Leto XXIII., it. Ljubljana, četrtek 18. novembra 1943 — Cena 1.— L Upravmitvo: Ljubi lana. Puccinijeva ulica 9. Telet on h. 11-22. 31-23. 31-24 Inseratni jddelek: Liubliana, Puccinijeva ulica 5 - Teietoo fc. 31-22 do *l-26 Podružnica Novr mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Uublianskc pokrajino on pofeno-čekovnem zavodu h. 17.749, a ostale kraje Itiilile Servizio Conn. Cort Post. No 11-3118 ItktU tuk dao razen ponedeljka Natotntna mala m e » e i o o Lit IS.—, M inozemstvo rkljufoo ■ • Ponedeljskim f» crora« Lit 36.50. Uredoiltvo« Dobljam. Puccinijevi ulica ker. 9. telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ie oe v r a l a j o. Fortdauer der erbitterten Abwehrschlacht an der Ostfront Bei Saporoschje die Bolschewiste n von Dnjepr-Insel gewor!en — Erneute Sowjetangriife bei Dnj epropetrowsk, Kriwoi Rog und Gomel abg eschlagen Aus dom Fii h r e rhan ptquarti er, 17. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Norrlostl.-ch Kertsch vvurde lm Gegen-angriff eine Einbruehsstelle bereinigt. Feindliche Vorstosse gegen die neu ge-wcnnene Stcllung scheiterten. Bei Saporoschje warfen unsere Truppen den Feind von einer Dnjepr-Insel und braeliten zahlreiche Gefangene und VVaf-fen als Beute ein. Sndvvestlich Dnjeprope-trcvvsk und nordiich Krivvoi Rog vvurden erneute A,pgriffe der Sowjet« bis auf ein-zelne inzvvrscben abgeriegelte Einbriiche ab«reseh'f>»en. Teile einor Panzerdlvtsion vemichteten oder erbeut"ten/dort bej einem erfolgrfžchen Vorstoss 25 Panzer und 12 Geschiitze. Isti Kampfrattm von Schitomir maehen die eigenen Gegenangriffe gTite Fortsrhrjt-te. Ber Feind vvurde trotz z ah en Wider-standes in mehreren Abschnitten ge-vvorfen. Weiter nordiich sind im Raum von Ko-rosten schvvere Kampfe im Gange. Beiderseits Gomel vviederholten die So-vv.ifts ihre st-^rken Durchbruchsangriffe. \ViiI trend um eine Einbruehsstelle siid-vvestlich Gomel noch heftig gekampft vvird, sind die iibrigen Angriffe stellenvvei-se jn erbitterten Nahkiimpfen abgevviesen vvorden. We«t!ich Smolensk brachte auch der drlt.te Tr.sr der grossen Abvvehrsehlacht dem Feind kcine Erfolge, Die mit iiberle-genen Kraften anrennenden Sovvjets vvurden in blutigen Kampfen abgeschlagen, eingebroehene feindliche Abteilungen im mfortigen Gegenangriff vvieder zuriickge-worfen. Nordvvestlich Smolensk und im Raum von Nevvel hieit der starke Druck des Feindes gegen unsere Stellungen an. Bel den harten Abvvehrkampfen an der Enge von Perekop zeichneten sich zwed kaukasisehe Freivvilligenbataillone besonders anis. In Siiditalien verfief der Tag Ws auf elnen erfolglosen ortlichen Angriff indl-scher Truppen im Ostabschnitt der Front im alTgemeinen ruhig. In der Ag&is verlor der Feind gestern neun Flugzeuge, davon sechs bei einem erfolglosen Angriff gegen ein eigenes Ge-leit. Nordamerikanische Bomber - Verbande fiihrten am vergangenen Tage Angriffe gegen norvvegisches Gebšet, durch die er hebliche Veriuste unter der Zivilbevolke-rung entstanden. Bei diesen Angriffen und bei einigen Einfliigen nach FrankreKh brachten Luftverteidigungskrafte 13 feindliche Flugzeuge, darunter mehrere vier-motorige Bomber, zum Absturz. Britische Storflugzeuge vvarfen in den gestrigen Abendstunden einige Bomben auf Wcstdeutschland. posadka m Lerosii kapitulirala Berlin, 17. nov. DNB. Kakor je pravkar zvedel mednarodni informacijski urad, je kapitulirala posadka dedekaneškega ctoka Leres, sestoječa iz Angležev in Badoglije-vih čet. Berlin, 17. nov. DNB. H kapitulaciji Le~ rosa je dodatno zvedel mednarodni poročevalski urad. da je nemškim četam predalo orožje 3.000 angleških vojakov in 5.000 Ba_ doglijevih Italijanov. Poleg številnega drugega orožja je bilo zaseženih 130 topov. Zasedanje prve zakonodajne skupščine rasistično" SmearssEse nove ustave Milan, 17. nov. DNB. Prva narodna skupščina republikanske fašistične stranke je pod predsedstvom strankinega tajnika Pa-volinija m cb udeležbi vseh pokrajinskih vodij fašistične stranke sprejela na svoji seji 14. novembra progi; s in v splošnih smernicah strnjen program organizacije stranke, ki naj tvor; temelj bodoče republikanske ustave. Proglas izpoveduje odločnost stranke nadaljevati vejno do končne zmage ob strani Nemčije in Japonske ter zahteva naglo vzpostavitev vojske in ek-semplarično kaznovanje vseh tistih, ki so krvi izdajstva. Program organizacije stranke pa se deli na tri dele: 1. Zakonodajne in notranje zadeve. 2. Zunanja politika,. 3. Soc alna politika. V prvem delu se zahteva sklicanje zakonodajne skupščine, ki naj odstrani monarhijo ;n obenem končno določi sestavo skupščine. Le-ta naj proglasi socialno republiko in imenuje državnega glavarja. Ncva republikanska ustava naj zagotovi meščanu, vojaku, delavcu in davkoplačevalcu pravico do nadzorstva in krit'ke javne uprave. Zahteva se nov mešan volilni sistem za skupščinske poslance in za upravo. ki naj bodo de1cwna imenovani, delema izvoljeni. Vera repubike je rimsko-katoli-ška. Ostale vere bodo spoštovane. Pripadniki židovske rase so tujci. Med vojno se smatrajo židje za pripadnike sovražnega naroda. V drugem delu se zahteva osvoboditev domovine od tuje zasedbe in zagotovitev prehrane 45milijonskega naroda. Tretji, socialno politični del programa proglaša delo za temelj republike. Država jamči zasebno svojino, ki se pa ne sme izroditi v izkoriščanje. Javne naprave in vojne industrije mora upravljati država s pol-državnimi urad\ V vseh industrijskih uradih morajo sodelovati delavci za pravične plače in pravično razdelitev dobička. V poljedelstvu naj bc zasebna pobuda lastnika ob pomanjkljivem gospodarstvu omejena. V takšnem primeru se posest razlasti in razdeli. Svobodni poklici imajo prav-co na svoboden razvoj, če -izpolnjujejo državne obveznosti. Prcgrsm zahteva tudi ustanovitev narodne ustanove »Hiša naroda« Sleherni ;raa pravico na svojo 'nišo, ki naj bo njegova zasebna svojina. Sleherni dela. vec ima pravico do svobodne volitve v strokovnih organiz; cijah. Velike socialne ustanove fašističnega režrma ostanejo nedotaknjene. Zahteva se revizija delavskih in nameščenskih mezd. Za črno borzo in špekulacijo je določena smrtna kazen. Ta program bodi uvod v zakonodajno skupščino. Geslo pa bodi: Borit' se in delati za osvoboditev Italije od anglo-saksonske plu-tokratske invazije. Ditcejeva poslanica Milan, 17. ncv. DNB. Na prvi seji prve narodne skupščine fašistično-republikanske stranke je preč:ta! strankin tajnik Pavo-lini Ducejevo poslanico. V le.tej čitamo, da je pred vsemi problemi najvažnejši voja-ško-polltični problem. Tolpa strahopetcev in zločincev je dne 8. septembra spravila domevno v sramoto in zmedo. V vsem je potrebno sedaj pričeti od oačetka, toda fašisti so ohranili odločno voljo in dogmatsko vero. čim h;treje je potrebno spremeniti sedanjo neoboroženo državo v oboroženo do zob. Stranka mora dati s svojim' možmi zgled in mora z vsemi sredstvi ustvariti ozračje za obnovo. Zopet dobre oborožen italijanski narod mera po prvotnii smernicah revoluc je spraviti v življenje socialno republiko, namreč fašistično republiko. Milan, 17. nov. DNB. Prva narodna skupščina republikansko-fašrstične stranke je soglasno sprejela naslednjo poslanico Du-ceju:. »Ob objavi strank"nega programa pozdravlja fašistično-republikanska stranka v Vas. Duce, moža, ki edini utegne s tem da že drug:č združi vse energije Italije- rešiti domovino. V smeli osvoboditvi Vaše osebnosti smo ugledali znak Previdnosti za bodočo osvoboditev Italije! V Vašem mišljenju in v Vašem 20ietnem delu ki je zgodovinske daljnosežnosti za Ital jo in svet, vidimo mi danes sigurne, aktualne smernice za socialni vzpon italijanskega naroda in sicer v trenutku, ko zamoremo p: mest' skupno z monarhijo vse temne sile reakcije in kompromisarstva, ki so z njo združene. Pod Vašim vodstvom bomo mi zopet jutri privedli It iijo z žrtvam1 in borbo do njene časti, njene neodv:sn:sti in njenega vzpona. I s Amerika §1 umiva rake Rumimski list o ameriškem izdajstvu majhnih narodov Bukateita, 17. nov. DNB. Kct dokaz, da si hoče o Zedinjene- države glede usode malih narodov že sedaj umiti svoje rok. navaja ru-mun ki list »Curentui« članek ameriškega no-vmarja \VaItcrja Lippmana, enega izmed najožjih sodelavcev Roosevelta lz tega članka lahko posnemamo, ugotavlja list. da nameravajo Zedinjene države reš ti evropske probleme tako. kakor poudarja Lippman. »da ne bo več potrebno, da b' Zedinjene države stalno morale posegati v te probleme«. Kaj pa pod tem razumejo, nam pojasnjujeje besede, da pričakujejo od majhnih narodov, da »ne bodo v oviro svobodni zvezi med Sovjetsko Rusijo in zapadnimi silami« Majhnim narodom priporočajo potem nevtral:zacijo. ki je pa seveda tudi po Lippmanovem priznanju odvisna od Sovjetske Rus; je. v kolikor bo pr.pravljena spoštovati to nevtralnost Ce pa Sovjetska zveza tega ne mara. potem mora pač sleherni narod sam skrbeti, kako si bo pomagal, kajti "po Lippmanovih besedah se nahaja ta ccna izven amer ikega vplivnega področja in Anglo-ame-ričani ne bedo le-tu po Lippmanovem priznanju imeli tudi nikakih vojaških sredstev. »Ta članek,« ugotavlja »Curentui«, »je b'l napisan po moskovski konferenci in verjetno zgolj za- to, da ne b: nikomur delal nikakih zmotnih iluzij. Amerški realizem se hoče torej zne biti sleherne odgovornosti za usodo majhnih narodov. Nadaljevanje ogorčene obrambne bitke na vzhodnem bojišču Boljševiki vrženi pri Zaporožja z Dn$eprovega otoka — Ponovni sovjetski napadi pri Dnjepropetrovskn, Krivem Rogu in Gonita Fiihrerjev glavni stan,* 17. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severnovzhodno od Kerča je bilo s protinapadom očiščeno področje nekega sovražnikovega vdora. Sovražni sunki proti novopridobljenim postojankam so se izjalovili. Pri Zaporožju so vrgle naše čete sovražnika z nekega Dnjeprovega otoka; privedle so številne ujetnike ter zaplenile orožje. Južnozapadno od Dnjepropetrovska in severno od Krivega Roga so bili razen nekaterih med tem zajezenih vdorov odbiti ponovni sovjetski napadi. Deli neke oklepne divizije so tamkaj uničili ali zaplenili pri nekem uspešnem sunku 25 oklopnikov in 12 topov. Na bojišču pri Zitomiru dobro napredujejo lastni protinapadi. Sovražnik je bil kljub žilavemu odporu na mnogih odsekih vržen nazaj. Dalje proti severu se bijejo težki boji v okolici Korostena. Na obeh straneh Gomla so sovjetske čete ponovile svoje močne prodorne napade. Dočim se nadaljujejo silni boji okrog nekega vdornega prostora južnozapadno od Gomla, so bili ostali napadi delno v ogorčenih bojih iz bližine zavrnjeni. Zapadno od Smolenska tudi tretji dan velike ob- rambne bitke ni prinesel sovražniku nikakih uspehov. Z nadmočnimi silami napadajoče sovjetske čete so bile odbite ▼ krvavih bojih, sovražni oddelki, ki se jim je posrečilo vdreti, pa so bili s takojšnjim protinapadom vrženi nazaj. Severnozapadno od Smolenska in na področju pri Nevelu se je nadaljeval močan sovražnikov pritisk na naše postojanke. Pri težkih obrambnih bojih na Perekop-ski ožini sta se posebno odlikovala dva kavkaška prostovoljska bataljona. Razen brezuspešnega krajevnima napada indijskih čet v vzhodnem odseku bojišča je včerajšnji dan v južni Italiji v splošnem potekel mirno. Na Egejskem morju je izgubil sovražnik včeraj 9 letal, 6 izmed njih pri nekem brezuspešnem napadu na našo ladijsko spremljavo. Severnoameriške bombniške jate so včeraj napadle norveško ozemlje, vsled česar so nastale med civilnim prebivalstvom številne izgube. Pri teh napadih in pri nekaterih poletih nad Francijo so sestrelile sile protiletalske obrambe 13 «nvražn*h letal, med njimi več štirimotornih bombnikov. Britanska motilna letala so vrgla v včerajšnjih večernih urah nekaj bemb nad zapadno Nemčijo. Hudi boji na vzhodnem bojišču Močni sovjetski napadi v Dnjeprovem kolenu — Nemški protisunek južnovzhodno od Žitomira — Boljševiški poizkus prodora zapadno od Smolenska izjalovljen Berlin, 17. nov. DNB. Zapadno od Dnjepropetrovska so sovjetske čete 15. novembra po pr.tegnitvi novih čet in s podporo 30 oklopnikov nadaljevale napade. Ok'opni grenadirji so odbili vse sovražnikove suu-ke. Severno cd Krivega Roga so nap-dli boljševiki na številn h mestih ponovno z močnimi pehotnimi in okiopnimi silami. Nemške čete so tud: na tem področju zavrnile napade, majhni krajevni vdori na so bili v protisunku očiščeni. Pri sledečih nemških pret napadih so dosegli nemški vojaki pomembno zboljšanje postoj nk. Oddelki neke ck opr.e divizije so vrgli žiiavo braneče sovjetske čete nazaj in s tem omogočili nemškim s lam. aa so prodrle do važne zvezne ce^tc. Na tem bo išču je bilo uničenih 87 sovražnikovih oklopnikov, od tega zgolj na podr;čju ene diviz je 7 i., na področju ene armade pa jo bilo 14. i:i 35. novembra uničenih skupno 254 sovražnikovih oklopnikov. Južnovzhodno cd Kremenčuga sa se izjalovili nadaljnji sovjetski napadi, ki so trajali do večera, ob odločnem odporu naših čet. Na sovjetskem predmost u severno-zapadn; cd mesta je menjal neki kraj večkrat svoje.ja gospodarja, toda končno le le ostal v nemški posesti. Na bojišču južnovzhodno od žitomira so predrli nemški oddelki sovražnikove poljske postojanko, zgra ene ob krajevnih protinapadih- ter navalili v izhodišča močnih motoriziran i! boljšoviških sil :n jim prizadeli občutne izgubo. Pri t en jo bilo uničenih 19 cklopnkov. 