Političen list za slovenski narod.
F« poStl prejeman velJA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman tcIJA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniltvo (administracija) in ekspedioija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (Inserati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Koicopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStro je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak daB« izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.

V Ljutljani, v ponedeljek 22. junija 1884.
Letnils: XII.
Katoliška zmaga v Belgiji.
Bilo je 1. 1878 v poletji evropskega laži-libera-lizma, ko so prinašali liberalni listi vseh boj v bombastičnem slogu sestavljene uvodne članke z napisom: „Dežela je govorila". Kes govorila je, pa govorila je v resnici žalostno, ker po liberalnem programu omamljeno belgijsko ljudstvo se je zazibalo v spanje, spanje sladko, ter tako omogočilo zmago prostozidarjev. Pa to spanje in te sanje so bile !e malo časa sladke. Prvi tedni liberalnega gospodstva 80 povsod medeni, bili so pri nas, v Španiji in tudi T Belgiji. A ko je preteklo nekoliko mesecev, da ne rečem let, sprevrgla se je vsa sladkost v britko gren-kost. Ljudstvo se je začelo dramiti, oči so se mu jele odpirati, zdelo se mu je, da ni na pravi poti in ko so začeli prostozidarski kolovodje boj proti papežu, proti redovnikom, katoliškim šolam in sploh vsemu verskemu, spoznalo je, kako blizo propada je že. K temu so se pa pridružili še drugi „blagri", ki „krase" povsodi poljane liberalnega gospodstva: državni primanjklej in neznosni davki. Liberalizem namreč še ni bil nikjer po ceni in je tudi Belgijce stal skoro celo milijardo frankov. Ead bi bil belgijski narod zdaj spremenil svoje gospodarje, a bilo je prepozno. ,Kdor ima moč, ta je mož" veljalo je tudi v Belgiji. Prostozidarji videči, da je njihova zmaga le nasledek verske mlačnosti in prepričani da večina naroda ni na njihovi strani, so volilni zistem v šestih letih štirikrat spremenili, da bi vsaj vtrdili svojo veljavo. Ko so bile pred tremi leti dopolnilne volitve, videli so še precej vspeha, vendar ne toliko, kolikor so ga pričakovali. Dobili so zopet večino, ki je znašala 20 glasov, tako, da so imeli v zbornici prostozidarji 79 katoličani pa le 59 glasov. Pa s tem še niso bili zadovoljni, opozicija jo bila še vedno premočna, zato so jo hoteli na vsak način vničiti. Spremenili so četrtič volilni zistem, določili so, da morajo volilci poskušnjo narediti, ali so sposobni za vo-lilca ali ne, ter tako v roko prostozidarsko izpraše-valne komisije položili osodo bodoče zbornice. Na ta način so mislili, si bomo svoje stališče utrdili za zmeraj, saj voliti je smel le oni, kteri je bil vladi prijazen, inače ga je izpraševalua komisija zavrgla. Kako je ta brezozirno izvrševala svoj posel, kaže to, da je potrdila volilce, ki so znali komaj brati, pisati pa še ne popolnoma, če so le bili liberalci, zato pa zavrgla može katoliške stranke, ki so dovršili gimnazijo in še vseučilišče. Posebno jezuitom je bila zelo nasprotna in je odrekla volilno pravico takim udom Jezusove družbe, ki so sloveli po svoji učenosti. Pa vrsta krivic še ni končana. Da bi razni redovniki ne vplivali na volilce, je zbornica določila, da menihi ne smejo voliti tam, kjer navadno stanujejo ali kjer je samostan, ampak v svojem rojstnem kraji. Menili so, da se tako pač ne bodo mogli vdeležiti volitve.
Tako je bilo vse pripravljeno za prihodnje volitve, katoličane je navdajala žalost, prostozidarji so si pa bili že popolnoma svesti svoje zmage. Kar jim je pa razun novega volilnega zistema dajalo še posebno zaupanje do večine v zbornici je pa to, dajo bilo letos izpraznjenih 40 konservativnih sedežev in le 29 liberalnih in da so imeli letos voliti oni deli dežele, v kterih so večja mesta, — trdnjave nejevere, ki gotovo tudi na okolico vplivajo. Pod tacimi av-spicijami se jo bližal osodepolni dan, obe stranki ste obrnili svojo pozornost še na izid volitev v krajevne
zastope, ki so se malo pred 10. junijem vršile in so bile nekako merilo za one 10. junija. Že tu se je pokazalo, kako malo sočutja si je pridobilo prosto-zidarstvo med ljudstvom in kako na slabi podlagi stoji. Na veliko iznenadenje vseh so zmagali večinoma katoliški kandidati in koj na to je mogel popisati konservativni „Courrier de Bruselles", da je 10. dan junija dan prostosti. Olajšalo se je nekoliko srce katoličanom, nade liberalcem so se pa močno zmanjšale, če tudi se jim še sanjalo ni, da bi mogli njihovi kandidati propasti; tako za trdne so se že imeli.
Kako iznenadenje in začudenje je tedaj zavladalo po vsem kraljestvu, ko se je razneslo poročilo, da niso bili samo vsi dosedanji katoliški poslanci zopet voljeni, ampak, da je katoliška stranka še pridobila celih 26 sedežev, tako da so liberalcem ostali le še trije! To je bilo nepričakovano, da neverjetno! Kdo se je pač nadjal take sijajne zmage! Dva ministra sta propadla in celo glavno mesto Bruselj, o kterega liberalizmu so si bili prostozidarji svesti, je volilo z večino 1347 glasov katoliške poslance. To je bil hud vdarec! Dežela je govorila; s tem odločilnim dnem je bila zavržena politika ministra Prere-Orbana in katoliški belgijski narod se je znebil težkega brezverskega janna! Prišel je dan prostosti! Postava, ktero so sklenili prostozidarji, da zdrobe katolieanstvo, je goljufala postavodajalce. Ljudstvo je pa bilo odškodovano za pritisk in krivice, ktere je moralo prenašati šest let. Veselje in navdušenje katoličanov se še zdaj ni poleglo, kakor tudi ne žalost in obupnost liberalcev. Prej imenovani katoliški list imenuje to zmago „orjaškoc, ki je zadela prostozidarje, kakor strela z jasnega, ki je grobo-kope prostosti same pahnila v grob". To potrjujejo po svoje tudi liberalci. Tako piše prostozidarski „In-dependanse Belge". „Vsi naši upi so vničeni, to ni samo poraz, to je nesreča, ki prekosi vsa še tako malosrčna prerokovanja." — Nasledek velikanske zmage je, da je prostozidarsko in zapravljivo mini-sterstvo odstopilo in naredilo prostor katoHškim konservativnim možem. S tem je Belgija zopet rešena popolne nejevere in ■— revolucije.
