Posamezne SterUket Ifa. ”
fadue Din ~-*50, ob n*>	p
deljah Din 1*—	9	7f
aTAB0ii* »zbuja vgaJc dan, rarven ne<lelje in praznikov, ob IS. uri *
«4.umora naflleiinjega dne ter stane	,
mesečno po poiti D 10*—, aa ino-	‘
Umstvo D 18 dostaTljen na dom	1
*> U*-»% na izkaznice D 1Q—•	J
Inserati po dogovoru«	■
Nfttoča se ?ri upravi -TABORA*, Z Juičjčeva ulica št«T, **	■
DlaČana v gofovfat
30R
nnr««
*Ww**it* tterflfc«*	ST*.	i
?&<2n* Bio —#oO, «b	a#»	*
4eijafa Dim	J
HBBDNl^TiO uan^ja v Mari-	*
boru, Jurčičeva «1.	4, i. n.d-	”
strop je. Talaleu Jntornrb. it. 27<L	S
L',PUA,Va •*	▼	JorČioovi	m
ulie* ut. 4, pritličje, dtno. Tele*	S
:au it. 24. SHS poštnoeekovui r»-	»
oun 5tev. 11.787.	•
Na aateoiia orez denarja s# n«	«
vzira.' — Eokopiii se ne vračaj*.	J
e
■ e a e w M .
Leto: 18!.
Maribor, četrJek 28, septembra 1922.
Strah pred Slovanstvom.
Mi vstajamo — a
vas je strah. A S k » r c.
:y u ,?f*v aosti sosednih narodov, zlasti sto *3anskem, nemškem in madžar-tisI^r__S^u’ se °i-a^a sistematična pr o-
Boj med Vatikanom in hrvafsko reformno cerkvo?
Zagreb, 27. septembra, (Tivirno.) Krvatske narodne cerkve. Razgovor z Od petka sem se mudi v Zagrebu mon- nuncijem je trajal dve uri hi je imel signor Pellegrinetti, papeški nuncij v namen, doseči spravo, ker se lirvalsko-Beogradu. V Zagrebu os-iaua še do ju- katoliško reformno gibanje vedno bolj
ttin+v"-aT -X * objavljali obširna raz-sl-n lx\aa3a ° ustanovitvi protislovan-Blok bi ne bil sklenjen le BrieM , avami> na diplomatičen način, ni?n fa ^di nacionalistične orga-Prv-C^e’ ^i ^il trdnejši in trajnejši.
5Wž'V'vtwV !\temu 3® zveza med j vzgajevališča. Kazal ne veliko zani-lisfi v"-"11?1 in italijanskimi naci/*-na-! manjo za vsa vprašanja, našega javne-, 11 > M ,ie ze sivlenjena '
išče škofa Jegliča, nakar se najbrže vrne v Beograd. Nuncij je sprejel duhovščino mesta Zagreba. Obiskal je predstavnike civilnih in vojaških oblasti ter ra'«ne kulturne zavode. Najbolj se je seveda zanimal za. katoliška
StevHka; 219.
kontinentu. Kakorkoli je danes slovanski problem drugačnega • značaja kot je bil v preteklosti, je vendar jasno nad vsaki dvom, da Sloyanstvo predstavlja pozitivno moč, ki bo odločevala tudi v splošno evropskih zadevah. Od-stranjenje obstoječih nesoglasij je le vprašanje tesnejšega spoznavanja, ki tudi že napreduje, saj še nikdar doslej ni bilo tako živahnih stikov med oddaljenima narodoma, kakor so nastopili danes na pr. med Poljaki in Jugoslc-veni. Od razvoja razmer v Rusiji je odvisno, kako se bo uredilo sodelovanje med srednjeevropskim in vzhodnim
HSiiOVT!n 1-	   *	—	&	.	*	/jnjjAvt/u	vo	i-i
Hlad?™ tpropaganda. Zadnje dni so * tri. Potem se poda v Ljubljano in ob- širi. Ker je nuncij zahteval, da se motarski h«+,-	 __	..	,	-	*-	rajo_reformisti zadovoljiti s tem, kar
je Rim že doslej dovolil, in ni hotel ničesar slišati o odobritvi lirvatsko-kato-liske cerkve, ampak je zahteval abso-.
lutno pokorščino, niso mogli posredo-! Slovanstvom za skupno obrambo proti valei pristati na ponudano intervancd-! imperijalizmu in koliko skupnih točk jo nadškofa. Nuncij je na to izjavil, da ■ imela naša mednarodna politika, bo proti temu gibanju najostreje na-	*^a Madžarskem tako kot v Italiji in
a, stvar.	Govorilo | ga življenja, pri fieinur mu je dobro	stopil. Hrvatsko-kafoliškj reformisti	Nemčiji pa se jasno odraža naša ra*
h,	z	Romunijo. ( služilo znanje našega Jezika. Včeraj so	so vzeli grožnjo na znanje in izjavili, I	stoča moč, naši uspehi. Gnev in mašče-
’ se odzvali njegovemu novabilu hrvat-	da bodo odgovorili s še intenzivnejša	yalini načrti zgodovinskih nasprocni-
ski katoliški duhovniki, ki so pristeši	akcijo ter bodo tako Rim prisilili, ila -k°v Slovanstva, strah, ki ga kažejo
takozvanega reformnegr gibanja ali	spremeni, kar v cerkvi ni v redu.