20 proti:klopnih topov in 3 baterije, nemški vojak; p; so zapienili dve sovjetski bateriji in številno drago lahko in težko orožje. Boljševiški protinapadi s-; bili brezuspešni. Južnozapadno :n posebno severnozapadno od Gomla je prišlo ponovno do težkih bojev z neprekinjeno napadaj:čimi sovražnikovimi odde ki. Severnozap dno od mesta so številni boj.n: letalci n oklopn ki podpirali sovjetske poizkuse prodora. Boljševi- I ški sunki so bili odt-ti al-" prestreženj, na . posameznih mestih pa se boji nadaljujejo. V odseku zapadno od Smolenska so nadaljevale ob obeh str:neh avtomobilske ceste prav tako močne sovjetske sile kakor prejšnjega dris napade, pedprte s številnimi okiopnimi silami. Vneii so se ogorčeni boji, ki predstavljajo ponovno pomemben obrambn uspeh nemških grenadlrjev. V obeh prvih dneh so neomajno vzdržali pritisk 25 velikih s:vražnil:cvih oddelkov. Doslej je namšk; pehota v tesnem sodelovanju s topn štvom preprečila boljšev.ško namero prodora. SoVjCtskč izgube ljudi in orožja so izredno velike. Dne 14. in 15. novembra so bili med drugim na področju enega armadnega zbora uničenj 103 sovraž-n:kovi oklopn!ki. Tudi severnozapadno od Smclenska je prišlo do hudih obrambnih bojev. Več oolj-ševiških n.padov, podprtih z cklopniki, je bilo po cčščenju majhn h krajevnih vdorov s prot!£unkom odbitih, s protinapadom pa je usjJelo našim grenadirjem zamašiti mimogrede nastale luknja v bojni črti. Tu-d; na podrečju Nevela so se izjalovil: številni sovražn kovi r.ap'di, podprti z oklepniki in topništvom. V neposredno sledečem protinapadu je bil sovražnik vržen nazaj in ;e bilo zopet osvojeno prej izgubljena" ozemlje. Navzlic neugodnemu vremenu je nemško letalstvo s številnimi napadi svojih bojnih oddelkov podpiralo tud; 15. novembra boje na zemlji. Posebno na področju pri 2ito-miru so jate let:lcev v n'Zkem poletu bombardirale in obstreljevale po sovražnikovih četah zasedeno kraje • in odporna gnezda. Na kolodvoru v Fastovu je po bomb.:ih za-detk h zletelo v zrak več z mun cijo nato-vor;'cn!h vagonov tovornega vlaka. Oddelki bojnih letal so prizadeli tudi edinicam sovražnikovega oskrbovalnega prometa občutne izguba. Na področju pri Nevalu so napadla strmoglava in brza bojna letala z dobr n. uspehom sovjetska zbirališča čet. Pratminkl Stv^emhi m j mm ed Nevela Izmed 20 sovjetskih oklotmikov 12 sestre-jenih — Uspešne akcije nsoadalnih čet zapadno od Velik'h Luk „Evra>pa ne .more izgubiti svoje feoi«ba" Bratislava, 16. nov. DNB. Namestnik m:n. predsedn ka, notranji minister Mach, je govoril v nedeljo ob otvoritvi nove ceste v Roslucuji v južni srednji Slovaški ter je pri tem pokazal na vse dosedanje obnovitveno delo, spričo Katerega več ne dvomi nad bodočnostjo slovaške drž. ve. M;-n:ster Mach je nato govoril o splošnem vojnem položaju in je izjavil: »Evropski raz. voj dokazuje, da so kljub vsem žrtvam evropski narodi na poti, ki vodi k človečanskj in pravičnejši Evropi. Oni narodi- ki se drže podlage naravnega prava, bodo tudi iz težkega položaja izšli kot zmagovalci,« je poudaril minister Mach ter nadaljeval: Ce ima zgodovina in poslanstvo človečanstva sploh kak sm sel in če hoče ostati Evropa vredna svoje 20001 etne preteklosti, potem ne sme izgubili svoje borbe.« Beriin, 16. nov. DNE. Severnozapadno od Smolenska je b:ljš:v k.:n pred nekaj dnevi uspelo, da so po icrodno močni topniški pripravi, podprti o.' bejn h letal in oklopnikov, vdrli v nemške črte in da so tjo.kaj stalno lahko dovažali močne čete. S tak:-jšnjimi protinapadi nemšk h gre nadirjev in napadalnega topništva pa je bil vdorni žep kmalu precej zožen. Pri tem je bilo uničenih 22 sovražnikovih protitankovskih topov. V nedeljo so kljub hudim snežnim metežem nemški grenadirji ; s strumnim protisunkom izstisndj ovraž-! nrka iz zadnjih jarkov, ga vrgli nazaj prek: njegovih izhodišč iu potisnili bojno črto daleč naprej. Na nekem drugem kraju istega bojišča je uspela ponovna osvojitev važne ccste, na katere so spravili boljševiki močne, z oklopn ki pedprte čete, da bi z njimi udarili v hrbet nemški glavni bojni črti. Pri tem podjetju je bil uničen en sovražni okl:pnik in več protitankovskih topov, i Kljub velikim izgubam so ostali brez uspe-| ha vsi kasnejši sovjetski poizkusi, da bi znova zavzeli izgubljene postojanke. Na bojišču neke bližnje divizije je v soboto sovražnik prodrl na raznih mestih v nemške postojanke, grenadirji p^ so ga s protinapadi zopet vrgl; jz njih. Ob tej priliki so izgubili boljševiki 5 oklopnikov. privedenih pa je bilo 35 ujetnikov. Dalje proti severu so se izjalovili ponovni sovražni napadi, ki jih je podpiral močan topniški ogenj in 20 oklopnikov. Tu je obtičalo 12 uničenih sovjetskih oklopnikov. Južno od Nevela so bili v nedeljo odbiti številni sovjetski napadi proti neki jezerski ožini. Nemški oklopni grenadirji so i prešli na zamočvirjenem in neprehodnega j ozemlju v protinapad ter so vrgli sovraž-I nika iz močno zgrajenih postojank. Tudi tu je bilo uničenih več sovjetskih oklepnikov in je bila zavzeta važna viš;na. Vsi poizkusi sovražnika, da bi prebil ali vtisnil novo pridobljeno nemško črte-, so se izjalovili. Pri tem so imel- boljševiki velike krvave izgube. Letalstvo je na težiščih obrsmbn h in napadalnih bojev uspešno podpiral nemške čete na zemlji. Južnozapadno od Nevela so ubranili tamkaj boreči se zrščitn; cddelki in policijske čete več sunkov sovjetskih oddelkov, kj jim je uspelo pr ti tjakaj. Zapadno in severnozapadno cd Velikih Luk so bili zaradi poslabšanja vremena le krajevni boji. Pred odsekom nekega vir-tenberško-badenskega grenadirskega ba-taMona so morah b:ti izpraznjeni boljševiški jarki. V jutranji zori je pričela s to operacijo udarna četa pod vodstvom nekega narednika. Pod zašč:to lastnega topništva in težkega pehotnega orcž.ja je dosegla četa 200 metrov od sovražnikovih jarkov oddaljeno globel. Od tu je najpreje streljala z metalci min, kar ji je omogočilo vdor v prve sovjetske črte, dočim je istočasno neka druga skupina ščitila bok. V bojih iz bližine so bili boljševiki uničeni v svojih bunkerjih in zemeljskih luknjah z ročnimi granatami in z eksplozijskimi naboji. Ko so se nemške čete vračale, je v močnem zapornem ognju nemškega orožja obstal sovražnikov prctlsu-nek. Privedenih je bilo deset ujetnikov, zaplenjene pa so bile trt lahke strojnioe, več avtomatskih pištol ter drugo orožje za boj iz bližine. Nacionalna revolucija proti internacionalni Stadij, katerega preživlja danes nai narod, Je revolucija. Resnična, krvava revolucija. Ne mislim s tem reči, da mora hiti vsaka revolucija krvava; prelivanje krvi ni bistvo revolucije, ono Jo le pogosto spremlja, njeno bistvo pa je drugo. Globoka duhovna izprememba in resnično spoznanje ▼ narodu pomeni revolucijo. In to spoznanje, ta duhovni preobrat se vrši danes v našem narodu! Prvi plod tega spoznanja Je nastanek domobranstva. Ono se ni rodilo šele po 8. septembru. Takrat se je izvršil ie mehanični, zunanji akt, ideja sama pa je tlela v naših srcih že dolgo prej, toda ni našla pogojev, pod katerimi bi mogla za-plapolati v mogočen plamen. Bila je zapostavljena, skušali so jo uničiti in ko to ni uspelo, so jo poizkusili zlorabiti s tkzv. »belo gardo«, izrabljajoč obupen položaj našega ljudstva. In ljudstvo je malcdušno krvavelo in umiralo. Zavedalo se je, proti komu se ima boriti, ni pa vedelo, čemu naj se bori. Pred 8. septembrom je namreč naš člo-ve kpo milosti smel biti antikomunist, prepovedano mu je pa bilo biti zaveden Slovenec, smel je braniti le svoje golo življenje, — ni pa smel braniti svejega slovenstva. Popolnoma naravno je, da je iskra naše domobranske misli morala še nadalje tleti lev naši notranjosti. Tlela je, a ugasnila ni nikoli. Niti takrat ne, ko so nas »legendarno hrabri« vojaki uničevalci Slovencev, Robcttija, zmagoslavno »zajeli« in nas kakor trope sužnjev vodili v taborišča, polna vseh mogočih pogubonosnih kali od legarja do komunistične epidemije. In takrat je naša misel zažarela še bolj, kajti prvič smo odkrito in ,;2.sn.a videli to, kar smo prej le slutili, namreč smrdljivo sodelovanje slovenskega komunista z ba-doljevskim tujcem. In videli smo sadove tega sodelovanja. Oboji so siccr zasledovali raziične cilje, a pot do teh ciljev jim je bila skupna, peljaia jih ie preko tisočev slovenskih grobov in tisočev porušenih slovenskih domačij. Robettijev vojak je ub'.ia! zs.to, ker je s tem uničeval Slovenca, komunist pa požiga, ropa in meri zato, ker je to sestavni del njegove satanske ideologije. Ker Slovenci nimamo proletariata, tega semena za komunistično revolucijo, ga je treba ustvariti. Narodu čvrstih, globoko v duši zasidranih tradicij, narodu samozavestnih kmetev in cvetcfih domov, narodu, ki poseduje milo domačo pesem, globoko vero v Boga in poštenje, temu narodu je treba vse to bogastvo duše uničiti. Moralno in materialno ga je treba streti, sleherni čut človečanstva in bratstva je treba v njem ubiti. Iz ponosnega in samozavestnega slovenskega kmeta, živečega v ugodnih socialnih prilikah, mora nastati berač, slovenski razumnik naj postane proletarec, skratka ves slovenski narod naj postane narod bednih nemaničev, narod duhovno in gmotno uničenih, izmorgan in izropanih ljudi. In iz te bede Slovenec ne bo našel drugega izhfida kaker v boljševiški revoluciji: omotičen se bo predal razburkanim valovom anarhije, kjer bo dokončno izgubil še tisto, kar mu je ostalo. Zato poje partizanski pesnik Matej Bon »Razpnite čez ves svet vešala, vlo med njimi vidnejših in poštenih ljudi, čutil sem sam, da so se me začel izogibati, ako je pogovor nanesel na OF, ljudje, s katerimi sem bil prijatelj, ki pa so bili močno navdušeni za OF, pa čeprav jaz nisem takrat še zavzel nasprotnega stališča proti OF. To so bili prvi značilni pojavi OF. V začetku leta 1942 pa se je le začela stvar bolj očitno razjasnjevati. Od partizanske krogle zadet, je padel eden najboljših naših fantov, Adamič Alojzij lz vasi Brankovo. Za tega fanta še danes zastavim vse svoje premoženje, da fant ni zagrešil prav nobene stvari kakor to, da je bil veren slovenski fant. To pa je b'l že prvi signal. S tem so že pokazali, da ne gre za zaščito pred kraljevsko italijansko vojs^tk in za boj za svobodo, temveč da gre le za komunistično revolucijzo in krvavo obračunavanje med Slovenci. Kar se je prej šušljalo in malo verjelo, da namreč vodi vso OF komunistična stranka, je zdaj postalo hipoma jasno skoro vsem. Čim bolj so se potem komunistična nasilja in zlcč-ni množili, tem večji je bil odpor ljudstva proti njim. Kakor je v začetku njihovega dela bilo z njimi skoro 95 odst., tako je pozneje bilo proti njim 95 odst.« * Tako je povedal g. Paternost. Njegove ugotovitve ne veljajo samo za Velike Lašče in okolico, temveč tudi za ostalo podeželje. Povsod je ljulstvo v svojem zdravem življenjskem instinktu že kmalu v začetka udejstvovanja OF spoznala zahrbtno komunistično igro in pravilno ocenilo resnične komunistične cilje. Naše meščanstvo ni tako neposredno občutilo komuisitičnih strahot, a vendar se je uničujoči komunizem dovolj jasno pojavljal tudi v njegovi sre li s svojimi poKtičajni umori, tako da je trezen in uvideven človek lahko že zgodaj točno razbraj njegovo hotenje. Bilo je teh zločinov dovolj, da bi v celoti lahko spregledalo tudi meščanstvo, posebno še, ker so dovolj glasno govorila tudi zanesljiva poročila z dežele. Toda v svoji duševni lenobi in neuravnovešenosti je meščanstvo v velikem delu še vedno podlegalo komunistični propagryndi in komunističnemu strahovanju ter je vsaj s svn-'o pasivnostjo podpiralo komun stično početja. Morale so priti grozotne tragedije po 8. septembru, na čelu jim oni v Turjeku in Kočevju, da se je iztreznila in dokončno spregledala tudi velika večina meščanstva te • se odločno postavila v isto -vrsto s kmečkm prebivalstvom Mnogo nesreče hi gor, ja bi bilo prihranjenega našemu narodu, ako bi se bilo to zgodilo že mnogo poprej. —AJi Potopitev dveh podmornic m Ege] m&rjgs Berlin, 16. nov. DNB. Današnje vojno poročilo ponovno javlja o potopitvi neke sovražne podmornice, potem ko je bila že včeraj objavljena slična potopitev podmornice. Potopitev včeraj javljene podmornice je bila izvedena v vodovju Sporadov, v južnem delu Egejskega morja in je zasluga odločnega nastopa poveljnika nekega lovca na podmornice, ki je po morski površini plovečo podmornico v nastopajočem mraku še pravočasno opazil. V svetlobi takoj izstreljenih svetilnih granat se je izsledena ladja sicer poizkušala rešiti s potopitvijo, toda kmalu potem posrečenem poizkusu bega so bile nad mestom potopitve vržene prve globinske bombe, ki so bile tako dobro merjene, da so prisilile podmornic k takojšnjemu dvigu. Površina podmornice še ni bila popolnoma prebita, ko so se že usipale na njo prve salve iz vsega orožja v največji pripravljenosti čakajočega podmomiškega lovca, vendar se je posrečilo topničarjem že težko poškodovane podmornice, da so prišli k svojemu topu. Topniški dvoboj, ki se je sedaj razvil in ki je zahteval žrtve tudi med posadko nemškega podmorniškega lovca,-ie zaključil njegov poveljnik z odločno izvedenim sunkom v podmornico. Ta se je močno stresla, se po nekaj trenutkih obrnila in se nato hitro potopila. Izmed posadke so se lahko rešili samo en častnik ter 13 mož. ki so bili po večini težko ranjeni. Nemški podmorniški lovec j;h je vzel na krov ter pripeljal kot ujetnike v svoje oporišče. V drugem primeru so napadle nemške zaščitne obalne edinice dve podmornici, ki sta pluli na srednjem Egejskem morju. Eni izmed podm orn;c je kljub več topniškim zadetkom uspelo, da se je rešila na-dalnjemu obstreljevanju s potopitvijo, dočim se druga podmornica zaradi poškodb, dobljenih z dobrimi zadetk:, nI več mosrla spustiti pod vodo. čeprav se je sovražna posadka borila z vso zagrizenostjo, je bilo vedno bolj očitno, da ne bo mogla preprečiti uničenja svoje ladje. Medtem se je pričela ladja polagoma potapljati in se je končno nenadoma potopila. Razen enega moža. čigar mrtvo truplo so kasneje našli, in ki je naibrž pripadal posadki podmorniškega topa, se je ladja potopila z vso svojo posadko. t% netnlfcšli oklsipnlkov on-čilo 8G sovražnikovih Berlin. 