Koga ne spominja ta veseli dogodek, pravi „Gech", osode izraelskega naroda pred tremi tisoč loti. Ker so bili izraelski sinovi hudobni, izročil jih je Bog v oblast Madijanov, Amalekitev in Filistejcev. Ko so Izraelci obdelali polje, so prišU Madijani in Anialekiti, ter razdjali izraelske hiše, vse vničili, odnesli sadeže in odpeljali vso živino. Kakor kobilice so napolnili „obljubljeno deželo". Ponižan je bil Izrael pred obličjem svojih mnogoštevilnih nasprotnikov. V tej stiski se obrne k Bogu, kteri mu pošlje rešenika — Gedeona. V kratkem času jo bila vni-čena moč njegovih nasprotnikov Izraelci — katoličanje, Pilistejci — prostozidarji! Kakor takrat Izraeli, tako so bili zdaj stiskani belgijski katoličanje po liberalcih. Vničiti so hoteli njihove hiše — z neznosnimi davki, trgali so jim vero iz srca in zapeljevali njihove otroke v brezvernih šolah. Napovedali so jim že novo krivice, ktero bodo morali pretrpeti, ako se no odpovedo najdražjemu zakladu — sveti veri. V tej stiski se obrne belgijski narod k Bogu. Vzdrami se iz svojo mlačnosti, začne delovati in nasledek je — nepričakovan, silen poraz prostozidarjev. Da bi ta zgled našel do.sti posnemovalcev tudi v drugih deželah, kjer zdihuje katoliška cerkev še vedno v jeklenih okovih otrpjnenoga liberalizma! Da bi pa tudi nas
vnemal v častnem boji za najdražje svetinje svete vere, za mili dom in blagor ljubljenega vladarja!
Politični pregled.
v Ljubljani, 23. junija.
XotranJe dežele.
Freosnova de^lne hrambe je potrjena po dotični cesarski postavi od 10. junija in se bodo posamični batalijoni za slučaj vojske že sedaj združili v brambovske polke. Do sedaj smo imeli 82 brambovskih batalijonov, odslej na dalje bomo imeli 22 polkov in ti bodo: št. 1 na Dunaji dolenjeavst-rijski; št. 2 v Lincu gorenjeavstrijsko-solnograški; št. 3 v Gradci štajarski; št. 4 v Celovci štajarsko-koroški; št. 5 v Ljubljani kranjsko-primorski; št. 6 v Hebu (Eger), št. 7 v Pilznu; št. 8 v Pragi, št. 9 Litomericah, št. 10 v Mladi Boleslavi, št. 11 v Ji-činu, št. 12 v Časlovi — vsi češki; št. 13 v Olo-muci in št. 14 v Brnu moravska; št. 15 v Opovi moravsko-šlezijski; št. 16 v Krakovem, št. 17 v Bres-zovem, št. 18 v Przemjslu, št. 19 v Lvovu, št. 20 v Stanislavu, št. 21 v Zloczovem, vsi gališki; št, 22 v Cernovicah bukovinski.
V	anarhistovsJii obravnavi pred Graško porotno sodnijo se je žalibog zopet pokazalo, kako malo da sedanji svet na prisego in njen visoki pomen drži. Priča Eeuterer, ki je v prvi preiskavi prav določno izrekel in potrdil, da je bil Roggenbauer na 19. aprila 1. 1. doma, je sedaj izrekel, da ga je Eoggenbauerca pregovorila, da je po krivem pričal. Predsednik ostrmi in nevoljen zakliče: „Kam bomo prišli, če se bo svetost prisege tako malo spoštovala? Jako žalostno je, da se današnji svet na tako brezbožen način šali s prisego". Vsled tega je državni pravdnik zahteval, da so Roggenbauerco odmah zaprli. Pri zatožencu Slejku dobili so mnogo veleizdajskih tiskovin. On sam se pa pritoži, da so ga 24 ur zaprli v temnico, ker jo v zaporu nekega frajtarja ozmirjal, kteri je ondi na straži stal. Predsednik na to pravi, da se je to le zgodilo, ker je Slejk poskušal z Huberjem se raz-govarjati, frajtar mu je pa to zabranil, na kar je Slejk škatljico od klinčkov privezal na nit in se je s tisto napravo skušal s Huberjem sporazumeti po znamenjih. Zatoženec Schneider se glede tiskovia pri njem dobljenih izgovarja, da mu jih je ravno na dan pohišne preiskave neka neznana oseba morala skozi vetrnice (polokna) v sobo vreči, da bi ga v škodo pripravila. Tiskovine, ki so jih pri njem dobili, poveličujejo dela Dunajskih socijalistov; ravno tako se je našlo mnogo veleizdajskih tiskovin blizo Schnei-derjevega stanovanja po Korosiški cesti raztresenih. Tudi zapisnik naročnikov za socijalni časnik „Zu-kunft" imel je Schneider v svojem stanovanji. Predsednik tudi pripozna, da je Schneiderju došlo še mnogo prepovednih tiskovin še potem, ko je že zaprt bil.
V	tretji seji GorUkega deželnega sbora bila so na dnevnem redu poročila o raznih zalogah in štipendijah, ktera so se vsa odobrila.. Splošno važni predlogi bili so: poročilo poslanca Gasserja v imenu odbora za podporo, ki se je odmenila šoli za izdelovanje čipek v Dolnjej Otiici; predlog se sprejame. Dalje isti poslanec poroča o zakupu vojaške bolnišnice na Placuti in nasvetuje, naj se še dalje pusti vladi v zakupu. Predlog se je izročil finančnemu odseku v pretres.
V	četrti seji isterskega deželnega xborci vkresala se je iskra, ki bode morda tudi letos napravila plamen, ki je lansko leto pustošil po Pore-škem deželnem zboru. Rekli smo že, da so slovanski poslanci sklenili v deželnem zboru se le edino slo-vanščine posluževati. Danes se je je zopet poslužil poslanec Spinčič v debati glede prošnje Laniške občine, ki bi se rada od Buzeta ločila. Ko je končal oglasi se deželnega glavarja namestnik dr^^lH®«^
in pravi, da kadar bodo slovanski poslanci posluževali se slovauščine, jih bodo Lahi pač poslušali, nikdar se pa ne bodo vdeleževali debate, ker jim je večinoma slovanščina nerazumljiva. (Kar pa ni res!) Ta izjava je vsega spomina vredna. Lanfiko leto peklenski ropot, ko se je prva hrvaška besada spregovorila, letos pa pravi dr. Amoroso, hud Lahon, da slovanski manjini ne more zabraniti, da bi ne govorila v materinščini. Lep korak! Le tako na dalje in Istra bo kmalo popolnoma naša! Poslaneo Laginja oporeka dr. Amorosu rekoč, da laška večina slovanščine le razumeti noče, ter podpira predlog Spinčičev. Enako se tudi poslanec Zamlič potegne v hrvaščini za Laginjine trditve glede teženj Ka-stavke občine. Ni nam pos^bej^ potreba omenjati, da so bile vse besede slovanskih poslancev bob v steno za talijansko večino. Vse je ostalo, kakor je bilo že poprej v odsekih sklenjeno. Le enega Lahi Slovanom ne morejo vzeti in to je pripoznanje pravice slovanščine v Poreškem deželnem zboru in. to je za sedaj tudi že nekaj vredno! Naj se Lahi re-penčijo kolikor jim drago, prišel bo dan, da bo v Istri gospod postal Slovan. Nikdo ne more zanikati, da ni prav tako, in da pravica ta v Istri gre Slovanom po naravi in po postavi.