»	j'-
Sled,]
Mn r>	.	*ui	nujanaiij \ er-
^^munija dobro ve in zna, iz , ega vzroka je član Male antante in
Kom-11 -	^,a r> eza- K'ss .ie' da ima
tari; ra2ra®nnavanje z Rusijo za-UeiS- Šara^i:ie- Toda večji in težav-la®uri jo pač čakal, če bi sc I>rn,Y-a a *°iiko ojačila, da bj imel ftiil fia^ ,lcailes vladajočega fevdalno-i2V]!fu1£tl5ne-a r®2ima več izgloda za i*ali'S>T< V. ^v0^' "a 1'rna v sedanjih razme-(Jofi-- ^ ^3' Romuni koncedirali bo-
£e„l ^™°kratični Rusiji pravico do e,.bi 3im bila zveza s Slovani ,.<i 'o koristnejša kakor pa lakajska® tem, da nacionalisti takoj
KemaB paša zahteva takojšnjo izročitev Tracije
'	f	'	Nove	turške	čete	v	nevtralni	ceni.
'■-rt' ■
vJ°ga ‘ivno
v eventuelnem bloku z ekspnn-
®emško reakcijo na čelu. tV bo-
^	•»—»	w T **** A.I V V,)l/	•	j
Politiko«, kot je izjavil grof j Vyjj^'^r* s® bodo morali začasno zado-*vjt le z zavezništvom Italije, naj-je, diplomatske zvitorepke. Jasno
edžari
res nadaljevali svojo “ofen-
Pariz, 26. septembra. (Izvirno.)
»Chicago Tribune« javlja iz Carigrada: Mustafa Kemal paša je odklonil predlog, naj bi se Tracija do končne odločitve postavila pod kontrolo Zveze narodov ali Francijo. On vztraja na
prevzemo
Tracijo.
London, 26. septembra. (Izvirno)
Reuter javlja iz Carigrada: Zastopnik KemaJistov je izjavil, da sporočila za-I veznikov lahko služijo kot podlaga razpravi, pridjal na,, ie.ja klavzule, pohote pri glede razorožitve morskih ozlu,
no.) Agence Ha vas poroča: Turška konjenica, ki se je predvčeraj od Eren-keja pod varstvom belo zastave zbrala, se je danes vrnila, v številu 2000 mož. Britska kolona je zapustila Canak in se utaborila na pol pota od Erenkeja. Kolona je pripraljena na vse eventu-alnosti.
London, 26. sept. (Izv.) Iz Carigrada poročajo: Razen turške konjenice, ki je pri Eronkiju vdrla v nevtral-
vedno očitneje — to so dokazi, da Slovanstvo prehaja od literarnih doktrin in navdušenili zdravic v realno življenje, na polje politične in gospodarske organizacije. Da,
>... pa kaj tako hrumite, Slovana se bojite?«
Na naslov višjega šo!-skecsa sveta.
C e 1 j e, 25. septembra. V Naše srednje šole so doživele zopef
raar-
h-,,.,.' 30 ta blok naioerjen v prvi vrsti.	.	,	..	.	.
Jugoslaviji, katere gospodarji \
We-1	3®-tudi za Italijane in Mad-
&a 11ZYen diskusije. Kakšne ugodnosti >’tt t^.0 ^®aela ta sosedska prepirljivost to jo?11 za °be državi in oba naroda, ra’ Problematično. Ugotoviti mo-kj0o0;’ ,^a so madžarski demokratični ^-totako kot oni Italijani, ki se 6tov^^ejo v začaranem krogu faši-^ Si8	sniarij, prijatelji sporazuma
^^ni. ^di mecl Nemci, Ivi imajo *ijo 6e Pl^r°:^nih vzrokov za ekspan-^ I ?e Pojavljiajo v zadinjem časa res-4j6e^3e za revizijo dosedanjih odno-HjQ ) Nemci in Slovani. Vpraša-tedaj le eno: bo li v novi Evropi ali	^'re7-na iJ1 zdarva demokracija,
S	vrn^9	reakcije	pod to ali
fe |^ednj,e6vro]'sko Slovanstvo ne mo-Wžaj, vsled svojega zemljepisnega po-eiljev	n^ftkjb	imperij	ali stičnih
fcravA '^3e,?ov osnovni program je: in pomirjenje. Zato je Mala ^tisl V ^ate,'i TGS prevladuje slo-^ vPl’iv, obrambna, nikakor pa ^lol?aMTrJafea zveza- Protislovanski ^arg,!2- ftalijo in Madžarsko, nozneje ^ak ^	"	Nemčijo,	je	očiten
%va l?^an pohod napadalcev ••	narode,	ki.	hočejo	živeti
cije niso združljive s polnim izvrševanjem turške suverenosti, in je vztrajal na. zahtevi, da se morajo glede statuta za morske ožine povprašati vse države ob Črnem morju. Pristavil je, da morajo zavezniki ustaviti gibanje svojih čet, če Turki ustavijo gibanje svojih čet.
Carigrad, 26. septembra. (Izvir-
oibčuten udarec: ukinili so se vsi presti predmeti! Ne bo sa poučevalo niti petno ccsjo, je preskočil mejo tudi oddelek i % ^ v'	meT'^ P0®}3®3
pri Bigaheri. Smatra pa se, dat“lada ?™a “i?1. se J 3 bas na eeluskt
je bilo to sklenjeno, že predno	velllc^	tTudT	P<>	dolgem'
Kemal paša povabilo zaveznikov 1nT u T®]?d neprestanega dreganja ff. da tega gibanja ni smatrati za priče-! f vnatalr,a pozpelo do neke višine; ne tek napovedane ofenzive.	bo stenografije, jkr se je sedaj pouc-e-
j vala, liatere važnosti dandanes pae m Atene, 26. sept. (Izv.) Ker je ve-1 treba povdarjatL Ne ibo pa tudi grščine čina vlade odklonila predlog, naj se kot prostega predmeta. Imamo realno
povabi'Venizelosa, da sodeluje v težkem položaju za interese Grčije, je go-spodarski minister Manaes demisijo-niral. Govori se, da bosta še dva druga ministra pedala ostavko.