17. nov. DNB. V hudih bojih južno od Gomla ie 10 nov uničilo 10 oklepnikov neke pomeranske oklopne divizije 54 so-vražn kcv h oklopnikov Oklopn kom poveljujoči poročmk F chler je sam uničil 15 oklepnikov Istega dne je uničila skupina sedmih oklopnikov te divizije 26 sovjetskih oklopnikov V Lomiš«?«! apszarjajo na ogrensne sovjetske Izgube Stockh°lm, 16. nov. DNB. Londonski list »Tribune« opozarja v svojem članku na ogromne krvave izgube, ki jih je utrpela Sovjetska zveza v boju proti nemšk; vojsk:. Angleški list piše- da je zahtevala sedanja, štiri mesece trajajoča ofenziva, velikanske množine krvi in potrebščin. V An-gVji se zavedajo, kake neverjetne zahteve postavljao glede proiz/odnje, tonaže in ljudi že razmeroma majhne operacije na Sredozemskem morju. Bolgari ni£o izgubili nobenega letala Sofija, 17. nov. DNB. Listi objavljajo naslednji demanti: Po ameriškem letalskem napadu na Sofijo je razširil sovražnik vest, da je biio med letalskimi boji sestreljenih nekaj bolgarskih letal Ta vest ima popolnoma propagandni značaj, ker ni resn:čna. Bolgarsko protiletalsko topništv0 in bolgarski lovci so uu poslednjega izpoln i' svojo dolžnost Niti enu bolgarako letalo ni b lo sestreljeno. LetaMsI napast it>3 luko v PlvsEJMitlka Berlin. 17 nov DNB V vonem poročilu z dne 16. novembra javljen ne miki bombni napad na južnozapadno angleško luko Ply-mouth so- izvedli v zgcdnj h jutranjih urah 16. novembra uddeik' Dornierjevih 'n JunkcT-sovih letal Nemška bojna letala so predrla močan zapomj pas angleškega protiletalskega topništva in odvrgla bombe na odrejene cilje. Na področju državnh ladjedc!n;c je izbruhnilo več požarov, katerih razširjenje so utegnili opazovati pri odletu. Eno nemško letalo Se ni vrnilo-. Ajsglbšk! Isk3& Berlin, 17. nov. DNB. Angleški iskalec min »Cromarty« ie n' vrni! s svoje zadnje vožnje in ga angleška adnrraliteta prog'aša za izgubljenega. Tss^kl c nensšft* vojski Carigrad, 13 nov. DNB. List »Džumhu-rijet« piše v svojem uvodn ku. de Angloameričani nikar ne delajo nikak h utvar o nemški vojski. Zaveda jo naj s . da ni bila nemška voiska nikjer resneje poražena in da razdejanja po letalskh napad li niso mogla dati nemški .voini industriji smitnega udarca, niti ji ga ne bodo mogli dati. Sicer pa je tudi Churchill priznal, da je nemška armada še vedno močna. Na podlagi d. L naredbe o upravljanju LJubljanke pokrajine s dne 20. septembra 1943, St. 4, Službeni list flt. 273/86 iz 1943, odrejam: 5 1. V občinah Ljubljanske pokrajine se pove rja uprava Županom, katerim ee do- daje kot posvetovalni organ občinski sosvet treh do šestih oseb. g 2. župana in člane občinskega sosveta imenuje okrajni glavar proti naknadni odobritvi predsednika pokrajinske uprave. Za župana ln člane sosveta se smejo imenovati moške osebe, ki si dovršile 25 let starosti, uživajo državljanske pravice, so dobrega nravstvenega in političnega vedenja ter imajo za opravljanje občinskih poslov potrebno izobrazbo. § 3. Župan opravlja vse posle, ki jih veljavni predpisi dodeljujejo predsedniku občine, občinski upravi in občinskemu odboru. županove odločbe izvršuje občinski tajnik. V primeru potrebe podpira župana pri izvajanju poslov tudi poveljnik najbližje krajevne posadke slovenskega doni obran stva.. § 4. Občinski sosvet ima zgolj posvetovalni glas ter oddaja mnenja v vseh zadevah, o katerih župan misli, da jih je treba predložiti sosvetu. § 5. Kadar je župan zadržan, ga zastopajo člani sosveta po vrstnem redu, kakor jih je imenoval okrajni glavar. § 6. Okrajni glavar določi županu ln po potrebi tudi članom sosveta nagrado i? občinskih sredstev ne glede na določbe odobrenega občinskega statuta iz § 75, zakona o občinah. § 7. Določbe, ki s to naredbo niso v skladu, se razveljavljajo. § 8. Ta naredba ne velja za mestno občino Ljubljano. § 9. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske unrave. Ljubljana, 12. novembra 1943. šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik Naredba o prenosu nekaterih poslov na župane Na podstavi čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokraine z dne 20. septembra 1943, št. 4. Službeni list št. 273/86 iz 1943, odrejam: § 1. Vsi p"sli krajevnega šolskega odbora. občinskega kmetijskega odbora in obč:n.ekega preskrbovalnega urada se prenese'-) na župana. Določbe o opravljanju tainiških (poslovskih) jn drugih pisarniških poslov v prv^m odstavku tega paragrafa navedenih ustanov ostanejo nespremenjene. Zatiranje Sn^ijcev ss paasfcruje Barcelona. 16 nov. DNB Dne 20 oktobra je objavila britanska vlada nov izredni vojni kazenski zakon proti »peti koleni«, ki ga utemeljuje s potrebo, da s? za tre jo v Fndij: poizkusi sabotaže in izpodkopavania vojne mo ra!e pr četah :n pri prebivalstvu Nov- zakon daje vojnim sodščem večja pooblastila glede smrtne kazni ter predpisuje za tiskanje in razširjanje Angležem sovražnih tiskovin dosmrtno oz'rcma desetletno deportac jo. Prav posebno so poostreni ukrepi za pokrajine ob meji. GlsMossSsrsi&I vojvaia gen. guvesrne? Avstralije St3ckholm, 16. nov. DNB. Neka vest iz Canberre javlja, da je avstralski ministrski piedsednik Curtšn objavil vest o imenovanju Gioucesterskega vojvode za generalnega guvernerja Avstralije. To imenovanje tretjega rina kralja Jurija V. smatrajo poučeni krogi kot političen dogodek prve vr-ste. Vojvoda je bil Š2-le v pričetku leta odpuščen iz vojaške služ- •"VOIP i emu bratu kralju A^glešS:© izmszga'vanje Clftffa Ismir, 16. nov DNB Poročilo l&ta »Pakst'-na Post« iz Opra kaže žalostno sliko tamkajšnjih razmer. Na otoku, ki je ntkoč izvaža! v Palestino večje presežke svojih pridekov, pojedo sedaj brtanske okupacijske čete do golega vse. kar se tamkaj pridela. Zato ie jasno. da prebivalstvo ne štor ničesar za prehrano britanskih čet in da se drž- čim dalje od njih Po poročilu Ista je pomanjkanje prebivalstva brezmejno Vsled tega so tud- zadnje občinske voVtve prnesle zmago komunistom, kar z ozirom na tamkajšnji položaj ne sme nikogar presenečati. fc-o, da bi po-mrge.l rv Juviju VI. pri izvrševanju njegovih številnih r~prezcrtacij-;i:h dolžnosti Smatrajo, da hoče imenovanje povdariti b.itanski znrčs.i Avet-ali.is j; sv v trenutku, kr> se na sv;:':a! kih 11. h šopiri ameriški gene:al Mac Artbur 3 pcc'k aljev kim ob-oršo^jem in ko pr> tajejo reverrcr.memke želje po Avstraliji — si ione kakor v Kanadi vedno bo.j očitne. PnrEi® sestreljessifo šovrašeLkzmh letal Tokio, 17. nov. (Vzhid.ioazijsk? s užba DNB). Pri ponovr.ih sovražnikov h letal-sk h napad h na Burmo so 14. novembra edinice 'aponske vojske in letalstva sestrelile 45 let: 1. dve pa težko poškodoval. Zajele so 8 mož, ki so se reš li s skokom s padalom. Japč:nski blagajni. § 4. O zaslišanju krivca in udeležencev kazenskega postopanja se sestavi zapisnik. ki m^a vsebovati poleg osebnih podatkov o krivcu še navedbo a) kaznivega dejanja, b) kraja in časa njegove storitve, c) izpovedi prič, d) izreka o kazni, e) o takojšnji plačljivi denarni kazni, f) kazenske določbe, na katero re izrek o kazni opira, g) pristavka o naknadni Iz-veaoi redne? i kazenskega postopanja t*-' okrajnem glavarju in h) podos prizadetih, župana in cbč'nskega tajnika. Overjen prepis zapisnika se vroči krivcu. § 5. Po objavi odločbe predloži župan celotni kazenski spis takoj pristojnemu okrajnemu glavarju radi izvedbe rednega kazenskega postopanja. § 6. Po zaključitvi rednega kazenskega postopanja izda okrajni glavar potrebne odredbe glede uporabe oziroma vrnitve založene denarne kazni. § 7. Zoper kazensko odločbo okrajnega glavarja ima obsojena oseba pravico pritožb? po veliavn:h predpisih. § 8. Ta naredba stopi-v veHavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Ljubljana, 12. novembra 19*13. Sef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Ilupnik Naredba o ofrrrnslrih uslužb2nsih Na p^d'agi čl. I. narefbe o upravljmiu LiubUfnske pokrajine z dne 20 septembra 1943."št. 4, Službeni list št. 273 83 iz 1913, oc^rsiam: 5 1. V obč'nah Ljubljanske pokrajine razen mestna --b^ne Liub'jane izdaj? vse odločbe o s'užben'h razmerfh obč'nsk;h uslužbencev {postavitev, imenovanje v položaje napredovanje- piestanek službe iti.) župan. § 2. župan določa vsem občinam uslužbencem shižbene prejemke ne glede na do-'e*,b2 odobrenega obč:nskega statut: iz S 90. zak-na o obč nah § 3. župan k^znu^e občinske uslužbence po kratkem postepku zaradi disc pVnskih prekrškov ln disciplinskih prestopkov s kalnimi is d. 97. oziroma 102. uredbe o obč nsk;h uslužbencih z dne 12. marca 1936* Službeni list St. 477-61 iz 1936. Pred ^rekom kazni je treba uslužbenca zasiiiati. 5 4. Zupanove odločbe iz 55 1- <1° 3-naredbe »o takoj izvršne, vendar jih mora župan nemudoma predložiti okrajnemu glavarju v naknadno odobritev. Če se odobritev ne da, mora župan tskoj vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe. S 5. Določbe, ki s to naredbo niso v skla^ du, se razveljavljajo. § 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan. objave v Službenem listu šefa pokrai nske uprave. Ljubljana, 12. novembra 1943. Sef pokrajinske uprave: predsednik gen« Rupnik Gospodarstvo Občinska trošarina na alkoholne pijače v Ljubljanski pokrajini Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra. 1943., štev. 4, jo šef pokrajinske uprave izdal našle ln jo naredbo, Id je objavljena v službenem listu 17. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. V vseh občinah Ljubljanske pokrajine, razen mestne občine ljubljanske, se pobira ne glede na odobrene ob&nske proračune naslednja občinska trošarina: a) po' 2 liri od litra vina, vinskega mošta in piva; b) po 10 lir od hektolitrske stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja., ruma in konjaka ter od litra šumečih vin ta drugih luksuznLh pijač. Gornja občinska troš erma se začenja pobirati z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo (s 17. novembrom). GOSPODARSKE VESTI = priporočene poštne piš.!j.>e zi inozemstvo v Nemčiji. V zadnjem času je p Ciljanje priporočenih pisem v Nemčija, zlasti v prometu z inozemstvo, zavzelo tako velik obseg, da povzročajo ta pisma vidno obremenitev poštnega persenala. Zato je nemška poštna uprava opozorila, da se pnpo-ročeno. p sma v prometu z inozemstvom v nobenim primeru ne odpravijo hitreje, kakor navadna pisma. Industrijske tvrdke so ble pozvane, naj na to opezore zlasti pni njih zaposleno inozemsko delavstvo. = Ureditev cen v trgovini z umetninami v Nemčiji. Nedavno smo poročali, oa so bila v Nemčiji izdeuna podrobna navodila za ureditev cen na trgu z umetninami, ki gredo za tem, da se tudi v trgovini z umetninami uveljavijo fiksne cene, ki se ne smejo prekoračiti, tudi če gre umetnina, p e-'cn pride do končnega kupca, skozi vec rok. Sedaj so bili izdani še dodatni predpisi, po katerih morajo biti vsa originalna dela upodabljajočih umetnikov, ki so nasta a po ' letu 1300., v trgovinah in izložbah označena s cenami. V izložbah se smejo razstaviti samo umetnine, kateiih cena ne preeega 3.000 mark, pri umetrJnah, ki so nasade pred letom 1900., pa mora biti na zadnji shrani c''ke ali na primernem mestu umetnine prilepljen listek z ocmačt» dotičnoga dela in r-olajne cene. Gornji predpisi ne veljajo za umetnine, ki so razstavljene na razstavah. Obvestilo ,-FrsvMa" Razdeljevanje jabrlk. Dodatno k včerajšnji objavi v časopisu razdeljuje PboUca za ctroke do 9- leta starosti tudi tvrdka T. Marinko (Smartinska c.). /&*1!* i' 4 sJU? ■ a v* Pr^'"dragi*ijskl odsek uprave polcije v Lju*'i?ni je izreke1 naslednje kam:: 7»»r»'1' prodaje živil vo v'Sj;li e«>n^: .T?'—š T'flena. pr»estnica. Bi^ov'k 5 Pr •-'che: vivedo .Tank*. pes^ve-Ha, Vo- r.~t 33 300 1«r; Sv-*ar V-v* r da1a'.ce Ocsocsvrtska ct?s*n 500 "T-j-o. tvwr- ^-osp-«"""*-1— _ st. gl i*r: Zrrkf '»s?v"V"" Kao:t.■»'•"•'••» 3 ,!r: Vraz Ve>4ki. trr^vec, Puh?r-'"Vf> 3 2000 "v: Trs'* ">- v«c TToctni trr 17 200- F-—? ■vT-.pri-i7 2'»f>0 'i-- P"- št 7 '00 7 .T^-viVn?. "Tt"^"'1'- T-Tt-r,-*-- -<0 "00 Vr- "»-etnar /tfmi-if-ciro ? po 'i-- ^7i'-qnt T>"a. g. M": T — ko- '""t rirfl-MctrJ^vi st ki ni-- r.nd^-ava. p*'"'"- iaVxo p-i-p—'-n 2^ "r: Jerl-ia Vi"a ""0 Rft" 1>: D-ž------ TVfrHn. rro'^i?ika. Mnn^c'4čeva 15 500 jjr. pj-ir-^*'^ Ari-n ercstMničar. Ro™a o VTTT fi I'— št°nec A""?1"'. nopeptnVa 30. 500 Vr: Mn?« .Tc-i^irip. r>^FPs-tn«fle«''o Stan:^pvf>, r^ nc; nez+r) ica rv-bmiie 37. 300 l'r; Perfn jVT^riotn. nrr^a-pi^a. MardeHčeva 17 300 hr. TP-ir-n Pti/i"if prodoialec. Celovška r ino "r- P'erfi,n Franc, posestnik. r>r* rini c. H 7 100 lir- 'Metelko Tvnn. „„—ptror«Vq i R 1000 lir: Virf"1! pv—h'-^. ^-r,r-'bnica. Vodnikova 13. 200 rr: i« »firii. nrr^ai-oika. Motelikova 1« ?no ^T-jnia. Ipptnica mle- iroptp 5 POO l?r- Koren MarMa. tr^c"k? io 300 Vr: .Teras E?ri- dH. tro-oiTfc. T-ršev« 152. 5000 lir: Schel-ft-or proda^pl•1<,•. Ljubeljska 9. ?00 Vr: .Tf»r-^ Jorfn. *m«n MarMa. branlevka, M^n^^i-čevj«. 15 ?00 lir: Jemec Helena. n^po^fn-PT Knezov Stradon 60. 300 lir; Kokali Neža. zasebnica. Jarše 14. 200 Vr; RciVi Terer^a. noseati^ca. Stožice 3. 200 Vr: K^nV Dran-a, r»rrda-'alka. Tovarniška 25. 