Vnanje držare.
Deset milijonov dinarjev (frankov) prinašala bo nova davčna postavi na Srbskem državi več dohodkov, kakor jih je ona do sedaj imela in se bodo skupni dohodki nakopičili na okroglo število 40 milijonov, kar bo popolnoma zadostovalo za tekoče državne potrebščine. Da se starega dolga odkrižajo, mislijo na posodo vzeti toliko, da bodo tudi posojilo na srbske loze s tem pokrili. Potrebovali bi, pravijo, blizo 25 milijonov frankov, ktere bi naložili na 5®/o zlato rento, ki naj bi se ne amortizovala. Za denar so poprašali pri „Comptoir d' escompte" v Parizu, kjer bodo takoj pisma podpisali, kakor bodo z novo davčno postavo popolnoma v redu.
Angleški poslanec v Carigradu izrekel se je glede bolgarsko-srhskega razpora, tako, da bi morala bolgarske zadeve Turčija v roke vzeti, ker je ona čez bolgarsko zemljo sucerena oblast. Nemški poslanec mu je pa rekel, da naj zadevo pusti pri miru, kajti to bi bila za Turčijo ravno tako nehvaležna kakor neizpeljiva naloga. Iz tega se pač vidi, da Nemci turško nezmožnost v vseh političnih razmerah dosti bolje poznajo, kakor pa Angleži. Dalje pravi nemški poslanec Angležu, da naj le brez skrbi prepusti kočljivo stvar Avstriji v Belemgradu, Eusiji pa v Sofiji in dognana bo prej, kakor pa bi se lena Turčija z divana dvignila, da se po poprišči ozre in izve, za kaj da se gre. Ker so tudi Lahi rekli, da je tako najbolje, sprevidel je konečno tudi trmoglavi Anglež in se je vdal.
Belgijsko novo ministei^tvo na pravem koncu začelo pometati po žasmrajeni državi. Spravilo se je namreč nad prve državne uradnike, nad kraljeve namestnike ali guvernerje. Zapadnoflan-derski guverner prestavil se je na razpolaganje, oni v Brabantu pa od službe odstavil. Prošnji za odstavo iz službe guvernerjev iz Hennegau-a in Luksenburga ste se sprejeli.
„Germania'' piše, da se je glede zopetnegana-meščenja kardinala Ledolii^vskega v Poznan-sko nadškofijo vse podrlo. Vzrok temu je menda nemški poslanec pri sv. stolu, ki ni vestno svoje službe opravljal in je tako glavno pogodbo, ktero so sv. oče nemškemu cesarstvu stavil?, pozabil javiti nemški vladi. Tudi je mislil po .stranskih potih vplivati na sv. očeta in se je iz tega namena soznanil z mnogimi velikimi gospodi na papeževem dvoru, kterih se je mislil posluževati v dosego svojega namena. Dosegel pa po tem potu ni prav nič, pačpak je še to zgubil, kar si je bil poprej z velikim trudom zgradil.
iVemšAra cerkvena politika, ki ni ne tič ne miš, se bo še nadaljevala, ako smemo to sklepati iz najnovejše sostave nemškega državnega soveta. Ondi so zbrani katoliški cerkvi prijazni, strpljivi in njej naravnost nasprotni in sovražni možje. Le na narodnost se ni prav nič oziralo. V tem najnovejšem izdelku nemške državne modrosti zastopana sta dva velika prijatelja katolikov, Fuldaški škof in baron pl. Schorlemer-Alst; nek državni katolik; predsednik gosposke zbornice; vojvoda Eati-b(5rski; trije konservativci, ki so prijatelji katoliški cerkvi. Dalje nekaj takih mož, ki se ne ogrevajo ne za to in ne za ono stranko, kakor so: uradni so-vetnik Dietze, ki je že več let z državnim kanclerjem največji prijatelj; predsednik državnega zbora pl. Levetzow, strankar Mennigerode in grajščak pl. We-dell-Malihov. Konečno so pa še štirje odlični nasprotniki katoliške cerkve in krepki pristaši dosedanje proticerkvene politike, namreč bivši vrhovni predsednik Šlezijski, grof Arnim-Boitzenberg in narodno-liberalci: dr. Mi(|uel, pl. Bennigsen in profesor Gneist.
Angleški poslanec na Dunaji javil je avstrijski vladi angleško-francosko pogodbo glede effiptov-sk^ga vprašanja in rekel, da se bode sedaj predložila ostalim velesilam v pretres. Nič se pa še ne ve, kaj bo k tej pogodbi angleški parlament rekel, kajti vlada in poslednji sta si še vedno silno navskriž. Kakor se čuje, so Rusi na angleško-francosko pogodbo glede Egipta že nekoliko oprezni postali in zahtevajo bolj natančnih pojasnil ter zahtevajo svoje lastno zastopništvo v mednarodni kontroli egiptovskih denarnih zadev. Pogodba, ki ste jo An-
gleškfti ia Fr&oooska glede Egipta aklenili, je pa raenda taka, d« boste potrebno posojilo obe državi Egiptu vzajemoo piosodili.
Izviriai dopisi
Iz dt^ Lpronca 0b> Tenitnicl, 15. junija. {Dolenjska Mesnica.) Eo je slavni deželni odbor 10. maja t. 1. sklical gospode ude in odbornike deželnega odbora ter med nje tudi zastopnike občin onih krajev, kjer naj bi se speljala dolenjska železnica, in zlasti od Temeniške doline in Krke, kakor tudi za železnico od Eakeka čez Kočevje do Eudolfovega, bilo je kaj modro in vsa čast m hvala našemu deželnemu glavarju grofu Thurnu za ta trud in lepo vodstvo one seje. Ees takoj, ko so gospodje odborniki prišli skupaj, bil je živahen razgovor med povabljenimi ter se je čul le en glas, da železna proga čez Dolenjsko je edina prava od Ljubljane čez Šma-rijo, Višnjogoro memo Zatičine, Št. Vid, potem po Temeniški dolini čez Trebnje, Mirnopeč do Novega-mesta in dalje do Karlovca.
Ker se pa pri omenjeni seji po izreku gospoda deželnega glavarja in gosp. deželnega poslanca Murnika ni dalo ničesar gotovega skleniti, volil se je po nasvetu omenjenih gospodov pododbor v to svrho, da bi med dotičnimi kraji, kjer bi bilo najbolj pripravno speljati Dolenjsko železnico, posredoval ter o tem poročal na višjem mestu. Ees pre-važna naloga je to, naj bi toraj ta pododbor ne držal križem rok, ampak se takoj djansko prepričati blagovolil, zlasti še pred shodom ali snidenjem deželnega zbora, ako ta slavni pododbor še ni pričel. Vsekako se smemo pa Dolenjci zanesti na ta pododbor, kajti izvoljeni so vsi, ki so marljivi, vstrajni in za blagor ljudstva vsigdar pripravljeni, kakor gg. Ljubljanski župan gosp. P. Grasselli, gosp. deželni deželni poslanec Murnik, g. Luckmann, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, državni poslanec grof Margheri in nadinženir g. Venuš.