Ds\ Ninčič v ministrskem svetu.
m
na
v
Beagrad, 27. sept. V sinočni seji min. sveta je podal dr. Ninčič svoje obširno poročilo o položaju na bližnjem vzhodu ter o uspehih v Parizu in Londonu. Opisal je razliko med angleškim in francoskim stališčem m končni sporazum. Omenja izjavo bolgarskega min. preds. Stambolijskega, da Bolga-
IZ IRSKEGA PARLAMENTA'.
Dublin, 26. sept. (Izv.) Reuter poroča: V Deileireanu je izjavil minister za notranje zadeve, da je bila angleško-irska pogodba podpisana pod silo in da jo lahko irski narod vsak čas zavrže.
rija pričakuje našo pomoč, češ da se ne bo več zanimala, za Macedonijo, ako ji pripoonoremo do dosege avtonomije Francije. Seveda lx>mo sodelovali na konferenci, na kateri se bn vprašanje rešilo. Mnenja je, da bi bilo dobro poslati v Galipoli detašman 150— 200 mož v znak solidarnosti z Veliko antanto.
POLJSKO-AVSTRIJSKA TRGOV- 1 SKA POGODBA.
V a r š a v a, 22. sept. (Izv.) Danes je
Hor,in v svojih pravičnih mejah. Ta ?icfi . zae,nkrat pač še imaginaren,ni f ^air! ll'?®Sa kot posledica strahu, ki ga j
n , tlačitelji slovanskih pic-[	.	...	...
V ^ed novo organizacijo Slovanstva \ sejm ratificiral poijsko-avstnjsko	ti-
}ju ‘f^iji Evropi. Morda je v tem stra- j govinsko pogodbo, nakar je predalnik ^lova tiha zavest o moralni premoči j zaključil zasedanje sejma.
^°virijROTv ^ hočfjo napeljati tok zgo-Da tir pravičnosti in postaviti ^ sl ° ^mPei'ijalizma in materijuiiz-an**ki idealizem 1!
^vo je na pohodu z zastavo ^ira J1 sPorazuma. Pix>tislovanstyo se Ir.nfna.menju maščevanja in reak-^ od6ri	7magal1	To	je	od-
^kiv, ruzv°.ia političnih in gospoda	„	  .	 i...
-o—
CITA HOČE ZOPET NA MADŽARSKO.
Madrid, 26. sept. (Izv.) Agei.ce Havas: Podvzeti bi se imeli koraki, da se dovoli razkraljici Citi bivauje na	Praga	16.60,	Italija 23.—, Newyork'
Ogrskem. Če bi se — kakor je domne-	355.75,	Dunaj	0.00H, žig.	krone 0.00. sevati — tej prošnji ne ugodilo, biseCita	dem osmin, Budimpešta	0,2g^, Varša-
POVRATEK PREDSEDNIKA NARODNE SKUPŠČINE V BEOGRAD.
Beograd, 26. sept. (lav.) Za petek pričakujejo povratka predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja v Beograd.
BREZUPNI POLOŽAJ ČEŠKE POR-CELLANSKE INDUSTRIJE.
Praga, 26. sept. (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt« iz Heba, bo položaj porcelanske industrije koncem tega meseca brezupen. Ta čas ustavijo svoje obratovanje skoro vsa podjetja te stroke, ki bodo morala pogasiti svoje peči. Radi tega bo brez posla in kruha okoli 17.000 delavcev.
BORZA,
C uri K, 26. sept. (Izv.) Pariz 10.00, Zagreb 1.80, London 23.64, Berlin 0.35 ‘A
fazrner na vsem eyrop.sk.cm naselila y_ Ksercsu, ali v Alirecira&u* >ira.	3.25,
gimnazijo in absolutno ne uvidimo, zakaj bi se me smela ukaželjnim mladeničem nuditi prilike, da se pripravijo za študij, ki se mu hočejo po maturi posvetiti. Mladino treba siploh čim bolj zaposliti, da ima tem manj časa za pohajkovali je, ki je izvor vseh grehov. Zdi se nam, da imamo že ptreveč poosebljenih paragrafov na merodajnih mestih; dovolj je že okostenelega birokratizma! Profesorsko društvo in občinstvo, sedaj je na mestu vaša beseda vložite svoj energičen protest. ^
Je že sploh nezaslišano, kako mačehovski se ravna z našo šolo; tu se zdi vsak krajcar preveč, zahteva se pa ob vsaki priliki, da naj. bodo šole na višku. V velikem razredu se ne sme otvo-riti paralelka, ker manjka — eden učenec, kaj potem, če trpi pouk! Ni nikak-šnih dotacij niti za fizikalne zbirke, kemija se mora poučevati brez kemikalij in eksperimentov, kar je nonsens. Dotacij za knjižnice tudi ni. Kako se) pa naj izobrazuje profesor, kako naj napreduje'? Ali naj si sam kupuje knjige, ko stane n. pr. Žigonov Prešeren celih 240 K! Dijaik naj čita: da, ali kaj? Saj vemo, kako je avstrijska vlada do-tirala silovenske knjižnice, pa je za vojne še marsikatero »nevarno« knjigo konfesciraila. Ali naj si dijak sam kupi beletristično knjigo, ko si še šoiske^ne more? Potem se še pa čudimo, da dijak pri maturi pokaže tako pomanjkljivo znanje v slovenščini, kakor ga ni kazal niti za Avstrije. Literarna zgodovina brez čitanja je mrtva! Če hočete šolstvo povzdigniti, .podprite materijeJ-no v na.jizdatnejši meri, sredstva morate najti, to zahteva ljudstvo od vas, Id hoče dobiti šol Saj so menda šole za ljudstvo, ne pa, da ima jo poosebljeni pa
Stran 2.
