MnlštDo io opravništvo: Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ Mut)« T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 1 uredništvom se more govoriti VKk dan od il.—12. ure dopold. Telefon tt. 113. Haroünina listo: Celo leto 12 h Pol leta ...... 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 99. Maribor, dne 23. avgusta 1911. Letnik III. Da jih ni sram« NaSi spodnještajerski liberalci so zopet zaBeli frivolno igro. V „Slovenskem Narodu“ od dne 21. t. m. so započeli grdo in odurno gonjo proti nastopu naših poslancev v Graldcu proti gigantskemu boju slovenskega ljudstva z nemškim sosedom. Liberalno glasilo piše tozadevno: ijPretežnai večina Slovencev na Spodnjem Štajerskem prav nič ne da na separatistično kričanje klerikalnih matadorjev.“ Do take drzne trditve se povspne liberalni clankar komaj par mesecev) po volitvah, ki so jasno pokazale, da je pretežna večina slovenskega ljudstva v taboru S. K. Z. in poslanci S. K. Z. so vendar, ki bijejo v Gradcu težke boje. In ta domišljava liberalna trditev je tem podle jša, ko so se vendar zadnje državnozborske volitve skoro povsod vršile tudi v znamenju ofoštrukeije v Gradcu. Zlasti naši nemškutarji so bili, ki so na lovu za raznimi nevednimi kalini slikali poslance S. K. Z. za največje škodljivce, ker obšftruirajo v Gradcu. Na vsa ta obrekovanja in zavijanja so pa na dan volitve glasno in razločno odgovorili slovenski voiilci z glasovnico v roki: izvolili so Samo kandidate S. K. Z. in izrekli zaupnico politiki S. K. Z. T'o je menda dovolj jasno in kdor hoče tukaj kaliti v|o’do, ter vreči v naše vrs|e, ki morajo biti trdno sklenjene, če hočemo zmagati, bakljo razponov, ta opravlja Herostrato-vo delo’ in obsodba ljudstva bo ostra in neizprosna. Zato kličemo liberalcem: ne igrajte se z ognjem! Že itak vas je slovensko ljudstvo povsod postavilo pred vrata, če boste pa tudi v tem vitalnem vprašanju sejali veter, boste želi vihar, ki bo vas za vedno odnesel iz pozorišca. A dopis v ',,|Slov. Narodu“ vsebuje še neko ne-umevno kurioziteto. Ko jo človek prvikrat prečita, se mu zdi skoro nemogoče, da bi kaj takega, pisal slovenski list. Še nas, ki smo navajeni na liberalne go-rostasnosti, ki vemo, da liberalec iz strankarske sebičnosti proda vse, je dopis osupnil. Cujte in strmite! Liberalno glasilo brez ovinkov zagovarja nemško gospodarsko politiko v Gradcu in z 'nekakim satan-ško-zlobnim nasmehom dokazuje, da bi pravzaprav Nemci morali nastopati proti Slovencem ostreje in pa brezobzirnejše, ker smo v času obstrukcije. Da bode slika povsem popolna, citiramo „Slov. Narod“ dobesedno : .„Ne rečemo, da bi ravno pri kmetijski družbi docela upoštevali naše narodne težnje, a o pomanj- kanju objektivnosti v gospodarskih zaidevah se ravno ne moremo pritoževati vkljub temu, da naši klerikalci v deželnem odboru obštruirajo in bi moralo J,edaj veljati za nas vojno pravo.“ (Sie!) In zopet nekoliko pozneje: „(Kadar bodo o teh rečeh (o samoupravi) govorili ljudje, v katerih objektivnost in poštenje, lahko zaupamo, potem se eventuelno pomenimo kaj dalje. Ali kakor stoje stvari in davčna moč spodnještajerskih Slovencev danes, moremo biti z danimi razmerami zaidovoljni“ (! ?) Vsi vemo in ljudstvo Čuti na lastnem telesu, kako smo povsod, zlasti pa tudi v gospodarskih zadevah prikrajšani. Že večkrat smo prinesli tozadevne številke. Ce samo povemo, da je bilo v deželnem bud-getu za 1910 od 21 milijonov izdatkov (brez šolstva) proračunjen za slovenski del dežele še ne 1, reci in piši: en cel milijon, — je povedano dovolj. Ce sicer sem in tja odpade iz bogate nemške mize kaka, drobtinica) na, Spodnji Stajer', pa je tem hlapčevskim liberalnim dušam to že. veliko, pa že govore o „objektivnosti.