Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 208. Izven Ljubljane 8 vin. V LfUDljODi, V MM, II. SeM 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej . . K 28'— sa en meseo „ . . „ 2'20 sa Hemčljo oeloletno . ,, 29--za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre] . . K 24-— za en meso* „ . . „ 2 —
V	opravi prejema, mesečno „ 1*70
sš Sobotn. izdaja: = za celo lete ..... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ ■a večkrat primeren popnst.
Miti oznanila, zahvais. osmrtnice iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano: ■ " -» enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Voni red.
U3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.SU, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teletona št. 188.
i
Današnja številka obsega 8 strani. **C
Položaj v Bolgariji.
Razgovor z bulgarskim narodnim poslancem G. T. Pejevom.
Včeraj je obiskal naše uredništvo gospod Georgij T. P e j e v, poslanec bulgarskega narodnega sobranja, tajnik »Narodne stranke«, kateri stoji na čelu bivši ministrski predsednik Gešov, predsednik Zveze obrtnih zadrug in član trgovske zbornicc v Sofiji ter znamenit publicist. G. T. Pejev je odlična osebnost v javnem življenju Bulgarske, se je že pred časom mudil na Slovenskem in se za razmere našega naroda, katere je že v neki knjižici opisal, zelo zanima. G. T. Pejev je sploh velik zagovornik ideje slovanske vzajemnosti. Med g. Pejevom in našim zastopnikom se je razvil sledeči razgovor:
»Ali je kaj upanja, da se bodo po bukareškem miru razmere na Balkanu ustalile?«
»Vam je znano, da je bila Bulgarija, koje sile so bile vsled težavne in velikanske žrtve zahtevajoče vojske s Turčijo izčrpane, napadena od štirih front, — akoprav ne v vojaškem zmislu premagana — prisiljena podpisati bukareški mir. Na to je bistveno vplivalo dejstvo, da sta Rusija in Avstrija na usta rumunskega ministrskega predsednika Majoresca izjavili, da si pridržujeta pravo revizije bukareškega miru, in sicer Rusija glede Kavule, Avstrija pa na širši bazi. Bulgarska je to smatrala za garancijo, kakor je bila pred vojsko verovala, da se bo izvedel dogovor med njo in Srbijo ter Grčijo in da se bodo izvedli sklepi londonske reunije in peterburške konference. Na, žalost so se vse te nade izjalovile in Bulgarija je prišla vsled tega v položaj, ki stoji osamljen v zgodovini. Dobila ni Makedonije, za katero je toliko žrtev doprinesla, izgubila rodovitno Dobrudžo, ki je žitnica Bulgarije, obdržala nerodovitni planinski svet v perimskem gorovju; kaj pa bo s Trakijo, se še nič ne ve. Tak rezultat gotovo ni pogoj za splošno konsolidacijo razmer na Balkanu.«
»Ali ni Bulgarija na tem razvoju stvari sama nič kriva?«
»Bulgarija si je v svesti, tla ni z ničemer zaslužila te usode. Kljub dogodkom leta 1885. je. Bulgarija z navdušenjem sklenila zvezo s Srbijo. Ko je ministrski predsednik Gešov, šef
»Narodne stranke«, v rujnu lanskega leta v sobranju izjavil, da je sklenjena zveza z balkanskimi državami, so vse stranko ravno zvezo s Srbijo najbolj radostno sprejele in jo odobravale cclo one stranke, ki so se doslej večalimanj proti temu vprašanju rezervirano vedle (Radoslavov, Malinov, Genadiev, Ton-čev). Toda Srbija je še pred koncem prve vojsko in podpisom londonskih preliminarijev sklenila tajno zvezo z Grčijo proti Bulgariji, da si zasigura ono Makedonijo, katere večji del je bila Bulgariji v pogodbi priznala in glasom katere je imelo brezsporno pripasti Bulgariji Bitolj, Prilep, Veleš, Ohrid, Krivapalanka in Kratovo. Za pretvezo, da izzove z Bulgarijo spor, je Srbija zahtevala revizijo pogodbe, češ, da je v vojski doprinesla več žrtev, nego je bila obvezana. To pa ne odgovarja dejstvom. Bulgarija je, kar je neutajljiva resnica, prišla generalu Stepanoviču pri Kumanovu do Sultantepeja na pomoč z eno (7. rilsko) divizijo, kjer sem bil jaz vojni poročevalec; Srbi so pa zato poslali eno divizijo pred Odrin (timoško). Ta medsebojna pomoč je odgovarjala pogodbi. Srbija končno ni hotela sprejeti pogodbeno natančno določene ruske arbitraže, kakor jo je Bulgarija zahtevala. Iz tega je jasno, da je Srbija pogodbo prekršila, dočim je. Bulgarija bila svojim pogodbenim dolžnostim vseskozi zvesta.«
»Kaj pa pri Zletovski reki?«
»Ko je prišlo do incidenta pri Zletovski reki, je dala bulgarska vlada takoj nalog, da se praske precej ustavijo in se potom intervencije Rusije v Belgradu in Atenah prizadevala, da tudi Srbija in Grčija boje ustavita, kar pa te dve nista hoteli, računajoč s tem, da izmučeno Bulgarsko premagata.«
»Govorilo se je od srbske strani, da je Bulgarija z neko državo sklenila zvezo proti Srbiji in to še pred ali vsaj za časa prve vojske proti Turčiji.«
»To ni istina. Bulgarija ni razun dogovora s Srbijo in Grčijo imela nobene pogodbe in nobene zveze, niti dogovora ali kaj temu podobnega z nobeno drugo državo in ga tudi zdaj z nikomur nima.«
»Ali je mogoče, da bi si Bulgarija in Srbija kdaj zopet v slovanskem interesu spravili?«
»Kar se tiče slovanskega interesa, je bilo ravno bulgarski javnosti najbolj na njem. To dokazuje baš politični razvoj, ki je dovedel do zveze s Srbijo. Na temelju grško-srbskega dogovora pa so
se ravno interesi slovanstva žrtvovali. Na škodo Bulgarije sta se okrepili Grška in Turčija ter Rumunija in se jc uničilo epohalno delo bratske slovanske zvezo na Balkanu. Tega nc moreta biti vesela no bulgarski ne srbski narod. Ogorčenje vsled tega v Bulgariji je tako veliko, da tudi Narodna stranka rne sme niti misliti na to, da bi se spravilo zopet, na dan vprašanje obnovitve zveze s Srbijo. Jaz za svojo osebo kot pristaš slovansko vzajemnosti bi živo želel, da se najele modus vivendi med obema bratskima narodoma, a bi stavil za pogoj revizijo bukareškega miru, to je pravično razdelitev Makedonije, tako da dobi Bulgarija svoj legitimni narodni del.«
»Ali bi vam v danem slučaju no bilo več na — recimo — Carigradu?«
»Mi Makedonije no moremo pozabiti! Carigrada niti ne maramo, Tra-kija pa ne pomeni za nas tega, kar Makedonija. Glede Carigrada pa morate tudi pomislili, da tvori slejkoprej predmet aspiracijam neke druge države.«
»Kakšni politični načrti so vam pred očmi za bodočnost in mislite li res na revanšo?«
»Vprašanje revanšo ni aktualno. Kaj pa bodočnost vso krije v sebi, to se ne da predvideti, ker Balkan je še vedno vulkan, katerega more upaliti iskra tudi izven Bulgarije. Glede zunanje politične smeri se Bulgarija nahaja v težavnem položaju. Gravitacija napram Rusiji obstoja še danes, zlasti v narodu. Toda zadnja vojska jc Bulgarijo dovedla v dilemo med interesi slovanske vzajemnosti in specifično živ-ljenskimi interesi Bulgarije. Vprašanje, kateri grupaciji velesil se priključiti, je postalo zato pereče. Dokler se pa ne odločijo Rumunija, Srbija in Grčija, na katero stran pristopijo, tako dolgo tudi Bulgarija ne more zavzeti stališča, ki je ji diktira njena nacionalna eksistenca. (Kar se tiče Rumunije, tudi ona ko-leba med trozvezo in tripelentento, zdi se pa, da se bo pridružila slednji, ker aspirira imperialistično izvan mej svoje države, kakor jo po dobrih informacijah znano.)«
»Kakšen jo notranji položaj v Bulgariji?«
»Popolnoma normalen. Mir in do-stojanstvenost, s katerim jo bulgarski narod sprejel težke udarce, je občudovanja vreden. Vse stranke so složne v tem, da se jc treba izogniti vsakršnim političnim zmedam, ker je nujno potreba, da vsi vzajemno delajo za notranje
ojačenje Bulgarije na kulturnem, go> spodarskem in vojaškem polju. Zlasti so popolnoma brez podlage vesti, ki prihajajo preko Rumunije, da se armada punta. Pomislite le, kako hrabro in požrtvovalno so so bili n. pr. bulgarski vojaki iz Dobrudže, dasi so vedeli, da, ko pridejo domov, najdejo svojo rodino grudo zasedeno od Rumunije. Taka armada ni v stanu revoltirati. Naš narod ima drugače priliko izreči svojo besedo.«
»Ali je kaj na različnih vesteh glede dinastije?«
»Proti caru in dinastiji ni absolutno nobenega gibanja. Bulgarski narod je v preteklosti preveč pretrpel na takih krizah (Battcmberga!), da bi se hotel zdaj obremeniti s takim vprašanjem. Po konstituciji odločujeta dva faktorja: car in parlament, stranke so pa dolžne, da »ta bazi konstitucije delajo za politično osveščenje naroda.«
»Kaj pa gospodarsko stanje Bulgarije?«
»Razume se, da jo vojska povzročila mnoge tožkoče tudi v tem oziru; trgovci, obrtniki in podjetniki so morali opustiti svoj posel, država je re-kvirirala skoraj vso živino, a to se bo vse poplačalo. Kakor je upravičeno upati, se normalne razmere kmalu upo-stavijo. Bulgarska vlada "dela na to, da se naš Irgovski kredit v inozemstvu konsolidira kakor je bil preje. Zlasti sc prizadevata finančno ministrstvo in Nar. banka, da so to čimprojo uredi. Ekonomska, okrepitev, to jo zdaj naša prva potreba. Tako so bo naš narod zopet preporodil, kajti mi smo trdno uver-jeni. cla bo zopet pokazal vso svojo veliko narodno in državotvorno silo.«
»Slovencev" dopisnik Ivan Bonev resen. P. Hrisiov v Piovflivu.
(Izvirno.)
P 1 o v d i v , 10. sept.
»Slovenčev« dopisnik Ivan Bonev iz Ak-Bunarja pri Odrinu je rešen. Skozi Jam bol jc pribežal v zavod asumpcioni-stov v Plovdivu. O misijonarju Kosti Gen Če vu ni nobenega sledu; mogoče je da njegova župnija Kajadžik ni bila opustošena. V zavodu asumpcionistov jo nastanjenih 150 katoliških beguncev. P. Ilristov je prišel v Plovdiv, da zbere razkropljene katoličane in jih organizira po župnijah.
LISTEK.
Upornik).
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
Završalo je kakor v ulnjaku. a iz množice so se odzvali glasovi: »On ni več naš!« »Omamil ga jc urad!« »Poklone dela v ruski cerkvi!/ »Glas Malinovega je zavladal nad množico in rekel je:
»Na župana se moramo obrniti... tako je postava . . . toda ker je naš sovražnik hudoben in zvijačen, ne bodimo tudi mi odkritega srca v našem govoru. Izmislil sem si. da bi naredili prošnjo na občinski urad, naj nam postavi kažipot na poti proti Červonki, ker je tam lahko zgrešiti, in, ako dovolijo, potem poprosimo okrajnega glavarja za križ.«
»Velja! To je pametno! Tako bo najbolje!« hvalili so Malinovega. Sckirski je pa zaklical: »Načrt, je dober . . . toda če prideš k predstojništvu s prošnjo, tožbo ali s komurkoli, začne tak Herod takoj zmerjati, nazadnje pa pretepe in vrže vun. Hm, morda, bi mu pa vrgli nekaj denarja da mu zamašimo gobec?«
»Toda,« zaklical je Bal porogljivo, »tak pasji sin je vedno lakomen darov, to je znano, toda vem, da je prikaz1 od samega carja, da za križ ali katoliško cerkev ne smejo jemati darov, kajti sicer bi bilo pri nas kmalu vse polno kri-žev in cerkvic. Iskati moramo drugega načina.«
Ljudje so se silno začudili, da se Bal tako razume na postave, vsi so pa. tudi takoj priznali, da mora res biti tako, kajti kako da bi ne dali ljudje vladi zadnjega groša za križ ali katoliško cerkvico ali vsaj kapelico.
»Če se gre za, način, jaz imam nek načrt,« zaklical je Šelog glasno.
»Kakšnega? Govorite!«
Šelog je potegnil po lepih, svetlih brkah, pogledal veselo in rekel:
»Nas vedno tepejo in zasramujejo po uradih ... saj je znano . . . toda njihova postava prepoveduje tepsti nosečih žensk, celo zapreti jih ni dovoljeno, ker taki ženski je blizu nesreča ali celo smrt . . . Mislim torej, ko dobimo od občine dovoljenje, da smemo postaviti križ, bi izbrali v naši vasi nekaj nosečih žensk, ki naj gredo s prošnjo k okrajnemu glavarju. Mora jih poslušati. tepsti jih pa no sme.«
»Res je! Prav imaš! Svet jc dober in moder.«
1 Povelje.
»Toda ali se bodo našle take ženske in če pojdejo?« je zaklical nekdo.
Pri teh besedah se jo dvignila Še-logova Vikta, mlada in čedna ženska v šestem mesecu in izpregovorila glasno:
»Pojdem jaz prva, če treba se vlečem na kolenih za našo sveto vero.«
»Jaz tudi! . . . Jaz tudi! ... zaklicale so nekatere, druge so pa žalostno vzdihnile, da ne morejo iti prosit za križ, ker niso v takem stanju.