*T ABOfct
vMaiibof,'; 28. septembra 1922^
ragcrafi ka'j posla. Stedite 'drugod, samo ta ne. Pa če že drugače ne gre, naj vsak dijak vplača pri vstopu kako svoto denarja, da bo za najpotrebnejšo v kabinetih in knjižnicah. Lepo, idealno je: pouk naj bo brezplačen, ali za lepe, idealne čase. .............
Okosteneli birokratje so tudi silno iznajdljivi, kjer nd treba. Nimajo n. pr. vse šole istega mesta dovolj učnih moči, morajo si medsebojno pomazati. Pa čujte! Gorje ti, če imaš na svojem zavodu uro slučajno enkrat šele ob^lQ. ali celo 11., pa izpolniš ta prosti čas na tujem zavodu, preden si tora,j opravil svojo dolžnost na lastnem. Za božjo ve-ljo, ali nista oba zavoda državna, ali je res potegnjen okoli vsakega kitajski zid? Nastavite dovolj učnih sil in jih plačajte človeku primerno, pa bo; dokler pa tega ne storite, se pa ne smešite pri zelenih mizah z zelenimi fermani. S svojim birokratizmom jemljete nastav-nikom še tisto malo dobre voljo, ki jim ■je še ostala pri današnjih razmerah: čudno, v slovarju nadrejenih oblasti eksistirajo v občevanju s podrejenimi le besede: to moraš, tega ne smeš, besed naklonjenosti in očetovsko skrbi pa skoroda ni. Čudno, a smo vendar eni in isti ljudje, ki smo se prej tudi zgražali nad takim in sličnim nepravilnim postopanjem; toda honores mutant moreš, ali z drugimi besedami, streber-stvo ne pozna mej, rodi pa trpkost.
Politične testi.
* Kongres demokratske stranke bo irajibrže odložen na drugo polovico meseca novembra.
* Lepa demokratska zmaga. Pri obč. molitvah v Veliki Plani, ki je bila trdnjava zemljoradnikov in kjer je imela zemljoradniška stranica celo svoj zadnji strankin kongres, so dobili demokrati 493, zemljoradniki pa 4G5 glasov. Občina je prešla v demokratske roke.
* Ljubljanske občinske volitve. Ljubljanski »Naprej« v dolgem članku lomi Skopje za sklop ljubljanske soc. dem. oenganizacije, naj bi pri bodočih obč. -valitvah v Ljubljani vse opozicijske stranke (soc. demokrati in klerikalci in : NSS) postavilo skupno kandidatno listo, da tako dobo absolutno večino v obč. odboru. Klerikalci in NSS so držo za enkrat že rezervirano glede tega predloga. Kaj bodo rekli1 soc. dem. vo-•lilci, če bodo morali voliti kako gospoda iz ljubljanskega kapitelja, tudi ne vemo. Pa — kupčija jo kupčija! Samo da s pomočjo klerikalcev; vzame demokrate vrag!
* Politična zmaga Turkov. Po vo-aaelkli amagi nad Grki so Turki zmagali tudi politično. Rezultat pogovorov glede turško-grakega spora v Parizu je 'dobil definitivno obliko. Turčija je pozvana na konferenco. V tozadevnem pozivu Turčiji je veliko presenečenje: zavezniki Turkom vnaprej obljubljajo 'Jedrenje pod pogojem, da pridejo na konferenco. Tako je naša neodločnost
A. K. Ptujski:
Melanholični utrinki.
Težko tišči poletno solnce svoje žgoče žarke preko neštetih hiš v razbeljeni tlak. Leno plove po toplem o-zračju melanholija nedeljskega popoldneva.
Ni to melanholija, kii se nemirna, v nepoznane dalje hrepeneča polasti du-že, kadar sediš na samotni morski obali 'in strmiš v peneče se valove, ki pljuskajo enakomerno v nepremično skalovje. Tudi tista ni, ki te mehkobožajo-če objame, ko se vznivaš v hladnem zatišju zelenega gozda, v tajinstveno božanstvo večnolepe prirode, pozabljajoč v tem objemu na lastne in svojega bližnjega reve in teže.
Drugačna je. V melanholiji poletnega nedeljskega popoldneva v mestu jo nekaj, kar utnuja, uspava, ubija. Tesnoben občutek zapuščenosti in oto/.no-Bti, podoben tistemu, ki ga vzbuja pogled v okleščeno drevo ali na pokošen travnik, se ovije okrog srca v njeni bližini.
Ob delavnih dneh valovijo po teh jest ah in ulicah nepregledno pestre janožice. Hrumeč in šumeč drvijo druga za drugo, druga mimo druge. Žive podobe boja za obstanek, se pehajo y.
v zunanji politiki privedla clo tega, 'da imamo Turke zopet na Balkanu. Ko je videla Anglija, da je osamljena s svojim stališčem, da se Turčija ne sme povrniti na Balkan, ker sta se Jugosla-vija in Romunija držalo oaslvno, je popustila tudi ona, da reši 'iiajobčut-nejšo točko svoje politike na vzhodu: Dardanele in Carigrad, oziroma svobodo morskih ožin. Možno je še, da se sprejme predlog Bolgarske: avtonomija vzhodno Tracije pod protektoratom Zveze narodov.
Dtimm kronika.
f Peter Novak. V Slovenski Bistrici je dne 26. t. m. dopoldne umrl po dolgi in težki bolezni g. Peter Novak, posestnik in gostilničar, vladni komisar okr. zastopa, bivši deželni poslanec v štaj. dež. zboru itd. Star je bil 63 let. Z Novakom je legla v grob markantna osebnost, dober ljudski govornik, vrl narodnjak, ki ima mnogo zaslug za narodno probujo v okraju. Blag mu
spomin!