“ Brez ponosa in možatosti so ti naši liberalci in za milostljiv pogled kakega nemškega mogočnika vam pozabijo na slovensko ljudstvo. V 'tem oziru jim seveda mi ne moremo pomagati. Strahopetcu se ne da vliti korajže. Mislimo pa, da hi n:|j vsaj molčati, kajti da so tako prežeti suženjskega duha, jih je lahko sram. Konferenca avstrijskih škofov. • „(Reichjspost“ poroča': Kakor izvemo, se bo prihodnja konferenca avstrijskih škofov vršilaj v zgodnji jeseni in sicer skoro gotovo sredi septembra. iTa konferenca se bo vršila, najbrže v Solnogradu, kot prestolici primasa Nemčije in starešine avstrijskih cerkvenih knezov, kardinala knezonadškofa Kalsch-thalerja. Škofovska konferenca se bo seveda bavila z vsemi aktuelnjmi vprašanji cerkvenega življenja, v Avstriji. Ena najvažnejših nalog konference bo začeljema ugotovitev stališča naprarn papeževemu „Motu proprio“, glede praznikov. Tozadevni referat bode imel najbrže dunajski nadškof dr. Nagi. Po dosedaj znanih izjavah merodajnih cerkvenih krogov je toliko kakor gotovo, da) se v Avstriji ne misli na preložitev ali „pmejitev“ praznikov, ker se katoličani v Avstriji niso nikjer izralzili v tem smislu. Nasprotno. Na kompetentna mesta je došlo mnogo prisrčnih izjav za o-hranitev katoliških praznikov. In kakor znano, se o-zira papežev tozadevni ,„Motu proprio“ na dežele, ki so svoj Čas tožile, da imajo preveč praznikov in te si lahko urede sedaj praznike po lastni želji. Iz Solnograjcna poroča „fResidenz-Korrespon-denz:“ V avstrijskih alpskih deželah bodo ostali vsi prazniki začasno nedotaknjeni. Duhovščini vseh alpskih škofij, v prvi vrsti oni sufraganih Škofij: tri- entski, brixiški, krški, sekovski L lavantinski, bo došlo sporočilo kardinala, Katschtlialerja, da naj pričakuje natančnejših določb glede omejitve zapovedanih cerkvenih praznikov. S to določbo kardinala dr. Katsclithalerja se reši deloma tozadevna akcija Hrvaško-slovenskega kluba. Imenovani klub je svoj čas v posebni seji razpravljal o omejitvi praznikov in o Škodljivih’ gospodarskih in socialnih posledicah te naprave, kar bi se pokazalo zlasti na slovenskem ozemlju. Tudi v ostar lih kronovinah ne bo prišlo do omejitve praznikov. Za dunajsko nadškofijo je izšla že tozadevna določba Na delu. Sv. Peter niže Maribora. Kot slavnostni govornik je nastopil gosp. dr. Josip Leskovar, predsednik mariborske podružnice „Slovenske Straže.“ V ognjeviti V besedah je o~ črtal namen in pomen za nas velepomembnega obrambnega društva. Govornik je žel gromovito pritrjevanje za svoja izvrstna izvajanja. Po govoru iste je uprizorila Šaljiva enodejanska burka, ki je izpadla izborno. Zanimanje, ki ga je pri igri kazalo občinstvo, je bilo igralcem odliko vajti je. Po igri so nastopili naši vrli Orli, ki so topot pokazali, kaj da znajo. Njih nastop je bil naravnost očarujoč! Prijšli so seveda tudi neizogibni „ivzortelovadci“ — majriborski Sokoli, ki so se začetkoma skušali rogati nastopu naših vrlih Orlov, ali ni se jim ponudila (prilika! Eleganten nastop pa jim