubljani in midva sva se vozila, se raKume, zelo u-dobno. Tudi sprevodnik, ki je prišel v kupej, ni spraševal ne kod ne 'kam; pogledal in pre- sva midva Slovenca. Vlak je vozil mimo Celja, potem naprej preko Zidanega mostu m vse do Laz »e nisva, izdala, da sva Slovenca. V Lazah pa vprašam sprevodnika v slovenskem jeziku; kakšen je položaj v Jugoslaviji? Spre-.....................dišal, da MALI OGLASI pokličite IV (129) Hiša za 1 družino Blizu E. 185. ceste in Lake v«* Bi«!« j.ue«7ivTr.„o»i shore Blvd., na 18830 Pasnow mojster in v slovenskem jeziku Ave, je naprodaj velika hiša pravi; Vaše potne liste prosim. . - —«. ----------.« 1 družino 6 sob, furnez na plin, i ui uiinu u DVUi Alai irc* Mia Brž mu izročiva vsak svojo fireplace, garaža, barbecue zi- dan zunaj, lot je 50x175, krasno »planiran. Približno 18 let sta-Pokličite Euclid Shore IV 6076 ali IV 6077. (June 29, Jul. 1.) 2 hiši na 1 lotu „______________ Naprodaj sta 2 hiši na 1 lotu je stopilo v sosednji kupej par in sicer 1006 ter 1008 E. 63. St. Za ceno in druge podrobnosti pokličite UTah 1-2794. -(129) voda* je Ml, ko ; Christiana Lodge and Cottages Edwardsburg, Mich. The Lodge has 30 rooms, with connecting shower end toUet. Then are 11 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American.Europe an cooking. All sports: golf, dancing, tennla and shulfleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located In Christiana Lake to a grove of large tree*. 100 acres at private playground on VS 111 nič več zeblo. “Kaj pa s hrano?” vpraša Vilče. “Živeža povsod mnogo,” odvrne Rok. “Jagode, koreninice, drevesna skorja. ' Ko poneha dež, zakuriva, naloviva rib, jerebic; si jih izvrstno pripraviva.” “Cuj, Rok,” ga prekine Vilče, “ne govori mi o vseh teh dobrih rečeh! Saj sem itak že pošteno lačen. Zdi se mi že cela večnost, odkar sva zadnjič južinala.” “Lačen?" se roga Rok. “Kaj bi počel, ko bi ipozimi dva, tri, štiri dni ne imel čisto ničesar jesti?” “Ali se ti je že kdaj tako godilo?” vpraša Vilče, ki so ga te besede kar pretresle. “Da,” odgovori Rok, “prav pogosto. Včasih poginejo vsi kunci, tedaj nastopijo za volkove, lisice, risej podlasice in Indijance slabi časi. Indijanci se žive ob (posušenih ribah, in če teh zmanjka, jedo pse, usnje s severu?” “Ne,” odgovori kratko Rok. 'Zbolela nekega dne, ko nisem bil pri njej. Ko se vrnem, ni rodu nikjer, a mati sama, zapuščena — mrtva. Oče že davno prej umrl. Medved ga raztrgal. Zapustil sem rod in potoval in potoval dolgo časa proti vzhodu, da sem prišel v St. Pavel, kjer živi brat mojega očeta.” Usi Vitamin •? ■UUtoOMjw M MŠ Oa»* Rok se je zopet globoko zamislil in Vilče ga ni maral šel nadalje motiti z vprašanji. Tako je počasi minila ura za uro in pravilno dihanje Indij anče-vo je pričalo, da je zaspal. Bližala se je polnočna ura; noč je bila viharna in v gozdu je bila tema ko v rogu. Daši sta dečka ležala komaj čevelj drug od drugega, vendar Vilče ni mogel spoznati Rokovega obraza niti • razločevati debel bližnjih dreves. Hipoma je občutil, kaj meni sveto pismo, ko govori o strahoti velike teme. Zdaj se je prvikrat, odkar je bil živ, nahajal v položaju, da si mi mogel pomagati z lučjo; naj bi se bilo v tej temi, ki jo je skušal prodreti z bistrimi očmi, zgodilo karkoli, hi mu ne preostajalo drugega, kakor da čaka jutra-nje zore. Ni mu bilo prijetno pri srcu, ko se je spomnil, da se v temnih, viharnih nočeh plazijo neslišno po gozdu velike zveri ter preže na plen. Ne-htte ga že 2ačela strašiti misel, da ga lahko v prihodnjem trenutku zagrabijo in raztrgajo kremplji kakšnega nočnega topa rja, morda samega krvoločnega jaguarja, ki ga je gospod Dovgan kar tako mimogrede omenil. Hipoma se zgrozi, lasje se mu naježe in mraz ga izpreleti. (Dalje prihodnjič) ra.. Pred 20 leti — Leta 1929 je bilo trimo torno Fordovo letalo zadnjič omenjeno v prevozni hitrosti, foda danes pa vozijo letala redno vsak dan od obale do Angelesa do New Yorka v istem času v 11 urah, kot je Fordovo tnmotomo letalo potrebovalo za polet iz Clovis, N. M. do Los Angeles. sva bila v vojnem ujetništvu, mu odgovorim jaz. Ves iz sebe je potem sprevodnik stavil razna vprašanja, kako je v Rusiji itd. Vse je hotel zvedeti in je obžaloval, da nisva prej povedala, da sva Slovenca in da se vračava iz Rusije. Vlak je med tem privozil v Zalog, zadnjo postajo pred Ljubljano. Sprevodnik je hite] doli, potem pa spet prihitel nazaj, pa spraševal in nama odgovarjal na vprašanja kako je v Jugoslaviji; Vse