—	V Žalcu se je naselil kot zdravnik g. dr. Zoran Jošt, rodom iz; Celja.
.— Borniranost nam je vrgel te dni v obraz ljubljanski »Slov. Narod«. Mi bi mu lahko ta preljube, snivi poklon vrnili povodom njegovega stališča glede nakupa treh hiš za mariborsko oblast v Mariboru, kateio stališče smo že včeraj registrirali in ki pomeni skrajno perfidnost. »Slov. Narod« se škandalizira nad tem, da so se hiše kupilo od Nemca Kokoschinega in da se ni kupil Narodni dom. Glede slednjega oziroma glede umestnosti nakupa Narodnega doma se s »Slov. Narodom«, ki Maribora oči vidno ne pozna, ne bomo spuščali v polemiko. Odločno pa moramo zavrniti »ogorčenje« ljubljanskega lista, zakaj so se kupile liišo od Nemca. Kdor ve, kaj pomeni, čo preidejo v Mariboru nemške hiše v slovenske ali državne roke, bo se z gnusom obrnil od lista, ki zavmne tozadevno stališče, katero jo direktno v nasprotju z.našimi narodnimi interesi. Pa še drugo perfidnost jo zagrešil »Slov. Narod«. V zvezi s skrbjo za stranke, ki stanujejo v teh hišah in ki da bodo morale na cesto, pravi »Slov. Narod« s čisto prozornim namenom, da je na do-tičnem aktu podpis ministra za soc. politiko dr. žerjava. Evo vam, ljudje božji, minister za socijalno politiko meče stranke na cesto! Večje perfidno-nosti jo menda ni zagrešil kmalu kak napredni slovenski list. Na aktu jo sicer res tudi podpis dr. Žerjava, pa seveda poleg podpisa vseh drugih ministrov, ki so dobili predlog notranjega in finančnega ministra, naravno torej tudi podpis dr. Žerjava, katerega podpis poleg podpisov drugih ministrov pomeni seveda lo odobritev kredita Bolj otročje 'kakor s tako pisavo se ni mogel »Slov. Narod« spustiti v boj proti interesom naše severne pokrajine — seveda v naivni nadi, da bi se morda vendarle še preprečila usta-
divji tekmi za ciljem in kruhom. Vmes ropotajo tovorni vozovi, drdrajo elegantne kočije, frčijo hrži avtomobili in žvenkijajo previdni tramvaji. Vso to nerazumljivo, nervozno vrvenje, ta tisočzvoki krik in vik, ta oglušujoči hrušč in trušč pa se zliva v eno samo monotono, mogočno himno dela in prometa.
Ali danes je molk in mrtvilo vsenaokrog. Burnokipeče življenje je utihnilo, trume so se razšle, veliko mravljišče je prazno.
Kajti tisti, ki jih no tare trda skrb za jutrišnji dan, ker so siti vseh posvetnih dobrin, tisti, ki sicer razstavljajo po cestah, šetališčih in javnih lokalih sebe in svoj bogati tlesk, ^ so izleteli izven mestnega zidovja, tja preko hribov in dolin. Raztresli so so po morskih in gorskih kopališčih, po hladnih letoviščih in okrepčujočih zdraviliščih. In odnesli so seboj izobilje in razkošje, ki je tako krasno kon tras tiralo po svojih živili bojah s sivini kolo-ritom splošne mestne slike.
Drugi, ki jim. mesečni, tedenski ali dnevni zaslužek dovolju je, da brezskrbno pmaauujejo vsaj jw&podov dan, so se zatekli v okoliška sela, na polja in travnike, na gore in v gerd. Vseli vrst vozila jih vozijo in celo procč*diiJ romajo peš
novitev mariborske oblasti. Ker Naro-' dova lansa »vprašalna akcija« ni nič zalegla — ne bo tudi njegova sedajna nad vse otročja pisava glede hiš. Človek, ki resno in trezno misli, pa se začuden prime za glavo ob takšni pisavi »najstarejšega« slovenskega dnevnika!
— Prošnje za devize in valute. Generalni inšpektorat je z odlokom J. br. 1.603S z dno 25. septembra 1922 odborom za promet z devizami in valutami pri Narodni banki naročil, da do vštetega 30. septembra 1922 rešujejo prošnjo, pri katerih je rok plačila do konca tega meseca, kakor tudi za dospelo robo, ki je bila naročena pred dragim septembrom.
— II rešitvi stanovanjeskega vprašanja. Današnja stanovanjska kriza je prinesla celo vrsto načrtov, kako bi se moglo odpomoči brezstanovanjceui. — Medčraznimi načrti sta najzanimivejša dva: plavajoča hiša in avto-hiša. Plavajočo hišo je dal zgraditi nek italijanski župan in je ž njo priplaval po Tici-ni in Padu v BenetkeJliša je prav u-dobna in urejena z enakim konfortom kot vsaka liiša na suhem. Še original-nejša pa je avto-hiša. To hišo si je dala zgraditi neka italijanska potujoča u-metniška družba po načrtu inženirja Vercellija. Dolga jo 8 metrov, široka pa 3 metre. Ima spalnico s belim pohištvom, toaletni kabinet z vsemi potrebščinami, minijaturno kuhinjo in rezervoare za vodo. Spalnica se da iz-premniti v salon. Cela hiša je tapecirana z zelenim plišem, talko da je v nji tiho in udobno, pa je vožnja v takem premičnem poslopju pravi užitek. Prepotovala je že precejšen kos Evrope: tako je bila v Parizu, v Nizzi, v Rimu in v Turinu, a sedaj se mudi v Milanu.