200 lir: Petrovič ^Tarija. zasebnica. Lesno brdo 29. 200 Vr: Maver Aloizii. tr-eovec Zeloška 6« 500 Vr: Glavan Mariia. last. mlekarne. Ciril-Metodeva 37. 1000 lir: Zamišek MarMa. zasebnica. Pot na Rakovo Jelšo 54 200 Ur: Maicen Mariia, za*ebn'ca. Rudnik 67. 300 Vr: Hitejc Jakob. hranievec. Rožna 33. 200 lir: Accetto Terez^a pose=tn^ca. Lampetova 9 200 lir; SVnfic Fran^iftT".. lsstn. mlekarne. Ciril-Metodova 37 200 lir; Loč^škar Helena. brani"vka. Galjevica 172. 500 I1r; Dober-let El;zpb?ta. za«*bo!ca. Sv. Marka 20. 500 lir: D^mnk Jožefa h Čl posestnika, Jarše 2, 200 lir; Jeras Marija, zasebnica, m^Sflf^v ® ir i Ce^ta na T,oko- 18. 200 l'r; Lindič Ana. I zasebnica K^elieva 16. 200 Vr: šimnovec I T^a-ija branievka, Mandeličeva 15, 500 ' pr- Tz^kfr \lb'n. gostilničar, Dalmatinovo' 3 lpoo lir- šebalj Marica, postrežnica, T-mej^va 11. 50 lir; Mrrinč^č Ana, pre-i-iir^evalka. Horjul 92. 300 lir: Menart Tvanka trgovka. Jurčičev trer 2. 500 lir; 'vrjro delavka. Dev. Mariia v Po-1-11 14 100 l'r: Dovč Lucija, zasebnica, olf)jice 13 ?00 l:r; Iskra Matilda, zaseb-'r.*^' T.Tii-inskega 61. 200 lir; Saksida-Orel Ivanka, trgovka, GaJievoa 174. 500 liV- T^rv-ni1' M?.ifna. posestnika hči, Stu-denec 14 200 lir: Hub^d Jožko, frostilni-pr-^i Sk^fiio 18. 500 lir; K'š?>k Josi-n;na rertsvratcrka. Tržaška 62 2000 Vr; Dion'zij. paslovodia, Lepi pot 16, 200 lir. Zi»rr-M pro-l^'^ rackm^raržh živil hm o^r»zl w ž rflkaznre: Koksli Ii*an, nek moJst»r Rož. dol. c. n 39, 1000 lir; Bertok Anton, poslevodia. Erjavčeva 11. 500 Hr- Sckl:č Fr^nc. trgovec. Breg 20, 500 lir- Mramor Mariia. nrodaialka. L?v-ričeva 15, 300 lir globe. Zaradi postrežbe ro«;tov s svinjsko pečenko in trolažem v prepovedanem času: Doln'*ar Slavko go-Ftilnič?r GrarVšče 13, 3000 lir; Hočevar Rozaliia, gostilničarka. Nunska 4, 200 Vr o-lebe " ZsTad« hranitve svežega govejega mesa neopravičeno z«k'anej?a: Gmajnar Anton pek. mojster. Cerkvena 19, 300 lir. Zaradi nepriiave prešičev Prevodu: čeme Ivana, nosečnica Zg. Hrrš'ca 13. 500 lir. Zaradi nenznačenje cen fižola in čebule: Uran:č Urša. eospodinja. Obrije 2, 100 Vr. Zaradi prekrška pri neki kruha: B:zi?k Ivan, pek. mojster, Celovška, prijava drž. tožilstvu v Ljubljani. Zaradi prodajo peska pt> oblastveno neodobreni cen*: Jpvni-kar Franc, posestnik, Vodmatski trg 6, 300 Vr. Zarad; predajo negašonega apna po oblastv. neodobreni oeni: Krčevar Franc, zasebnik. Pokljukarjeva 2. 200 r'\ 7omdi neonravičeneg«, pre.}enian7a ?'vilsk'h nakaznic: Gerlica Rozaliia, gospodinja. Ulica 3. maia 14, 200 lir; Varora Ivan, posestnik. Smkcv stradon 30. 2000 lir Avbelj Tereza, poslovodkinia, Ti-žaška 58. 1000 lir. Zaradi prodale kavi ne era sr robata po oblastveno neodobreni cen?: Sedlar Ivan, tovarnar. Beethovnova 14. 200 lir. 7cn*di prooaje manutaKturnega ntaga brez od-rezkov oblačilnih nakaznic- SelakoVič Danijel, trg. potnik. Hotel Miklič. 200 lir. Zaradi nabave manufakturnega blaga brez predpisanih bonov: Gerkman Anton, poslovodja, Rimski tre 2, 500 Ur; Žlender Anton, trsrovec. Knaflieva ul. 12. 1000 lir; Baida Marija, trgovka. Pred Škofijo 16, 100 lir. 7Jaradi prodaie ovsenih ko^mičev Po oblastveno neodobreni ceni: Starin Leon, tovarnar. Florjanska 30. 500 Ur. Zarad« prodaje hrastov, in bukovega lesa po oblastveno neodobreni ceni: Šiška Ivan, tovarnar, Puccinijeva 4, 500 lir globe. r?— Naseljevanj® Slovencev po Furlaniji v sedanjo domovino — PoedincI so se celo tja do TStoenta CividaJe am Natisone — Čedad ob Nadiži Preseljevanje narodov Ob koncu starega veka, ki je zaneslo naše prednike iz njihove stare domovine onkraj Karpatov na prag rodovitne planjave na levem bregu Pada, je zrušilo na naših tleh ves obrambni sestav, ki so ga z mnogimi snovnimi in člo-v«35timi žrtvami zgradili Rimljani. Kako so Slovenci prodiii m se naselil tja do Tiimen-ta, o tem nam zgodovinarji ne govore posebno podrobno in obširno. Saj je ohranjen le en neposrelen vir, ki iz njega zajemajo svoje znanje. Na mnoge druge dogodke in zgodovinsko važna dejstva sklepajo iz podatkov, ki so izpričani šele v kasnejših stoletjih. Neučinkovite utrjene črte V obrambnem sistemu, ki so ga zgradili rimski cesarji na naših t"eh je bila v zaledju glavna trdnjava Oglej. Tja so tedaj volile vse ceste z Balkana, Panonske nižine in iz srednje Evrope. Tako je bil Og'ej izredno vaja.a prometna točka, obenem pa ; urejevalec v.;e obrambe proti napadom j s-barbarov«. I črto, ki je branila dost-p do Ogleja in ] preprečevala vdor v severno Italijo, so tvo- ' rile utrdbe okoli Trsta, v Trstu samem in ; okoli Ajdovščine. Višje proti severa je bila ! tretja črta, ki je obstajala iz niza večjih j utrdb na Krasu. Te so bile okoli V hn k\ | Lanišča itn Hrušice na glavni cesti med » Ljubljano in Vipavo. Nadalje so zgoalili j utrdbe pri Pokojdšču in na Rakitni na c,.sti j med Ljubljano in Cerknico in ob cesti, Id | je ie Ljubljane vodila v Lož. j še bolj je bila izpostavljena prednica I Ljubljane Emona. Ker je imela vgoien ! zemljepisni položaj, je v tesni med hribov- I jem, ki deli Barje od Ljubljanskega polja, ! lahko učinkovito brani'a prehod. Emona je j bila zelo utrjena. Njena važnost je segala ; od Julijskih Alp do Dolenjskega hribovja, j Prva in glavna obrambna črta jc bia I pomaknjena še bolj proti severu in severo- ' vzhodu. Njeno središče so bile Trojane, j Levi, del je bil skoro neprehoden. Tvorile so j ga Kamniške planine, Karavanke in Kar- j nijske Alpe, na vseh prelazih zavarovane z močnimi trdnjavami in utrdbami. Desno krilo označujejo še danes utrdbe pri Be. notu, Prezidu, Grobniku in Trsatu. Ko je rimski državi olbila njena zgodo- 1 vinska ura, ji vse te trdnjave niso poma. i gale. Pod nevzdržnim navalom narodov z j vzhcda so se zrušile v prah in pepel. Njihovi brani]ici so ali junaško poginil", ali pa se naglo umaknili v Italijo. Langobardi so se umaknili Ved plemen z vzhoda se je počeši ln postopno širil proti zapadu in jugozapadu. Ko so prišli naši predniki v našo sedanjo domovino, so našli le malo sledov rimskega gospostva. Tod so pred njimi bivali Langobardi, ki so se naveličali večnega boja s severno Italijo. Plodna nižina Pada jih je ne glede na slovanske napade že prej vedno mikala. Zato so se tem rajši vdali pritisku in se umaknili. Z njihovim odhodom te pokrajtae niso Izgubile vseh naseljencev, še vedno so tod živeli potomci nekdanjih Rimljanov, Ilirov tn Keltov, ki niso bilo voljni podati se novim gospodarjem brez boja. Zgodovinar J vedo povedati, da so boji med Sloveni in Obri ter med staronaseljenci trajali celo nekaj desetletij, dokler niso slednji omagali in pred silovitostjo novih doseljencev pobegnili. Tedaj so se dokončno zrušila v prah vsa stara selišča, obenem pa so izginili vsi sledovi že med starimi naseljenci močno razširjenega krščanstva. Ozemlje, ki so ga naši predniki poselili ob prriholu, je bilo mnogo večje, kakor je ozemlje, ki na njem bivajo danes. Polagoma so se razširili po vsej bivši Kranjski, Koroški, Štajerski in po Primorju ob Jadranskem morju. Do kje so se naši predniki naselili na jugu Njihovo prodiranje proti jugu je ustavil šele resnejši odpor furlanskih vojvod. K jub temu pa so zasedli ves gorati del Furlanije tja do Tilmenta in ustanovili nekaj svojih selišč tudi v nižini, še domes i ima j o nekateri furlanski kraji imena slovenskega izvora. Kolikor se je starega ž-vija ohranilo, je živel naprej na svojih domovih, ven kar ni imel nobenih pravic. V o::mo sk h mestih Trstu, Kopru, PiraHu v Istri, v Krm mu Ln Čedadu na Beneškem so se ohranili sledovi romanskega prebivaIstT a do današnjih dni. Iz svojih moči v popolnoma slovenskem zrle;] ju in oko! Vi nikoli niso mnog j pomenili. še'e podpora cd zunaj jim je v nekaterih zgodovinskih dobah da'a nekaj moči. Slovenci so h'H boj 3viti Ob prihodu v svojo novo do.nov.no so bili naši predniki zelo bojevito razpoloženi. Drzno so napadali vse, ki so jim bili ovira na njihovi p- ti in kjer so slutili boljše živ ljenjske pogoje. Mnogi bojev si imeli zlasti z Langobardi in Fvrlani. Obširno poročilo o bojih med Slovenci ir Langobardi nam je zapustil Isngcba dski zgodovinar Pave' Dlak. n, ki je v 8. s oletiu živel v čedalu. Pavi j; in k nč:io v benediktinskem samostanu na gori Mon.ec solni blizu Neaplja. Po njegovem pričevanja ao prodrli v Italijo prvič že L 598. tn kasneje 1, 610. Tedaj so zaseda četo Čedad. Proti Furlanom so bili navadno uspešni; le redko kdaj so do&Lvell kakden poraz. V teh časih so še vedno nastopali skupno z Obri, Boja in osvajanja željni so bili tudi kasneje. Zdi se, da je tudi Slovence nekaj časa privlačevala plodovita in lepa Padova nižina in da so se želeli tamkaj naseliti. Ko sa spoznali, da to ne bo šlo, ker je že močno obljudena po novih naseljencih, ki niso bdi voljni umakniti 36} so se omejili na poedine vojne pohode. Fur lani so se dolgo branili Pri svojih pohodih v Fur Lani j o so si izbirali navadno dve poti. Bodisi so udarili ob Nadiži proti Čedadu, bodisi po cesti. Iti je vodila mimo Palmanove proti Tilmeniu. Zlasti hud u larec so prizadejali Slovenci Furianom 1. 705., ko jih je vodil vojvoda Ferduif. Najprej so se pojavili okoli Čedada, vendar so si previdno varovali hrbet z naravnimi trdnjavami v gorah. To previdnost jim je velevala izkušnja iz prejšnjih vojn, ko so na ravnini imeli malokdaj srečo. Do glavnega spopala je prišlo pri neki gori, ki je zgodovinarji niso mogli ugotoviti.. Nekateri mislijo, da gre za špik pri Čedadu. Furlani so doživeli strašen poraz. Vse njihovo plemstvo je bilo uničeno in si dolgo ni opomoglo. V bitki je padel tudi Ferduif. Njegov naslednik je sprejel na svoj dvor vse sinove pa i lih plemičev Ln jih skupno s svojimi otroci vzgajal za bodoče vojaške naloge. Res so Sg Slovenci kmalu zopet pojavili v Furlaniji in se utaborili pri Lavaiianu. Fur-1 a nora je sicer uspelo Slovence premagati, zdi se pa, da je bila zmaga to'j Pirova. Njihov vedja Pemon je sklenil z njimi mir še na bojišču. Pcs!ed'ce teh bojev se očitujejo še do danes. Slovencem sicer nJ uspelo odločilno premagati Furiane in prodreti v s-verno Italijo. Kar pa niso izvojevali z orež em, so v vel ki meri dosegli na miien nič n z naseljevanjem. Furlansko plemstvo jim je bodisi prisiljeno, bed'si da si jih prl:'ob\ dovolilo; c'a so se našel"'!! r.a njihovi zemlji Mnogi t oh naseljencev, ki so lili na naj-tolj o! s'.oven - kega s e'iš*a od'aljanih točkah, so se polujčili. O.t la eo za Vnnl le šc imena. _ " — NaTC-Tte na -orisane D93HE Si N J 1 G E u i p nn ii V trt0*? Das trlester Rathaoa — Tržaški magistrat \ 5ter. 5 ▼ Rojan, štev. 6 ▼ Barkovlje, štev. 7 tudi k St. Ivanu, št 8 iz Rojana k postajališču Campo Marzio itd. Mirno vstopajo ter naglo, zaporedno izstopajo. Trža&i tuamvaji so namreč najsodob* neje urejeni, v notranjost, so zelo široki, tako da je prehod neoviran. Vstopna in izstopna vrata so tako široka, da lahko hkrati vstopata in izstopata po dve osebi. Ko opazuješ to vrvenje, dobivaš vsaj približno sliko o obsegu mestnega področja ter štev.lu prebivalstva, ki biva po široko razpredenih periferijskih delih nagega obmorskega velemesta. Toda še bolj živahno je valovalo živ-jenje na Goldonijevem trgu, ko je bil tam osrednji tržaški trg, ki so ga pozneje premestili v svojsko zgrajeno poslopje nove pokrite mestne tržnice ob Carduccijevi ulici in na vogalu trga Impero. Pogled ti uhaja nehote k velikemu napisu »Il Piccolo« na večnadstropni stavbi v bližnji ulici Silvio Pellico. Tržaški dnevnik je ustanovil leta 1881. Teodor Mayer. V noči na 23. maj 1915. je bilo poslopje požgano, uredniški prostori opustošeni. Ob prevratu 1918. je list spet pričel izhajali. Po nedavnem prevratu je prevzela list delno nova družba. Dnevnik urejujejo po starem načinu. Pozornost vzbuja nadalje poslopje Monte di PiatiV ki i" ar^it°kt Pol!i. T^m v ozadju pa priklepa pažnjo monu-menlalno stopnišče zgrc.eno po načrtih arhitektov Ruggera ter Arduina Berlama. ki krasi vhod v 347 m dolgi ter 7.15 m širok: predor, poimenovan po županu Sci-pijonu Sandrinelliju. Predor so otvorili leta 1907. Tržačani so ž-a navajeni šumnega velemestnega prelivanja. Vsi hitijo po svoiih dnevnih ooravkih Tujcu pa 10 minut opazovani ra Goldonijevem trgu povsem zadošča. da ri lahko ustvari vth. V tem času je gotovo 10 000 ljudi zapustilo to tržaško prometno o~rčje peč. na tramvajih, filovi-jah m drugih vozilih. nega min in ljubemi, da W nam Vaju ohranil v zdravju in podelil nam vsem srečni trenutek čimprejšnjega snidenja pod našim rodnim krovom! V tem upanju in V teh naših željah Vaju prosim, da v imenu obeh sester in bratov ter v svojem in Imenu številnih znancev sprejmeta izraze naše ln njihove globoke ljubezni, spoštovanja in vdanosti ter prisrčne čestitke! Na mnoga leta! Ivo. Trst. novembru. Trg Edinosti je prirodno pa tudi reprezentativno sred šče Trsta. Tukaj so številni muzeji, vel ka tržaška javna knjižn ca. v bi žm- staro vseueiliško poslopje Nedaleč ie tudi Verd je-vo gledališče. Svoje zgodovinsko osrčje ima Trst ob katedrali Sv Justa. ob vznožju ter v bližini izkopanin starega rimskega gleda! šča. v katerega sosedstvu so b le odstranjene številne starinske stavbe, Tržno življenje ima svoje središče na prostoru ob kolodvoru Campo Marzio, kjer oklepajo tržne kupč'je na vel ko. v pokriti mestn; tržnici na vogalu Carduccije ve ulice in trga Impero teT na okrainih tržiščih ob Ponte Rosso, pri Sv. Jakobu, na trgu Peru-gino itd. Prometno življenje najživahneje utripi je na znamenitem Goldonijevem trgu. Ni to največji trg v Trstu, pa tudi najmanjši ne. Odtod se cepijo glavne