Ko bi mi tukajšnji Dolenjci vedeli, kdaj da se hočejo dejansko in osobno prepričati omenjeni gospodje, gotovo bi jih radostno sprejeli, ter jim vsako reč pokazali, ter jih vodili po krajih, ki jim samim niso znani, kjer pa bi imela iti železna cesta. Nikar pa zameriti, ako sera si drznil reči, da kraji jim niso znani, kajti prepričal sem se, da Temeniške doline in občine v tem kraji deželni odbor ne po-znd in prav zato je bila taka mlačnost od slavnega deželnega zbora za progo po Temeniški dolini. Poslancem dostikrat kraji niso znani, ktere zastopajo, volilcev mnenja in teženj ne poznajo in razmere dotičnih krajev so jim tuja reč, ker jih med nje ni. Ni vselej dovelj, da se zastopa le splošnja korist vsega ljudstva, ampak treba je tudi posamično se potegovati za kraje in ljudstvo, ktero kak poslanec zastopa ter v6 in je prepričan, kaj komu manjka, da sporoča to v deželnem zboru. Le na tak način ima priprosto ljudstvo vse zaupanje v gospode poslance, ako je prepričano, da je poslancem mar za njih volilce. Se je čas storiti kaj za nas, le poguma je treba in vstrajnosti. Dolenjec ne sme vedno zadnji sluga v deželi biti, ampak spodobi se in treba je, da se mu pride na pomoč, kajti, kjer je zemlja plodna, gozdi z mnogovrstnim lesom še lepi, živinoreja precejšnja, se da mnogo storiti za prihodnost in tudi sedanjost bi se otešala. Ta kraj Dolenjske vedela je ceniti že cesarica Marija Terezija, saj je bila ona ukazala tod speljati veliko cesto, pa tudi Panonci bili so tu naseljeni in še preje bilo je tukaj mnogo naselbin, kar pričajo mnoga izko-panja, za ktere pa v daljših krajih še ne vedo, kakor je na pr. ravno tukaj ob Št. Lovrencu in v županiji Prapreče.
Naj mi blagovoli slavno vrednistvo popraviti pompU) v „Slovencu" od 10. maja zadevajoče zastopnika V. Kmeta iz županije Praproče in ne Za-preške, kaLor je bilo brati. Pa kaj, če vredni-štvo zamenja P z Z ali če je to tiskovna pomota ali pisava sploh težko razumljiva, saj še slavni deželni odbor za celo županijo ne ve, ter si ne more predočiti kje da je srenja Praproče, kajti dvakratno je slavni deželni odbor poslal dopis županiji Praproče, pa vselej z naslovom; „Praproče pri Višnji-gori". Tudi ondi je vas Praproče, toda županija ni in o železnici po Temeniški dolini se tam no more govoriti, ker ondi ni Temenice. Pač pa obsega županija Praproče, v fari Št. Lovrenški, desni in levi breg Temenice, z zadnjo postajo Trebno,
Ni ravno zameriti, ako je tk kraj bolj oddaljenemu svetu neznan, saj tukaj od Ti-eboa po dolini da\je ni nobene ceste aJi navadne po()i, razun velike ceste, ki je pa četrt ure n« strani.
Kdor se pripelje v Št. Lovrenec, daye z vozom skoraj ne more in za to eni pravijo; od St Lo-renca naprej je svet zadelan, ker kdor je z vozom sem prišel, se mora vrniti naz4 čez Velila) Loko na cesto, kajti naprej mu z vozom ni mogoče. Tedaj ni čuda, da je bolj oddaljenim' 1» našim poslancem ta kraj neznan, ker ga ne morejo drugače viditi, kakor da nalašč 3 ure daleč od Št. Lorenca po Temeniški dolini do Metnajiga Potoka peš gredo. Ta Metnaji^Potok je pa vštric Višnje gore in dalje je ravna, odprta dolina do pod sv. Ane poleg Mirne peči.
Od kod tedaj toliko govorjenja, da bi železniška proga bila po Tomeniški dolini daljša, kakor ona ob Krki? Ni mar tu nekoliko sumničenja?
Ko se je tod merilo za železno cesto, je rekel' naš rojak, sodelavec in inženir pri oni meritvi, v Trebnem, da mu je na primero po Temeniški dolinic ložje z metlo železnico napraviti, nego po Krški grapi s krampom. Govoril je gotovo pošteno, saj ga osebno poznamo.
Ako je slavni deželni vladi in našim gospodom poslancem kaj na tem ležeče, da bi se Dolenjcem vendar že enkrat na pomoč prišlo, kar bi koristilo spodnjemu delu in Ljubljani in Gorenjski pa Koroški s pridelki, ki tam ne rasto, naj se krogi, ki imajo vso moč in priložnost za nas kaj storiti, takoj resno te reči poprimejo, ter prosijo tako dolgo, da bodo uslišani.
Tlaka bila je na Dolenjskem najdalje, šole so se pričele tukaj najkasneje in železnice zidajo se • povsodi, samo Dolenjcem se ne privošči ničesar ter čuti se Dolenjec, kakor da bi bil od vseh pozabljena reč.
Prav je rekel grajščak Marko Trebuhovjč, da Dolenjci smo kakor v obzidji in za trdnjavami proti glavnemu mestu Ljubljani, če pomislimo na Va-genšperk in pa Peščenjek nad Višnjogoro, je ti izrek resničen. Tudi pošt nam manjka, ker je treba dve in tri uri, pa tudi dalje iti, ako hočemo kak listič oddati. Največji del Kranjske je Dolenjsko, veliko davkov plačuje Dolenjska, pa za njo se briga najbolj marljivo davkarski eksekntor in njemu so vsi kraji dobro znani.
Nismo še obupali, vedno zremo z zaupajočim očesom na državne zastopnike, da nam skoraj pošljejo veselo poročilo, da se bo tudi Doljenec smel po železni cesti voziti, ter mu ne bo treba dalje več po štirih čez Vagenšperk plezati.