je vzel vso sapo in zgodilo se je, da se je nekaj Sokolov resno izrazilo: |„JNaŠi pob j e pa ne spravijo kaj tac’ga skup! Vsestransko občudovanje so vzbujale prav posebno kraSs- P ODLI8TEK. V letalnem stroju • • • Znamenit francoski avijatik, bivši pomorski Častnik de Conneau, ki je pa znan bolj pod imenom Beaumont, je dobil dosedaj prvo darilo za svoj pjolet iz Pariza v Rim, dalje darilo za evropejski okrožni polet, in še-le pred par dnevi darilo „Daily Maila“ v zne(sk!u 240.000 K. Spustil se. je tedaj ta drzni in dični premagalec višin v nižine,, odložil je višinsko krmilo in ga zajčaisno zamenjal s peresom. V listu ,„Pa-ily Mail“ je objavil namreč jako poljudno in zanimivo študijo o duševnem razpoloženju letalca pred poletom in v zraku. V tem opisu označi tudi posebno š,e vpliv zračne tekme na letalca, ki je zajej gotovo važen- Iz te študije posnamemo, sledeče : Opazujte letalce pred poletom- Visi molče in le sem in tja pade kaka kratka opomba ali ukaz svojim pomagačem. Vsi so zamišljeni in vidi se, da so posvečene vse njegotve duševne sile in vsa njegova pozornost edino le stroju, kateremu zaupajo življenje. Z resnim obrazom preskuša letalec, delec za delcem n,a stroju, pred vsem pa skrbi najbolj za motor, ki je duša stroja in ki oživlja in daje moč brhkemu organizmu iz aluminija, jekla, lesa in platna, In res mučna je za letalca razvada, ki se je hotela udomačiti med gledalci, da prosijo letalca, Še predno se dvigne, zai podpis na razglednice. Marsikdo, tudi kaka' dama, je. včasih že slabo naletela. To se pa letalcu ne sme in ne more zameriti, Če se pretehta njegov duševni položajev času, predno se izroči v tako negotov boj z ozračjem. Ko'je s tem delom letalec gotov, se preobleče. Priznati se mora, da je ravno za ta špprt primerna in običajna najneokusnejša Športna oprava. Neokretna Balaklova čelada, varnostna očala, krinka, debe- le, usnjate rokavice in nogavice, debel volnen robec okoli vratu in sploh cela neokretna oprajva spremeni letalca tako, da je podoben Človeku, kakoršinega si predstavljamo le še na luni ali pa na Marsu. Ko se je letalec tako prelevil, ure® še svoj zemljevid in pa kompas ter čaka tik pri stroju ali že. na svojem sedežu na odločilni trenutek. Ves Čas pred poletom letalec ne misli, noče in ne more misliti na drugo, kot na svoj stroj in na varnost poleta.; Uide mu včasih pogle[d v višine, v katerih bo v kratkem plul, zanima ga vreme iri, veter, za vse drugo pai se ne meni. Izključna vsa njegova skrb je posvečena le varnosti poleta, kar je popolnoma naravno, kajti ravno v tem kritičnem Času se neposredno pojavlja v njegovi duši najmočneje, vsemu živemu stvarstvu lastni nagon samoohranjenja. Nenadoma začne delovati na dano znamenje motor in med šjumnim ropotanjem se iztrga stroj iz rok pilotov, ki ga drže pri zadnjem delu, in zdrči s silno hitrostjo po polju. Sedaj ima letalec težko stalilšiče. Stroj je namreč jako občutljiv in vsaka najmanjša malenkost tal povzroča letalcu močne sunke. Po preletu nekaj metrov začne stroj poskajkavati v vedno višjih, nerednih skokih. Odločen poteg aVijatika, s katerim zapre v tem Stadiju nenadoma spodnji zračni pritisk na rep stroja, dvigne njegov prvi Sel tako silno, da ga potegne od tal’in v elegantnem loku poleti stroj liki velikanska ptica roparica v ozračje. In kot iz močnega loka izstreljena puščica Švigne stroj v še