»Toda moramo hiteti,« izpregovoril je Malinov, »kajti ko so vrne pravoslavni pop iz Holma, nam bo takoj delal težave. Kadar pa prinesejo ženske dovoljenje od glavarja, ne čakajmo na gu-bernatorjevo dovoljenje, ampak postavimo takoj križ.«
»Seveda, takoj na delo!« so zaklicali ra dovol j no.
»Od župana,« rekel je Sekirski, »bom jaz dobil dovoljenje za kažipot, ker sva v botriji. ženske naj gredo pa jutri k okrajnemu glavarju.«
»Dobro, dobro!«
Malinov je snel klobuk in hotel ravno začeti molitev, kar se jo naglo od kraja gozda razleglo kukanje.
Vsi so sc zmedli in boječe pogledali okrog.
Malinov je trenutek poslušal, potem pa rekel z mirnim glasom:
»Priredili so lov na aias in radi bi
nas obdali, toda gozd je prost ... hm ... razpršite se, eni proti Nametom, drugi proti Červonki in tiho v grmovju . . „ jaz ostanem tu s Stankom in Marcel-kom, dokler ne zakličem: S pota! Potom pojdite ob mejah proti vasi.«
Poslušali so ga brez mrmranja, kajti vedeli so, da je prebrisan in iznajdljiv človek, ki dela vse po potrebi in okoliščinah.
Pritekli so dečki, ki so stali na straži in sporočili, da gredo proti gozdu djak, stražniki, dva objezdnika in vaška policija.
»Pojdite k svojim, a tiho,« jim je zapovedal Malinov; Stanku pa: »Teci, kar imaš sapo, po Franka, ki stoji na preži pri močvirju in pri teci ž njim naglo!«
Ko je Stanko zginil za grmovjem, se je obrnil k Šclogu in Marcelku:
»Zapojmo na vse grlo: Kdor sc pod tvoje varstvo, obenem lomite in zbirajte suhljad.«
Razumeli so takoj zvijačo Malinovega, da hoče pritegniti vso preganje-valee k sobi, in niso varčevali z gia-som.
In po gozdu se je razlegla pobožna pesem, odmev je pa še povečal glasove.
Djak, ki je prvi izsledil zboi-ovanjc iu poklical stražnike, mimoidoče ob-jezdnike in policijo, je, ko je zaslišal na kraju gozda pesem, dal maotepje,
Razglas kralja Petra na prebivalstvo v novih krajih.
(Brzojav našega dopisnika.)
Belgrad, 11. septembra 1913.
Kralj je na prebivalstvo v novih krajih izdal naslednji razglas:
Mojemu dragemu narodu osvobojenih in prispojenih pokrajin!
Z mojim današnjim proglasom so vaše pokrajine na podlagi sklenjenih mednarodnih sporazumov priklopljene kraljevini Srbiji. Po zaslugi in junaštvu moje hrabre vojske smo sedaj zopet zedinjeni v bratskem kolu, kakor so bili tudi naši pradedi preje, nego nas je ločila zgodovinska usoda. Sedaj nas nobena sila več ne more raz-družiti, niti vas iz srbske vkupnosti iztrgati. Dokler sc potom zakona ne odloči vaša uprava, vse vaše pravice in dolžnosti, dotlej se boste zvesto pokoravali odredbam, katere jaz predpišem in odredbam, katere bodo na tej podlagi izdajale moja vlada in vse druge državne oblasti. Vsa moja skrb bo, kakor sem rekel v svojem proglasu, obrnjena na to, da bodete vi vsi, brez razlike vere in rodu, v vsakem oziru zadovoljni, prosvečeni in zaŠčičeni s pravico in varnostjo, katere vam bo za-jamčila vlada svobodne Srbije. Vsi bodete enaki pred zakonom in pred oblastmi. Vsakogar vera, imetje in osebnost se bodo spoštovali kakor svetinje. Moja vlada bo brez prestanka delala na prosvetnem, gospodarskem in vsakem drugem polju našega napredka. Pa tudi vi morate iz vseh sil prijeti za delo in vreči od sebe dosedanje zablode, razdore in neslogo, da tako složno v bratskem objemu izbrišemo z lica vaših lepih domačih krajev vse sledi dolgega suženjstva. Tako vam bo zacvetela sreča in tako boste v kratkem času dohiteli svoje brate v starih mejah Srbije in se z njimi v vsem zenačili, in potem boste mogli vsi skupaj dohiteti tudi ostale prosvečene evropske narode. Na tem potu vas bodo vedno spremljale najtoplejše želje srbskega kralja. Jaz prosim vsemogočnega Stvarnika, naj vas ravnotako spremlja tudi njegov blagoslov.
Živeli vsi moji zvesti sinovi in podaniki !
Peter.
Balkanski dogodki.
NOVA ZAHTEVA PORTE.
Carigrad, 10. septembra. Porta izdeluje noto velesilam, ki zahteva, da se priznajo Turčiji v zapadni Traciji gotove pravice glede na zaščito ondotne-ga mohamedanskega prebivalstva.
RUMUNSKA DEMOBILIZACIJA.
Bukarešt, 10. septembra. V nedeljo izide kraljevski dekret, s katerim se postavi rumunska armada po dovršeni demobilizaciji v mirovno stanje.
GRŠKA IN FRANCIJA.
Atene, 10. septembra. »Agence d' Athene« poroča: Časopisje in javno mnenje je vznevoljeno radi komentarjev, ki jih vzbuja odgovor grškega kralja Konstantina na nagovor nemškega cesarja Viljema. Naglaša, da Grki nikdar nc pozabijo velikih zaslug, dobrohotnosti in pomoči, ki jo je Francija vedno (irski izkazovala kakor tudi ne generala Eydouxa in francoske vojaške misije. Časopisje izjavlja, da se
naj se preganjevalci vedno bolj bližajo polkrogu in mol si roke radosti, ter zašepetal podčastniku, ki je stal poleg njega:
»Imamo puntarje!«
Pesem ni prenehala, ampak še naraščala, kajti med tem sta prišla še Stanko in Franek, in predstavitelji vlade so se približali v skoraj sklenjenem polkrogu ljudem, ki so nabirali suh-Ijad.
Prvi je stopil podčastnik kot najvišji po službi k Malinovemu iu zakli-cai strogo:
»Kaj delaš?«
»Ali ne vidite, da nabiram gorivo?«
>>Zakaj se pa dereš kot pes!«
»Da mi je bolj veselo pri delu.«
»Približal se jo djak in drugi in gledali razočarani na kmete, na napre-ženi voz, a djak je rekel nezaupljivo:
»Malinov. kako pa da si šel na večer po gorivo?«
»Škoda mi je delavnega dne, pa sem vzel še štiri na pomoč, da naložimo hitreje.
Objezdniki in stražniki so pogledali na djaka zi» učljivo in rekli:
»Tepec, pokvaril nam je čas!«
»In bilo je tako veselo,« je vzdihnil drugi.
.Malinov je mirno obrnil konja proti enemu izmed stražnikov, a dasiravno je bil še jako daleč, zakričal ie na ves glas:
»S pota! S pota;«
fDalie.)
kraljev govor ne sme tako tolmačiti kakor ga v Franciji tolmačijo. Kralj jc govoril zgolj o hrabrosti grške armade in glavnega stana, katerega Člani so se v Nemčiji izobrazili. Javijo mnenje živahno želi, da se razbline ne-sporazumljonje, ker kraljev govoi? hi bil proti Franciji naperjen.
TAKE JONESCU O AVSTRIJSKO-RU-MUNSKIH ODNOŠAJIH IN BODOČNOSTI BULGARIJE.
Dunaj, 9. septembra. Ob svojem po-vratku iz Pariza je rumunski notranji minister Take Jonescu sprejel poročevalca »N. Fj\ Presse« in so o političnem položaju na Balkanu izjavil v glavnem naslednje: Mnenje, da se jc razmerje med avstro - ogrsko monarhijo in Ru-munijo po zadnjih dogodkih ohladilo, je napačno. Mi smo delali svojo politiko in ščitili svoje koristi. Avstro-Ogrska si je pri tem prizadevala med Rumuni-jo in Bulgarijo upostaviti prijateljsko razmerje in jaz le konštatiram, da se je to prizadevanje grofa Berchtolda izjalovilo samo vsled kratkovidnosti takratno bulgarske vlade. Sedaj, ko je, kakor upamo, na Balkanu za dolgo Časa zagotovljen mir, je minulost pozabljena. En oblak sicer slejkoprej ostane med Avstro - Ogrsko in Rumunijd, in to je položaj naših soplemenjakov na Sedmograškem, toda to se ne tiče ofi-cielnih zunanjepolitičnih odnošajev med monarhijo in nami. — Kar se tiče težkoč, ki so nastale ob revizijskem vprašanju bukareške mirovne pogodbe, so z vprašanjem samim bile pokopane tucli težkoče. Avstro - Ogrska in mi imamo toliko Skupnih interesov, da ne uvidim, čemu bi staro prijateljsko razmerje ne moglo trajati še naprej. — Z Bulgarijo bodo naši odnošaji lahko vedno dobri, ako ne bo kazala težnje po revanši. Sicer pa zelo dvomim, da bi mogla ta dežela kaj kmalu misliti na rcvanšo proti Srbiji in Grčiji. 1 Izmed vseh držav, ki so bile po zadnjih dogodkih na Balkanu prizadete, je Bulgarija najbolj potrebna miru. Seveda kar nič ne dvomim, da si bo ta dežela zopet opomogla in se okrepila. Saj dežela, ki je s toliko mirnostjo in sa-mozatajevanjem prenesla razočaranje v svojih najlepših sanjah, ki jih je sanjala glede Macedonije, ki je tako hitro obračunala s prošlostjo in se zrtova oklenila mirnega dela — taka dežela za bodočnost ni izgubljena! Z revanšo pa bo seveda morala počakati in se sploh zavedati, da ho imela vselej proti sebi oba sedanja zaveznika: Grčijo in Srbijo. Pa tudi mi imamo svoj interes na tem, da ostanejo stvari na Balkanu v listem redu, kakor ga je ustvaril bu-kareški mir. S tem pa seveda ni še rečeno, da se je ustanovila nova balkanska zveza brez ali proti Bulgariji. Vseka ko se bosta Srbija in Grčija proti i Bulgariji vedeli zavarovati. — Odrin-sko vprašanje je načelno itak že reŠe-I no; Odrin in Tracija sta za Bulgarijo j izgubljena. Bulgarsko - turška pogajanja bi. se znala sicer po stari orientalski navadi dolgo vleči, ko bi ne bilo finančnega vprašanja. Tako Turčija kakor Bulgarija se nahajata v hudih finančnih stiskah in nujno potrebujeta posojila, ki ga pa, kakor dobro vosta, ne bosta dobili, dokler se ne pobotati. Zato bosta hiteli k miru. Sicer vem, da bi bili v Avstriji pripravljeni posoditi Bulgariji neko gotovo vsoto, toda to bi zadostovalo komaj za najnujnejše potrebe in bi bila glede glavnega posojila slejkoprej navezana na Pariz, ki bo seveda raje zadovoljil grške in srbske denarne potrebe. Ne rečem preveč, ako pravim, da Bulgarija takoj in nujno potrebuje 600 do 800 milijonov. — Kar se tiče Grčije v bodočnosti lahko odgovorim z besedami ministrskega predsednika Venizelosa, ki mi je svoj čas v Bukareštu rekel: »Mi bomo delali grško politiko« ln ravno to lahko zagotovim glede naše bodoče politike: delali bomo rumunsko politiko, kar pa seveda ne bo oviralo, da naši odnošaji do avstro - ogrske monarhije ostanejo prijateljski.
RAZGOVOR RUMUNSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA Z BERCHTOL-DOM.
Dunaj, 10. septembra. Rumunski notranji minister Take-Joncscu sc je včeraj popoldne eno uro razgovarjal z zunanjim ministrom grofom Berchtol-dom.
UGRON — POSLANIK v BUKAREŠTI.
Dunaj, 10. septembra. Trdi se, da bo dosedanji avstro-ogrski poslanik v Bolgradu, Ugron. imo»>ovan za poslanika v Bukarešti.
OSTRA SODBA O GROFU BERCH-TOLDU S KRščANSKO-SOCIALNE STRANI.
V Ebreichsdorfu se je minolo soboto vršilo okrajno zborovanje kmečkih volilcev, na katerem je med drugimi govoril
krščansko-socialni zbornični podpredsednik J u c k e 1. Bavil se je tudi z balkanskimi dogodki in ostro kritiziral politiko grofa Berchtolda, ki ni dosegla niti najmanjšega uspeha, pač pa odbila od monarhije vse doslej prijateljske balkanske države, vrhutega pa še skalila razmerje do Nemčije in ustvarila v Albaniji vir za bodoče spore z Italijo. Ako dunajsko časopisje kljub temu sedaj silno hvalisa diplo-matične sposobnosti grofa Berchtolda, treba le vprašati: »Koliko je to grofa Berchtolda stalo?« Zanimivo je, da je
Deutsches Volksblatt« ravno gornji hudi pasus izpustil.
STAPINSKI IN CANADIAN PACIFIC.
Krakov, 10, septembra. »Glas Narodu« piše: »Minister vit. Dlugosz je skušal ob priliki obiska pri namestniku Korytov-skem objaviti neke pritožbe proti deželnim organom v imenu gosp. Stapinskega. Nato je vzel namestnik iz svoje pisalne mize sveženj spisov, ki je bil konfisciran v lvovski pisarni Kanadske družbe. Vsebina teh spisov kompromitira rusinskega poslanca Petrijčkega in tudi poslanca Stapinskega kot agenta Kanadske družbe. Ko je minister Dlugosz pogledal v akte, je opustil vsak zagovor Stapinskega.« »Glas Narodu« trdi nadalje, da bo več uglednih poslancev izstopilo iz poljske ljudske str&nkc.
NAŠI BODOČI DREADNOUGHTI.