Iz Umbre, 22. junija. Bral sem v našem dnevniku, da mladina pri vas v Ljubljani ne praznuje več godu svojega zavetnika sv. Alojzija. To je žalostno. Pri nas so to tudi opustili. Pa pri nas je še huje. Tu že kali in sad poganja pri vas v Ljubljani sejana nova vera. Napačno razlaganje: „Cum finis est licitus, etiam media sunt licita" vdihnilo je pri nas nekemu prebrisanemu tatu gostilničarju kozo ukrasti. Tat je namreč slišal, da ta gospodar redi in pase po mestnem gojzdu nekaj koz, ki mu dajejo dobro mleko za mestno gospodo. Šine mu misel v glavo: Umbriško mestno starešinstvo je dalo oštirju le gostilno v najem, ne pa celega gojzda, toraj koz6 mestu škodo delajo. Kako odvrniti škodo? E, šel bom in kozo ukradel in če se obnese in me ne zasačijo, bom pokradel vse koze in mesto mi bo za to še hvaležno. Pozabil je sedmo božjih zapoved: „Ne kradi", je šel in kozo ukradel. Pa „kar se ne stori, se ne zve". Oštir jo drugi dan vdere za kozjim* tatom in ga dobi unkraj Save v neki vasi. Kako je zanj zvedel, ne vem. Tudi mi ni znano, če je oštir kozo doma kaj po senci natepel, ker je zapustila svojo milo domovino na lepem griči. Potrebno in koristno bi pa bilo, ko bi naše mestno starešinstvo, ktero v resnici izvrstno skrbi za blagor in korist našega mesta, oštirjeve koz^ nekoliko preteplo, če tudi po senci, da ne bodo več objedale po gojzdil mladih drevesc. „Oum finis est licitus, etiara media sunt licita". Pa temu ni tako. Ko bi bil tat, zvedevši za škodo, ki jo delajo koze našemu mestu, temu to naznanil, bi bil dosegel svoj cilj in konec. Mesto bi ga bilo za to obdarovalo na eden ali drug način. Tako je pa po krivi veri zapeljan lastnovoljno hotel odstraniti to škodo in je dosegel avoj cilj i d kotiec: ječo. — Le tako naprej! Kakoršna setev, takošna žetev!	Tehebrale. '
Iz Kremsa, (v dolenji Avstriji) 19. junija. {Volitve v deMni ebor na NiSč-Avstrijskem.) Ker mi
so od zanesliveh strani došla poročila' o tistih go-8iM)dih kandidatih, ktere mislijo občine voliti in. tistih, ki S6 priporočajo za poslance v deželni zbor.
Naj toraj omenim kandidate za deželne občine in sicer za občine volilnega okraja:
Sechshaus (Hietzing, Modling, Purkersdorf). Tukaj se je^deželni odbornik Bauer odpovedal. Priporočen je župan Zelebor.
Hernals (Klosterneuburg, Ottakrin^r, TVilln, Wahring). Kandidat je dvorni svetovalec Zimmer-mann.
Bruck (Hainburg, Schwechat). Poslanec in posestnik pivarne Jos. Fischer.
Dunajsko Novomesto (Ebreichsdorf, Gu-tenstein, Baden, Pottenstein). Poslanec Dumba.
Neukirchen (Gloggnitz, Aspang, Kirchrehl). Kandidat prejšnji poslanec inženir Wegerer. Ponujata se tudi tajnik Eaimann in posestnik Pretten-hofer.
S t. H i p o 1 i t (Melk, Herzogenburg, Atzenbrugg, Neulengbach, Hainfeld, Lilienfeld, Kirchberg). Tukaj kandidirata dva klerikalca proti prejšnjima poslancema Pirko in Gesserti.
Scheibbs (Mang, Gaming). Kandidat klerikalec grof Kuefstein.
Waidhofen ob Ybbsi (Šentpeter). Prejšnji poslanec Oberndorfer. Mnoge občine ponujajo krčmarja Hdfbauerja.
Amstetten (Haag, Ybbs). Dosedanji poslanec v. Kielmannsegg in klerikalni agitator o. Knab.
Korneubuig (Stockerau, Wolkersdorf). Poslanec Harmer.
Grossenzersdorf (Matzen, Marchegg). Pbjšnji poslanec Marchen. Volili boste tudi občini Mistelbach in Laa poslanca Granitscha in Schreiberja.
Oberhollabrunn (Hangsdorf). Tukaj se je poslanec Thomas odpovedal. Kandidujeta posestnik Eichhorn in vodja hranilnice v Oberhollabrunnu Gal po imenu in neki dr. Wanitschek. Schonerjeva stranka ponuja žornalista Harkupa.
Krem s (Mautern, Spitz). Kandidujeta dosedanja poslanca Piirnkrauz in Schilrrer. Mnoge občine želijo slednjega pustiti in vincarja Majerhofra iz Eohren-dorfa na njega mestu postaviti. — Vklub vsega Scho-nerjevega kričanja, da noče kandidirati — volili ga bodo zopet za okraj Zwettl.
Horn (Ravelsbach, Eetz). Poslanec Euf klerikalec z dušo in telesom.
Waidhofen ob T ha j i. Zraven dosedajnega posl. barona Villa-Secca kandidira tudi državni poslanec Dobler.
Kteri bodo iz teh mnogih poklicanih izvoljeni poročal bodem po volilnih izvršitvah. E—ski.
Domaee novice.
(iVom škofa.) V soboto došla so v Ljubljano telegrafična naznanila, da je za škofa Ljubljanskega izvoljen prečast. gosp. dr. Jakob Missia, kanonik in vodja knezoškofijske kancelije v Gradcu, rodom Slovenec iz Ljutomerske okolice na Štajarskem. Hvalijo ga kot izvrstnega duhovna in v vsakem tudi narodnem oziru, zanesljivega moža. Nam dozdaj še ni ddšlo nobeno poročilo, upamo pa, da dobimo skoraj zanesljivih naznanil in tudi natančnejih črtic iz življenja novega višjega pastirja. Eojen je leta 1838. — Za kneza in škofa Briksenskega na Tirolskem pa je po naznanilu tirolskih listov imenovan dosedanji p6možni škof in generalvikar predarlski, prečastiti gospod dr. Simon Aichner, duhovščini jako dobro znan po izvrstni knjigi o cerkvenem pravu, ki se. rabi skoraj po vseh bogoslovskih šolah. Eojen je 1. 1816 v Terentenu na Tirolskem, ter je bil 1. 1840 za mašnika 1. 1882 pa za škofa posvečen.
{Buhovslic spremenile v LjtMjausJci škofiji.) Preč. g. Žiga Bohinec pride iz škofijske kancelije začasno iz službenih ozirov za duhovnega pomočnika v predmestno Ljubljansko faro Trnovsko. 6. g. Janez Podboj gre iz Slavine za kurata v Št. Peter; ž. g. Strupi pa iz Eadeč za kaplana v Slavino.
(Profesorske službe na Ljubljanski gimnagiji), ki je bila vsled vpokojenja dr. Nejedlija razpisana, dobil je do sedaj začasno tukaj nastavljeni g. prof. Borštnar. V začasno pomoč pa pride namesto njega sim g. prof. Avguštin Yester, ki je pred nekimi leti že služil v Ljubljani, pa bil pozneje prestavljen v Budejevice na Češkem. Ker ima g. prof. Heinrich zarad bolehnosti dopust za celo leto, na-domestuje ga izprašani suplent dr. Gratzi.