— Trboveljski premog dela prometnemu ministru zopet preglavice. Vsled neznatnega povišanja mezd ob priliki zadnje rudarske stavko zahteva Trboveljska premogokopna družba revizijo sporazuma s prometnim ministrstvom glede cen premoga, ki ga dobavlja država od družbe. V merodajnih krogih' v Beogradu vlada mnenje, da je treba v zaščito državnih interesov to vprašanje rešiti na popolnoma novi osnovi, ki bo izkjučevala vsako izigravanje sporazua s strani družbe.
— Imenovanje. Dosedanja profesorja subotiške pravno fakultete Gjor-gje Tasič in Mirko Kosič sta imenovana za profesorja pravne fakulteto na univerzi v Ljubljani.
— Nemški list v Bukarešti. V Bukarešta jo pričel to dni izhajati neodvisen nemški dnevnik >B uk ar ester Lloyd.« Glavni urednik lista jo transilvanski švaibski pisatelj Oskar Krue-mer.
— Novosadski Pasteurjev zavod je imel v tem mesecu 252 pacijentov in sicer 146 iz Bačke, 34 iz Smirne, 44 iz Srbije, 27 iz Banata tor enega iz Baranje. 248 pacijentov jo hio obgrizenih od steklih psov, 3 od mačk, 1 pa od konja.
Oni pa, ki jim jo sedmi dan istinito in edino dan počitka, vržejo svojo trudne ude po manj ali bolj nedeljskem o-bedu v sladko naročjo nebeškega Mor-feja, ter uživajo v sanjah, kar doživljajo drugi zares.
Po mesta pa so sprehaja duliomor-no dolgočasje. Vsa okna zastrla. Tovarne in trgovine, delavnico in izložbe zaprte. Mrko zrejo dolgo vrste hiš na prazne cesto in paisto-sopamie ulice.
Redki so pešci, ki jih srečavaš. Od vročine rdeča in potna so njihova lica in nevesel in težak je njihov korak. Začudeno se spogledujejo, kakor da bi hoteli dirug drugega vprašati: _ »Kaj pa ti ta*! Ali nimaš boljšo poti in pametnejšega opravita ?« In kakor da se drug pred drugim sramuje, povesi oči, obrišo s čela znoj, tava malodušno naprej tei- izgine tam za prvim voglom.
Celo tisti, čijili službo smisel in smoter je, da pazijo na javni red in mir in ščitijo osebno in lastninsko varnost, so izginili povečinoma iz pozorisža v dobri veri, da itak opravlja pasja vročina njihovo mnogostratiske funkcija.
V	daljših presledkih, počasi in brez cingljanja pride in odide skozi to monotonijo napol prazen tramvajski voz ali pa prisopiha izvoščkovo trudno kljuse ter vleče gospodarja, ki na koz-^jasaagfitBii d&osa dalje. Po-
Jesenska konjska dšr» ka na Teznu.
2. dan
Senzacijonalni uspehi so bili v torek 2G. t. m., na drugi dan dirke, dosežem v distančni vožnji. Prva dirka se n® morala zopet vršiti v dveh oddelkih, prvem teku jo zmagal Mucek C1'^I„a Jankoviča. (1:47), sledil jo Peter Athos 1:49.6, Pablo 1:49.7, Gora 1:4W.
V	drugem teku je zmagala Lisctto £• Koniga (1:37.5), sledil je Avtokrat (Vidovič) 1:46.8, Olaf 1:43.7 Mustafa 1;W-* Silvia (Turniš).	,
Pri beograjskem darilu ieJ-®"® Fleischer z lord Jubilarjem	s
dil jo Jirka (Funk) 1:34.2, NoUb«ne (Aranjoš) 1:37.5, Meresz (Hafner) 1:*. Leon (Pillipitsch) je bil diskvalificira Pri zagrebškem darilu je zrna? Sarajevo (Konig) 1:31.5, Mesud^rec; 1:41.2. Argornaut 1:37.5, Apjafija1- • •“ Pri dvovprežni dirki je dosegla najska vprega Ida, Barbi Ilona Jankovicha) in Salva (Rosmanit) do*- , daj naravnost senzacijonalni 2:00 na 1 lem pri 18 km dolgi nro^ _ Zanimivo .pri tem je, da je Salva (^ manit). ljutomerska kobila pred 1 letom še vlekla plug in brano, kar najboljšo spričevalo za našo do konjsko pasmo. Nadaljni rezalta i • bili sledeči: Polidor Grodok v'
1:51.4 Viator Vegzet (Hogeavarc 1:52, Ilona Barbi Salva Ida (^“ S, lcovioh) 2:00, Tanczos (Wregg) J" }c8 Apollo Gyapa (Vučetič) 2:01.3, J . Gerber (Pleischer) 2:02.4, Lasta v ner) 2:12.7,	/•	'tL
Mariborske vesti-
Maribor. 57. septembra l92"
m Nedelja, 1. oktobra 1922»	^
našega obmejnega šolstva. K^01’. ^ ume važen pomen šole ob 1,a'^ ..'irgiff ji, bo prihitel na veselico Ciril"
3«
23. i *»■ on
starosti »v
dovih podružnic,
m Smrtna kosa. Dne umrla gospa Eva Danko, v let. Pogreb je bil 25. t. m. ,y ^ m Podružnica Maribor Z. redi v petek dne 29. septembra t' pol 20. uri javen shod v Narodne mu. Dnovni red obsega P0^0^^!« pragmatiki, stanovske zadeve iQ * p&t4 ne politike. Poročajo poslanec tov-žič, predsednik Zveze tov. drugi. Železničarji, vsi na shod.
m Pekovski pomočniki	e]co^'
slavno občinstvo, da se prične sko delo v zimskem času vsled P ^ be med mojstri in pomočniki od !• ^ napTej eno uro pozneje, to je j ’ Raditega se bo tudi pecivo izdaj a-pozneje.
m Jesensko veselico pr‘rodi o. ^e.