Dunaj, 10. septembra. Zeit< poroča, da bodo oborožili naše bodoče dread-nougthe s 35'6 cm topovi, ker so tudi druge pomorske velesile pomnožile kaliber glavnega orožja: ladjinih topov. Nove topove izdela, kakor je to tudi dozdaj bilo običajno Skodova akcijska družba v Plznu. Poizkusne topove že preizkušajo. Tehtal bo novi top, ki bo dolg 45 kalibrov (skoraj 16 metrov), 70.000 kg; topovi dreadnough-tov Tegetthoffovega tipa (30'5 cm kaliber) tehtajo 9000 kg manj. Novi dreadnoughti dobe po 10 takih topov, ki bodo v petih dvojnatih stolpih sredi ladje tako nameščeni, da bodo vsi topovi lahko istočasno v eno stran streljali. Nastavljenje topov bo torej drugačno kakor na dosedanjih štirih dreadnoughtih, ker so nastanjeni topovi v tripelstolpih, ki so se sicer dobro obnesli, a jih le ni nobena večja morska sila uvedla. Tripelstolpe so zgolj mornarice druge vrste (Italija in Rusija) uvedle, a Italija se je že vrnila k dvakratnim stolpom. Tripel-stolp je sicer veliko lažji, dasi ima ravno toliko topov, a se zaradi njegove obsežnosti tudi lažje strelja nanj kakor na dvoj-nati stolp, in če tripelstolp ni več sposoben za boj, to splošen artiljerijski odpor bolj oslabi, kakor pa če sovražnik uniči en dvakraten stolp. Nadalje nameravajo oja-čiti pri naših novih dreadnoughtih tudi krov z ozirom na možnost, da bi se ladja obstreljevala iz zrakoplovov in opremijo nove dreadnoughte tudi s topovi proti zrakoplovom. Novi dreadnoughti bodo 25.000-tonske vsebine.
KONKORDAT SRBIJE Z VATIKANOM.
Belgrad, 10. septembra. (Avstrijski korespondenčni urad.) Komisija, ki se je že lani v naučnem ministrstvu ustanovila, da proučuje sklepanje konkordata med Srbijo in Vatikanom, je dokončala pripravljalna dela in se kmalu odpelje v Rim, da se prične z apostolsko stolico pogajati. Po izdelanem načrtu se ustanovi v Belgradu nadškofija, kateri bo podrejena srbska katoliška duhovščina. Nadškof bo izvoljen že koncem letošnjega leta.
VELIKE FRANCOSKE VAJE.
Castel Sarassin, 10. septembra. Letošnjih velikih francoskih vojaških vaj, ki se jutri prično, se udeleži 100.000 mož. Vadili bodo od 11. do 17. t. m.
KITAJSKA MOBILIZUJE.
London, 10, septembra. »News« objavlja iz Pekina brzojavko, po kateri kitajska osrednja vlada japonske zahteve odklanja. Vlada je istočasno sklenila, da mobilizira znaten del kitajske armade.
KOLERA V GALICIJI.
Dunaj, 10. septembra. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva razglaša, da se je v gališkem okraju Skolo dognala kolera.
KONFESIONALNA AFERA V BOSNI.
Sarajevo, 10. septembra. Začetkom letošnjega leta je izginila iz hiše svojih staršev 22 let stara srbska diurnistinja Georgija Pavlovič. Njeni materi je nadškof Stadler naznanil, da hoče njena hči postati katoličanka. Materi je Pavlovič pisala iz samostana, da je srečna, da je postala katoličanka, da hoče postati redovnica in da obiskuje učiteljišče. Ko je danes dopoldne šla Pavlovič iz samostana v šolo, jo je mati z več Srbi odvedla. Nadškof Stadler je zato pri deželnem načelniku protestiral, več srbskih poslancev je pa pri deželnem komisarju zahtevalo, najfse deklica zopet materi izroči. Ker je hči polnoletna, je morala Pavlovič sama izjaviti, kaj da hoče storiti. Danes popoldne jc Pavlovič izjavila, da sc hoče k svoji materi vrniti. Zadeva je Srbe zelo razburila
šE ENA NESREČA V ZRAKU.
Lipsko, 10. septembra. V lopo niso mogli takoj spraviti radi močnega vetra zrakoplov »L. Z. I.«, dasi ga je 150 oseb držalo. Močan zračni sunek je zrakoplov dvignil, dva vojaka sta bila potegnjena kvišku in sta padla 150 m visoko ter se ubila.
ENAJSTLETNI DEČEK UBIL SVOJEGA OČMA.
Inomost, 10. septembra. Enajstletni Jožef Prieth je včeraj ob 6, uri zjutraj javil, da je njegov očem Martin Ruepp, s katerim sta pasla na Malserbergu, ponoči umrl. 75Ietni Ruepp je bolehal na srčni bolezni, zato so dečku verjeli, a kljub temu je orožništvo pregledalo mrliča, ki je ležal na tleh z rano na čelu. Na lice mesta se je nato podala sodna komisija, kateri je deček končno priznal, da je zavratno s sekiro očma ubit.
Katastrofa zračne križarke „L!M.
O nesreči, ki je zadela nemški mornariški zrakoplov »L I«, se še poroča:
Zrakoplov je zapustil otok Helgoland po 7. uri zvečer. Vreme se je zvedrilo, a čez pol ure so opazili, da se dviga severno-zahodno črn oblak. Zrakoplov so sicer takoj obrnili močno proti zahodu, da se oblaku izognejo, a bilo je že prepozno. Nebo je popolnoma začrnelo, izbruhnil je vihar, kakršnih na Helgolandu ne pomnijo veliko. Vihar se je nenadoma obrnil z jugozahodne v vzhodno smer in je potisnil zrakoplov v deževni oblak, ki je pritiskal zrakoplov v nižino. V strašnem viharju krmila niso mogla delovati, čez nekaj minut že je sprednja gondola zadela na morje s tako silo, da je moralo biti moštvo s častniki takoj omamljeno in zato niso mogli na svojo rešitev misliti. Sprednja gondola se je potopila, moštvo zadnje gondole je ohranilo toliko hladnokrvnosti, da se je preskrbelo z rešilnimi pasovi. Morski valovi so razbili aluminijevo ogrodje. Večina moštva se je nahajala v sprednji gondoli, zato so le sedem mož rešili. Po brezžičnem br-zojavu so takoj vse brodovje o nesreči obvestili. Linijska ladja »Hannover« in tor-pedni čoln št. 107 sta takoj pripluli na lice mesta. »Hannover« je rešila 4, torpedovka pa 3 zrakoplovce.
Jutranji listi poročajo: Ob uničenju »L I« so pri nezgodah Zeppelinovih zrakoplovov prvič tudi ljudje smrtno ponesrečili »L I« je pred nesrečo brzojavil, da se mora radi viharja na morju izkrcati in da prosi pomoči. Radi mraza se je plin zelo stisnil skupaj in so tudi 2400 m3 plina izgubili, ker so se ves čas visoko v zraku nahajali. Teža posadke je polagoma postala zato večja, kolikor je mogel zrakoplov nositi; zrakoplov je začel zato hitro padati. Ves vodni balast so izpustili, da bi zrakoplov počasnejše padal, a teža je bila prevelika in je zrakoplov padal z naglico 20 do 22 metrov v sekundi. Vojakov je bilo zato toliko v zrakoplovu, ker so nameravali v zraku 30 ur vaditi. Zrakoplov je moral plavati vedno 1300 do 1500 m visoko, da je bil varen pred krogljami, ker so bile vaje slične vajam ob vojski.
Iz Kuxhavna v Hamburg so prepeljali rešenih šest mož ponesrečenega zrako* plova.
Nemški merodajni strokovni krogi izjavljajo, da jc sicer nesrečo povzročilo izredno slabo vreme pri Helgolandu, a tudi to, ker je bil zrakoplov preobložen, je bil predolgo v službi in je izgubil veliko plina, ne da bi bilo dovolj balasta na razpolago.
Cesar Viljem je bil včeraj izredno slabe volje; zvečer je došlo poročilo o nesreči pri Helgolandu; cesarja je poročilo zelo pretreslo. Radi nesreče je odpadla nameravana razsvetljava.
Rešeni zrakoplovci izjavljajo, da je zrakoplov tako hitro padal, da posadka sploh ni mogla misliti na rešilna dela. Katastrofa je trajala komaj pet sekund. Ob 6. uri 25 minut je zrakoplov še križaril v zraku, ob 6. uri 35 minut je pa že ležal na morju.
svobodomlselci v Rimu proti Katoliškim telovadcem.
O priliki obiska katoliških telovadnih društev v Rimu dne 8. t. m. se je zopet jasno pokazalo, kdo vlada v modernem Rimu. Policijski prefekt je vsled groženj prostozidarsko - svobo-domisclsko - anarhistične poulične klike, ki se zbira v društvu »Giordano Bruno«, prepovedal že dovoljeni slavnostni sprevod katoliških telovadnih društev. Društva so morala korakati v majhnih skupinah po 20 mož z zavitimi zastavami, brez godbe in bobnanja. Špalir je tvorila policija, bataljon pehote, švadron konjenice in cclo oddelek artilerije! Ko so telovadci prišli iz lato-ranske cerkve, so jih v daljših presledkih in majhnih skupinah s silo rinili v najrazličnejših smereh, tako du so nekatere skupino šele po dolgih ovinkih in večurnih zamudah prišle na zbirali-
šče pri Sv. Petru. Lahko si je misliti, kako neprijetno je bilo blodenje po rimskih ulicah v najhujši vročini /lasti za inozemske skupine, ki niso poznale poti. Poulična drulial je kljub tem nezaslišanim odredbam policije dala duška svojim čustvom in hrulila mlade telovadce z zasramovanjem in klicanjem: »Dol z Vatikanom!« Posebno so vzeli na piko avstrijsko skupino — borih 13 telovadcev, ki so morali na povelje policije sneti svoje črn o-rmene trakove; nato so jih po sili spravili v tramvajski voz in jih pod policijskim spremstvom odpeljali k Sv. Petru. Belgijsko skupino je hotela poulična druhal napasti, ker je belgijske barve pomotoma smatrala za avstrijske. Na trgu Colonna so svobodomiselno - anarhistični življi nameravali prirediti veliko protidemonstracijo in potem nenadoma udreti pred avstrijsko poslaništvo, a se jim je stvar izjalovila. To je res značilno za moderni Rim. V njem se smejo s svojimi priredbami javno šopiriti najhujši revolucionarni elementi, katoliški tujci, ki nimajo s politiko ničesar opraviti, se pa na ulici še pokazati ne smejo. Blaženi Trst in njegovi renjikoli!
Štajerske novice.
š štajerski deželni zbor. Zaradi štajerskega deželnega zbora so si sedaj Nemci v laseh. Krščanski socialci, nemški nacio-nalci in veleposestvo ne mara deželnega zbora, dokler se državne finance ne uredijo in ž njimi določijo prispevki deželam. Pančeva gospodarska stranka in oni nem-ško-nacionalni krogi, ki se zbirajo okoli »Tagesposte«, pa bi radi razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. Pančeva stranka se je za volitve že zvezala z liberalno kmečko stranko in si razdelila mandate na Gornjem Štajerskem. Ta zveza je prišla na dan, a volitev vendarle ne bo, medtem pa dobijo krščanski socialci časa dovolj, da poagitirajo proti zvezi Panca z liberalci. Kreganje med Nemci je tako veliko, da so čisto pozabili, se zadirati v Slovence.
š Slovenska kmetijska šola. Gospodarska izobrazba je za naše kmečke sinove nujno potrebna, to uvideva vsak pošten rodoljub. Na Štajerskem imamo Slovenci edino kmetijsko šolo v Št. Jurju ob j. ž., katera nudi kmečkim sinovom v vsakoletnih desetmesečnih tečajih dovolj pouka za vse panoge gospodarstva, in sicer v slovenskem jeziku. Te dni je treba zopet vposlati pri-glase za vstop v to šolo. Za udeležence-uče«ice so na razpolago tudi prota mesta ter štipendije okrajnih zastopov in denarnih zavodov. Pojasnila daje ravnateljstvo kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici.
š Župnijski izpit so napravili te dni v Mariboru sledeči čč. gg.: Rajmund Bratanič, kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu; Martin Jurhar, vikar v Konjicah; Blaž Dvoršak, kaplan pri Sv. Juriju ob j. ž.; Franc Škof, kaplan v Kam-nici; Jožef Škvarc, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah; Ivan Žagar, kaplan v Vojniku. — Izpraševalni komisiji je predsedoval kanonik mil. g. Jož. Majcen.
š Prireditve v nedeljo, dne 21. septembra. Velik mladeniški shod v Brežicah za Posavje, enak shod za ormoški okraj v Ormožu. Tu govori dr. Hohnjec. ,V Ribnici na Pohorju se ustanovi mla-deniška in dekliška zveza. Govori nad-revizor Pušenjak.
š Naše prireditve prihodnjo nedeljo. Deželni odbornik in državni poslanec dr. Verstovšek zboruje v nedeljo, 14. t. m., po cerkvenem opravilu v cerkveni hiši v R a z b o r u pri Slovenj-gradcu. — Na H o j d i n u blizu Ptuja bo v nedeljo slovesno otvorjein nov Društveni dom, za katerega so domačini in drugi rodoljubi mnogo žrtvovali. Otvoritvena slavnost, bo združena z veselico in raznimi prireditvami. Slavnostni govor ima profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Hajdinska mladina se na prireditev vrlo pripravlja. Želeti je, da se na Hajdinu sedaj vendar ustanovi Orel, kateri bi bil kot slovenska, predstraža pred »Štajerčevo« metropolo v vsakem oziru velikega pomena. — V Ormožu imata mladeniška in dekliška zveza običajni mesečni shod v prostorih ormoške posojilnice ob 3. uri popoldne. — V Ljutomeru pa. se bodo postavili vrli naši Prleki iu Prlekinje. Ob 7. uri zvečer bo v Kukovčevi dvorani velika Ivonstantinova slavnost s slavnostnim govorom in raznimi drugimi prireditvami. Govor ima kmečko dekle Micika Karba. — V Motniku se vrši po večerni-cah Konstantinova slavnost. — Pri Sv. Juriju ob j. ž., tej vrli naši trdnjavi blizu Celja, pa praznuje ta mošnja katoliška požarna hramba v Katoliškem domu veliko slavnost.