negotovi smeri proti horicontu. V tem trenutku izgubi letalec vse neprijetne občutke, ki jih je imel pred poletom in v zaletu. Pozabljene so nenadoma vse. skrbi v lahnem zletu, in ko drči Stroj gladko in lahko skozi ozračje, se počuti letalec naenkrat popolnoma prostega. Prost je kot ptič, in edini neprijetni občutek, ki se javi takoj po vzdigu v prosto ozračje, je občutek! osamljenosti. Ločen je od zemljanov in prosto nad njim plove v brezsežnem zračnem prostoru. Zemlja mu izginja pred očimi, ljudje postajajo vedno manjši in končno razloči iz višine le še obrise visokega gorovja in temne konture velikih ozemelj in morja. . - .. Vedno višje in višje se varenja nad zemljo, ki se mu zdi končno le še kot velika, črna masa po>t' strojem. Tihi mir vlada v (višini, le ropot stroja ga še spominja, da je odvisen od zemlje. In pri tem pomisleku se pojavi: ponovno v njegovi duši občutek o-samljenja in loteva.se ga poseben strah, ki- ga ne more razumeti nihče, kdor ga ni v vilšini sam občutil. Svitloba, ki je visoko v zraku veliko močnejša, ga mami in vzvišenega se čuti letalec kot zmagovalec nad mnogo temnejšo zemljo. Niti senca ga ne'spremlja.. Na stroju gospodari le on s svojim‘krmilom in stroj ga uboga na vsak najmanjši pritisk. Lahno kot ptič prodira ozračje in ta samozavest in ponos prostega gibanja v višini mu daje pogum, neti mh podjetnost in ga osrčuje. In nevarnost! Beaumont trdi opravičeno v svojem opisu, da vplijva nevarnost na duševno razpoloženje letalca vzpodbujajoče. On ljubi letanje ravno, ker je nev;arno in zasiguran^ mu je Še lepši vspeli in tudi blagodej-nejše moralično zadoščenje, po srečno vspelem poletu. In ker preti ta najnovejša iznajdba Človeškega uma vsak trenotek uničiti drznega, bpritel-ja- in- premagalca višin, jo ta tembolj ljubi in ;se je oklepa tem strast-neje. Nagon je že prirojen človeku, ki je podjeten,-da ljubi nevarnost, da ga navdušuje za končni cilj, Češ, cim večja je nevarnost pri podjetju, tem lepši in iz-plačljivejši je končni vspeh. V tem razpoloženju -se javi v duši letalca Še en občutek, ki ga bodri in pred katerim izginja strah. Ta občutek je boj za prvenstvo pri skupnih letaluil tekmah. V tem slučajm se ne bori letaftec le z goljufivimi elementi, marveč s pomočjo teh s sjvojimi tekmeci, ki slično njemu streme liki pticam selilkam po svojem cilju, katerega hočejo Čim preje doseči, leteči v višavi skozi zračne daljave. Strast (premagati vfcß Stran 2, ne skupine, kakor tudi vaje na Bradlji, ki so kar o-supnile vse gledalce brez izjeme. Ko so naši Orli po krasnem rajalnem pphodu odkorakali iz telovadišča, so jih spremljali gromoviti živijo-klici. Omeniti nam je, da so naši Orli vkljub dežju, ki je motil nekoliko, mirno izvajali vse toöke svojega programa. Posebno pohvalo in zanimanje so; vzbudili tudi šentjurski pevci, ki so pod vodstvom častitega gospoda kaplana Bozine krasno prepevali slovenske pesmi. Čistost šentjurskih grl in uvaževanje pevskih lines, vse to je frapantno učinkovalo na udeležence. Tako je potekel popoldan neverjetno hitro, za kar so skrbeli živahni boji s konfeti, bogati dobitki srečolova, licitacija raznih vin in še mnogo drugega. Ko je nastopil večer, se je gospod dr. Leskovar zahvalil vsem udeležencem, ki so se tako mnogobrojno udeležili prireditve »„Slovenske Straže.