prometne žile na vse strani. Tu valovi cd zore do mraka hrupno ve!cmestno življenje, tod švigaio neprekinjeno mimo filo-vije m tramvaj. avtomobili in avtekari. Množice pešcev se prei a ajo v vse smeri. Stojiš -.redi trga n z zanimanjem' niotrš to '"umno. prehitevajoče sc vrvenje. Ljudje hitijo po ulici Carducei, ki je najlepša tržaška ui ca buijvaiskega značaja. proti Corsu. pod zemni ga'erji itd V teh smereh te zanese kamer koli v središčne aii obrobne mestne dele. Pred prodajaln co časnikov &e gnetejo liudje. Tržačan rad prebir.i časnike. Tam pri tramvajskem postajališču, k: je hkrati najpomembnejše tramvajsko križišče ter razhajal:-šče, pa opaziš, kako se neprestano vrstijo in kopičijo množice. Vsakih nekaj minut prihaja in odhaja na stotine ljudi, ki čakajo na tramvaje. Štev. 1 te zapelje do pokopališča Svete Ane, š.tcv. 2 skozi predore proti Skednju, proga 3 k Sv. Ivanu, proga 4 na trg Foraggi- Barcola in Triest — Barkovlje v Trstu pri Jakob in Marija B e r š č a k, rojena Gu-lič. sta 12. novembra v svojem domu v Avberu na Krasu obhajal 50 letnico, odkar sta si pred oltarjem sv. Nikolaja v d -mačl župni cerkvi obljubila zvestobo, dokler ju smrt ne loči. — Pol stoletja v zgodovin; človeške družbe (z izjemo XX. stoletja) ne pomeni veliko. V življenju posameznika in zlasti v življenju dveh zakoncev pa je to tako pomembna doba, da je ne gre prezreti. Usoda, ki jubilantoma še v prejšnj:h časih ni trosila na pot veliko cvetja, ju je tudi na ta dan bridko prizadela. Osem otrok sta imela. Noč in dan sta skrbela in se vsa žrtvovala samo zanje. Danes j h živi še petero. In vendar jima je* lahko esebno čestitala samo ena vnukinja — vsi otroci so po svetu, da niti ne vesta kje in kako j"m je! Sponrni mi uhajajo nazaj v ono srečno in blaženo otroško debo, ko smo vsi bili cb večerih zbrani ekrog ognjišča. Kol ko-krat sta oba z radestjo ugotovila, da so bile le oči bolj lačne! Da, znala sta vedno najt" sredstev in način za preskrbo ln vzgojo. Bila sta in ostala res mati fn oče! še vedno se spominjam svoje težke bo-lezni pred božičnimi prazniki leta 1914. Zdravnik je zmajal z glavo — smrt je stala ob postelji! In tedaj, mama, si se ji postavila v bran. Ncč in dan si preslo-nela ob meni. Odevala me, brisala mi potno čelo. Tvoji siln: ljubezni se je posrečilo ohraniti me pri življenju. Toda komaj sem dobro ckreval. si me ponovno zgubila. Smrti si pokazala vrata, tu nisi mogla storiti ničesar. Skrila si strašno bol in me s tužnim srcem izpustila iz objema, šele čez dve leti si me spet sprejela v hišo — kot invalida! Kaj vse si morala pretrpeti, ko sta kmalu za menoj morala pod orožje še brat in oče? Mama!! Atal Ob priliki velikega dne, ki sta ga obhajala in ki bi moral biti ne samo za Vaju, marveč za nas vse največji praznik veselja, prosimo Vsemogoč- Boj nahodu Sezona nahoda je zopet tu in ob tem času navadno čitamo v listih več ali manj resno pisane nasvete, kako naj bi zdravili nahod. Povedati vam hočem tu »meto 1 o«, ki je preizkušena in ki res pomaga, toda le, če je »pacient« dovolj vesten nasproti samemu sebi. Slednje posebno poudarjam, kajti le v tem primeru je uspeh pozitiven. Ne bojte se, da vam bom priporočal čebulo ali kakšen čaj, pripomočke, s katerimi si skušajo ljudje lajšati stanje, kadar nahod že imajo. Hočem vam povedati, kako se nahoda ubranimo. Glavno je, da znate opazovati samega sebe in da pravočasno spoznate, da ste dobili nahod. Bac l nahoda še ni odlciit, slutimo le nekakšne »viruse«, ki so še mnogo manjši od bacilov. Ti virusi so prav majhni paraziti, ki stalno životarijo v nosni votlini, toda zdrav organizem jih drži »v šahu«, čim pa telo izgubi na odpornosti, posebno jeseni in pozimi, ob vlažnem in hlainem vremenu, če imamo mokro v čevljiih ali smo na prepihu itd., tedaj dobijo ti naši mali sovražniki premoč in se razplodijo v tolikšni meri, da mora telo poseči po aktivni obrambi, ki pa je končno že nahod cam, saj je sekundarni pojav odnesno reakcija infekcije. Ako v »trenutku infekcije« pomagamo našemu organizmu z določenimi kemičnimi sredstvi p;emagoti »naval sovražnika«, to je, da našo obrambo hipno tako stopnujemo, da zadušimo »sovražni naoad«. že v kali'', tedaj lahko rečemo z ckugo ce-sedo, da smo se nahoda ub.anili. Kako spoznamo »trenutek infekcije« ? To je najvažnejše pri vsej zadevi. Različni ljudje seveda različno inklinrajo ali nagib rjo k nahodu. Tako so tudi »trenutek infekcije«: različno očituje. Najpogosteje prično ljudje kihati, druge prčne ščegetati ali skleleti v grlu, tretje prične boleti križ itd. Vsi ti znaki nam napovedujejo nahod, čim tore3 opazile enega Izmed teh znakov, ali pa tudi več hkrati, tedaj vzemite takoj eno a.:l dve tableti kakšnega razkuževalnega sredstva za grlo, v nos si pa kanite Icaplj co emulzije za nos. Zvečer loirko vzamete še aspirin in popijete vroč čaj. Drugi dan boste zdravi in čili kot riba. Da mi ne bi kdo očital, da hočem delati reklamo za to ali ono sredstvo, namenoma ne imenujem r.o-beneg?j preparata. To vani povedo v vsaki lekarni. Poudarjam še enkrat, da jo pri vsej stvari najvažnejše, toliko poznati samega sebe, da spoznate znake nahoda, pravočasno in da tudi pravočasno "uporabljate protis;edstva, kakor je zgoraj navedeno. Ako ste zelo utrujeni ali premočeni, če ste sedeli tez Jan v mokrih čevljih, če ste bili znojni in 3te staji potem kje na prepihu, lahko z gotovostjo računate z nahodom. Zato bodite tak dan posebno oprezni! V takem primeru si lahko že preventivno, to je v naprej pomagate s kapljico joda. V pol kozarca vode kanite kapljico (ne več, ker je jod v večji množini strup!) jodove tinkture in to po-pijte. če pa že pošteno kihate, odnosno če vas že v grlu peče, tedaj pa takoj in brez odlašanja storite tako, kot sem povedal zgoraj. Vse to pomaga res zanesljivo le prvi dan. čim se je nahod enkrat že razvil in to je že navadno drugi ali tretji dan po infekciji, potem ne pomaga nobeno zdravilo več. j Tedaj mora pač organizem predelati bole-! zen. S potenjem (aspirin, čaj) lahko potem j sicer skrajšamo dobo zorenja r.ahoda, a j preprečiti ga ne moremo več. Torej še en-; krat: ne ollašajte, češ saj sem krepak, saj ne bo nič itd. S tem varate samega sebe. Pomagajte organizmu dokder je čas! Dr. F. Vroča voda kot osvežilo. Na Daljnem vzhodu se ravnajo ljudje, kadar jih muči žeja ali pa se žele osvežiti, popolnoma drugače kakor pri nas. Tam ne gasijo žeje z mrzl:mi pijačami. Na Kitajskem, Japonskem ter v Mandžukuu strežejo potmkom, ki jih muči žeja, s segretimi brisačami, s katerimi si potnki otirajo pet z obraza in rek. Na ta načn se najhitreje osvežijo. Tudi v kitajskih gledališčih imajo gleoialci navado, da si otirajo obličje z vročimi rutami. Poleg tega je znano, da strežejo potnikom na ladjah v vrcčem pasu samo s toplimi pijačami. Vroči čaj resnično takoj ugasi potnikovo žejo ter ga posveži ravno s svojo toploto. KU LTU EN 1 PREGLED Med ttilaflluskimi knjigami Približuje se Miklavževo, ki začenja pravo sezono na mladinskem knjižnem trgu. Vzlic vojnim razmeram bo tudi letos prišlo na police marsikaj novega. Tiskovna zadruga je izdala Golarjeve »Razposajence« z Deržajevimi ilustracijami. Nova založba je pravkar poslala v svet mladinsko pesniško zbirko Mirka Kunčiča »Matjažek«, Ljudska knjigama pa je dala staršem in otrokom nenavadno originalno spominsko knjigo »Moja mlada leta«. Nekatere publikacije so še na potu iz tiskarne na trg. Mirko K u n č i č je znan kot mladinski pesnik zlasti iz nekaterih revij in listov. Zbirka »M a t j a ž e k« ga kaže v prav ugodni luči in uvršča med naše boljše in pomembnejše mladinske poete. Razdeljena je na tri dele in šteje nekaj nad 50 pesmi. Kunčičevi verzi so preprosti, v svojih prilikah in podobah lahko umljivi, gladko tekoči in mertoma izpolnjeni z novimi, duhovitimi domisleki. Ob njegovih pesmih čutimo da pozna iz neposrednega in še svežega doživetja otroško dušo. zato mu mladinska poezija ni samo namerna, pre-udarjena naivnost in preproščina. Mnoge pesmi so kakor v Zupančičevem, danes že klasičnem »Cicibanu«. — osredotočene okrog otroške postavice z imenom Matjažek in pripovedujejo o raznih drobnih doživljajih, razpoloženjih legendarnih, pravljičnih in dmsih stvareh. Tn ob koncu zazveni med vedele in nazorno tople motive jotožni ton žjvljenjskega spoznanja, zapi- sanega v »Spominsko knjigo« lastnemu ali drugemu otroku: Vse bliže noč prihaja — na ustnih ti smehljaj zamre; zaman iztegaš roke — za gradom grad se ti podre. Nazadnje star in truden z bridkostjo v srcu zaželiš miru si v črni zemlji — in hrepeneče stisneš križ. Posebna zanimivost Kunčičeve pesniške, zbirke so radiranke akad. slikarja Rika Debenjaka. Teh nekaj grafičnih listov, s katerimi je naš priznani slikar okrasil Kunčičevo knjigo, sodi med najboljše, kar smo dobili v zadnjih letih na knjižno — ilustracijskem področju (i-n priznati je treba. da na tem področju ni ravno mrtvila). Nekatere med njimi so vorav vzorne po svoji spojitvi fantazijskega demisleka in grafičnega izraza. Naj bi bilo to slikarju Debeniaku v izpodbudo. da bi še nadalje in obilneje uveljavljal svoje ilustracijsko znanje in svoj nesporno fini okus za te vrste delo. »Moja mlada leta« so torej izdelan pojav na slovenskem knjižnem trgu. Knjiga je izšla v manjšem kvart - formatu na dobrem papirju, v posebno lepi opremi arh. Vlada Gajška in v dvobarvnem ali celo večbarvnem tisku Namen te publikacije je tale: dati staršem knjigo, ki bo ostala njihovemu otroku tudi za pozna leta spomin na zgodnjo mladost. Vanjo se vpišejo vsi podatki o otroku i-n starših, v nji so posebna mesta za slike staršev, bratov in sestra, rubrike za razne podatke o rani in razvoju otroka, ki mu je posvečena spominska knjiga, prav kakor za razne vpise v poznejših šolskih letih. Skratka: je to premišljeno in okusno pripravljen kniižn okvir za mladostno kroniko. Tako izpolnjena knjiga utegne biti nekoč dragocen o^e ben dokument in neminljivo lop spomin na mladost. Vmes se prepletajo primerni verzi (narodni. Zupančičevi. Levstikovi, Meškovi. Kunčičevi, Gor ml1-o vi itd.) začenja c kniigo lena pesem Sever in n kalija. Krir hi nm i rimmn nn n i im Vodnikov knjižni dar mora tudi letos v vse slovenske hiše tmimimiuffliuf utmiiiu t n i iMHitnmuiiiuiiiii j uiuii ui ii i ituuiuifHiiui m {Min :i iiuii muui f uuihi u i ui itnuuiiiuiaK Na živilskem trgu mrtvila zaradi snega Zelo malo po vrtnine « živahna kiipč.ja pri zeljarjiii v večj!h gručah in se niso niti mnogo pritoževali na i snegom, ki d: poldne še ni bil ikiclan. Tako so gospod:nje lahko same preizkusil?, brezgajoč po mokrem snegu, kako se počutijo prodajalke, če ob takšnem viamenu pripelje;': od daleč po zasnežnih ! cestnli ž'vi'a 'n morajo potem še stati na Ugu v brozgi. K3kor v tolažbo e bilo danes še napro-• •-ekoi »ob in vneti n biralci- ki so brskali z > b-rni v za-Injili dneh, ko je najbolj snežilo, zasluž'jo p:sebno priznanje. Zda i .skr.:i gobe je res prava umetnost. Naprodaj je b:lo na več štorovk. a tudi ne-s've kolobanrce, ki bi je bilo Ljubljana, 17. nov. Prejšnji teden smo upali, da sa bo po prvem snegu še nekaj ču-;:t n^dzljcvaia lepa jesen. Sneg je zapadel mnogo prezgoda , da bi se ga mogli vescl ti Zlasti r« dnini obiskovalcem živilskega trga. velik več n naših gospodinj — kajti le re:lki meščan prdelajo sami dovolj povrtnine -- se ^di z m: mnogo predolga, če že novembra zavladajo r.a trgu zimske razmera. C'm napade sneg. je r.a trgu mnogo mani p. kov. nekaterih vrst povrtnine pa spi h n . Domačo povrtnine lahko pozimi r.adc . e~ti le uvoženo blago. Med hudim mrazom, ko laži debela snežna odej:, ni naprodaj n ti -:mačega motcv.lca m šp nače. Sedanje j zraj največ ko bi sneg ne pokvaril gebar- . olVK«. vreme pa je sk:raj tako neugodno vplivalo na iržne razmere kakor najhujša zima. Zato vlada zdaj na živilskem trgu mrtvilo. čudno je pa. da morajo prodajalci nekaterim gospodinjam še depovedevati. zakaj ni naprodaj zelenjave. Tako so dones posamezne gospodinje vpraševale po šp na. či, ki je pač ni mogoče nrbirati iz mokrega- težkega snega. Zelenjave je b:lo danes na trgu zelo malo. Nekoliko so je imeli branjevci, ki so se založili z njo še pred z"dnjim snegom. Celo endivije, ki je je bilo prejšnje tržne dni na izbiro, je primanjkovalo. Med po-vrtnino je bilo naprodaj še nekaj pora zelene kolerabe, zelene jn peteršilja. T; je skoraj vse, kar so gospodinje danes lahko kupovale. Menda je bilo že zaradi tega tem ž:vah-neje pri zeljarjih. Pri vseh proda.alcih kislega zelja in repe so se zbirali kupovale: Iz Trsta Potne dovolilnice za potovanje vzdolž jadranske obale. Mestno poveljstvo v Trstu objavlja, da mora imeti vsak potnik, ki se heč peljati z ladjo v kakšen kraj ob nabrežju Jadranskega morja, posebno dovolilnico, katero dobi na krajevnem poveljstvu nemške vojske v Trstu, Ulica Murat 7. Za izdajo dovoljenja pa je potrebno potrdilo županstva občine, iz katere je prosilec doma. Koncert za nemško oboroženo silo. Precl kratkim so imeli v Nemškem domu v ulici Nizza v Trstu četrti koncert za pripadnike nemške oborožene sile. Koncert je dirigiral kapelnik Karel Pahor, sodelovala je s plesnimi vložki plesalka Sonja Mermo-Ija, dočim je Renata Desilija izvajala samospev »Romita«, k; ga je zložil tržaški meščan Erlach. Po koncertu je bila prosta zabava, pri kateri je razveseljeval navzoče občinstvo berlinski komik Werner Kiichelmei. Prireditve so se poleg pripadnikov nemške oborožene sile udeležili tudi civilni predstavniki nemških oblasti v Trstu. Umrl je generalni ravnatelj tržaške