š Častno članstvo. Od Sv. Antona v Slov. goricah sc nam poroča: Občine
Sv. Anton, Andrenci, Brengova, Coge-tinci, Čagona, Župetinci in Smolinci so imenovale domačega župnika č. g. Antona Vraz za častnega občana. V kratkem se mu izroči lepa častna diploma. — Tržki občinski odbor na Rečici ob Savinji je imenoval mozirskega naduči-telja g. Franca Praprotnika začasnega občana ,in sicer z ozirom na zasluge, ki si jih je g. Praprotnik pridobil za povzdigo sadjereje. — Občinski odbor Slivnica pri Mariboru pa je imenoval vle. g. duh. svetnika Franca Ilirtija povodom njegove 251etnice župnikovanja v Slivnici častnim občanom.
š Mozirje. Častni občan. Trški občinski odbor na Rečici je v svoji javni seji dne 2. septembra 1913 imenoval gosp. Franc Praprotnika, nadučitelja v Mozirju, častnim članom in mu podelil po deputaciji 5 občinskih odbornikov častno članstvo za nevenljive zaslude 40letnega delovanja in razširjenja prevažne kmetijske stroke — sadjereje — ki je s svojim »stvarečim« duhom uveljavil sloves spodnještajerskega sadjarstva. Gospodu slavljencu, ki je najbolj vesel, ko drevesa dobro rodijo, želimo, da bi še dolgo vrsto let deloval domoljubno v korist in napredek dobrega našega ljudstva. — Kmetje sadjerejci.
š Rčica ob Savinji. Tukaj se je ustanovila po dež. živinorejskem nadzorniku g. Martin Jelovšeku velevažna kmetijska panoga: »bikorejska zadruga«, kar se naj-topleje pozdravlja, ker dobi naša visoko stoječa rečiška živinoreja zopet nov vir napredka. Plemenski bik se bo kupil dne 20. septembra 1913 na razstavi marija-dvorske pasme pri živinorejski zadrugi v Neumarktu, okraj Murau. V rejo prevzame bika vrli posestnik, živinorejec Jože Fužir, po domače Poličnik.
š Okraj Gornjigrad bo gradil v Pustem-polju čez Dravo nov most, kojega stroški so proračunani na nad 10.000 kron.
š Nesreče. Iz Ptuja nam poročajo: V sredo popoldne, dne 3. t. m., je utonil v Dravi 3]/j leta stari Vinko Lubec, ki se je najbrž igral v čolnu in padel v vodo. Oče je ravno reševat iz Drave neke konje, med tem mu .je pa otrok utonil. — V torek, dne 2. septembra, je začelo goreti pri Veseliču v Stonjcih pri Ptuju. Pogoreli so trije posestniki, med njimi tudi Štefan Kostanjevec. kateri je tucli lansko leto pogorel. Zažgalo je baje neko dekle.
š Bela zastava je vihrala dne 7. septembra zjutraj raz kozjanske okrajne sodnije, v znak, cla ni nobenega neprostovoljnega »gosta« v njej. A zastava je morala skoro izginiti, ker je došel nek dolgoprsinež delat »pokoro«. Letos je drugokrat vihrala bela zastava na sodniji v Kozjem.
š Bela žena. V Roštanju pri Rajlien-burgu je umrla vrla mladenka Marija Bibič, članica Marijine družbe. — V Žc-rovincih pri Svetinjah je umrl vnet na-šinec Anton Rauter, star 49 let.
š Maribor. Vpisovanje v prvi razred tukajšnje gimnazije se všri dne 16. septembra od 9. do 11. ure dopoldne. Sprejemne izkušnje bodo dne 17. septembra ob 10. uri dopoldne. Začetek šolskega leta p aje dne 18. septembra.
š Maribor. Pri mizarskem mojstru Ivolariču na Franc Jožefovi cesti je v ponedeljek, dne 8. septembra, izbruhnil požar. Zgorelo je velika zaloga desk in drugih mizarskih priprav. Škoda je ogromna, baje od 10 do 14 tisoč kron, a je krita z zavarovalnino. Kako jc ogenj nastal, se še ne ve.
š Poroka. Pri .Sv. Križu na Murskem polju se je poročil član tamošnjega bralnega društva g. Jožef Gala s cerkveno pevko Jožefo Kovačič.
š Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kozoleta v Stolov-niku pri Rajhenburgu. Zgorelo je celo poslopje in ž njim vred seno ter ves živež, katerega so malo dni poprej spravili v shrambo. Zgorel je tucli en vol. Cela družina se nahaja vslecl tega v veliki stiski in becli. — Od Sv. Martina na Pohorju se nam poroča 8. t. m.: Petek zvečer je na našem Pohorju divjala huda nevihta, taka, da je že stari ljudje ne pomnijo. Udarila, je v hleve posestnika Vošnika, kateri so pogoreli. Zgorela je tudi vsa krma in veliko nezmla-čenega snopja. K sreči so še rešili živino in hišo. Zavarovan je bil samo za 900 K, škoda je seveda desetkrat večja. Rosen opomin našim ljudem, cla si dajo svoja poslopja zavarovati za bolj primerne svote.
š Deklamacijski večer v Mariboru.
Gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec, in Josip Šest, igralec, priredita v ponedeljek, dne 15. t. m., v mariborskem »Narodnem domu« deklamacijski večer. Začetek ob osmih.
š Gad je pičil precl kratkim v vinogradu posestnika Strnada v Kolovniku pri Rajhenburgu. Moral je takoj v bolnišnico, kjer se je zdravniku po daljšem trudu posrečilo, mu rešiti življenje.
Dnevne novice.
Čudni Slovani so ljudje pri »Dnevu«; zanje je Slovan le tisti, ki ga oni za Slovana šteinpljajo. Tc dni je prišel na svojem potovanju po Evropi v Ljubljano gospod Georgij T. P e j e v iz Sofije. Slovanska gostoljubnost ne zahteva od nas samo, da takega gosta ljubeznivo sprejmemo, ampak tudi, da se za njegovo mnenje in želje zanimamo. Zakaj gospod G. T. Pe-jev jc odličen publicist, poslanec, nacionalni ekonom in vpliven član Narodne stranke «v Bulgariji. Znano pa je tudi, da je Pejev uverjen slovanoljub, kar je že dokazal, in osobito prijatelj slovenskega naroda. Čc zdaj človek pomisli, kakšna strašna katastrofa je zadela bulgarski narod in da jc le naravno, če čutijo bulgarski rodoljubi potrebo, to gorje olajšati, kolikor je sploh mogoče, potem se nihče ne bo čudil, če je g. G. T. Pejev poiskal v Ljubljani mimogrede prilike, nasproti svojim časnikarskim kolegom razložiti bulgarsko stališče.. To je tembolj razumljivo, ker je bila Bulgarija za časa vojske popolnoma od vsega sveta odrezana, dočim je bil njenim nasprotnicam evropski tisk ves čas na razpolago. Človek stoji končno lahko na tem ali onem stališču, pa vendar ne bo odklanjal, informirati sc na obeh straneh, če hoče varovati količkaj objektivnost. Gospod Pejev pa iitia pravico, da ga poslušamo, še posebno zato, ker je priznan slovanski publicist, in slovenski časnikarji izpolnjujemo le načelo lojalnosti
če mu damo besedo v naših listih. Zato je pa skrajno grdo, če ljubljanski Dan« v svoji današnji številki g. G. T. Pejeva tako vehementno napada, češ, da je »emisar bulgarske vlade«, da se kot slovanoljub »hlini«, cla »obrekuje Srbijo« itd. Recimo, cla bi biia Srbija v zadnji vojski premagana. Ali bi bilo prav, če bi v tem slučaju slovenski listi napadali srbske publiciste in politike, če bi prišli k nam razložiti svoje težave, računajoč na simpatije, ki jih Slovenci goje do vseh Jugoslovanov, češ, da so plačani emisarji, ki naj rajši doma ostanejo? Če se kdo ni strinjal z bulgarsko politiko, svobodno mu, toda kazati vrata narodu in njegovim zastopnikom v nesreči, to je grdo in nebratsko. Kaj se bomo prepirali, kdo je začel vojsko! To ve »Dan« ravnotako malo kakor mi. Bulgari so stali na stališču sklenjene in podpisane pogodbe, glasom katere jim je pripadalo, kar so zahtevali, Srbi so pa zahtevali, da se pogodba izpremeni in vsled tega se je začela vojska, naj jo je začel Peter ali Pavel. Če bi »Dan« govoril v svojem imenu, bi človek končno nič ne rekel in pustil Dan«, naj napada slovanskega gosta, če že ne pozna drugih manir — toda ne more se trpeti, da Dan«, glasilo par liberalnih mladinov, govori v imenu celega slovenskega naroda ! To je več kot predrzno, Slovenci smo odnekdaj prijatelji vseh Jugoslovanov in smo ostali zato tudi prijatelji Bulgarije v njeni sedanji veliki nesreči. Celo liberalni . Obzor« v Zagrebu stoji na tem stališču in ni G. T. Pcjevu odrekel prostora v svojem listu; desetkrat grše bi bilo, če bi to storili Slovenci. Slovenci smo želeli, da se na Balkanu ustvari novo stanje na podlagi bratstva med obema jugoslovanskima plemenoma; čc sc pa to ni zgodilo, nimamo ne pravice, ne poklica, sc na stran samo enega postaviti. G. Pejev pa naj bo uverjen, da »Dan« nikakor ne izraža mnenja slovenskega naroda, ampak le mnenje par v naši politiki čisto brezpomembnih ljudi, kojih glas ne sega en km3 od tiskarne, kjer se tiska. Slovenski narod prisrčno pozdravlja svojega dragega gosta!
-j- Nemci pri koritu. Češki Ncmci so postali na ministrskega predsednika hudi, ker ni hotel biti tako krivičen, da bi v deželno komisijo poslal ravno toliko Nemcev kakor Čehov, ampak je na tri Čehe dal samo enega Nemca. Nemški državni poslanci iz Češkega so v svoji prvi jezi sklenili, da bodo na Dunaju zapustil vladno večino in šli v opozicijo. Toda Stiirgkh se radi te grožnje ni ganil in to je Nemcem postalo sumljivo, češ, kaj če bi vladal brez nas s slovanskimi strankami. Posebno alpski Nemci so se zgražali, kaj bo, ako ne bodo več pri koritu. Zato so začeli vplivati na svoje tovariše na Češkem, naj sc pomirijo. In kakor se kaže, se je burja v kupici vode že polegla. Sedaj se Nemci žc pogajajo s Stiirgkhom, kako bi ostali v večini, a vendar tudi malce poropotali proti Stiirgkhu. Ta pot se bo gotovo našla in tako jc Avstrija zopet za nekoliko časa rešena.
-f- Kje je oblast? Ptujski »Štajorc« objavlja skrajno hujskajoč članek zoper orlovsko organizacijo, v katerem pravi med drugim: »Res. čuki in sokoli v naših krajih postali so že jako po-dobni balkanskim bandam srbskih ter bulgarskih komitadžev. Kakšno izgrede so napravili ti fantalinj že po Celju, Zi-danemmostu. Brežicah, Trbovljah, Hrastniku, v Sevnici, v Sv. Lenartu si. gor. in bogve kje. povsod šo, je /.nrtvtfv stvar. Istotako znano je. kako politično vlome so napravili kranjski sokoli v le-
po koroško Rožno dolino. Na tej poti hočejo ti šolarji balkansko kulture napredovati. Tako poročajo, da bodejo zdaj dne 14. septembra zopet v ptujskem »Narodnem domu« priredili veliko »slavnost«, skupno s »Pipčarji« in bogve kom še. Nam je sicer res vse eno, ali obleče recimo dr. Fermevc hrvatsko »bragušo« ali pa »sokolsko« srajco. Ali namen te kakor vseh ednakih prireditev je izzivanje. In tako. kakor v Ptuju, izzivajo povsod! Pa slavna gospoda se igra z ognjem. Ljudstvo so bode naveličalo tega večnega vzromirjenja javnosti od strani »čukov« ter »sokolov«. Ljudstvo no mara teh balkanskih šeg prenašali, ker mu v vsakem oziru škodujejo! Ljudstvo mora biti že iz gospodarskih vzrokov mirno, kajti v politično razburjenih krajih gre vsako gospodarstvo rakovo pot. Zato sc bodo na-krat jeza ljudstva nacl tej hujskanji sprožila, — in rdeče srajce bodejo izginilo kakor kafra. Svaka sila do vremena!« — Tu se torej naravnost preti z dejanskimi napadi in pokoljem, kot so se tucli res vršili ob priliki povratka Orlov od Robičevega pogreba in na Pra-garskom, kar »Štajorc« tudi izrečno omenja. Če bi slovenski listi priobčili kaj tako hujskajočega proti »tumorjem«, bi bili gotovo konfiscirani.
4 Nemški patrioti. Poslanec Wastian je na banketu ; Siidmarke« v Inomostu glasom »Zeit« dejal, da so »Nemci gotovo prijatelji države, katera bi se brez njih porušila (!); toda oni se morajo vprašati, če bi bili v gotovem momentu obvezani ohraniti zvestobo, ako se ta zvestoba plačuje z brcami kakor zvestoba psa,« — Tako dobro se Nemcem v Avstriji godi in se še pritožujejo ter groze celo z odpovedjo zvestobe državi! Patriotizem avstrijskih nemških nacionalcev je naravnost ginjjiv.
—	Odlični tujci na Bledu. Minuli teden so dospeli na naš divni Blecl ekscelenca minister javnih del dr. Trnka z rodbino in je ložiral v Parkhotelu Imperial; dne 5. t. m. je prišel iz Aleksandri jo ekscelenca Hassan Mohsen Pascha, ki jo stanoval v hotelu Loui-senbad. Odličen turški dostojanstvenik se je mudil 4 dni na Bledu in je pri odhodu izrazil svojo popolno zadovoljstvo ter obljubil, cla pride prihodnje loto zopet; za dalj časa semkaj. (»Slov. Narod« je poročal, da se mudi na Ble-clu E??ocl paša iz Albanije!)