“ Častiti kaplan Bozina je navduševal udeležence, naj Čuvajo narodne svetinje. Za p j im je govoril gospod Vlado Pušenjak, ki je v kratkih, jedrnatih besedah, orisal dejstveno napredovanje slovenstva v mariborskem okraju. Omenil je mimogrede zadnje volitve v okrajni zastop, ki so jasna priča dejstvu, da je s smotrenim delom zadnji čas zelo napredovalo. Govorniki so želi za svoje navdušujoče besede vsestransko pritrjevanje. Bilo je prav živahno in le težko smo se ločili. St. Jurij ob juž. žel. Pridigo za mladeniče je imel župnik Gomilšek. .Razpravljal je, kako hoče katoliška, cerkev vzgojiti mladeniče v odločne katoliške može, dosledne kristjane in goreče apostole verskega življenja in kar toliškega. delovanja;. Slovesno sveto mašo je opravil primicijant g. Kompolšek. Qb 11. uri je otvoril in vodil mladeniški shod župnik Gomilšek. Nastopili so kot govorniki sledeči mladeniči: Vincenc Cretnik-Sv. Jurij, Vincenc Golež-Sv. Jurij, JuJfiez Petauer-S.marje, Miha VenguŠt, M. Vodušek in Filej Štefan-Dramlje, Jernej Drofenik in Janez Hajnšiek-Sv. Peter na Medv. selu, Ant. Šibal-Ponikva, Franc Lorber-Tirbovlje. Mladeniči so -nastopali. izredno srčno in govorili näj'd vse navdušeno. Tovariši in drugo mnogoštevilno občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo mladeniče-govornike in deklamovalce. Shod je zaključil župnik Gomilšek, ki je mladeniče vnemal, naj bodo polni ljubezni do st ariše v in do slovenske domovine ter do rodoljubnega dela, pa polni studa do nezmernosti v pitju, zlasti do žganje-pitja. ' .. Šentjurski moški pevski zbor je vmes zapel tri rodoljubne pesmice. iOb 3. uri popoldne so bile slovesne večernice, in sklepno pridigo je imel kaplan, Sinko, ki je navduševal mladeniče' za čisto življenje. iTia prireditev je izredno razveselila in navdušila vse udeležence. Vse mladeniške zveze, ki so bile zastopane, so dobile novega poguma. Tudi orlovska organizacija se je okrepila. Čujemo, da korajžni Dra-meljčani ustanovijo telovadni odsek! Politični pregled. Papeževo zdravstveno stanje je tako ugodno, da je upati na popolno ozdravljenje. Sveti oče se lahko že mirno sprehaja. Vsa nasprotno se glaseča poročila so popolnoma neutemeljena. zapreke in zmagati nad nevarnostmi, neti Častihlepnost prvenstva. V duši se mu pojavlja krasen prizor, kako bo od vseh občudovan in sprejet kot prvi z burnimi ovacijami, čestitkami in slava-klici od zbranih množic, ki ga nestrpno pričakujejo na cilju poleta. In bolj ko se bliža letalec koncu poleta, tem bolj pozablja nevarnosti in tem močneje prevladuje v njegovi duši ponos zmagovalca. In ko zagleda od daleč visoko vihrajoče zastave, bele signale, burno pozdravljajočo tisočero množico in med njo — prostor, kamor se spusti iz višine, in ustavi utrujen peroti svojega stroja, dla si odpočijejo; kratko, ko se ugotovi, da je dosegel srečno konec in prvenstvo poleta, takrat ga prevzame popolnoma v oblast občutek veselja in zmage, ki je tako sladek, silen in močen, da pozabi letalec vse prestane težkoče. In Če je cilj njegovega tekmovalnega poleta kako mesto, poteg tega kako svetovno mesto, kakor je bil slučaj ravno pri Beaumontu, ki je prišel kot prvi iz Pariza in plul v dolgem poletu kot zmagovalec nad Rimom, v tem slučaju postane ta občutek tako silen, da se ne smemo Čuditi, če prevzame zmagovalca ponos in da se Čuti vzvišenega naid množicami gledalcev. Letalec preživi torej v svoji duši med tekmovalnim poletom