liki 251etnice obstoja pevski °d_^^_ ^
kov v nedeljo 1. oktobra popo vseli prostorih Gambrinove Ker obsega program razen škili točk še zelo pester
►Ida®
 ................................  jjjoik:
tern pa zopet vsenaokrog mir ^» 0jjl) tako da slišiš votlo odmevanjo s lastnih stopinj..	„	v.0ti'
Le tu in tam prekinejo to DlUC., ];? šino bolj ali manj ubrani prihajajo iz kakega napol °d', P okna. Na vse grlo se meri tu n Camsovim glasom; tam poje goj rS%-zaijavela devica, ob spremljanj glašenega glasovirja melodijski ^ silo spoznaš kot »Molitev dovte zopet igra neananec na cviloc0_^t-rU' tam pa se poskuša začetnik ment, ki mu je znal izvabiti 1 ” rfo‘ sladko zvoko in svojo veliko sl®' da nepoznanega diletanta upo'11
ne le slabo uliogajo.
Tebe pa ženeta uho in	&
In greš mimo poslopij. 7 ^.a xie1>
rcJ-
olci'og katerih so osredotočajo rfo' del vsakdanjega javnega zivl3e jCT-a^J puščena samevajo in njihovo . j ju fasade z vitkimi stebri, v®1. gtH' malimi balkoni ter umetni'*’ katurami vzbujajo na mest 'J. nega občudovanja neko sont1-
razpoloženje. ■“*	v	■	gt^1	.
Pozabili so učitelji in učen > .fl o in služkinjo ma stavbo, v kal krog katero so sicer vsaki da
ne radi zbirajo.
ID atio I>r
^}’JG Pričakovati zelo animiranega poteka veselice tega zelo priljubljenega društva. Saj pekovski pevski zbor, i slavi letos 251etnico, je najbrž v ce-1 na£l državi edimi pevski zbor te vr-
Sna^e06^ ^ 11 (2)* Vst°Pnina 4
rlim iKd°r podPilfa okoliško kulturno o. ta v nedeljo 1. oktobra na veseli-Pevskega društva »Zarja« no bode fflanjkal.
nnpm.,£”uk v s1ovenski in nemški ste-„ur, J1 s0 Prične začetkom meseca Priti icfe ^^aS': Ra^la-gova n lica 15,
. ro(^aja konjev. 5 konjev se bo Prodalo na javni dražbi dne 15. t. 1. ob ^1 Predpoldne na majhnem vežbali-niir V rz!ni Meljske vojašnice, k če-Vajo S° reflekanti tem potom p ožini Prijet postopač,. Danes je a rotiti a Ponorja na Glavnem trgu nekeara
DosloCa3^g,a’	so *'e Par dni brez
tri in. P P° mestu. Možakar je že iR f, P1'°dkaznovan radi tatvine in je	‘?tnini	nevaren. Policija ga
ir>n,c+ • s^nšnjave ter ga bo spravila v stojno občino.
m Denarnico je izgubila v nedeljo Potu od Pokrajinske razstavo do
ttla	u^°° natakarica E-
i:_i-	V	denarnici jo imela razne
Bi i3.n kron denarja. Pošten ei^-i -.ua’ ^zl‘°'(Xi denarnico na poli-m komisar ijatu. m Tatvina, Šolskim sestram ie izgi niI° v pondeljek z
3’a nek
razstavnega prosto-3ii •.	^ nastavljenih vezenin v skup-
in • re4nosti 3200 K. Tatico so izsledili izročili sodišču.
jp Ukraden pes. Potporučnika arti-ijslce podoficirske šole je bil izpred ujašnice ukraden njegov 10.000 K vrečar P6S' ^°s 'i0 ruski hrt, črnosvitle in T-®.Z	^s0	na	grlu, ima dolg rep
o rf * n.a *me >:'Bogor«. Komur bi bilo j.®3? ka;i znano, naj sporoči polici jske-^misarijatu v Mariboru.
». 111 Tatvina dvokolesa. Mesarju in ^ sestnikn Antonu Stumpflu iz Slov.
rice je bilo med tem ko se je mu-j, v gostilniških prostorih, ukradeno dv^VTišča hotcla Halbwidl njegovo lO 040 7,namko »Waffenrad« štev. sko •	črno	pleskano ter ima
Hni.raj Popolnoma, nove plašče. Pred siipom se svari.
Jjr f1 Velika kavarna. Najmodernejša . arna v Sloveniji. Na razpolago tu Tv *n°zemski listi. Eleganten Bar. —
( nevno koncerti.
Cirkus »Drina«. V sredo 27. t. m. HliS 0r^>a’ Pa,T: Tscharre proti Se-pp,a Par: Stokič proti Popovič. 3. fck " , ^ Proti Zanelatti. Amerikan-rokoborba Stenlay proti Efendi. — Yi(x';fiajl'ie: Tom Sajer proti Dru/.eno-, V slučaju slabega vremena se
lanskega leta. Najboljše pa je svojo vlogo podal bas in njegova igra je u-činikovala tudi na ostali ensemble. Vež-banje zbora v tertjem delu je bila lepo zaokrožena sličica, polna življenja in humorja. Marijo, županovo nečakinjo je podala gdč. Šuštarjeva. Ko bode razvijala več temperamenta in ko se bodo izgubili pevski nedostatki (zlasti postamento-nastavljanje višjih tonov) njenega inače lepega glasovnega raa-terijala, .bode postala simpatična prikažem na našem odru. Druge manjše vloge so zastopali g. Rasberger (admiral), g. Janko (francoski poslanik), g. Mikolič (angleški poslanik) g. Tlara-stovic (častnik) in gdč. Petkova (imetnica ladjedelnice). Pevski ensemble solistov v drugem dejanju, ki v muzikal-no-tebniškom oziru ne nudi težkoč, bi si želili drugič v večji blagoglasnosti. Predstava je vzbudila, upanje na plo-donosno umetniško delovanje v tekoči sezoni. To jo dokazal tudi lep aplavz s strani občinstva. Kapelnik g. Plecity je vodil muzikalni del s tomperamon-mentom in. s spretnostjo. Hvale čredno je, da zahteva takoj pred noče'kom muzikalne predigre s strani občinstva mir in pazljivost, in da ne prione prej, nego se jo poleglo nepotrebno šepetanje.