dobro. Bila sva vesela nad tem kar sva zvedela. Veselje in radest pa je prekipevala v srcu, ko sva zagledala ljubljanski grad. Pred nama je bila naša bela Ljubljana . . . Pozdrav-ljena, draga domovina! Pozdravljena Ljubljana! Kako srečen pem, da te še enkrat vidim! Ob tem pogledu na Ljubljano, ko sva jo zrla pred seboj prvič po dolgih letih, sva se na platformi vagona odkrila in napravila znamenje sv. križa: Hvala Bogu za ta veliki dan, ko spet pred seboj zrem Ljubljano. Nekaj minut zatem se vlak ustavi in midva na perutih veselja vsa srečna stepiva iz vlaka. Vsa vesela in srečna sva stopila skozi kolodvorrite prostore ulice bele Ljubljane. Sla ■HHi . m V BLAG SPOMIN pete obletnice smrti našega nikoli pozabljenega in vedno od nas ljubečega nesrečnega brata in nečaka Corp. Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svobode in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v naj lepših letih. Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, • na ulice bele Ljubljane, sia g. poleti s potniki v Bombay, kamor bo priletelo v manj kot IS urah. rajnim Vincem, pa nisva dobila nič, ker imela sva avstrijski denar, dasi je bil jugoslovanski prav tak, samo, da je bil žigosan, najin pa ne. Sla sva na banko, da bi zmenjaia, je bila pa zaprta. Nato jo ubereva v stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer sva se zahvalila Bogu za srečno vrnitev. (Dalje prihodnjič) — Povprečen odrsstel človek porabi tri do štiri funte hrane na dan. Spočij se v zemlji tuji, nečak t« bratec dragi, saj krti mm sveti govori, da vid m o se nad zvezdami. Tvoji žalujoči; BRAT. SESTRA; Tvoja žalujoča teta: MRS. ROZI MALOVAšIC. Cleveland, O., 29. jun. 1949. Ul ŽENINI IN NEVESTE! ttS-'iSiS dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ava. W««*» n |Y«I iTTiTliiss-s* i »TTiTi ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY HRANILNA INSTITUCIJA 6235 St. Clair Ave. HE 5670 BARVANJK AVTOMOBILOV.’ 6805 ST. CLAIR AVENDE FRANK CVBLBAR, lastnik. icaiPv^iiiwoi Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem. dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša draga soproga, mati in sestra Koso Dellft ROJENA SMOLIČ ki je umrla dne 29. aprila 1949. Pokojna je bila rojena dne 24. avgusta 1910 v Clevelandu, Ohio. Pogreb se je vršil dne 3. maja 194& iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi na pokopališče Kalvarijo. Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Edward Di-ckard, ki je opravil vse pogrebne molitve v pogrebnem zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi. Za vse to naš iskreni Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter jo ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše. Dalje naša iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno ter mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba. Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico kropit ter molit za mir in pokoj njene duše, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba ter jo spremili na pokopališče, vse do njenega groba. Se prav posebej pa se zahvalimo Mrs. Jennie Slak, ki je ob krsti pokojne molila .sv. rožni venec. Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso postrežbo, ki so nam jo dali. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na en ali drug način pomagali ob smrti in pogrebu naše ljubljene sestre. Ti pa, predraga sestra, počivaj v miru v zemlji ameriški, v zemlji Tvojb rojstne domovine; naj Ti bo lahka gruda; duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. In Bog daj, da se spet enkrat snidemo onkraj groba v srečni večnosti. Žalujoči ostali; HOWARD DELLFT, soprog GAYLE, hči CECILIJA ŽNIDARŠIČ, MARY CERCEK, ALOJZIJA PENGAL, VERA ŽAGAR, JOSEPHINE PERME, sestre JOHN in LOUIS, brata Cleveland, Ohio, 29. junija 1949. e imenuje to zdravilo, ki je hitro učinkovito. Vsak, ki trpi na orne-njeni bolezni bi moral poskusiti to 'zdravilo in ne bo več trpel na bolečinah v členkih in revmatizmu. Naročite takoj — cena je $3.00 in 9c davek Pošiljamo po C.Q.D. ali priložite svoj ček ali poštni “Money Order” M. C. D. CORPORATION 1243 WEST 3rd ST., DEPT. H CLEVELAND 13, OHIO Če vam zdravila ne pomagajo, vrnemo denar. THE MORE TENDER MORE DELICIOUS MACARONI FOR QUICK, APPETIZING SALADS OR HOT DISHES Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI za nagla, okusna jedila ali solate OBLAK MOVER Naša specielnoet je prevažati, klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. *1. SL HE27M