pa-roplovbe. V Trstu so pokopali pred kratkim dr. Guida Contessa, glavnega ravnatelja tržaške paroplovbe ali bivšega tržaškega Lloyda. Pokojnik je bil prvovrsten strokovnjak, rodom je bil iz Recca, njegova rodbina pa je izhajala iz Niče. študiral je na trgovski visoki šoli v Benetkah ter je začel svo-jo kariero pri neki ligurški paroplovni družbi. Pozneje je služboval v Napoliju in Benetkah, dokler ni prišel k tržaškemu Lloydu, kjer je nekaj časa delil vodstveno področje z Gui-dom Cosulichem. Prcf. Contesso je bil prvovrsten poznavalec vseh pomorskih vprašanj na svojem področju. Iz Hrvatske Novačenje mladeničev za časa vojne. Dne 6. novembra je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo o novačenju mladeničev za časa vojne. Med vojno se lahko pozivajo v vojaško službo mladeniči, ki so končali srednjo ali njim enako šolo ne glede na njihovo starost. Maturanti in visokošolci so pozvani pod orožje. Na poziv zagrebškega vojnega okrožja so morali dne 10. novembra nastopiti aktivni vojaški rok vsi potrjeni vi-sokošolci, ki jim je bila služba v kadrskem roku odgodena in prav tako vsi maturanti, ki doslej še niso odslužili vojaškega roka. Poziv je namenjen vem dijakom letnika 1925 in starejšim. Sodelovanje hrvatskih in nemških zdravnikov. Na pobudo nemških zdravnikov v Banjaluki so bili navezani tesnejši stiki med hrvatskimi in nemškimi zdravniki. V ta namen so organizirali posebne sestanke, kjer imajo predavanja iz medicinske strolie. Na prvem sestanku je bilo govora o emde-mijskem sifilisu, zlatenici in obolenju pljuč. Po predavanjih je bdi prijateljski- sestanek, izpopolnjen z glasbenim sporedom, kjer so nastopili tu:li nemški zdravniki in izvedli nekaj uspelih glasbenih točk. (»O strukturi verza«), Atanas Ilijev (»Filozofija B. Croceja«). V Bolgariji že dolgo živeči publicist Giorgio Nurigiani je izdal v bolgarščini obsežno »Zgodovino italijanske lterature«, prof. Toma St. Tomov je objavil v posebni knjigi starc-francosko »La Chanson de Roland« z znanstvenim komentarjem dr. Gora Ivanova je izdala razpravo »Der nationale Gedanke bei H. von Kleist«, a prof. Lju-bomir Vladikin takisto v nemščini študijo o skupnih značilnostih Hrista, Boteva in Theodorja Komer j a. V prevodu so dobili Bolgari v zadnjem letu med drugim antologijo madžarske novelistike. Homerievo »Odisejo«, Goethe-jevo idilo »Herman in Doroteja«. Gogolje-vega »Revizorja« itd. V revialnem slovstvu je vzbudila posebno pozornost obsežna revija »Belomorski pregled«, ki jo je začela izdajati skupina mlajših znanstvenikov. Revija ima nalogo proučevati preteklost in sedanjost egejske Bolgarije, ki je bila pred sedanjo vojno pod Grčijo. Izmed osebnih vesti iz slovstvenih krogov utegne zanimati, da je bil znani pisatelj in potopisec Svetoslav Minkov imenovan za bolgarskega kulturnega zastopnika v Tokiu, kjer sedaj utrjuje vezi med bolgarskim in japonskim narodom. Zveza bolgarskih pisateljev je izdala nov pravilnik o sprejemanju članov. Za sprejem v zvezo je sedaj potrebno nadpolovično število glasov izmed 150 članov, kolikor jih šteje reprezentativna organizacija bolgarskih književnikov. Akademija znanosti in umetnosti je ustanovila sklad v znesku 200.000 levov za zbiranje gradiva za veliki besednjak bolgarskega jezika. Bolgarski krogi ga nestrpno pričakujejo. _:j;r sezenp P:samazn= branjevci so imeli še nekal jabolk prejšnje pošiljke in so jih začeli prodajati na nove odrezke za otroke. Da. nes so se „dspod nje ustavljale nekoliko bolj pri prooai ikah semen, zdravilnih ze-1 šč ter čajev. Menda je zdaj več;'e povpraševanje p; čajih, ker je mnogo ljudi pre-hlajen h. — Pri prodajalcih mlečnih nadomestkov so se ustavljale nekatere gospodinje zaradi mironij:. Značilno je, da ma-roni prodajajo ti prodajalci, medtem ko ga branjevci nimajo. — Zeljnatih glav danes ni bilo naprodaj na mestni stcjn'ci. kjer jih e prejšnje tržne dr,i prodajala Gospodarska zveza. BeleSnica KOLEDAR Četrtek, 18. novembra: Odon. Kino Matica: Pri belem konjičku. Kino Slo^a: Valček s teboj. Kir.o Union: 2snske niso angelčk'. Kino Moste: Viclanta. Razstava slik akad slikarja Marijana Pliberška v galeriji Oborsnel. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marij:n trg 5; Deu-Klanjšček D a, Cesta Ariele Rea 4; Bohi-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure! DE2AVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 18. nov., ob 16.30: Cvetje v jeseni. Izven. Cene gd 22 lir navzdol. Petek, 19. nov.: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 20. nov., ob 16.: Kovarstv0 in ljubezen. Red Sobota. Nedelja, 21. nov., ob 16 30: N°rmanSki junaki. Premiera. Izven. Cene od 22 lir navzdol. I. Tavčar: Cvetje v jeseni, enajst slik z uvodom in zaključkom. Dramatizacija O. šesta. V glavnih vlogah: dr. Ivan-Vl Skr-binšek, Presečnik- Cesar, njegova žena.P. Juvanova, Meta-Levarjeva, L'za-Rakarjeva, Danijel-Lipah, Skalar-Košuta, Luca-Kraljeva, Kalar-M. Skrbinšek. Režiser: prof. O. šest, scenograf: ing. E. Franz. OPERA Četrtek, 18. nov., ob 16.: Thais. Red četrtek. Petek, 19. nov.: Zaprto. Sobota. 20. nov., ob 16.: Orfej i"n Evridika. Red B. Nedelja, 21. nov., ob 16.: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael-Pnmožič, Nicias-Lipušček, Palemcan-Lupša, sužcnj-Dolničar, Thais_Heyba!ova., Krobila-Mlejnikova, Mir-tala-Po.' ajnarjova, Albina-španova. Dirigent: N. štritof; režiser; C. Debevec; ko-reogiaf: P. Goiov n. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9-15: Poročila v nemšč'ni in slovenščini. 12.20 — 12.30; Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15— 15.00: Popoldanski koncert. 17.00_17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15— 17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Narodopisno pre.lavanje. 19.00—19.30: Slovenska narodna glasba; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00; Mala medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Zvoki Pusste. 21.00 do 21.40: Pesmi za razvedrilo. 21.40—22.00: Prenos iz Beograda. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za laliko noč. Društvo prijateljev literature Nedavno se je v Budimpešti ustanovilo »Društvo prijateljev madžarske literature«, ki naj zbere in poveže vse madžarske kroge, zainteresirane na uspehu in procvitu domačega slovstva. Ze ustanovitev društva te vrste je zanimiva in značilna. Še bolj je zanimivo dejstvo, da je ustanovni občni zbor sklicala Narodna zveza madžarskih odvetnikov, ki so jo podprli tudi drugi stanovi. Novo društvo si je zastavilo naslednje naloge: podpirati gmotno in moralno književnike in književnost, v kolikor stoje v službi madžarske narodne skupnosti in narodnega preroda; podpirati in širiti dela, ki imajo slovstveno veljavo, a zastopajo madžarsko nacionalno smer; podeljevati literarne nagrade, ustanavljati javne knjižnice itd. Tako je madžarska javnost spoznala in priznala pomen književnosti za narod in njegovo življenje. NoVo društvo je vzpostavilo trdne mostove med širokim občinstvom in pisatelji. Društvo je začelo delovati z 200 člani, a že v nekaj tednih je članstvo prekoračilo 1000. Ze s tem številom članov dobi društvo na leto 200.000 pengov, ker je članarina sorazmerno visoka. s tem zneskom bo mogoče uresničiti že marsikak načrt v prid domačim pisateljem, ki sodelujejo pri ojačenju in poglobitvi madžarskega nacionalnega čustvovanja. Ustanovitev Društva prijateljev literature je podneten pojav. V nekaterih deželah so ustanovili Društvo prijateljev knjige (na pr. tik pred sedanjo vojno v Franciji), kar je sorodna akcija, zakaj književnik in knjige imata mnoge skupne interese. Človek ni vselej odvi-en zgolj od narave, toda pogosto se ji le podvrže. Go-t sodarsko udejstvovanje človeštva pa spre-r-.inja obraz našo zomije že odtlej, odkar jo človek opustil iov kot izključno sredstvo za preživljanje in se lotil preoblikovanja zemije s tem. da se je oprijel kmetijstva. Riže va polja v Assamu, plantaže kavovca v Braziliji, prelepi sadovnjaki sončne Kalifornije, obsežna polja ananasa na Havajskih otokih, bombažni nasadi daljnega S u.vara. diamantni rudniki v Kimber-lc-yu naravo bogati vrelci nafto na polotoku Apšeronu, komične tc varno v Nemčiji in v industrijskih deželah Srednje Evrop^. . vse to preoblikuje lice naše zemlje in daje vsem omenjenim pokrajinam svojstven pečat marljivih človeških rok. Vzlic v-emu temu pa vendarle ne moremo trdili, da bi človek naravo že popolnoma premagal, komaj da jo je kdaj ukanil. In v tem neenakem boju je imelo človeštvo prav za prav doslej kaj malo uspehov z ozirom na čudeže, ki jih z vsakim novim dnem oblikuje narava sama. Res pa je, da človek z znanjem, ki si ga je bil doslej pridobil, lahko naravo v marsičem popravlja; in vprav presenetljivi lje, lotili dela po nekem vnaprej določenem sistemu in pričeli nekdanje pustinje umetno namakati ter pridobili na ta način 6,3 milijona ha rodne zemlje, t. j. tolikšno ploskev, kolikor je v Nemčiji zavzemata posejana rž in pšenica. Tretjino zemeljske površine, ki služi danes Nemčiji za poljedelske namene, so pridobili s pomočjo osuševanja močvirij. Združene države ameriške imajo danes takisto okoli 20 milijonov ha plodne orne zemlje, ki je bila umetno osušena in spremenjena iz nekdanje pustinje v polja. Veste, koliko je to? Nič več in nič manj ko 200.000 kv.' kilometrov, t. j. toliko, kolikor znaša cj^jna površina Nizozemske. Belgije in Danske skupaj. Pri osuševanju močvirij so pridobili italijanski fašisti s smotrnim delom pokrajino v okolici Rima, tako zvano Kam-panijo. Pontinska polja, kjer je še pred nekaj leti razsajala malarija in kjer so se zbirale močvirske ptice, so s pomočjo umetnega osuševanja nastala zakladnica žitaric za Italijo. Za prehrano Italije igrajo že sedaj, v vojnem času. veliko vlogo in so od prebivalstva Italijo gotovo bolj cenjena kot nekdanja pontinska močvirja, Die Pontinischen Sttmpfe sind nnn frnchtbare Feider Pontinska močvirja so zdaj rodovitno polje I« naraflfiS so tisti uspeh, od- je iznajdljivega človeka in ga dviga na prestol vseh živih bitij. Ce zahtevajo gospodarski interesi, da Bovek spremeni obraz zemlje, tedaj se ljudje ne plaše nobenega dela. Zgodovina starega veka in zapiska polpreteklih in sedanjih dni nam nudijo za to trditev premnogo vidnih dokazov. Človek je bil tisti, ki je pričel smiselno namakati puščavska tla ter jih spreminjati v rodne zelenice. Tamkaj, kjer je veter še pred stoletji go-milal peščense gore, so pridne človeške roke uredile bajne vrtove in rodovitna polja. V zahodni Ameriki je bil trud obilno poplačan, ko so se ljudje, ki so se odločili »iztrgati« naravi čim več rodne zem- Aoto-straane flber den Demm der Zuidersee Ijroeke&gelegta Tefla der Zuidersee ki so bila legla malarije in raznih bolezni ... In Nizozemci? AII ni njihova zgodovina večen boj z morjem? V 11. in 12. stoletju je morje često preplavilo holandska obalna mesta. Ostanek teh katastrofalnih morskih poplav je danes Zuidersko jezero. Nizozemci pa se niso oplašili, ampak so se pogumno lotili dela in so v naslednjih stoletjih osušili toliko močvirij in »odrinili od obale tolikšno ploskev morja, da so iztrgali požrešni morski vodi najmanj pol milijona ha rodne zemlje Po prvi svetovni vojni se je pričelo Zuidersko jezero načrtno osuševati. To delo je rodilo nad vsa pričakovanja lepe uspehe, kajti tamkaj, kjer so živeli nekoč ribiči ob obalah Zuiderskega jezera, žive sedaj ' / 4MSTERD. / HlLVERSUri O 7 L^CsEN AMERSfOORT .___ FISchen, die trockengelegt werden (die jrjjj beiden n5 dhclien leile der Zuidersee ~ * sind bereits trockengelegt). Površine, ki oodo osušene (oba severna dela Zuiderskega morja s a ze osušena). v istih kočah kmetje, ki orjejo plodno zemljo čmico. Ribiči so torej postali kmetje, tamkaj pa, kjer so nekoč v vodi Zuiderskega jezera plavale jezerske ribe, se sedaj pasejo nizozemske krave- Kaj pa gozdovi? Je tudi pri teh človeško delo preoblikovalo površino naše zemlje? Razloček med gozdovi Ln pustinjo je približno takšen, kakor med zemljo in morjem. Še večjo razliko pa lahko prikliče človek s svojo spretnostjo po izkoriščanju zemeljskih dobrin. Znano je, da so Angleži 95% svojih gozdov že posekali, Američani pa okoli 40%. Tudi romanski narodi Evrope niso držali križem rok in so posekali doslej že okoli 80—90°/o svojih gozdnih ploskev. Nemci — tako pravi njih gospodarska statistika — so bili menda previdnejši pri izkoriščanju gozdov. Bili so tudi prvi, ki so se pričeli zavedati, da so gozdovi brez obnove, kjer poje mrtvaško pesem samo sekira, slej ko" prej obsojeni na pogin. Zato so oni prvi pričeli sistematično pogozdovati izkoriščene gozdne kom plekse. Sleherni gospodarstvenik ocenjuje podnebje svoje domovine predvsem glede na kersti, ki jih prinaša gozdnim n poljskim kulturam. V tem ocenjevanju noben še tako učen znanstvenik ne sme poznati sentimentalnosti in je pri svoj h ugotovitvah podoben t:sti preprosti.krč-marici, ki je na vpra^unje: »Kaj je pščanec?«, katerega ji je zastavil neki prirodopisec, odoc vorila s preprosto naivnostjo: »Piščanec? To sta dve porc;ji dobre jedi...