najrazličnejše duševne pojave, ki se vrste in pojavljajo ejkup-no ali posamezno v njegovi duši tako živahno in hitro, da prehaja duševno razpoloženje letalca iz ene faze v drugo, liki barvasti trak, v katerega se zlivajo različne barvne nijanse večbarvne hitro'se vrteče krogle. Groza, veselje, strah, osamljenost, upanje z obupom in dvom, žalost in posebno Človeku globoko vkoreninjeni nagon samoohranitve, vse te občutke preživi letalec v svoji duši v vsakem tekmovalnem poletu. Tjako piše Beaumont na podlagi lastnih izkušenj, katere; je doživel v svojih krasno uspelih svetovnih zračnih poletih. Hrvaško-slovenski klub zoper ogrske zahteve. Hrvaško-slovenski klub je poslal ministrskemu predsedniku baronu Gautscliu sledečo brzojavko: ,„iNj. ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku baronu Gautscliu, Dunaj. Hrvaško-slovenski klub najodločneje protestira zoper vsakoršino koncesijo Ogrske glede na Kašov-Oderberško železnico, ker obstoji glede tega jasen pogodbeni junktim z dalmatinsko železniško zvezo, Tendenca aktualnih ogrskih zahtev gre za tem, da se edino vspešnega pritisjka za zgradbo hrvaških zveznih prog Metlika—Karlovec in Ogulin— Pridub)ič osvobodi in tako za neizpolnjene protokolarne pogodbe z leta 1907 dobi še nagrado. Hrvaško-slovenski klub goji do Vaše ekscelence trdno zaupanje, da še bodo zahteve Ogrske glede Kašov;— O der be r ške železnice v celoti brezpogojno odklonile in tako najvitalnejši interesi monarhije, države in Jugoslovanov obvarovali nenadomestne škibde in da se bo'končno to priliko porabilo;, da se Ogrski vnovič z vso jasnostjo predoči, da pot do druge proge KaŠov-Ofderber-ške železnice in podobno vodi edino-le in brezizpre-membno skozi dogotovljene proge dalmatinsko-avstrij-ske železniške zveze.“ — Za Hrvaško-slovenski klub: Šušteršič, načelnik; DulibiČ, Korošec, Spinčic, nač. namestniki. Ceško-nemška spravna pogajanja. Dne 20. t. m. se je sestal v, Pragi centralni ek-sekutivni komite češke nairodno-socialne stranke, ki se je posvetoval o češko-nemški spravi. Narodno-so-cialna stranka nikakor ni proti sklepu miru, toda le vztraja na zahtevi, da se .sklene mir samo na podlagi absolutne ravnopravnosti obeh narodov, tako na Češkem, kakor na Moravskem in v Šleziji. Zlahteva pa ob enem tu»di, da se izrecno prizna princip, da se Češko ne sme razdeliti niti v zakonodajnem, niti v u-pravnem oziru. Enakopravnost pa je mogoče Štatui-rati edino le v češkem deželnem zboru, za katerega zahteva eksekutivni Lomite splošno, enako in direktno volilno pravico. Ogrska. Zjačetkpm seje ogrskega državnega zbora dne 21. t. m. ' se je spomnil v toplem govoru predsednik umrlega hrvaškega poslanca^ Ferdinanda, Risterja. Obstrukcija se nadaljuje. Govoril je tudi poslanec Eichner, ki se je zavzemal za to, da poslanci ne smejo dobivati nikakih redov in odlikovanj. * * •■+ Odgoditev ogrskega državnega zbora stoji glasom poročil korespondence neposredno pred durmi. Bsbda ogrske zbornice je takorekoč zapečatena — razpust se baje ne da preprečiti. Angleško. Pretečeno nedelja se je končala angleška vele-stavka, ki je bila zadnje dni skoroda) glavni predmet vsega časopisja. Stavka, čije razvoj 'je vzbujal etan, na dan velikahsko senzacijo, je sedaj — po inicijativi angleške vlade — končana. V očigled grozovitega razširjanja stavke je vlada prišla slednjič do prepričanja, da bode stavka