{Sv. Alojzija) praznovali ste mestni deški ljudski šoli v mestni farni cerkvi sv. Jakoba svojega patrona. Kdor je pri tej svečanosti nazvoč bil, izvedel je, da je mestna deca v rokah izvrstnih krščanskih učiteljev, kajti sicer živa mestna mladina vedla se je med sv. opravilom v cerkvi in zunaj cerkve vrlo dobro. Pred sv. obhjilom nagovoril je č. g. J.' Eesnik z ginljivimi besedami mladino, ktera je prvič stopila k mizi Gospodovi. Potem se jo obrnil k navzočim starišem in jih opominjal k vztrajnemu in složnemu delu, z učitelji vred na polji krščanske vzgoje. V kratkem! Gosp. Eesnika besede ganile so vsacega pričujočega v srce. Bog daj, da bi obrodile obilo sadu. Mladim gostom Gospodove mize pa gotovo nikdar ne preide ta dan iz spomina.
(Deželne sodnije Ljubljanske predsednik) postal je, kakor se po mestu govori, g. Kapretis, dosedanji višje sodnije svetovalec^ Prosili so za to mesto prav mnogi kandidatje, med drugimi g. H e i n r i c h er, predsednik Celjske kresijske sodnije, ki se je bil prišel nalašč ponujat na Dunaj in se tam kazal kot prvega narodnjaka, g. Le i t me i er, višje sodnije Graške svetovalec, ki je skušal po svoji stari navadi pozornost višjih krogov s tem na se obračati, da je naročil za Graško ^Tagespost" telegrame, da je on izbran za predsednika deželne sodnije Ljubljanske, g. Hočevar, višje Graške sodnije svetovalec, ki se je tudi osebno poganjal za to službo, menda tudi g. Jevnikar, predsednik kresijske sodnije Novomeške, in še nekteri drugi. Nam se zdi, da je izvolitev g. Kapretza najprimernejša in najpravič-nejša, ker on že veliko let služi pri Ljubljanski deželni sodniji ter je zarad svojega vljudnega in prijaznega obnašanja jako priljubljena oseba pri sod-nijskih uradnikih in tudi v drugih krogih, kjer ga poznajo.
{^Kmetijsko potno predavanje) imel bode dež. potovalni učitelj Gustav Pire dne 29. t. m., t. j. na praznik sv. Petra in Pavla v Zgornih Gorjah pri Bledu. Predavanje se bode vršilo v šoli v Gorjah ter se prične po popoldanski službi božji."
{Slovenski hrambovski polk,) ki se bo združil iz dosedanjih brambovskih batalijonov Ljubljana, Novomesto, Pazin in Gorica, imel bo svoj štab v Ljubljani. Iz tega vzroka zapustil bo tudi brambov-ski batalijon št. 24 Novomesto in se bo v Ljubljano preselil in to morda že letos jeseni. Brambovci se bodo namreč vdeležili meseca avgusta na Gorenjskem velikih vojaških vaj, h kterim pojdejo tudi Novomeški. Nazaj grede pa morda kar v Ljubljani ostanejo. Vojašnica za brambovce se tudi vže pripravlja iz stare sladkorske tovarne, kjer se bo iz dveh nadstropij po jedno napravilo. Kakor čujemo, dobi Novomesto za odškodnino en batalijon Kuhnovcev.
(V ognji) razkazoval se je včeraj popoludne od 4Yg do 5 ure Dunajski inženir g. Schalla. Prvokrat je bil v gromadf, ki je bila iz peterih kupov drva s petrolejem in smolo oblitih zložena, 5 minut. Ko se je povrnil je bila obleka popolnoma mrzla. Drugič ostal je ondi 7 minut, kjer se je na goročo gromado vsedal, in jo naposled z rokami razmetavati jel, kar je na gledalce prav povoljno vplivalo. Obleka njegova je vedno mokra vsled vode, ki mu jo morajo vanjo po napeljani cevi brizgati; po ravno tisti poti dobiva potrebnega zraku. Navzoči so bili večinoma vsi Ljubljanski dostojanstveniki med njimi gg. dež. predsednik baron Winkler in župan Grasselli. Gasilci so pa prišli od blizo in daleč te najnovejše iznajdbe gledat.
{Vsakorečen štirileten otrok) zašel je včeraj popoludne okoli pete ure v Ljubljanico. Ko bi ga ne bili že v poslednjem trenutku zapazili, ko je za Ahčinom znak na vodi ležeč okoli sebe otepal, vto-nil bi bil. Star gospod pod.^i se pogumen med de-reče rujave valove, ki so mu do vrata segali in reši mlado življenje gotove smrti.
(Kres Ljubljanskega „Sokola'') gorel bo danes zvečer na Eožniku, če bo vreme. P6 stari navadi bodo letos čitalniški pevci pri „kresu" popevali.
(Povodenj.) Iz Kopanja se nam 20. t. m. piše: Vsi travniki od Boštanjskega gradu, od Malega Mla-čevega, izpod Slivnice in Št. Jurja do za Kopanjem in Velike ter Male Eačne v daljavi 3 milj in v ši-rokosti 15 do 20 minut ter v.tem kraji ležeče njive so že 8 dni pod vodo. Krompir, fižol, proso in koruza popolnoma uničena; žito pomečkano, trava, in detelja oblatena ter za klajo nerabljiva. Včeraj je bil visokospoštovani gospod c. k. okr. glavar Mah-kot prišel sem na ogled ter se po vodi pripeljal; obljubil je pomoč. Škode je nad 50.000 gld. Ubogi Uudje in živina! Tudi Unca je pri Planini stopila čez svoje obrežje ter poplavila okolico in nare-
dil škode okoli 6000 gold. Tako je ljudem, ki so nadejali dobre letine, upanje v resnici splavalo po vodi!
(Poskušnja.) Ako ni še komu znano, kako se jabolka in hruške, pa tudi debele slive najbolje hranijo, hočem ta-le poskus povedati: Lansko jesen, ko so jabolka posebno rade gnjile, ter jih ni bilo mogoče kaj časa hraniti, djal sem jih nekoliko v ugašeno apno, pa tako, da se niso skupaj tišala, ampak vsako za-se. Letos koncem maja meseca pogledam, kaj je z njimi, in bila so nepokvarjena in čista, ko sem jih vzel iz apna, ter opral; bila so kakor da bi bila isto uro vtrgana z dreves. Apno bilo je v navadni jami, kjer je bilo preje vgašeno. Letos bom poskusil to v posebni posodi ter jo djal v klet, nekaj pa jih bom zopet pustil na prostem. Naj to poskušajo še drugi.
{Razpisani službi). 0. k. deželna sodnija v Ljubljani išče diurnista za mesečno plačo do 30 gold. Prošnje do 28. junija na ck. predsedništvo deželne sodnije. — Na Ljubljanskem gradu je spraznjena služba paznika II reda z letno plačo 260 gold. 257o doklado, s prostim stanovanjem toda le za paznikovo osebo, drva in luč, 480 gramov kruha na dan in pa prosta obleka. Prošnje v 4 tednih na ck. državno pravdništvo v Ljubljani.