—	Skupina J. S. Z. št ur je Ajdovščina priredi v nedeljo, dno 11. septembra t. I., ob treh popoldne na vrtu gospoda Fr. Bavčerja, gostilničarja, svoje javno društveno zborovanje, kar .je velikega pomc-na za delavstvo ondothib tvornic.
—	Delavski shodi. Vevče. V nedeljo se je vršil shod skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze v Vevčah. Na shodu je poročal dež. odbornik dr. V. Pegan o razmerah med tovarno in deželnim odborom in delavski tajnik J. Mejač.
—	»Učiteljski žepni zapisnik« za leto 1913. 1914. je izšel ter sc bo od jutri zjutraj nadalje prodajal v Katoliški Bukvami in razpošiljal naročnikom. Cena 1 K 40 vin. Naročajte ga obenem s šolskimi tiskovinami, seveda tudi za gg. katehete, oziroma za razne člane šolskih oblastev.
SJučaji kolere na Ogrskem. Gla« son> uradnih poročil z dne 4. t. m. sta se pojavila na Ogrskem dva nova slučaja azijatske kolere, in sicer v občini Palanka (komitai Temes) in v občini Boregszentmiklos (komitat Beregh). Potniki i:-; teli občin, ki bi hoteli v Avstrijo, so naznanjajo tustre.nskim uradom in sloje skozi pet dni pod zdravstvenim nadzorstvom. Da se prepreči razširjnlev kolero iz komitat.1 Beregh v Galicijo, so jo v Lavveczni otvorila revizijska stacija.
—	Iz Žirovnice. Prosim, da priobčita v vašem ccnj. listu sledeči popravek, ticoč se članka v vašem listu z dne 6. t. m. pod naslovom: Zgradba deželne elektrarne in sadovi liberalnega hujskanj a. < Ni res, da jc prišlo nedavno v moji gostilni do pretepa vsled hujskanja nekaterih liberalcev proti zgradbi deželne elektrarne, pač pa jc res, da raditega n i prišlo do pretepa. Nastal je samo prepir med domačimi in tujimi dc-lavci, kakršen nastane tudi v drugih gostilnah, to pa, ker se domači delavci pritožujejo, da imajo manjše plače kakor tuji (Nemci in Lahi). — Anton Kržišnik, gostilničar v Žirovnici.
—	Tekma irmačev sc je vršila dne 8. septembra v lovišču g. Frana Urbanca, podpredsednika -Slovenskega lovskega društva«, ob najugodnejšem vremenu in v najlepšem redu, za kar zasluži vodstvo in rediteljstvo pohvalo. Udeležba je bila za naše razmere zelo častna. Udeležilo sc je namreč tekme 12 psov, in siccr 2 gordon-seterja, 1 resast pes, 1 weimaranec, drugi so bili nemške kratkodlake pasme. Enega psa so morali sodniki odkloniti, ker ni odgovarjal predpisanim plemenskim znakom. Zelo številna družba lovcev in prijateljev lova sc je zbrala ob pol 9, uri zjutraj v
| Mengšu v gostilni »Pri Gregorcu«, kjer sc
je vršil najprej ogled psov. Sodniki so bili gg. Fran Kraus, Maks Buxbaum, Karel Preussler in kot nadomestni sodnik gosp. Viljem pl. Fiirer. S kratkimi, jedrnatimi in zelo poučnimi opazkami je ocenil g. Kraus vsakega posameznega psa, na kar so žrebali, v kakem redu bodo tekmovali psi. Tekma je bila precej ostra in se je vršila ves dan do poznega večera, izvzemši majhen odmor opoldne. Kljub temu so ostali voditelji psov, sodniki in gledalci vedno dobre volje. Zadnji so tuintam z glasnim ploskanjem pohvalili posebno izvrstno delo tekmovalcev. Utrujenosti ni bilo nikjer. Po posvetovanju sodnikov je razglasil gosp. društveni predsednik dr. Ivan Lovrenčič s kratkim nagovorom izid tekme, Dobili so: I. darilo 100 K, dalje samogrejko kot vodi-teljsko darilo in flobert-puško kot posebno darilo za najboljše vodno delo Frigga Eleonorenheim s 195 točkami (lastnik g. Franc Urbane); II. darilo 70 K in puškin tok kot voditeljsko darilo lika Meran s 152 točkami (lastnik g. Dragotin Klobučar); III. darilo 50 K in lovski stolček kot voditeljsko darilo s 130 točkami King (lastnik g. dr. H. Souvan); IV. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo nahrbtnik s patronami Lea s 120 točkami (lastnik g. L. Matajc); V. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji bič Crt s 117 točkami (lastnik g. R. Boltavzar); VI, najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo lovski nož Lord s 112 točkami (lastnik g. dr. Igo Jane); VIL najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji povodec Waldo s 109 točkami (lastnik g. dr. Kusswetter); VIII. pohvalno priznanje Tom s 93 točkami (voditelj g. Čeč); IX. pohvalno priznanje Dora s 93 točkami (lastnik g. dr. Lukan); X. pohvalno priznanje Ali s 87 točkami (lastnik g. Guštin); ostala psa Silva (lastnik g. Sever) in Waldo (lastnik g. Pollak, grad Neu-kloster v Savinjski dol.), sta dobila prvi 69, drugi 60 točk. Dobitelja I. in III. darila, g. Fr. Urbane in g. dr, H. Souvan, sta naklonila svoji darili društvu ter pokazala s tem, da vesta ceniti njegove žrtve za prireditev imenovane tekme. Za naklonjenost se jima društvo tudi na tem mestu kar najlepše zahvaljuje. Gg. sodniki so izrazili v lepih nagovorih svoje zadovoljstvo s potekom tekme, češ da niso mislili, da stoji lov na Slovenskem že na tako visoki stopnji, kakor je pokazala tekma. Za ta razvoj se imamo zahvaliti »Slovenskemu lovskemu društvu«, ki zasluži vso podporo, moralno in gmotno.
—	Prodaja jelovega, smrekovega in bukovega lesa, Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Kasov dol (okraj Sarajevo) približnno 87.000 ms jelovega in smrekovega ter približno 1350 m8 bukovega lesa. Sprejemajo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do dne 21. oktobra 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Muzikaiičen tat. V Krškem je nekdo vlomil na pevski kor v župni cerkvi in odnesel raznovrstnih muzikalij v vrednosti nad 100 kron. Čč. gospodje se prosijo, da si človeka, ki bi ponujal cerkvene skladbe v nakup, dobro ogledajo ter naznanijo orožnikom.
—	Velika nesreča. Konj si je zlomil nogo 9. t. m. v Klečah pri Ježici pri po-sestnici Mariji Presetnik. Mladega, nekaj črez tri leta starega močnega konja je gnal 13letni deček, ki si ga je izposodil, domov. Na vrtu mu je pa ušel in zdirjal v vsej opravi proti domu. Priletel je pred steber »toplarja« in se hotel na mestu ustaviti, da bi ne zadel z glavo v steber, pa se je vsled prevelike sile sesedel na tla in obležal z zlomljeno prednjo nogo. Počasi je še vstal in šel na dvorišče, dokler ni prišel konje-derec in ga pobil s sekiro. — Konj je bil vreden 700 kron. Otrokom ne mladih konj v roke!
—	Ježica. Telovadni odsek Orel in naše dijaštvo uprizorita v nedeljo, 14. septembra igro »Sveti Vid". Ker je začetek po prihodu vlaka iz Ljubljane, ki pride na Ježico ob 3. uri 24 min., bo s tem ustreženo posebno gostom iz Ljubljane in Šiške. Vsi prijatelji orlovskih organizacij in di-jaštva, posebno iz okolice, v nedeljo popoldne: Na svidenje na Ježici v Društvenem domu!
—	Osemdesetletnico svojega rojstva jc praznoval v Zagrebu kanonik g. dr. Fran I v e k o v i č.
—	Na ižanski ceesti so po dolgem Času začeli delati ob enem kraju ceste nov hodnik, oziroma ga bod i prenovili, ker jo bil prvi pred kakimi osmimi l>Mi posut.. Dosedaj je dodelan >d c. kr. botaničnega vrtn do mostu čez Galj"v-to. To bo v jesenskem in zimskem času. ko je navadno mnogo blata, prav dobro. Želeti bi pa bilo, naj bi se tudi od dolenjskega mostu do botaničnega vrta nasul hodnik, ker ga je lam najbolj potreba. V ta namen pa naj bi se pri botaničnem vrtu jarek po obeh straneh ceste zasul, ker prav nič ne rabi. da bi bila tako dovoli široka ce-
sta. Vodo pa, ki priteče iz botaničnega vrta, naj bi se speljulo pod cesto naravnost v Gruber jev kanal, namesto Ida bi tekla ob cesti kot dosedaj in nudila svoje, ne ravno prijetne duhove sprehajalcu. Dalje bi bilo tudi koristno pri že napravljenem hodniku vložiti c^vi, ki bi vodo s ceste odvajale, v cestni ^a-rek (slično kot nu Dolenjski cesti), kar ne bi mnogo več stalo, bilo bi pa udobnejše za sprehajalca, ker bi mu nc bilo treba skakati čez napravljene jarke preko hodnika. Naj bi sc torej to čim preje zgodilo.
—	Sklep zagrebškega jesenskega zbora je bil 7. t, m. opolnoči. Vsega vkup je bilo 138.275 obiskovalcev (trajal je 23 dni).
—	Pomanjkanje učiteljstva na Hrvaškem. Hrvaška vlada je razpisala 130 učiteljskih mest, pa se nihče ni zanje oglasil, ker silno primanjkuje učiteljstva. Zagrebški češki list predlaga sedaj, naj se pokličejo češki učitelji iz Češke, kjer je sedaj do 6000 učiteljskih moči brez mesta; hrvaščine bi se lahko hitro naučili. Menda bo hrvaška vlada ta predlog upoštevala.
—	Z bajonetom nad medveda. Dne 25. m. m. je orožniška patrulja iz gozda blizu Bjelašnice v Bosni slišala neko lomastenje; orožnik Vrljič je stopil pogledat, kaj bi bilo. Tu se neposredno pred njim pojavi velik medved; orožnik hitro zagrabi puško »a ustreli. Težko ranjena zver se vzpne kvišku in hoče planiti na orožnika. Ta pa nameri bajonet in zabode zver naravnost v srce. Medved je bil takoj mrtev.
—	Najhitrejša vojna ladja na svetu je novi ruski torpedni lovec »Novik«, ki je pri poizkusili vožnji primerno obtežen dosegel hitrost 37-3 morske milje na uro, ne da bi se bila delozmožnost strojev do kraja izrabila. »Novik« obsega 1400 ton in je bil zgrajen po načrtih hamburško-stettinske ladjedelnice »Vulkan«.
Vožnje liste p^robrodnih podjetij »Avstr. Lloyd«, »Dalmatia«, dalje za vožnje Trst—Benetke, Trst—Ancona, kakor tudi za I. in II. razred za vožnje »Cunard-Line« izdaja v udobnost občinstva odslej tudi ljubljanska delniška družba »Balkan« na Dunajski cesti. Več o tem današnji oglas.
Shodi in prireditve.
—	Iz Prežganja pri Litiji. Dne 7. septembra po prvi maši je imel deželni poslanec g. dr. Ivan Zajec shod v šolskih prostorih. Zbralo se je nad 60 posestnikov, bilo bi jih pa še več, ako bi bil shod poprej naznanjen. Zbrani poslušalci so z zanimanjem poslušali njegov poljuden govor o delovanju deželnega zbora in odbora glede kmečkega stanu. Omenjal je najprve razliko programa med liberalno in Slovensko Ljudsko Stranko; liberalna stranka ima v programu ločitev Cerkve od države in raz-družljivost zakona, kar bi imelo, ako bi se uresničilo, neizmerno žalostne posledice za verno slovensko ljudstvo in kmečke občine. Tudi gospodarski program liberalne stranke je naperjen proti interesom kmečkega stanu. Vse drugače dela Slovenska Ljudska Stranka; njen program je demokratičen, da imajo dobroto od njega najširše mase ljudstva. Omenjal je potrebo deželne banke, izkoriščanje vodnih sil po elektriki v svrho industrije, obrti in kmečkih koristi; razlagal pravičnost cestnega zakona za vso deželo itd. — Po govoru so izražali nekateri kmetovalci željo, da bi se z deželno pomočjo popravila občinska pota in ceste, ki so v teh hribovitih krajih zares v slabem stanju. Obljubila se jim je pomoč. Izrekli so se navzoči volilci, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet njega volili.
—	Dijaštvo mesta Radovljice in okolice brez razlike struj je sklenilo, da v smislu sklepa »Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora« priredi 13., 14. in 15. septembra zbirko s posebnimi nabiralnimi polarni v prid slovenskim visokošolskim podpornim društvom. Te pole nosijo pečat podpornih društev v vseučiliških mestih in podpise članov centralnega odbora v Ljubljani. Ker je ta akcija res prevelike važnosti, bo gotovo zavedno občinstvo v Radovljici in okolici radodarno prispevalo v ta namen.
LjDbljonske novice.
lj Zanimiva zgodovinska najdba pred Prulami. Pri gradbenih delih za zbiralne kanale so naleteli delavci pred hišami štev. 19 in 21 pred Prulami na močno, globoko segajoče zidovje, raztezajoče sc v daljavi kakih 25 metrov. Zidovje je v tlorisu zavito kot temelj kakega okroglega, zelo obširnega stolpa. Zunanja stran obstoji iz mogočnih kvadrov. Ta najdba je i f. lokalnozgodovinskega ozira zelo zanimiva; zadeli so namreč na temeljne zidove takozvanega vodnega stolpa (Was-serturm). ki so ga imenovali tudi vodna
vrata (Wassertor) nekdanjega obzidja mesta Ljubljane. Stolp je stal ravno nasproti izlivu Gradašice v Ljubljanico. Od tega stolpa je segala na nasprotni breg na začetek sedanjega Krakovskega nasipa velika lesa, ki je zapirala dostop v mesto po Ljubljanici. Po J. Vrhovcu: Die wohl-iobl. landesfiirstl. Hauptstadt Laibach«, str. 63, so ta stolp podrli ieta 1787. Na Valvasorjevi sliki Ljubljane v »Ehre des Herzogtums Krain« v XI. knjigi se ta stolp prav dobro vidi kot močna, precej obširna, iz velikih kvadrov sezidana okrogla stavba. Pri delih v Ljubljanici bodo pač tudi zadeli na zunanjo stran tega zidovja. Novi nabiralni kanal bo to zidovje presekal.
lj Na c, kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične vpisovanje v one oddelke, ki otvorijo pouk sredi meseca septembra, v ponedeljek, dne 15. t. m., ob 9. uri zjutraj. Podrobnejša pojasnila stoje v inseratu našega-lista od sobote, dne 6. t. m. ali pa tudi na črni deski zavoda.
lj Obnašanje magistralnega sluge.