potemtakem narodne in mate-rijelne interese države dokaj občutno zadela). /Tjo dejstvo je prisililo vlado, da je z vso silo jela pritiskati na ravnateljstva železniških družb, 'dat naj v lastnem interesu dovolijo zvišanje delavskih plač. V slučaju, ako ne bi ravnateljstva vladnim zahtevam ugodila, bi bila vlada, prisiljena, z naj energične jšimi sredstvi sama končati stavko, ki bi imela za njo že tekom 24 ur še večje posledice, kot začetkom stavke. Najbolj pa je presenečeno prebivalstvo, ki bo moralo povrniti vse stroške stavke, kar potrjuje tudi preteče zvišanje — tarifov. Portugalska. Kakor pproeajo listi, je, pristanila v; pristanišče Oporto mala križarka „Adamalstor“, ki je imela prestreljen dimnik. Zadeva je tajna. Španija. Španski ministrski predsednik se bavi s preo-snovo kazenskega zakonika, ki se ima spremeniti v toliko, da se popolnoma odpravi smrtna kazen, even-tuelno dosmrtna ječa. Nasprotno pa bodo povišali druge Kazpii. Francosko. Francoski vojni minister je imel pretečeno nedeljo precej značilen govor, v katerem je izjavil, da ni brez pomisleka sjarejel veliko odgovornost svojega resorta. Danes je pa prepričan, da ima francoski narod popolno, zaupanje v svojo moč in svojo bodočnost. Francoski narod je miroljuben. Ponosen je na svojo slavno preteklost in ne misli odpovedati se velikim misijam Francije. V zaupanju na svojo lastno moč je Francija kos vsem eventualitetam bodočih dni. iT;a govor je vzbudil v Franciji veliko senzacijo. Ker so bile včeraj razširjene vesti o vojni med Nemčijo in Francijo, je bilo razpoloženje na londonski borzi precej slabo. ——1-----ri-mm-n-ruf-nnii < n.i,»» t in miniii«ini »u ^««■■•■mTTTTTTTWWETmtTliMu.itiiiamj» Raznoterosti. Iz šole. Imenovani so: provizorična učiteljica iz Pobrežja Marija Wernitznigg za provizorično učiteljico na nemško Šolo v Karčevini; učiteljski sup-lentinji Romana Valjavec in E. Kobs za provizorične učiteljice vi Pobrežju; učiteljska suplentinja H. Verderber za provizorično učiteljico v Studence pri Mariboru; absolvirani učiteljski kandidat F. Krek za provizoričnega učitelja v Razvanju, Nadučitelj Hale- cker na studenški deški šoli je imenovan za začasnega voditelja nove nemške dekliške šole v Studencih pri Maribjoru, Nadučitelju Ogriseku iz Pejker in učiteljici Petz, iz Studencev je izrekel mariborski okrajni šolski svet priznanje. C. kr. kmetijska družba v Gradcu izvrstno pozna naše razmere. Ce vprašamo kmete na Spodnjem Štajerskem glede otave, bo vsak rekel, da tako malo otave, kakor letos, ne pomni. Vi mmlogih krajih ljudje niti kosili ne bodo, ker nimajo — nič. Kmetijska družba pa; piše V vlogi na poljedelsko ministrstvo, da je pričakovati dobro letino glede otave. Kaj neki gg. v Gradcu delajo ? Ali Holz 'spi, ali pa; se briga_ samo za liberalno politiko? Gospode iTihaler, Mursa in Robič prosimo, da v Gradcu opozorijo centralni odbor na to, da Štajersko ne obstoji samo iz Gornjega in Srednjega Štajerskega, ampak da še tudi Spodnje-Štajer-sko spada zraven. Ce imajo pri Grabcu in nad Gradcem mnogo otipe, se ne sme reči, da je na celem Štajerskem dobra letina. Graški1 krogi so to mnenje o dobri letini glede otave poropali na Češko in, se seveda vsi, ki seno kupujejo, na to sklicujejo. Gospodje v Gradcu naj tudi preveč ne govore o velikih množinah sena, ki je na prodaj. Vsled suše ni na Spodil j. Štajerskem otave in bo za polovico manj sena na prodaj, kakor se je prvotno mislilo. „Jubilej“ Z,arje. Slovensko katoliško akademič-no tehnično društvo „Zarja“ v Gradcu obhaja letos kakor znano velepomembni jubilej — desetletnico svojega obstanka. O tej priliki je izdala svojo spominsko knjigo pod naslovom „Jubilej.