{Trgovinska in obrtna zbornica:) (Dalje.) Predlog št. 1 se tako, kakor je bil stavljen, ni vzprejel, a vzprejel se je jednoglasno predlog odseka za tarife, da se bode klasifikacija nemških državnih železnic ne glede na sklepe drugih železnic vpeljala ter iz-vela. Po tem predlogu se bodo predlagalo, da se naslednje, zdaj specijalnemu cenovniku vštete vrste lesa pri avstrijsko-ogerskih železnicah uverste v razred C.
1. Okrogla deblovina ali drogovi (tudi surov obsekan les) do 2-5 metra dolg. 2. Panjevi (štoro-vina), razklan les (polena). 3. Dračje in vejevje (fa-šine). 4. Krajniki, kteri pri žaganji lesa odpadejo, ne čez 6 metrov dolgi. 5. Naslednje pri jamah uporabljano lesovje: Deblovina, stebri, železniški pragovi, prečnice, krajevniški koli, vsi do 6 metrov dolgosti, kakor tudi tanke deščice do 1-5 metra dolgosti. — Predlagateljev namen je bil doseči, da bi se surova deblovina do 6 metrov dolgosti, brez razločka čemu se rabi, uvrstila v razred C.
Drugi in tretji predlog se je le glede odprave refakcij vzprejel, sprejel pa se je jednoglasno naslednji predlog za tarife:
„0. kr. ravnateljstvo se živo prosi, da po udob-Ijenih dozdanjib izkušnjah ob času ukrene, da se te refakcije kolikor možno odpravijo."
Ker je g. Luckmann odpravo refakcij pri lesu še le tedaj nameraval, ko bi bil za menj vredne vrste lesa, posebno za les za kurjavo in oblikovee vpeljan že izjemni cenovnik L ni bil zadovoljen, da se je glasovalo le o jednem delu njegovih predlogov ter se je držal svojega predloga zaradi splošne vpeljave izjemnega cenovnika št. I.
Vladni zastopnik se je izjavil proti upeljavi izjemnega cenovnika št. I., ker bi za posamne relacije povišali se dozdanji podstavki.
Ker se je prej omenjeni predlog odseka za tarife vzprejel, je izjavil predsednik, da predlog gosp. K. Luckmanna odpade. Ta pa je omenil, da je odsek za tarife priporočal vzprejeti le jeden del njegovih predlogov, da naj bi se še glasovalo o onem delu njegovega predloga, kteri zahteva splošno vpeljavo izjemnega tarifa za nektere vrste lesa. Na to je odgovoril predsednik, da g. K. Luckmannov predlog odpade, da mu je pa na voljo dano, pri prihodnji seji zopet staviti predlog, kar tudi namerava storiti. Od predloga št. HI. in IV. je predlagatelj odstopil.
Konečno opomni gosp. poročevalec, da bi bilo dobro, če bi v tarifnih zadevah vdeleženi krogi izrazili svoje želje, da bi se moglo o njih posvetovati in bi se opravičene pritožbe odpraviti mogle.
Zbornični predsednik g. J. iTušar izreka gosp. poročevalcu za vztrajno zastopanje trgovskega ia obrtnega stanu pri železničnem svetu zahvalo.
G. V. Petričič izreka željo, da bi se v odseku posvetovalo o tarifah.
G. K. Luckmann meni, naj bi se taka posvetovanja vršila še lo tedaj, ko bodo zbornici dotične želje znane.
Zbornični predsednik g. J. Kušar opomni, da bodo vdeleženi krogi pač koj izrazili svoje želje, ko hitro zvedo o vsebini tega poročila.
Zbornica vzprejme poročilo člana državno-želez-ničnega sveta g. K. Luckmanna z zadovoljstvom v
znanje ter se popolnem strinja z zahvalo, izrečeno po zborničnem predsedniku.
IV. Gosp. zbornični tajnik poroča o prošnjah firm A. Tschinkelnovih sinov in K. Molineja; v teh prošnjah se prosi za znižanje dozdanjih vozarinskih podstavkov. Gosp. poročevalec prečita prošnje, nanašajo se na g. K. Luekmanna poročilo o posvetovanjih državno-železničnega sveta, v kterem poročilu se omenja vozarina teh firm, ter predlaga v imenu od-
Zbornica naj blagovoli obe prošnji najtopleje priporočati c. kr. ravnateljstvu za državno-železnično poslovanje na Dunaji.
Predlog se jednoglasno vzprejme.
V. Gosp. V. Petričič poroča o vprašanji, naj bi se li ne izdala naredba, s ktero bi se v zmislu zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, pre-dovedalo onim trgovcem, kteri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi tekočinami imeti v zalogi v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v neza-mašenih sodcih in nezapečatenih steklenicah.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	Brnski škof dr. Bauer je izdal obširen pastirsk list v kterem opozoruje duhovnike in vernike na zadnjo papeževo okrožnico Humanum genus, obrnjeno proti prostozidarjem ter jim razklada njihovo proti - kršansko, proti - cerkveno in prevratno delovanje. Ob jednem priporoča knjižico „der Hammer der Freimaurerci ara Kaiserthrone der Habsburger" ktero je leta 1875 spisal Januarij Osseg, da spozna ljudstvo, kako zlobne načela imajo prostozidarji in koliko hudega so že povzročili v Avstriji. Glavne podpore jozifinizma so bili prostozidarji, in revolucija od 1. 1848 'je delo prostozidarjev. Naloga vseh katoličanov je „delati na to, da ostane Avstrija katoliška država), v miru živeča družina narodov pod žeslom bogoljubne habsburške rodovine, da ostane zavetnica sv.'cerkve, braniteljica pravice in konservativnih načel."
—	Princ Henrik Hanavski sedmi sin umrlega kurfursta Hessenskega se je povrnil v naročje katoliške cerkve, kakor njegov praded Henrik II. pred 120 leti. Slovesnost se je vršila v Parizu in je bil pri nji navzoč tudi ondotni papežev poslanec.
—	Star kanon. V minulih dneh so pripeljali na Moravsko star kanon, kterega so nekdaj rabili Johaniti v boju proti Turkom. L. 1522, ko je Jo-hanitovski red vzel otok Eod, je bil ta kanon na turški vojni ladiji, ki je pa bila od sovražnih krogelj predrta in se je potopila. Od tega leta je bil kanon na dnu morja, dokler ga niso najnovejši čas potegnili iz globočine.
—	Koliko so vredni plačanioskrbniki po bolnišnicah, kaže nam dogodek iz Pariške bolnišnice, kjer so pregnali usmiljene sestre in jih nadomestili s svetnimi oskrbniki in oskrbnicami. Strežaj Hermes je hotel vzeti nekemu bolniku vino, pa ker ga mu ta ni hotel dati, ga je Hermes tako pretepel, da je umrl.