« In če je puščava po zakonih fizikalne geografije bila spremenjena s pomočjo trdega dela človeških rok v redna polja da uspevata danes krompir in pšenica tamkaj, kjer je nekoč rasel ničvreden mah za pašo severnim jelenom, potem lahko s pravico trd mo. da je č ovešfvo. ki strem? pc napreaku. že davno pričele smiselno sprem njati tud; podnebne razmere v svojo korist Ta naskok na naravo jc rodil v preteklosti za človeštvo tolikšne dobrine, da šc danes niso bile ocenjene tako, kakor b; bilo želeti. Toda eno je gotove: narava jn človeštvo sta ai t tem trdem n pogosto neenakem boju neprestano v laseh. Naskok na naravo, ki roo5 zmago človeške delovne sile, ni nič drugega ko vojna človeštva z naravo in s podnebnimi razmerami tistih tal, koder ljudje pieobl.ku" jejo naravo z zagrizeno željo, ustvar ti lepša obraz našemu pianetu m boljše pogoje človeškemu življenju. Ta boj je lep in veličasten; proti njemu nisoin nkoh ne bodo protestirali nitj najvnetejšii pacifisti in človekoljubi. Kadar bo človeštvo spoznalo, da je taksna vojna prava, bo gotovo srečnejše, kakor je sedaj Kako naiBČima psa plavati Zelo razširjena je zmota, da zna vsak pes, čim ga vržeš v vodo. plavata So zlasti mlajši psi. ki spečetka v vodi obsicje in čofotajo s sprednjimi nogami, a prično javkati in če j m ne prideš na porneč, uto. nejo. Takšne pse je treba plavanja naučita Pse, ki so mlajši rego pol leta, nikakor ne silimo v vodo. Pri mlajših živalih je celo pravilno, da jim preoč-sno veselje clo plavanja zajezimo. Plavanja so menda vs' psi enako sposobni, toda zavest te sposobnosti in s tem bržkone zvezana možnost, obdržati se v vodoravni legi na vodi, je pri raznih pseh nedvomno različna. Vzrok za to je v različni korstitucij' in različnem zdravstvenem stanju peedinih ž vali Psi, ki so kdaj belehali na obistih, gredo zelo neradi v vodo, prav tako tudi psi s f'no dlako, med tem ko so pasme z dobro pod-lanko in gesto dlako, n. pr. novofundland-ci, nekako določeni za mokri element. No-vofundlandci, a tudi mars kateri drugi p3i so sposobni vohati vodo na kilometrsko daljavo. Pri teh se ne smemo čuditi, da svojega gospoda včasih nenadno zapuste, da mu na videz brez vsakega vzroka pobegnejo in se čez nekaj časa vrnejo z mc-krim kožuhom. Odšli šo se pač malo kopat. Novofundlandec ima med prsti celo vidno razvito plavalno kožo. Takšne pasme, med katere spadata na primer tudi nemški vedni pudeli in angleški retriver, seveda ne potrebujejo plaval, nega pouka. Ce pa hočemo psa kakšae druge pasme, ki ne kaže veselja do vode 'n se nerodno vede. naučiti te spretnesti, je najbolje- da stopi gospodar sam v vodo in se oddalji malo od brega. Kaj kmalu se loti živali potem velik strah za gospodarja, pa bo v večini pr.merov poskusila splavati za njim in se bc tako mimogrede naučila te stvar'. Ge pa pes tega ne naredi, tedaj ga vzamemo na roko ali pfc primemo za ovratnico če je prevelik, ln ga podpremo z roko pod prsi. Ce nočemo sami v vodo, lahka sedemo v čoln, pr:veže. mo psa z vrvico in ga s potrebno previd-n:stjo pustimo plavati za čolnom. Ce pes pri tem cUpove ga maramo seveda poteg-n:ti iz vode. Se bolje gre pri pseh, so se že nauč'li aportirati. V tem primeru vržemo kos lesa a'i trdno žogo na vrvici v vo* do in ukažemo živali, naj skoči po pred. mat. V nobenem primeru pa ne smemo siliti psi v premrzlo vodo, a ko stop' v hladnem dnevu z vede na suho, poskrbimo- da pošteno nadirja, ker se na ta način najbolje pesuši in cbrani prehlada. KRIŽANKA Die Zuidersee nach der Entvvasserung Avtomobilska cesta čez nasip Zuiderskega jezera Zuidersko jezero po osušitvi Vodoravno: 2. Verdijeva opera, 5. ekso. tično tolkalo, 7. otok v Hrvatskem Primor-ju, 10. zastarela oblika osebnega zaimka. 11. prestolnica balkanske države, 13. znak za prvino, 15. kratica po imenih starejš h oseb, 16. pritok Save, 17. oblika glagola biti, 18. ošabni zaimek. 19. akademski naslov (kratica), 20. naplačilo, 22. vulkan v j Evropi. ; Navpično: 1. vas pri Ljubljani, 2. znak za plemenito kovino, 3 južnoameriška, država, 4. upornost, 6. predlog, 8. vzklik bolesti, 9. veliko rešeto, 12. italijanski otok, 14. pritok reke Aisne, 15. kakor 15.- vodoravno, 16. telesni del, 21. znak za dvomljivo prvino, ki je nemara galij. Rešitev križanke 9. novembra Vodoravno: 1. Negotin, 7. Mogilev, 13. mu, 15. Enare, 16. ovakav, 18. resen, 20. raj, 21. kosilo, 23. apatija, 24. Ek. 25. la-pidaren, 27. zeta, 28. totalitaren, 30. mere, 32. Azije, 33. in 34 komanda, 36. ah, 38. eš, 39. lofj, 41. trs, 42 am, 43. od, 45. čajna ročka, 49. uho, 50. omejen, 52. am, 53. Izidor, 54. čelo, 55. Aronavtl, 58. Ema, 59. irade, 60. žalen, 61. Ilirec. Navpično: 1. neretva, 2. enako, 3. Gaj, 4. Or, 5. tekališče, 6. nositelj, 7. malarija, 8. okoren, 9. ga, 10. Ivan. 11. Erazem, 12. veteran, 13. meja, 14. Una, 17. Vida, 19. siten, 22. opij, 25. Laze, 26. en, 29. ta, 30. moskiti, 31. zamorec, 34. krč, 35. Dahome, 37. Komer, 40. Onega, 41. Toman, 44. dela, 46. Ana, 47. rane, 48. azil, 49. udar, 50. oči, 51. jco, 56. rž, 57. ol. Moda igi dom Napravimo n saem torbico Torbice so postale dokaj drago razkošje — kar nekam preveč globoko je treba seči v denarnico, če si hočemo dandanes kupiti novo torbico. Zdaj pokažimo, da smo iznajdljive in si same napravimo torbico! Napravimo si jo lahko iz blaga ali iz barvaste kiobučevine, ki jo je še dovolj naprodaj. Razen kiobučevine potrebujemo za torbico še platno, kakor ga rabimo pri moških oblekah za podlogo, in kos barvaste svile, da z njim znotraj podložimo torbico. Kroj si napravimo iz papirja po merah, ki jih po- ti o daj snamemo po »Jutrovi« skici, kjer se lahko olločimo bodisi za veliko ploščato torbico s patentno zadrgo bodisi za udobno štirikotno pompaduro, ki jo zadrgnemo s pleteno ali svileno vrvico. Pri pompadvri potegnemo ročaj skozi kovinaste obročke, prt ploščati torbici pa skozi vdelane obročke iz kiobučevine drugačne barve. P: i ploščati torbici, ki je izdelana iz enega kc^a. najprej prišijemo na ota zgornja robova na vsako stran po eno progo iz istega ali dru-goiaarvnega tvorila s temi obročki, nato pa oba stranska dei a, ki ju up ognemo zgoraj za 6 cm. Torbico zapremo zgoiaj z dvema progama iz blaga, med kateri všljemo patentno zadrgo, še bolj preprosta je pom-poidura. Obod torbice združimo na obeh krajših stranicah (37 cm) z močnim šivom, ga prišijemo na dno, zgornji rob (4 cm) pa zarobimo z dvojnim robom, v katerega poznenje potegnemo vrvico. Obe stranski preponi, na kateri prišijemo kovinasta obročka z ročajem, ukrojimo lahko iz drugačnega blaga,- prav tako ročaj, stranski preponi in ročaj pa trikrat prepognemo, preden jih dobro prešijemo s strojem. Preponi prišijemo na torbico, ter tako pritrdimo rcoaj. v zgornji rob torbice pa uvezemo dve okrogli gumbnici, skozi kateri potegnemo vrvico. Tri preproste p&pclšaszske obleke Preprostost je p sebno v vojni modi najlepša čednost, vendar pa ni potreba, da bi hiia ta preprostost brez čara. Zlasti če si ne moremo privoščiti več kakor eno obleko za daljše časovno razdobje, je važno, da je ta naša edina obleka kar moči mikavna, zlasti pa tako nevsiljiva, da ss je ne bomo tako kmalu naveličale. Tem pogojem ustrezajo vse tri ljubke obleke, ki jih prinašamo na naši skici. Denis Diderot Slavnega francoskega enciklopedista Denisa Didercta (1713—1784) je nekje neka dama vprašala: — Kdaj se po vašem spametuje mož? — En dan pozneje kakor žena, je naglo odgovoril pisatelj. Toda žena pri vsem tem le zmerom čaka, da bi se mož prej spametoval kakor ona sama. Genoveve Fcx: 36 Roman »V potoku jo izpereva, preden pojdeva domov, da je splch ne bo videti,« ji je prepričevalno zatrdila sestrična. »Mar se vrniva, preden naju doleti nova nezgoda.« Liza je namesto odgovora pokazala na veliki skalni bolvan, ki jima je visel nad glavama. »Neumno bi bilo, če bi se zdaj vračali. Evo, skala je tu, in votlina mera bit' precej tamle na oni strani. Nu, Bela, nikar ne bodi zajec!« Tovarišica je hotela oporekati a L.za ji je zavezala jezik s tem. da je krenila naravno; t v goščo zakrnelih borovcev, ki so rasli med njima in vrhom skala. Izabela je ob:tavi jaje so šla za njo ter privzdigovala kr i a in si pritiskala gube k nogam, da ji ne bi suho grmovje raztrgalo obleke. Kmalu sta stali dekleti na Ostri skali. Neutegoma sta jeli iskati votlino. Gledali sta pod skalne bolvane, upogibali veje m drevesca v stran, da bi videli, kaj je za njimi in si tako utirali pot nizdol. »Stoj!« je Izabela mah;ma zaklicala Li-zi, ki je hotela plezati dalje. »Kaj pa je?« je čez ramo vprašala prijateljica in se oprijela jelove veje. »Sem pridi, tu je nekaj!« Izabela je potegnila nekaj mladih jelk, ki so rasle tam, kakor bi jih bili nalašč na. sadili, vsaksebi. Za njimi je skrivnostno zevala temna skalna luknja. »Žleziva noter!« je razburjeno zajecljala Izabela. »Seveda!« je Liza odločno pritrdila. Izabela se je obetaljala. Vse zgodbe, kar jih je bila slišala o takih skrivnih krajih, so ji prihajale na um. Mislila je na zaklade, na medvede in volkove, na razbojnike in taborne ognje v črnih nočeh, in prav nič se ne bi bila začudila, če bi bil iz notranjščine skalne jame mahoma pogledal bradat razbojniški obraz ali žareče oči kake zverine, ki bi ju bila ob njenem grozečem renčanju in pihanju oblila mrzla zona. Se pravi: zona jo je oblila že ob misli na vse to, in Liza, ki je bila ves čas tolikanj podjetna. je nehote odskočila in s širokimi očmi pogledala ekrog sebe. »Kaj res misliš, da bi...?« je zašepeta- la. »Seveda,« je rekla zdaj Izabela. »Seveda,« je Liza klavrno pritegnila, toda Izabela je bila že izginila. Tesno pr;že. ta k skalni steni, se je plazila v rov Polagoma so se njene oči privadile temi, ki je — vsaj deklici se je tako zdelo — prehajala v nedoločen somrak Hodnik se je počasi širil Ln je postajal tudi nekoliko višji, tako da je lahko vzravnala sključeni hrbet. D šalo je po tohlobi. Tedajci je ne- kaj utipala. Pridušen vzkrik ji je planil iz ust. Toda bil je samo suh krcelj ali korenina. poganjajoča skozi razpoko, ki je spuščala v jamo drhteč pramen svetlobe. »O, Bela,« se je začul cd zunaj Liziin kla. vrni glas. »O- Bela,« je prezirljivo zamrmrala pustolovka in lezla naprej v votlino, ki je ni hotelo biti konca. Kakopak, čut la je, da ji rosi čelo mrzel znoj, in tudi roke so ji nekoliko trepetale. Spet se je merala plaziti po vseh štirih, kajti rov se je vnovič znižal. Nato pa je s tipajočimi prsti zadela ob nekaj, kar ji je zapiralo pot. Zasopla je. Ovira je b la mehka. Oprezno je pritisnila nanjo. Vdajala se je. Tedaj se je z obema rokama uprla v skalno steno ln z nogo brcnila v t sto reč. Premaknila se je z mesta, a ganila se ni. Mrtva žival je ponrslila Izabala in spet z negotovimi prsti potipala, kaj bi utegnilo bita Ne, pa ni bilo takisto kakor kosmata koža, bolj kakor bala sukna. Počasi je segla mimo zagonetnega predmeta, kajti njena brca je bila napravila majhno vrzel, in ut'palg nekaj lesenega, okroglega. »Bela! Bela!« jo je dosegel sredi črnega molka Lizin prestrašeni glas: »Menda ni. si mrtva?« »Ne! \Pa ti?« »Kaj je... kaj je... ?« »Pridi že za menoj. Tu nekaj Icž'. Neka reč, ki jo morava spraviti na beli dan. Po- tem bova vsaj vcueli, kaj je.«. »Oh, saj ne maram vedeti, Beta! Ne! A ti, pridi venkal.. .« Izabela ni več odgovorila. Odločno je pc-tegrnla tisto težko stvar ki ja bila dobro povezana, po rovu r.azaj in do odprtine. Tam je stala Liza, ofla kaka- moče po trebuhu. • »Nu, tak pomagaj mi *enda .« je rekla Izabela, 2e je bila odvezala motvoz in -az-grnila umazane* jadrovino ki jt obdajala zavor »Oh,« je zašepetala. »Kotenina.« je ostrmela Liza in Z3 brbljala: »čudovito! Le poglej, kako lepo. Prelest-n-' obleki bova imeli iz nje. Pa mislim, da bo v jami še več zavojev. Tudi te spraviva ven.« In že je videla Izabela le še noge svoje prijateljice, ki jo je bil ves strah minil. Nasmehnila se je in zlezla za njo. Ko sta ležala naslednja dva zavoja na svetlem, dekleti skoraj n'sta mogli verjeti svojim očem. V enem zavoju je bil svilen žamet, tolikanj krasen, da sta se ga komaj upali spoštljivo pogladiti s prsti. Tako lepe tkanine vobče še nista bili videli, in kar sapa jima je zastala, ko sta pomislili na to, da bi utegnili nositi taka oblačla. Tudi indijska kotenina se je pokazala, kakršno rabijo za fine moške srajce; bila je takisto krasna, a žamet... ta. ta... »Liza, veš. kaj sva tu odkrili?« Izabela je šepetala, kakor da se ji zde še skale in drevesa sumljiva in se boji, da ne bi prisluškovale in ju izdale. Liza je zmedena zmajala z glavo. »Tj je tihotapsko blago lz Kanade. Da, tako je. In če bi zdajle mahoma prišli tihotapci, sam Bog si ga vedi, kaj bi storili c nama.« Sestrična je v grozi razširila oči. Toda radevednost je b:la močnejša od strahu. »Poglejva, kaj je še v jami. Saj bo trajalo samo minuto.« Spet sta zlezli v votlino ln izvlekli, ko sta se prej skrbno ogledali na vse strani, nove zaklade na beli dan. Kar sta pustili v jami- je b:lo prezajetno in pretežko, da bi se bilo dalo spraviti venkaj. Med temi stvarmi je bil zvitek, ki je utegnil biti žica, lesena skrinjica, ki je diSala po degtu, in sodeč, tako težak, da ga kljub združenemu naporu nista premaknili niti aa palec. »Kdo ve, če ni do vrha napolnjen z zlatom?« Je Šepnila Liza. »Najbrže bo sol,« je menila Izabela, ki je imela bolj trezne pojme o tihotapskih navadah. »Prepričana sem, da je zlato,« je vztrajno trdila sestrična, videla boš, še vsi bomo bogati. Samo v kraj ga moramo spraviti, preden naju prehite tihotapci. Oh, kar hitro teciva domov po očeta in po fante.« ŽIMO ZA ž I M NIC E . JS m **** jb M MILAN JAGER Tovarna: FUŽINE SČETKARSKE IZDELKE .4UDI NAJUGODNEJE iz lastne najmoder- 9 MB HBH 11 K n__________ VS^hlSa«. G» D„f.__________vseh vrst nudi najugodneje_-_ nejše HIGIJENSKO urejene tovarne ^ __ . . . . -t*--«« e.. n . - __ vseh vrst nudi najugodni^iu — Prodajalna: Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 na debelo — iz lastne tovarne Mlado Sui&o Pszor Jutro veki Dobro si oglejte obe spodnji sliki! Iz številk lahko sestavite različne slike. Tel.27_30 KINO SLOGA Tel. 27-3 Moto: »Začetek prve ljubezni bil je valček s Teboj.