V nedeljo na dan katoliškega shoda v Ljubljani je prišel popoldne mimogrede na vrt gostiliie pri gospodu Štepicu v Šiški gospod Srečko Pavlin, uradnik deželnega odbora, v spremstvu svoje žene in stojega šestletnega otroka na čašo pive. Na vrtu je bila zbrana, večja družba naprednjakov. Med to družbo je bil tudi magistralni sluga g. Pip. Stal je pri mizi, ki jc bila oddaljena najmanj kakih 10 korakov ocl mize gospoda Srečko Pavlina ter nekaj pripovedoval. Med pripovedovanjem je gledal na mizo g. Srečko Pavlina ter se smejal. Smejala se je tudi njegova družba. Kar je pripovedoval svoji družbi, za tisto se g. Pavlin ni zmenil. G. Pavlin je čul le večkrat besede: »čuči, čuk«, ki so jih ponavljali posamezniki. Kmalu nato pa je g. Pip zapustil svoje omizje ter prišel k mizi, ki je bila tik za hrbtom g. Srečko Pavlina. Pri fej mizi, ki ni bila. oddaljena pol koraka od mize g. Srečko Paulina, je moral sedeti neki Pipov znanec. Takoj, ko je prišel k mizi, sp bile prve besede, ki jih je rabil gosp Pip: »čuk, čuči« itd. Gospod Srečko Pavlin je dobil vtis, da je to napravljeno namenoma, kar je rekel tudi svoji soprogi. G. Srečko Pavlin se je namreč udeležil islo dopoldne katoliškega sprevoda ter ga je izzivač Pip morda videl. Ker s svojim pripovedovanjem o »čukih« le ni hotel nehati, je vstal g. Pavlin, ki je g. Pipa dobro poznal, ker mu je nekolikokrat že dostavil v deželnem odboru razne odredbe, ter ga popolnoma mirno opozoril, da naj se kot magistratni sluga dostojno vede v javnem lokalu. G. Pip je nato takoj nahrulil g. Srečka Pavlina: »Torej ste vi čuk?« Besedo »čuk« je nato večkrat ponovil. S tem je opozoril tudi napredne može, da so začeli vpiti »čuk« in žvižgati ter ploskati g Pavlinu, ki je takoj nato odšel iz vrta., Govorilo se je potem na vrtu g. Štcpica: »enga čuka« so vuii vrgli«. Drugi dan je tudi glasilo liberalcev »Dan« pisalo: Izkupil jo je deželni uradnik itd. ter nato par-krat prineslo osebne napade na gosp. Srečko Pavlina. Da bi pa g. Pavlin za-dobil zadoščenje, je proti izzivaču Pipu vložil ovadbo zaradi žaljen ja časti. — Pri razpravi, ki se je vršila v soboto pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, je tožnikova soproga 271etna. gospa Zora Pavlinova izpovedala .o stvari, kakor sc je dogodila in kakor je opisana zgoraj. Obtoženi g. Pip izpove, da jc svoji družbi pri mizi, ki je bila oddaljena kakih 10 korakov od g. Srečko Pavlina, pripovedoval neko anekdoto, katero jc nekoč pripovedoval pri »Belem volku« igralec Anton Vcrovšek. Navede tudi vsebino anekdote ter je res rabil besede »čuči« in »skolči«. Prizma, da je prišel od svoje mize k mizi, ki je bila tik za hrbtom g. Srečko Pavlina ter tam nadaljeval svoje anekdote ter rabil besede »čuči, čuki«. Prizna, da je rekel na opomin gospoda Srečko Pavlina: »Torej ste vi čuk?« Izgovarja, se pa, da je poznal g. Srečka Pavlina samo na videz iz ceste in ni vedel, da jc pri deželnem odboru in ni poznal njegovega imena. Pipov zagovornik je predlagal, da Maj se zasliši več prič (izmed teh jc večina pri odhodu g. Pavlina iz gostilne žvižgala, ploskala in vpila: »čuk, čuk «.) Sodnik jc dokaze, katere ie ponovno predlagal njegov zagovornik, zavrnil kot nepotrebne in izrekel na podlagi pričevanja gospe Pavlinovc in drugih okoliščin sodbo, s katero se g. Pip prizna za krivega in se obsodi na 10 K globe in v povračilo stroškov. Zagovornik magistralnega sluge g. Pipa je prijavil vzklic. — Faktum je, da je provo-ciral celo zadevo obtoženi Pip, ker jc prišel namenoma zabavljat k mizi, ki je bila tik za hrbtom g. Srečko Pavlina ter je na dostojni opomin g. Pavlina zaklical mu v obraz: »Torej ste vi čuk?« Besedo čuk je parkrat ponovil ter s i«m opozoril jiapmlne može. du so sr. 1
Pavlina izžvižgali in ploskali ter pri odhodu vpili: »čuk, čuk«. Pip se je hotel s tem pokazati, kolikor mogoče uslužnega libej-alni stranki. Če bi g. Srečko Pavlin le rekel na Pipove psovke kako besedo, bi ga večja družba naprednih mož gotovo tudi dejansko napadla ne glede na to, da je imel s seboj svojo rodbino.
lj Kako liberalna gospoda pouk v nemščini razume zase in kako za druge. Milo vabi »Slovenski Narod« slovenske starše, naj pošiljajo svoje deklice v »Mladiko« in poudarja, kako dobro je preskrbljeno v tem zavodu za pouk v nemščini. Res je, da se pričenja poučevati nemščina na tej šoli že s prvim razredom; to pa za-raditega, ker jo pohajajo deklice liberalne gospode. Ko je pa mestni šolski nadzornik v Ljubljani, g. Maier, predlagal, naj se v svrho temeljitega priučenja nemščine prične na ljubljanskih mestnih šolah ta pouk z drugim razredom, je nastalo velikansko razburjenje v liberalnem taboru, in »Dan« je imenoval zato tega zaslužnega šolnika »kazino t a«! Seveda, liberalna gospoda, ki vzdržuje »Mladiko«, si privošči znanje nemškega jezika, a ljudski masi v mestu, ki bije tako težak boj za svojo eksistenco, tej nemškega jezika ni treba znati! O vi »prijatelji ljudstva, vi seveda niste »kazinotje«! — Tudi na Ciril-Meto-dovi šoli v Trstu in drugod ste vpeljali nemščino z drugim razredom, vašim bac-kom pa trosite peska v oči, češ klerikalci nam hočejo »ponemčiti« slovensko šolstvo. Le liberalna gospoda sme znati nemško; trgovcem, obrtnikom, postrežčekom, izvoščekom, uslužbencem pri železnici in električnem prometu, stražnikom itd., itd, pa seveda nemščina ni potrebna.
lj Kolesarjem! Kolesarsko društvo »Ilirija« priredi v nedeljo, dne 14. t. m. veliko cestno dirko Ljubljana—Logatec in nazaj, in sicer za klubovo prvenstvo. Dirkalo se bode pri km 2'8 na Tržaški cesti (Vič) točno ob 2. popoldne. Vloga jc 3 K do 12. t. m., za prijave po 12. septembru je plačati po 6 K. Zaključek prijav je dne 14. t. m, ob 10. uri dopoldne. Darila so štiri, ki so vsa zelo lepa. Izven tega dobi vsak dirkač, ki dospe 20 minut za prvim, diplomo. Kolesarji, ki žele sodelovati kot kontrolerji, naj se prijavijo g. podpredsedniku Joso Goreti na Marije Terezije cesti.
lj Pobegnil je clancs prisiljenec Ivan Wuster, Korošec, 36 let star, pri zgradbi vile Mule na Mirju. Fant govori nemško in jc po poklicu zidarski pomočnik.
lj Zgubila se je včeraj od 2. do 5. po glavnem trgu do dolenjskega kolodvora zlata zapestnica. Pošten najditelj naj jo odda pri upravništvu »Slovenca«.
lj Pogrešanec. Dne 16. avgusta t. 1. zvečer je odšel lSletni llupert Milač, zaposlen pri mestni elektrarni, neznano kam iz Ljubljane. Mladenič jc srednje velik, slok, temne polti, modrih oči in črnih obrvi. Mogoče je, da je odpotoval v Srbijo, ker se je tako nekoč že proti materi Tereziji Milač v Rudolfovem izrazil, izključeno pa ni, da se mu ni pripetila kaka nezgoda. Kdor bi vedel kake podatke, naj blagovoli to naznaniti c. kr. okrajnemu sodišču ali materi Reziki Milač, Rudolfovo ali pa c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek I., dne 9. septembra 1913.
lj Za ubogo vdovo Narobe v Ravni«
karjevi ulici so doslej darovali: Mg. škof Ivan Stariha 10 kron: ga. Josipina Jenko 2 K; g. Matanovič 2 K; neimenovana 10 K; neimenovana 2 K; Jos. Novak o K.
h Katoliškem« smo.
NAŠE DIJAŠTVO.
Slovensko katoliško narodno dijaštvo jc na IV. hrvatsko-slovenskem katoliškem shodu sprejelo naslednje resolucije:
Resolucije slovenskega katoliškega narod« nega dijaštva.
1,	Slov. kat. narodno dijaštvo ponavlja resolucije, odobrene na III. slov, kat. shodu v polnem obsegu, posebej pa še opozarja slov, katoliško javnost, da posveča svojemu dijaštvu kar največ zanimanja in priporoča slov. katoliškim vodilnim krogom, da ga uvajajo v vse panoge javnega živ-ljenja.
V prepričanju, da je mogoče le v skupnosti in vzajemnosti uspešno delo za ljudski blagor, naj gre katoliška javnost dijaštvu pri delu v vsakem oziru na roko.
2.	Slov. kat. narodno dijaStvo, ki se zbira v akademičnih društvih »Danica , »Zarja-;, >Dan« in v ferialnem društvu v-Slov. Dijaška Zveza", naj smatra za svojo dolžnost:
a) da izvaja svoja načela v vsem svojeni nastopu in vztraja neutrudno pri za-početern delu, da posveča svojo moči poleg privatni strekovni izobrazbi tudi delu v katoliški izobraževalni in go-
spodarski organizaciji, kjer naj deluje vsak član v prvi vrsti po svoji stroki, da razlaga ljudstvu pomen narodne umetnosti in opozarja na ohranitev narodnih umetnin, da pomaga pri narodno-obrambnem delu, posebno pa skrbi za vzbuditev narodne zavesti potom predavanj, knjižnic in ljudskih predstav v obmejnih krajih, da napeljuje ljudstvo k zmernosti in vzdržnosti od alkoholnih pijač;
b)	da skrbi za dober naraščaj in parali-zira vpliv materialistične vzgoje v šoli in izven nje s tem, da priporoča in pospešuje resen študij krščanske filozofije;
c)	da deluje znanstveno in leposlovno. K znanstvenemu delu naj pritegne kat, dijaštvo »Leonova družba«, k leposlovju pa »Dom in Svet«.
3.	Slov. kat. shod poživlja državne oblasti, da nastavljajo v vseh uradih in službah, ki pristojajo Slovencem, samo slovenske uradnike, in to ne le z ozirom na narodne pravice, ampak tudi z ozirom na dejstvo, da je dovolj slovenskih, dobro kvalifikovanih akademičnih moči.
V	to svrho naj izpelje slov. kat. akad. starešinstvo pregled vseh službenih mest, ki sploh pridejo v poštev za Slovence,
4.	Ker je slovensko katoliško dijaštvo Irdno prepričano, da je obstoj in kulturni napredek slovenskega naroda mogoč le na široki podlagi temeljite izobrazbe v narodnem duhu, zahteva ponovno in odločno ustanovitev slovenskega vseučilišča.
Takoj naj se pa prizna reciprociteta Zagrebškega vseučilišča.
Merodajni faktorji naj omogočijo katoliškim dijakov dostop do vseučiliške docenture.
5.	Da dobimo strokovno izobraženi trgovski stan, da se uveljavimo v naši ugodni poziciji ob morju tudi na trgovskem polju in da razbremenimo gimnazije, poživljamo državne oblasti, da ustanove za jugoslovanske dežele trgovsko akademijo.
6.	Z ozirom na slabo gmotno stanje slov. akademičnega dijaštva opozarja kat. shod slovensko javnost, da podpira podporna društva za slovenske visokošolce, zlasti pa priporoča slov. katoliškim krogom podpiranje »Leonovega starešinstva«. Obenem naj se tudi skrbi za boljše gmotno stanje akademičnih društev, da morejo uspešno vršiti svojo nalogo.
Zborovanje organizacijskih odsekov »Slovenske Dijaške Zveze«.
V	torek, 26. avgusta dopoldne se je zbralo naše dijaštvo k organizacijskemu posvetovanju, katerega vodi tov. Masič. Zapisnik lanskega zborovanja organizacijskih odsekov se odobri, nakar poroča tov. Stanovnik o delu v organizacijskem odseku S. D. Z, v »Danici«. Odsek je imel 11 sej. Obravnavalo se je, kako povzdigniti med dijaštvom smisel za organizatorično delo. Uredila se je potovalna listina in koledarček. Na urednika »Zore« se je vplivalo, da je zopet otvoril v listu srednješolski prilogo, ki je velikega pomena za naš literarni naraščaj. Za njim poda tov. Masič poročilo o delu organizacijskega odseka v »Zarji«, ki jc deloval sporazumno z bratskim odsekom v »Danici« in stal z njim v stalni korespondenčni zvezi.