—	Napad na cerkve. Prevratniki so v svojem satanskem delu zopet za korak naprej. Z dina-mitora so jeli vničevati cerkve, Pred nekoliko dnevi je poročal telegram, da je pred dinamitora celo sv. Petra cerkev v Rimu v nevarnosti in da so se stražo radi tega pomnožile. Zdaj pa poročajo zopet listi o dveh že poskušenih napadih na hišo božjo. Oba sta se izvršila v Genovi. Naj prvo je zlobna roka postavila k fasadi cerkve „della Immagolata" dve dina-mitni bombi, ki ste se razpočile in močno cerkveni zid poškodovale. Ljudstvo je bilo močno razburjeno. Ne dolgo na to se je po..ovil enak atentat v cerkvi sv. Lorenca. Pa k sreči ni cerkev veliko trpela, le cerkvena okna in okna bližnih hiš so bila močno poškodovana. Tudi tlak na cesti in v bližnih hišah je mnogo trpel, njihovi prebivalci so pa občutili velik strah. O povzročiteljih zlodejstva še ni nič znanega. Kakor se kaže nima Italija daleč do brezna, iz kterega bo težko vstala. Volenti non fit injurija!
—	Le premirilo se je, ali kali? ^est in trideseti polk je bil iz Erfurta prestavljen v Halle. Tisti dan je tudi 40 Erfurtskih služabnic odpovedalo •lužbo.
Telegrami.
Lvov, 23. junija. Včerajšnje ojavke poročajo vse, da povodenj pojema in voda vpada. Ker je pa ponoči zopet deževati pričelo, nevarnost; nikftkor ni «e pri kraji. Največ škode je povodenj napravila okoli Sana in Dnjestra, kjer SO ceste In železnice podsute in spodkopane, ravan pa pod vodo. Na mnogih ki-ajih je voda vse pobrala in odnesla.
Rim, 22. junija. Eazpočila se je smod-
nišnica v Pont-Eeraoli. Trideset osob je mrtvih sedemnajst hudo poškodovanih.
Umrli so:
18.	junija. Leopold Meden, uinirovljeni o. kr. stoti;ik, 75 let, sv. Florijana ulice št. 31, oelabljenje.
19.	junija. Alfons Tomo, hišnega posestnika sin, 11 mes., Streliške ulice št. 14, otrpnjenje pljuJ. — Lovrenc Zelene, ključarski mojster, 40 let, Pred Škofijo št. 8, vsled edema v možganih.
20.	junija. Neža Petek, perica, 61 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
21.	junija. Ludvik Pavšek, ključavničar, 28 let, Predilne ulice št. 7, jetika.
v bolnišnici:
17. junija. Alojzija Jovana Kašman, delavčeva hči, 2 leti. (Poljanska cesta št. 42), osepnice. — Jernej Koderman, dninar, 43 let, prsna vodenica.
19. jun. Katra Dornik, 52 let, jetika.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
23. junija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 35 kr
Sreberna „ „ „ ......81	„	35	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102 „	30	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „	70	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	305 „	80	„
London.......121 „	90	„
Srebro.......—	n	—	n
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9 „	68'/» „
Nemške marke......59 „	60	„
Od 21. junija.
Ogerska zlata renta 6 . . . .	122	„	55	„
„4* . . . .	91	„	85	„
„ papirna renta . . .	88	„	70	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	110	„	—	„
„ Landerbanke.....102	„	—	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	560	„	—	„
„ državne železnice ....	315	„50	„
Tr»mway-dru8tva velj. 170 gl. . .	217	„	50
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	75	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„	—	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	166	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	50	„
Eudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75	„
Orgije
s 16 spremeni v lični omari, Jako pripravne so na prodaji iz farne cerkve Borovniške po nizki ceni. Več pri cerkTcnem oprarništrn t Borovnici
(na Kranjskem),	(i)
MgfllSf?©.
SloTensklm bogoe>lovcem in maSnikom
spisal
A-ntoii. Zupančič,
profesor pastirsUa.
Cena 1 gl. 30 kr. Po pošti 10 kr. več. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljutljani.
Izišli prvi del obsega osebo in lastnosti dnh. pastirja; potem homiletiko in katehe- I tiko.
Tržaški škofijski list knjigo priporoča s sledečimi besedami: Opus multa eruditione et practica methodo compilatum . . . sacerdo-tibus optime commendamus.
J. pl. Trniltocz:^,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec.
kterira se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprckosljivo sredstvo zoper: niaiikauje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sauje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tncatov samo 8 glod.
Svnrllol Opozarjamo, da se tiste istiulte Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk«5cz} -ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trgauje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. TrnkoczjJu, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvct za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(13)	posestnik v Šmarji p. Celji.
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PomiihljeTo (I>orscli)
jetri
Olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. Ic. pi-iv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "^Hl
Naročila iz dežele izvrši se takoj
T lekarni pri „samorogu'
Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.

Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice.
1» I4uh1iane v Beljak.	1» Beljniea v LJuhljmio.
0«ol>iii vlaltl
.	št. 2018 Bt. 2014	št. 2016	št. 2012
Postaje	pij	iopoiijne	ITCČer
Ljubljana j, k.....12-15 6 40	11-40	6-35
Ljubljana R. k..........12 19 6 44	11 45	6-39
Vižmarje......1229	653	11-55	648
Medvode............12 41 7- 4	12- 7	6 59
Loka................12-56 717	12-21	7 12
Kranj..............112	732	1238	726
Podnart............130 7-50	1256	743
Radovljica............1-48	8- 7	1-13	7-59
Lesce..............155	815	124	8' 8
Javornik............216	834	146	825
Jesenice............2-27 845	1-57	833
Dovje..............2-47	9- 4	2-18	8 49
Kranjska gora ....	3-16 9 33	2-48	9-11
RateČe-VVeissenfels . . .	3-31 9 48	3- 3	9-24
Trbiž .......	3-48	10- 5	3 20	9 38
Beljak j, k............5—	1151	4 51	10-24
ijntrij	dopoldne popoldne zrečer
Osobni -vlnlci
Postaje	^^	Jopoiflnc popoldne
TjeTjak j. k............10 50	6-39	10-26	5 10
Trbiž..............12-40	7-30	1142	625
Rateče-Weissenfels ...	1 50	7.46	11 59	646
Kranjska gora ....	1-25	7.59	1213	7- 2
Dovje..............1-56	8-22	12-38	7-29
Jesenice............223	8-41	12-58	7-52
Javornik............2-30	8-47	1- 5	7 59
Lesee..............2 57	9- 6	1 26	8 21
Radovljica............33	911	131	826
Podnart..............329	929	149	847
Kranj..............3-50	945	2 5	9-4
Loka..............4-12	9-59	220	920
Medvode............4-29	10-12	2-33	9-34
Vižmarjo............442	10-23	2-44	946
Ljubljana R. k..........4 53	10 31	2 52	9 55
Ljubljana j. k..........5—	10 35	2-56	10.-
ijutraj zjntraj	popoldne	iveJer