« — Idila srečnega zakonskega življenja v prelepem glasbenem filmu »VALČEK S TEBOJ« V gl. vi.: operetna pevka Lizzi Wald-miiller in Albert Matterstock. Režija: Hubert Marischka. Predstave ob delavnikih cb 15. in 17. KINO UNION reiefon fi-2) Najnovejše delo znamenitega režiserja Willija Forsta Ženske niso angelčki V gl. vlogah: M&rthe Harell, Axell v. Ambesser, Richard Romanovsky in drugi odlični dunajski igralci. Predstave: ob 15.30 ln 17.30 uri! «-.li\.am. Kro.asivo Uievoiier, Koc Josip 'ia*ear-.eva ul. 4. Ji>i77-!j KAulO »Rodione«, ot-oški kino s filmi, dekliški plašč in srebrno :uj«š'.nicu, prodam. Bleiwei-sovtt 23, čevl.ar. »591-6 ItlU&KE GALOSE št. 41, skoraj čis.o nove. za-men.am za istotak.e št. 4d. Naslov v vseii posl. Jutra. 205U1 -<• PISALNI STROJ nemški, v najboljšem stanju, poceni na prodaj. Mercedes, Frančiškanska 10. dvorišče. 20596-6 KRMILNE BUcE za prašiče — krave, proda. A. Pust, KuJo-vernikova 41. 20583-6 VODNO SESALKO jermenski ali ročni pogon zelo pripravno za kmetijo alt drugo podjetje, ugodno prodam. Na ogled pri Figovcu, skladišče Stane. 20585-6 BLAGO za moško obleko ln za damski plašč, prodam. Medvedova 26-1. levo. 20567-6 MOŠKE ČEVLJE polgojzerice, št. 44, 45 in damske št. 40, obeje skoraj nove, prodam. — Medvedova 26-1 — levo. 20568-6 MOŠKO OBLEKO novo, kompletno, za vitko postavo, predvojno blago, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20558-6 HUBERTUS PLAŠČ, moške galoše št. 40 ln zimske rokavice prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20551-6 JAHALNO SEDLO in konjsko opremo prodam. Vprašati na štnar-tinski cesti 12. 20547-6 DIVJI KOSTANJ lep, zdrav, osušen. nekaj 1000 kg naprodaj.— Naslov v oglasnem oddelku r-Jutra«. 20494-6 ŽELOD lep, zdrav, osušen, 6 do 7.000 kg naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2C4?3-6 OTROŠKA POSTELJA poceni naprodaj. Rakov-nišfca ulca št. 1'a-II. 20091.-6 LESENI SODČKI lOOllterski, 35 komadov po 60 lir naprodaj. — rPapirocel«, Lepodvorska št. 23 . 20519-6 PIROTSKO PREPROGO zelo dobro ohranjeno, prodam. — Na ogled pri tvrdki »Umetnost«. Kolodvorska 30. 20559-6 STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Dobro plačamo! Nj Vašo željo jih prov žametno na lomu. B. Guštin. Voanikuv tre il. 2. J-318-M PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ku-putemo. B. Guštin, Vodni tov tre 2- J-324-M-7 PARNI KOTEL 10 Atm., malo rabljen. tn.koj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kotel« 20451-7 OTROfKE SNEŽKfc nove ali dobri ohranjene, kupim. M. Smmel, Ul. 3. maja 5-n, doooldue. 30578-7 BLAGO predvojno, boljše, za moško obleko, kupim. Pismene ponudbe na upravo Jutra pod šifro »Privatnik«. 20592-7 DAMSKE SNE*KE št. 39 kupim. Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Snežke«. 20586-7 STARE URE zapestne ln žepne, samo v dobrem stanju, kupi Janko Jazbec, urarski mo'ster, Miklošičeva cesta" 12. J.-M.-333-7 ELEKTR. ŽELEZNICO kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Opis in cena« 20553-7 OTROŠKE SNEŽKE št. 27 ali 28. kupim. — Topniška 14. pritličje — za bežigrajsko trimna-zijo 2C550-7 ŠKORNJE črne ali rjave, najraje nove, št. 39—40 ln zraven pripadajoče hlače, kupim. Tržaška c. 24-1, levo. 20549-7 DAMFKE ČEVLJE št. 35-37. otroške sanke, punčko flpračo) ter kuhinjsko preprogo, kupimo. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro »Vredno«. ?0J80-7 OTROŠKE GOJZERJE št. 32 al! snežke št. 31, kupim aH zamenjam — Na=lov v oglas, oddelku »Jutra«. 20560-7 POLOVICO HIŠE nove, večstanovaujske, prodam. Potrebni kapital 650.000. Pcnudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišni družabnik«. 20554-20 NAGRADO dam' onemu, k: mi preskrbi s anovanje. sob a kub.njo za odrasli osebi blizu tramvaja. Službo imata stalno. — 1'la'am točno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra po,j »'.000 kg premoga«. » 20575-21 a OPRF.MLJENO SOBO lepo, s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra c. 44-1. 20584-23 LEPO SOBO v bližini pošte oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20564-23 OPREMLJENO SOBO sončno, v centru oddam takoj starejšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 20562-23 Razno POZOR! POZOR! Znanstvenik psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani, Trstenjakova ulica 1-1. levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnjost. Razloži vam astrološka in hiro-mantska vprašanja Pišite mu, ali pa se osebno Javite dnevno od 15.30 do 17. ure. M.—336-37 MAMICE, sestre, zaročenke, hčere, darujte evojim drag;m >Mož v kuhinji«, praktična kuharska navodila za moške. Ogled brezobvezen pri »Cit. potovalni urad«, p°l«s Figovca. Dobi se v »sel knjigarnah. 20528-37 VASE ROKAVICE, torbice, vsakovrstne derije kakor tudi semiš, najceneje barva in čisti Hairula Dže-tnal. Mestni trg 11. 19241-J7 GOSPOD ki je odnesel v torek 16. nor. t. m. kovčeg od meje v St. Vidu proti Ljubljani in Deve naslova, pros:m če ga odda v nihkarni na Miklošičevi cesti 7, proti nagradi. 20573-37 SVARILO! Vsal-ogar svarim pred nakupom trlcikla štev. 791, kakor tudi pred raznimi deli, ker je bil isti ukraden. 20536-37 LASTNIKI ' GLASOVIRJEV Poslužujte re moje telefonske št. 30-23. ki je v nf>vem. ravnokar izišlem imrnku. Oglaševalec glosovirjev .lurasek, Zriniskega TU. Ljubljana. J-337-37 GALOSE •riPŽko. vem ppfrari ▼ M urah lepo :n tropino Ciril-Mctodov* St. TI. 20562-37 SIV TRICIKEL z rdeč™ nar-som. §t. 791. je bil a. d* to -noroči Instnika Soklič Fran. Breg 2-3. 20"«65-3T IZGUBILA SEM črno lekasto d^narn!co, od Igriške ul. mimo Drame do Frančiškanske pasažet Poštenja najditelja lepo prorlm, naj jo odda proti na-eradl na naslov dopisnice v denarnici. 20597-3T OSEBO ki Jc odpeljala triclkei iz veže Cojzove hiše na Bregu 20, naprošam, da ga vrne lastrlku, ker prre na škodo uslužbenca. Prevodi, prošnie, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ul. 4 tel. št. 2109 ^□□□□□□□□□onoonnnuLJiJLJLOJoncr c c Tiskarski sfrsj (Scnnellpresse) starejše tipe — kupimo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod sProetor novemu stroju«. □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ n ^□□□□□□□□[□ocEOionmaaaDGai ZAHVALA Ob smrti drage hčerke in sestre, smo bili deležni premnogih izrazov sočutja. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter poklonili prekrasno cvetje. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 20. t m. ob 8. uri v stolnici pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, 17. novembra 1943. RODBINA PCGELJ ZAHVALA Vsem, ki ste nam ustmeno in pismeno izrekli sožalje k prebridki iz- jI gubi našega ljubljenega očka, dedka, tasta in strica, gospoda Franca Jelenca železniškega upokojenca izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo častitim sestram zavetišča Sv. Jožefa za vso skrb in nego dragega pokojnika. Najlepšo zahvalo izrekamo tudi za poklo-njeno cvetje in številno spremstva Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 18. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 17. novembra 1943. ŽALUJOČI OSTALI Oaphne du ilaurier: 36 FRANCOZOV ZALIV B o m a o Samo, to pot ni šlo več za robato šalo, s kakršnimi si je skušala pregnati puščobo in dolgočasje, kadar je bil londonski zrak aušeč in Harry preveč vsiljiv v svojih zahtevali, ampak za resnično pustolovščino. Krenila je od okna k vratom; brez obotavljanja je potegnila za vrvico, in veliki zvonec, ki je visel na vnanji strani hiše, je glasno 2«pel. Temu zvoku se je odzval iz notranjščine pasji lajež in koraki; nekdo je odrinil zapah, in v njeno silno presenečenje se je pokazal Godolphin sam- ki je s svečnikom v roki stal na pragu in z gmoto svojega telesa zapiral ves vhod. »Kaj želite « je nejevoljno vprašal, »ali ne veste, koliko je ura? Polnoč bo kmalu, vsak pešten človek je zdaj v postelji.« Dona se je kolikor moči umaknila iz svita luči, nekam op i aš en a po tem sprejemu. »Gospoda Rashleya potrebujejo,« je dejala, »pa so me poslali penj. Mojster bi z ladjo rad odrinil, preden veter še bolj pritisne.« »Kdo je to?« je od znotraj zaklical Filip Rashley. Psa sta jo ves čas praskala po nogah, in Godolphin ju je z brcami odpo-dil. »Kuš, Ranger, ti satan, spravi se, Tan- kred,« in nato: »Stopi noter, dečko, ali nočeš?« »Ne, gospod, moker sem do kože. Samo gospodu Rashleyu prosim povejte, da ga na ladji kličejo,« in že jo je fcotela pobrisati, kajti Godolphin je strmel vanjo z zmedeno namrščenimi obrvmi, kakor da vidi v njeni pojavi nekaj nerazumljivega, nekaj, kar nasprotuje redu. Spet je Filip Rashley razdraženo krik-nil .iz notranjosti hiše: »Kdo vraga pa je? Ali je fant Dana Thomasa iz Polruana — je mladi Jim?« »Ne tako naglo,« je zaklical Godolphin in položil Doni roko na ramo, »gospod Rashley bi rad govoril s teboj. Kako ti je ime, ali si Jim Thomas?« »Da, gospod,« je rekla Dona in brezumno zgrabila za bilko, ki ji jo je s tem pomolil, »in stvar je nujna: mojster pravi, če misli priti gospod Rashley na ladjo- tedaj se zelo mudi, ladja je v nevarnosti. Izpustite me, gospod, še eno pot imam: mati mi je nevarno bolna, pa moram k zdravniku.« Toda Godolphinova roka jo je še vedno držala za ramo, in zdaj ji je podržal svečnik pred obraz: »Kaj imaš okrog glave,« je vprašal, »menda nisi tudi ti bolan kakor tvojia mati?« »Kaj bi vse te neumnosti,« je zavpil Ra-shley, ki je bil prišel dol v vežo, »mati Jima Thomasa leži že deset let v grobu. Kdo je to- in kaj je z ladjo?« Tedajci se je Dona iztrgala prijemu Godolphinove roke. čez ramo jima je zaklicala, naj se podvizata. V hladnem vetru, ki je še vedno pihal, je zdirjala po trgu in dol proti nabrežju ter prhnila v histeričen smeh, med tem ko je eden izmed psov Filipa Rashleya bevskal za njo. Tik pred nabrežjem je obstala in se skrila v vhod neke hiše, kajti tam, pri lestvici, je stal nekdo, ki ga prej ni bilo, in gledal čez pristanišče proti vhodu v zaliv. V roki je držal svetilni co; imela ga je za mestnega nočnega čuvaja, ki hodi okrog in se je zdaj v nasprotju s svojo službo-vsaj nji se je tako zdelo, ra^koračil na bregu. Ni se upala iti naprej, dokler je stal tam. Pierre Blanc se je bil najbrže umaknil s svojim čolnom dalje v stran, nekam, kjer ga nočni čuvaj ni videl. Stiskala se je v zavetje vhcda, opazovala moža in si od tesnobne napetosti grizla nohte. Njegov obraz je bd venomer obrnjen proti luki, kakor da je tam nekaj, kar terja vso njegovo pozornost, gibanje, kakršno že. Mučen občutek jo je prevzemal: nemara jim zasedba ladje ni bila uspela po načrtu, moštvo »Galeba« je morebiti še zdaj brcalo v vodi in njegov vodja z njim, ali pa so bili naleteli na hujši odpor, nego so pričakovali, in so se še zdaj borili na palubi Rashleyeve ladje: nočni čuvaj, ki je tako napeto oprezoval čez vodo, je mogoče slišal bojni trušč. In ona jim ni mogla pohiteti na pomoč; tako, kot so bile stvari, se je bila očitno storila sumljivo. V tem. ko se ie še zapuščena skrivala pod vhodom, ie začula bližajoče se glasove in korake, in izza cestnega vogala sta prišla Godolphin in Rashley, oba v dolgih dežnih plaščih; Rashley je nosil svetilnico. »Hejo.« je zaklical. Nočni čuvaj se je obrnil in mu jadrno stopil naproti. »Ste videli kakesra fanta, ki bi bil tekel tod mimo?« je vprašal Rashley, toda nočni čuvaj je zmajal z glavo. »Nikogar nisem videl,« je dejal, »a tamle nekaj ni v redu, gospod; vse kaže, da se je vaša ladja odtrgala od boje.« »Kaj je to?« je Rashley zavpil, v tem. ko je stop31 po nabrežju, in Godolphin, ki jo ie ubiral za njim. je rekel: »Torej se dečko ni zlagal.« Dona 'se je skrčila v svojem skrivališču. Zdaj sta bila mimo in na nabrežju, ne da bi se bila le enkrat ozrla proti njeni koči Izzi vrat je videla, kako sta, s hrbtom obrnjena proti nji, takisto kakor nočni čuvaj, aprezala čez pristanišče; Godolphinu se je plašč napihoval v burnem vetru in dež jima je curkoma lil po glavah. »Vidite, gospod,« je zaklical nočni Čuvaj, »jadra razpenja, videti je. da jo misli kapitan odpeljati po reki navzgor.« »Meša se mu.« je kriknii Rashley, »saj nima niti tucata ljudi na ladji, tri Četrtine jih spi na kopnem, potopili se bodo, pre- den kaj opravijo. Joe, skočite in zbudite jih nekaj, vsaka roka nam je potrebna. Ta prekleti nezmožni norec Dan Thomas, kaj za Boga vsemogočnega pa misli?« Nastavil je roke na usta in zarjovel čez vedo: »Ahoj, ho! ,Merry Fortune', ahoj!« Nočni čuvaj je stekel po nabrežju in zgrabil za vrv ladijskega zvonca, ki je visel tam pri svetilki; glasno in čedalje bolj nujno je zadonel po ozračju njegov glas- dovolj močan, da je moral zbuditi vsako spečo dušo v Foweyu. Skoraj tisti mah se je na ne. ki hiši sunkoma odprlo okno na cesto, glava je pogledala venkaj in zaklicala: »Kaj te peče, Joe, ali je kaj narobe?« in Rash-ley, ki je cepetal sem in tja, je v slepi jezi kriknii nazaj: »Vrag te nesi, hlače obuj pa brata pripelji s seboj, ,Merry Fortune' se premetava tamle po luki.« Iz vhoda sosedne hiše je stopila postava in še spotoma skušala zlesti v svojo suknjo, drug možak je pritekel po cesti nizdol — in venomer je klenkaJ ladijski zvonec, Rashley je venomer kričal; dež in veter sta mu stresala pl&šč in trpoleCo svetilnico v roki. Zdaj so se pokazale luči v oknih hiš niže cerkve; glasovi so kričali, glasovi klicali; moški, kakor da bi rasli iz tal, so dirjali proti nabrežju, »čoln semkaj,« je Rash-ley vpil, da je šlo skozi ušesa, »spravit« me na ladjo!«