Tov. Tavčar prečita pismo bivšega urednika »Zore«, ki poziva dijaštvo, naj se bolj pobriga za svoje glasilo in skrbi, da dobi urednik za list dovolj temeljitih člankov.
Bogosl. Jalen poudarja potrebo apolo-getičnih člankov v listu, ki naj jih preskrbi Cirilsko društvo slov. bogoslovcev.
Starešina Puntar vzpodbuja, naj se vsakdo pouči o osnovnih filozofičnih pojmih, zlasti logike in psihologije, ki so za vsakega izobraženca potrebni. Vsak posameznik je odgovoren za delo v organizaciji.
Vrši se referat tov. Stanovnika; »Nekaj misli za bodočnost«. Letargija je v organizaciji najnevarnejša bolezen. Poda nekaj nasvetov, kako ji odpomoči: Skrbi naj se, da bo prinašala »Zora« boljše članke. Strokovni študij je posebne važnosti. Pojasnuje važnost apologetičnega študija. Katoliški inteligent je poklican, da v javnem življenju uveljavi katoliška načela. Praktičnega krščanstva nam je treba več. Bogoslovci in akademiki naj se združijo pri skupnem delu. Skrbimo za naraščaj, da bo prepojen s katoliškimi načeli, potlej jc obstoj naših akademičnih društev zasiguran. Podpirajmo katoliški tisk in poročajmo v naše časopisje.
Razpravlja se o počitniški vsedijaški podporniški akciji in pojasni stališče, ki ga je pri tem zavzelo naše katoliško dijaštvo.
Razgovor o potovalni listini je bil jako zanimiv. Sklene se izdati prihodnje leto skupno potovalno listino hrvalsko-sloven-skega katoliškega dijaštva. Organizacijskima odsekoma v »Danici« in Zarji« sc naroči, da jo uredita. Izda naj jo kakor doslej »Slovenska Dijaška Zveza .
Za koledarček se naprosi tov. Vrto-vec, da prevzame uredništvo i za prihodnje leto, kar obljubi,
Dijaštvu se priporoča, da predvsem | naroča in kupuje svoje potrebščine pri |
onih trgovcih in obrtnikih, ki z inserira-njem podpirajo naš tisk.
Nato se zaključi organizacijsko posvetovanje in sledi
zborovanje literarne sekcije »Slovenske Dijaške Zveze«.
Takoj po organizacijskem zborovanju je pričela zborovati literarna sekcija, v kateri so razni tovariši podajali nasvete, kako naj se skrbi, da se katoliški literati enotno organizirajo in kako povzdigniti naše literarne liste, Razpravljalo se je o vprašanju združitve dijaških glasil »Zore« in »Luči«. V tem oziru stavi bogosl. Res predlog, proti kateremu govori tov, Žgur, ker za enkrat tega ideala še nc moremo spraviti v dejanje, ker manjkajo predpogoji. Sklene se pa to vprašanje proučevati in delati na to, da se čim preje uresniči. Urednik »Zore« tov. Tavčar obljubi, da bo v »Zori« posvečal odslej več važnosti jugoslovanskemu vprašanju in poziva tovariše, naj mu o tem pišejo članke.
Izvolijo se trije zastopniki Vclikonja, Tavčar in Koblar, ki naj stopijo v stik s hrvatskimi zastopniki, da se reši vprašanje o spojitvi »Zore« in »Luči« v enotno glasilo jugoslovanskega katoliškega dijaštva.
Družabni večer slovensko-hr^alskega setiiorata in dijaStva.
25. avgusta zvečer so sc zbrali v hotelu »Tivoli« seniori slovenskih in hrvatskih akademičnih društev. Bilo je vseh 160.
Večer otvori ravnatelj Remec, ki vse navzoče pozdravi. Za starešino se imenuje dr. Š i m r a k. Govorili so: dr. Šimrak, Koblar za »Dan«, prof. Binicki, prof. Kraljevič, Konecny v imenu Poljakov, prof. Drobny za Čehe, dr. Markulin, dr. Lavren-čič, dr. Jankovič, sodnik Šinkovec, dr. Al-firevič, dr. Pogačnik, poslanec Povše, Vrto-vec, prof. Jarc, Zavadlal od »Dneva«, dr. Deželič senior.
Vmes so se pele slovanske himne. Večer je prijetno potekel in pokazal, kako ozka vez spaja hrvatsko in slovensko aka-demično inteligenco.
XXX
Poročilo o katoliškem shodu v »Slovencu« je s tem zaključeno. Poročila kažejo, koliko dela se je izvršilo na zborovanjih in v odsekih. Dal Bog, da se vse tudi izvrši! Slovenske in hrVatske referente in govornike na katoliškem shodu, kojih govori in referati so bili v »Slovencu« samo v ekscerptu objavljeni, prosimo, naj vpošljejo svoje govore in referate uredništvu »Slovenca« v svrho sestave oficieinega poročila o katoliškem shodu; vpošljejo naj se tudi vse resolucije, kakor so bile definitivno sklenjene.
XXX
Opozarjamo, da bodo slike izza katoliškega shoda in slavnostnega obhoda, katere sedaj vse sloje tako izredno zanimajo, uprizorjene tudi v »Poročilu o IV. katoliškem shod«,« ki v kratkem izide.
Oni, ki se javijo vsaj do srede septembra kot naročniki, dobe knjigo, katero založi Katoliška Bukvama v Ljubljani, po izredno nizki subskribcijski ceni.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Zadnje vesli.
GROF BERCHTOLD ODSTOPI?
Dunaj, 11. septembra. Iz Berolina prihajajo vesti, da je odstop avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda gotova stvar. Zatrjuje se, da ostane grof Berchtold le še toliko časa na svojem mestu, da bo pred delegacijami zagovarjal svojo balkansko politiko, potem pa takoj poda demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji poslanik v Rimu Merev de Kapos- i mere.
KANIA GRE.
Dunaj, 11. septembra. Znani šef literarnega oddelka zunanjega ministrstva Kania odstopi in mu sledi na tem mestu sekcijski svetnik Montlong. Kania bo imenovan za poslanika v kaki skandinavski državi.
PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V RIMU.
Dunaj, 11. septembra. Sedaj se izvedo podrobnosti o značaju laških demonstracij v ponedeljek proti katoliškim telovadcem v Rimu. Demonstranti so udrli pred avstrijsko poslaništvo, kjer so besno kričali: »Abbaso 1' Austria!« »Evviva 1' Italial«, »Evviva Trieste italianal«, »Evviva Trento e Trieste!« Priti je moral močan oddelek policije, da je razgnal demonstrante, ki so sc pa umaknili na teraso paviljona Co-lonna, odkoder so še nadalje kričali in žvižgali. Policija jih je pregnala tudi od tamkaj, jim odvzela trikoloro in tudi aretirala več razgrajačev. Medtem pa se je zopet zbrala velika množica pred avstrijskim i poslaništvom, kateri oa policija ni bila kos, |
Poklicali so vojaštvo, in šele potem ko je prišlo na trg Colonna nekaj stotnij inlan-ierije z nasajenimi bajoneti, se je posrečilo izprazniti trg. Demonstracije pa so se šc vedno ponavljale po drugih ulicah. De-inonstracije so se ponovile v torek zvečer. Okrog pol 9. ure se je zbralo nekaj sto ljudi na trgu Colonna. Okrog devetih so se začeli prvi klici »abbassob. Redarji in orožniki, ki so se nahajali v velikem številu v bližini avstrijskega poslaništva, so udrli proti demonstrantom in jih več aretirali. Nato je dal podkvestor Secchi popolnoma izprazniti trg Colonna. Prikorakali so nato štirje oddelki grenadirjev, ki so zaprli vse dohode na trg med žvižganjem in krikom demonstrantov. Aretiran-cev je okoli 50. Aretiran jc bil tudi neki častnik v civilni obleki, ki pa so ga takoj izpustili. Ker pa je še hotel ostati na trgu, ga je podkvestor izročil dvema orožniški-ma častnikoma. Bil je to stotnik Stocco. Avstrijsko nemško časopisje o teh demonstracijah seveda molči.
KOLERA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 11. septembra. Kolera asiatica se je konstatirala tu pri 7 osebah. Iz cele Ogrske je dozdaj naznanjenih 20 slučajev kolere.
BULGARSKO-TURŠKA POGAJANJA.
Carigrad, 11. septembra. »Taniiv; svetuje Bulgariji, naj kmalu odstopi Porti Ortakoj in Dimotiko, ker bo Porta v nasprotnem slučaju podpirala gibanje za avtonomijo Trakije, katero je izbruhnila v Gumuldžini.
PROTI NEPREVIDNIM GOVOROM.
Pariz, 11. septembra. Grški minister za zunanje zadeve Panos jc zastopniku »Agence Havas« izjavil, da je kralj Konštantin imel v Berolinu zgolj vojašk, nc pa političnega govora.
ALBANCI NE DAJO MIRU.
Cetinje, 11. septembra. Albanska četa jc pri Tuziju predvčerajšnjim napadla več Črnogorcev, dva ranila in ubila črnogorskega orožnika ter njegovo truplo raz-mesarila. Nato so Albanci zbežali v gore. Vlada je o tem obvestila velesile.
PRINC JURIJ.
Belgrad, 11. septembra. Princ Jurij je odpotoval v Karlove Vari.
KONSERVATIVNA STRANKA V SRBIJI.
Belgrad, 11. septembra. Srbski listi poročajo, da snuje znani prijatelj Avstrije, vseučiliški profesor Zivojin Pe-ri<5, novo stranko s konservativnim pi^ogramom. V notranji politiki bi stjranka delala za državni konservati-zem in okrepitev monarhističnega načela, za povzdigo in razširjenje avtoritete reda in oblasti, zlasti pa za okrepitev in povečanje stalne vojske in militarizma sploh. V zunanji politiki bi stranka zagovarjala politiko realnih državnih koristi in naslonitev na avstro - ogrsko monarhijo. Zanimivo je, da. potrebo konservativne stranke v Srbiji, kjer je demokratizem in dema-goštvo res silno narastlo, zagovarja celo »Pijemont«, ki piše naj bi se v Srbiji sploh vse politične stranke preosnovaie v dve stranki: napredno - demokratično in konservativno.
ABDUL HAMID OBOLEL.
Carigrad, 11. septembra. EkssuHan Abdul Hamid je nevarno zbolel.
SMRTNA KOSA.
Bruselj, 11. septembra. Tu je umrl bivši ministrski predsednik in zaupnik rajnega kralja Leopolda grof de Smeet v starosti 70 let.
POŽAR.
Riga, 11. septembra. Zgorelo je zdravilišče v Majorenhofu, 20 hiš in več trgovin; škoda znaša pol milijona rubljev.
AVSTRIJSKI PARNIK SE POTOPIL.
London, 11. septembra. Avstrijski parnik »Alpha« se jc na potu iz Fila-delfije v Hamburg potopil. Ladja je izgubljena, moštvo se je pa rešilo.
PRODANE SLIKE.
Frankobrod (na Meni), 11. septembra. V galeriji Rieder so prišli na to, da so tamošnje slike Rubensa in Rafaela ponarejene. Prave slike so bile prodane v Ameriko, in sicer za deset milijonov.
Razne stvori.
Belovarčani v Albaniji. Minolo soboto jc pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belovara odpotoval voj 60 mož 97. pešpolka, ki so namenjeni za varnost komisiejc, ki ima urediti severno in vzhodne albanske meje. V južno Albanijo je v isto svrho prespela italijanska vojaška četa.
Roparski umor v hamburški okolici. Zelenjadar Egger v Morfletu je 9. t. m., ko se je vrnil iz Hamburga, našel svojo ženo obešeno na stropu in vso hi-
šo oplenjeno. Zena jc imela na glavi strašne rane s sekiro in se je najbrže obupno borila z roparjem, prodno jo jo še živo obesil.
Skrivno igralsko beznico je te dni odkrila policija v Altoni. Lokal je obdalo 30 redarjev in presenetilo pri igri 28 oseb, ki so jih k prvemu zaslišanju odvedli na policijo, potem pa razen dveh moških izpustili. Denar je policija zaplenila.
V petrolejskih plinih sta se zadušila dva delavca v Trzebinju na Gaii-škem; spustila sta se v potrolejski rc-zervar, da bi ga očistila, a plini so ju zadušili.
Obsojen ponarejalec denarja. Pred
krakovskim porotnim sodiščem je bil radi ponarejanja 50- in lOOkronskih bankovcev na desetletno ječo obsojen kmet Ivan Krzepto\vski; njegova dva sinova sta bila oproščena.
Prijetni svatje. V krakovskem predmestju Mogila so se dne 9. t. m. na neki kmečki svatbi svatje medseboj step-li in tri osebe smrtnonevarno ranili.
Sodstvo v novih srbskih krajih. V. novih srbskih krajih so doslej ustanovili 12 sodišč prve inštance in apelacij-sko sodišče v Skoplju, ki bo imelo poleg predsednika 5 sodnikov, tajnika in potrebno pisarniško osobje. Ostala sodišča bodo štela 12 predsednikov, -48 sodnikov, 12 tajnikov, 12 računovodij in 06 drugih uradnikov.
—	10.000 kron zagrebškemu reševalnemu društvu je poslal buclimpe-štanski tovarnar dr. Bayer pl. Kru-csay iz veselja, da je baron Skerlecz atentat srečno prestal in z željo, da bi hrvaško-ogrsko prijateljstvo napredovalo.
—	Rokodelsko razstavo v Novem Sadu je od 7. do 11. f. m. priredilo »Ko lo zanatlijske Omladine«. Bilo je 25 skupin, v katerih jc razstavilo svoje izdelke 61 rokodelcev.
Reški Hrvati In kinematografi. Re ško hrvaško društvo »Mladost« jo vsem reškim kinematrografom poslalo zahtevo, da i zda jejo svoje programe tudi v hrvaškem jeziku. Dva sta takoj odgovorila, da bosta želji ustregla, drugi so pa neugodno odgovorili. Sedaj sc društvo prizadeva, da bi noben Hrvat ne hodil v kinematografe, ki nočejo izdajati hrvaških programov.