“ Knjiga je jako obširna. in bogata najraznovrstnejših člankov. Knjigo je uredil stiid. iur. Alojzij Remec. — O knjigi Še spregovorimo. Eksekucije. Poslanci Slovenske kmečf.tie zveze so zaprosili vsa spodnj e št aj e rsaa okrajna glavarstva (davčne oddelke), naj ustavijo vsaktere eksekucije zaradi sla/be letošnje letine. Farbanje. gMarbiurger Zeitung“ od dne 22. t. m. prinaša na uvodnem mestu dolg Jalinov članek o volitvah v mariborski okrajni zagtop. Ne splača, se odgovarjati na neokusne slavospeve o nemški zmagi, ker takih Pirovjh zmag, kakor je bila ta, Nemci, ne morejo biti veseli. Samo nekaj drugega hočemo pribiti. Talin piše-: . . die Marburger' Bezirksvertre- tung wenigstens zur Hälfte wieder in slov'enisch-kle-rikäle Hände zu bringen.“ Tb je navadno farbanje. Mariborski okrajni zastop ni bil žalibog še nikoli ne celotno, ne deloma v slovenskih rokah. Ce se mora posluževati že takih političnih farbarij, da se ovekoveči nemško zmago, potem mora biti res že zelo žalostno. Holc se zagovarja. („Narod“ od dne 21. t. m. je priobčil člančič, v katerem se zagovarja razdiralno delovanje c. kr. kmetijske družbe na Spodnjem Štajerskem. Kako opravičeni so bili naši odločni nastopi, hočemo dokazati samo s par citati iz tega dopisa: („'e. kr. kmetijska družba bi naj služila za jasli gotovim agitatorjem in revežem — župnikom“, „klerikalci se kujajo, kier v Gradcu ne Wliilnl» jLTtorrjr "m Pregrada Im lihifm^Semrhrmuu Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama a podobnimi znamkami se sodnijsko preganja »n strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na Hibnlib nr! Iroölin tivinnnABii 1— i m«, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5‘60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. K uroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. M. SabikošBk krojaški mojster d Celju pripomla svoj -= modni salon za gospode, ki st nahaja i navi posojilnici hiši na Ringu. Trgovina špecerijskega blaga flllian Hočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. sl Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne JJJJ in solidne postrežbe: Iraškega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. gg Bveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, ~ orehe, bosanske češplje, strdi itd. ■ Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lncculus“, mastina in klajno apno. Ob “ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja mm in vrtove. Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in ™ drage kadilo in olje. 771 Splošni naslovnik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta ^ Naročila za oglase "»c sprejema in daje pojasnila anOnČni Oddelek trdkve Pisarna-Universal*agenture M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, Celje Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, oBčinam, korporaoijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi mnetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfloken-tvagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno • ____in solidno, vse po zmernih cenah.