Proti dolgim iglam na ženskih klobukih naj se tudi v Zagrebu izd? policijska odredba, tako je sklenil za grebški občinski svet v svoji zadnj> seji.
Primorske vesli.
p Za cesarico Elizabeto. V sredo sl je služila v mornarični cerkvi tiha sv. maš? za našo pokojno cesarico, kateri je pri sostvovala admiraliteta in mnogo častni-štva. Pred cesaričin spomenik je bil položen lep venec.
p Grozna noč na morju. V nedeljo popoldne se je odpravilo sedem mladeničev iz Devina z barčico na ples k Sv. Križu. Vesljali so za obrežjem mimo Sesljana, a daleč pod Sesljan si niso upali, kajti bližala se je huda ura. Obrnili so torej čoln in veslali nazaj. Morje pa jc postalo nevarno in stemnilo se je že tudi popolnoma. Bili so v velikem strahu in nevarnosti, zlasti ker so trepetajc opažali, da jih nese vedno dalje od obrežja. Že kake štiri ure so se borili z elementom, ko so jim valovi naenkrat preplavili ladjico. Bili so naenkrat vsi v vodi. Eni so skušali s plavanjem doseči pol kilometra oddaljeno obrežje, drugi pa so se krčevito držali za rob pre-vrženega čolna in so klicali na pomoč. Na obrežje pa je prispel le Herminij Zuliani po dveh urah obupnega boja z morjem, dočim so se vsi drugi morali vrniti in se oprijeti prevrnjenega čolna. Slaba bi bila 7. mladimi izletniki, da ni čul njih onemoglega vpitja rescipijent finančne straže iz Devina, ki jc bil slučajno v službi blizu devinskega pristana. Mož je takoj tekel po pomoč, a ker je bila že polnoči, je komaj našel dva moža na cesti, ki sta odpela prvo barko, s katero sta odjadrala v smer, od koder je prihajalo vpitje. Na razburkanem morju so rešitelji res našli obupane mladeniče in jih rešili.
p Soprog ji je pobegnil. Pred 14 dnevi smo poročali, da je v Opatiji nenadoma izginil svoji mladoporočeni ženi mesar Ladislav Roth iz Budimpešte. Pristavili smo bili, da jc njeno in vseobče mnenje, da je Roth postal žrtev zločina in da jc imel s seboj komaj kakih 2000 kron. Sedaj pa se je dognalo, da je bil Roth kasiral vso nevestino doto v znesku nad 20.000 kron in da jc spravil v denar vse vrednostne papirje, potem pa — jo popihal neznano kam.
p Radi pregrehe proti nravnosti so zaprli 47 let starega dninarja Antona Vovko iz Mirna.
p Vojne ladje za Kitajsko. Kitajska republika je naročila pri ladjedelnici v Tržiču tri brze križarice ("scouls«), ki bi morale dosegati 32 mili oa uro. Izvršeno moru
biti naročilo glede prve ladje tekom 22, glede druga v 24 mesecih, dočim poteče rok za tretjo čez 26 mesecev. Iz te naglice sledi, da se Kitajcem zelo mudi na -— vojno.
p Iz sodne službe. Minister za pravosodje je imenoval okrajne sodnike dr. Cyrilla, Artrurja Gia-Comellija in dr. Polonia deželnega sodišča v Trstu za de-želnosodne svetnike, sodnika dr. Tomanna v Gorici in dr. Albertija v Trstu pa za okrajna sodnika. Vsi ostanejo na svojih dosedanjih mestih.
p Pomorska akademija. Vpisovanje v pomorsko akademijo v Trstu se bo vršilo v dneh 12., 13. in 15. septembra od 9. do 12. ure predpoldne. Opozarjamo tem potom Slovence na tečaj za abituriente, kajti poklic pomorščaka (oficirja na trgovinski ladji) nudi dovolj dobrega kruha in se ni bati, da nc bi bilo službe. Za vpisanje treba zrelostnega izpričevala srednje šole, zdravniškega izpričevala, ki svedoči o sposobnosti za pomorsko službo in dokazila o stavljenih kozah. Vpisnina znaša 6 kron.
p Pomorski promet. Parobrodna družba »Lloydova« v Trstu uredi še eno novo brzovozno progo v Dalmacijo, Albanijo in Grško. Prvi parnik, ki odpluje 7. oktobra po novi progi, je »Baron Bruck«. — Na Reki pa se snuje nova močna parobrodna družba, ki hoče razmrežiti svoj promet med hrvatsko obalo, otoki in po istrskem obrežju. Zanimivo je, da bo imela družba samo salonske parnike za potnike.
p Samoumor. V torek se je v svoji sobi v Pulju ustrelil narednik tukajšnjega saperskega bataljona št. 6, Gratzl po imenu. Samomorilca so prepeljali v morna-rično bolnišnico. Vzrok nesrečnega dejanja ni znan.
p Napad na orožnika. V ponedeljek ponoči je napadlo več pijanih ponočnjakov v najbližji okolici Pulja nekega orožnika s kamenjem, ker jih je poživljal k miru in nočnemu redu. Pijani razgrajači so orožnika na glavi s kamenjem težko ranili, tako da je moral iskati v bolnišnici pomoči. Govori se, da morda zgubi eno oko. Šele, ko so pijane surovine čutile, da namerava orožnik streljati, so se poizgubili po bližnjem grmovju Monte granda.
Koroške novice.
k Prusi na Koroškem. Pruski odposlanci, ki so prišli ogledovat lepe slovenske pokrajine, so se v torek in sredo mudili tudi v Celovcu, odkoder so se peljali ogledovat, »ogroženi« hotel »Karawankenhof« pri Podgori. Ta hotel namreč stoji jia najslabših nogah in so nemški nacionalci opetovano pum-pali visoko vlado za podporo. Če so tudi Pruse pumpali, se ne ve. pa brez namena jih gotovo niso peljali tja. Preveč navdušeni niso bili pruski gostje; zatrjevali so celo, cla so bili povsod bolj hladno sprejeti razen v nekem kraju na Sp. Štajerskem. Iz Celovca so sc odpeljali preko Beljaka na Solnograško. Da so bili celovški nemškonacionalni »patriotje« prevzeti od navdušenja clo Prusije in ginjeni nad tem obiskom, je samoobsebi umevno.
k Gospod dr. Brejc se mudi za nekaj dni v gaštajnskili toplicah, da si utrdi zdravje.
k Knjige »Družbe sv. Mohorja« so se začele te dni razpošiljati.
k Obesil se jc v gostilni »Pri zlatem studencu« neki tujec, po veroizpo-vedanju žid.
Steckenpferd-lllljino mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrobno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice.
Dobi oe povsod A 80 vinarjev.
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI.
Urejuje prof. Iv. Grafenauer. * i
V zalogi »K atoli š k e B u k v'a!r-i) e« je pridela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti, ki doslej v obče uiso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Prevodi se v zbirko ne bodo sprejemali. Ustreči hočemo s tem občutni potrebi slovenskih bralcev; spisi naših pripovednih pisateljev, posebno starejših, se namreč le težko dobe, ker so poskrili po raznih časnikih, časopisih in zbornikih, ki so dostikrat že popoMioma razprodani in jih niti knjižnice ne premorejo, kaj šele posameznik. Temu hoče biti naša zbirka v pomoč. Izhajala bo v zvezkih po 60 h in bo prinašala po vrsti povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, kakor Fr. Erjavca, S. Jenka, Fr. Levstika, .T. Jurčiča, J.Ogrinca, J.Stritarja, J. Kersnika, Fr. Finžgarja, Ks. Meška, lv. Cankarja, Fr. Detela, M. Prelesnika, F. Jakliča, P. Bohinjca, P. Pajkove, Jos. Vošnjaka i. dr.
Namen zbirke pa je, da budi in goji v našem ljudstvu veselje do dobrega beriva. Uspeh bo seveda odvisen tudi od naklonjenosti pisateljev, založnikov in bralcev.
Kakor rečeno, bo stal vsak zvezek le 60 vin., in ker izidejo letno samo štirje zvezki, si bodo to zbirko lahko omislili tudi najrevnejši ljudski sloji. V zbirki boelo zbrani najdragocenejši biseri slovenskega pripovedništva, tako cla bo tvorila jedro vsake knjižnice in bodo z isto vnemo segali po njej višji in nižji sloji našega ljudstva. Uredništvo bo pazilo na to, da bo vsak zvezek zase celota, pri daljših povestih se bosta združila po potrebi dva zvezka v eno knjigo.
Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega Jos. Ogrinčevo povest iz časa pokruistjanjenja Slovencev, ki ima naslov : »V o j n i m i r, ali poganstvo i n k r s t«.
Simpatična snov, poljudni način pripovedovanja in neprisiljeni razvoj dejanja pa so vzrok priljubljenosti, ki si jo je pridobila povest precej, ko je izšla v »Večernicali«, pravi Urednik v predgovoru, in 1i razlogi so ga. gotovo tucli napotili, da je s to povestjo otvoril novo zbirko. V začetku je kratek Ogrin-čev životopis; take životopisc bodo nudili tudi prihodnji zvezki, kadar boelo pričenjali z novim pisateljem..
Mlili riMie: liiA! Mehii Slovencem!
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3 /
(zraven Škofije).
Tržne cene.
Cone veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 11. septembra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1105
Pšenica za april 1914.....11 73
Rž za oktober 1913.....8-23
Oves za oktober 1913 .... 8'82 Koruza za maj 1914.....7-67
mr Hiše)
obstoječa h Štirih stanovanj in vrtom se poceni proda, v Rožni dolini št. 227. cesta IV. pri Ljubljani.	2662
£622
I.
Kemična tovarna Traiskirchen pri Duiaaln LIEBLEIN $ CO«
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s :
sfearifom, zak
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo« držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	1087
Mesto vsakega posebnega obvestila.
2749
Bertvam Gdtz, ces. kr. računski svetnik, naznanja v lastnem imenu, kakor tucli v imenu svoje sestre Sofije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem globoko potrt pretužno vest, cla je njegova iskreno ljubljena, srčno dobra teta, gospodična
Ivana Grotz
zasebnica
dne 9. septembra ob 11, uri ponoči, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po ilolgi mučni bolezni v 84. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se je vršil danes v četrtek, 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Radeckega cesta 11 (hiralnica) na pokopališče k svetemu Križu.
Sv. zadušue maše se bodo brale v več cerkvah.
Blagu, v Bogu počivajoča po-kojnica se priporoča pobožnemu spominu.
Ljubljana, 11. sept. 1913.
»i«
Podpisani javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih nepozabni soprog, oziroma oče in stari oče. gospod
Janez Dežman
posestnik in trgovec
dne 9. t. ni. ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 77. letu svoje dobe mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil danes, v četrtek 11. t. m. ob 1/2 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, na Javorniku št. 5, na farno pokopališče.
Sv. zadušile maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi ua Koroški Beli.
Blag mu spomin!
Javornik, dne 11. sept. 1913.
Marija Dežman roj. Repo, soproga.
Ivan, Mici, Ana, otroci.
Kari Lorenz, Ivan Jalen, zeta.
Ana, Karla, Karol, Ivan, Marta,
vnuki.
Odda se takoj
in ena večja soba s štedilnikom, s prostim vhodom, brez oprave v selenburgovl ulici št. 6.
Poizve se istotam !I. nadstropje, desno. 2726
i restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slavnemu občinstvu
Karol Tauscs, hotelir
Sv. Petra cesta štev. 7.
Sprejemajo se tudi vedno uka--Mit d žeUnc gospiee za pouk v kuhi.
4 i
aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
Hdriia" droaerila in fotouilakiura
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1131 Zahtevajte cenike!
f 9
DIJAKI
iz boljših rodbin se sprejmejo ua dobro hrano in lepo stanovanje v Gosposki nlici 9,11. 2765
težkih 5—6 kg je naprodaj na Vodnikovem trgu od četrtka do ponedeljka.	2763
Italiji asi
Čeh, v pisarni in na stavbi samostojen delavec, prevzame takoj službo za tedenskih 26 kron pri g. šefu, kjer bi se priučil slovenščini. Cenj. ponudbe pod znamko »Energičen 2759« na upravo tega lista. Potne stroške bi nosil sam. 2760
ki se dobro razume na parni kotel in mleko, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Mlekar 2755"
na upravništvo ,,Slovenca".	2755
Sprejme se v župnišče
2756
s primerno naobrazbo, izvežbana tudi v gospodinjstvu. Ponudbe se sprejemajo pri upravništvu ..Slovenca" pod naslovom »Kuharica 2758".
„ MIG N O N " in „OLIVF,R» ter druge dobro ohranjene stroje ,.SMITH & BROS", „EMPIRE", „HAMMOND", ,,CORONA" itd. proda po nizki ceni (od K 120-— naprej) tudi na obroke, tvrdka
THE REK Ce. v LJUBIMKI.
Šelenburgova ulica št. 7, I, nadstropje.
^vsza za rihorejee!
Tekom meseca septembra je na raz* polago še nekaj 1000 hitrorastočih 5 do 10 cm ali večjih letošnjih
krapov za pleme
v riboreji okr. živinozdravnika SIMEN« THALA v Mokronogu proti garanciji živega dohoda. — Cena po velikosti po dogovoru.	2702
Zlato suBtinjs: Berlin, Pariz, Sini iti
*)7a/bol/. hosm. zobo-
Hstil gred- ^^^+
sk
-r
Izdelovatel)
O. <Stydl LJubljana, Stritarjeva ulica T

izurjenega tudi pri hladilni napravi sprejme takoj Mlekarska zadruga Za« gorje (pri Št. Petru na Kranjskem),
2728	r. z. z o. p.
Sprejmeta se takoj
vajenca
za pekovsko obrt. Istotam sc sprejme
prodajalka za trafiko
Natančnejša pojasnila daje Jean Schrey, Ljubljana, Gradišče štev. 5.	2733
11B HlLTICMM 11 trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon St. 100	Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in biaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.	Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMHTIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llotjda, Cunard-Line za i. in H. razred.
Zmerne cene. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske		banke. Točna postrežba.