x Mušičev »Knez od Semberije« v
Opatiji. Dne 8. t. m, je uprizorilo Zensko društvo v Opatiji Nušičevo dramo »Knez od Semborije«, ki je uspeta jako dobro. Kakor kaže se je cnrijola novega kulturnega dela tudi naša tužna Opatija.
x I?.. TJ. R. v Splitu. Splitsko Narodno gledališče bo vprizorilo v letošnji sezoni znamenito delo češkega dramatika K. Čapeka »R. U. R.« (»Rosums Universal Robots«), Poleg tega bo u-prizorilo to gledališče tudi znamenito dramo poljskega pisatelja Przybyszew-skega »Sneg«.
hom. Poleg baleta se predvaja kino-drama »V rokah pognbonosne žensk--?,« prekrasna senzacijonelna drama z tirih Kaiser-Titz v glavni 's logi. Začetek ob 3A12. uri. Popoldanska predstava od Vi 19. uri se predvaja brez baleta.
Dred-
vaoa v Narodnem domu.
Kultu
ra in umetnost
nnietniška razstava. Prosimo tiai uo’ ki še niso vzeli svojih slik, V a&lase pri slugi lj. in mešč. šole ja -^ka.rjevi ulici, kjer prejmejo svo-lCe -m	gospoda, ki je kupila sii-
la^^v^°ln v pisarni pokrajinske obit.
dei? Caf tesar. Komična opera v 3 Uglasbil G. A. Lortzing. je ustvarjal kot gledališčni i'n ravnatelj iz svoje prakse; °Pere imajo izdatno živi jensko ittiv.' 'eži tudi v priiwosti in ljubez-ljar .®*asbi. Skoraj bode minilo sto lot, 1837 T ljil:	*Car in tesar:< prvič (leta
uprizorjen; osvojil si je med tern ^^01 malodane vse odro na svetu.
V’ ^'a’tero obravnava, je zgodovin-SW- a ?’Gter Veliki je 1. 169S delal mxu 1 ® dni na ladjedelnicah v Saarda-Nizozemskem. Zapustil je to ^Gr ga je prebivalstvo spoznalo. te|:^ rln Za Lortzingom jo več sklada-Vej,jjV Uravnavalo to hvaležno snov;
ai* PT‘i življenju je ositalo le Lor-stav®0yo delo. Tudi naša včera jš. pred-Ua ^-l0 Vv celotni izpeljavi učinkovala v ^oe' ^or jih zdržala do konca ek. 55™ razpoloženju. Potra Miha-Iti ^	|r Peter I.) je podal g.Arliipov
zP°laga z lopo izšolanim glasov-^latorijal°m. Njegovo glavno to-Zef >.a vs®^a^0:r koncertna dvora-nvaležno je sprejelo občinstvo ^ot ip r^^pov v 3. delu. G. Šimenca “f* Ivanova) posname* še izza
o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru priredi 8. oktobra 1.1. skupilo z art. podoficirsko šolo javen jahaš-ki nastop popoldan, zvečer pa zabaven večer v Narodnem domu. Načelstvo prosi narodna društva, da blagovolijo vpeštevati ta. dan pri svojih prireditvah.	.......
o Poslovilni večer priredi Kolo jahačev sok. društva v Mariboru oficirskemu zboru 4. tež. art. polka, ki odhaja v Zagreb, v četrtek, 28. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega, doma in se k temu vabijo vsi člani Kola jahačev. Zdravo! Načelstvo.
Spori
: Pododbor. V nedeljo «e vrši prvenstvena tekma »Maribor« : Svoboda ob 1A10. uri dopoldne r>a igrišču »Maribora« v Ljudskem vrtu. Sodnik gosp. Franki. Inšpekcijsko V alčeki.
službo ima g.
Objave.
§ Izobraževalno društvo privatnih nastavljencev v Mariboru, S 1. oktob. etvori Izobraževalno društvo priv. na-stavljencev sledeče tečaje: Slovenščina za začetnike; slovenščina za nadaljevalce; slovenski tesnopis za začetnike; slov Miški tesnopis za nadaljevalce; nemški tesnopis za začetnike in nadaljevalce; cirilica in plesni tečaj. V-pisuje se dnevno od 18. do 19. ure v Slovenski ulici št. 8-1.
§ Veseli večer prirode pevci L. Go-derl, Ch. Lass, Edm. Pall in K. llossel v Mariboru. Pevci so priznani umetniki, ki s svojo izborno tehniko, z duhovitimi spevi im s pomočjo svoje ko-mično-drastične mimike tako vplivajo na poslušalce, da se morajo ves večer smejati. Vstopnice so prodajajo pri Hofferj.u (Šolska ulica.)
§ Mariborski bfoskop od danes do nedelje samo pri večernih predstavah kino - balet. Nastop znamenite ruske plesalke Nadežde Ivarakine v naslednjih zanimivih plesih — Salome, smrt laboda, ruški poljsi ples, ales-trist, Gavotte, Mazurko, katere bode ga. Kairiakina plesala med odmori kino predstave. Ga. Nadežda Kariakin-i je v Ljubljani v gledališču »deveta dežela« nastopala z velikanskim uspe-
Porotno sodišče.
Marbor, 26. sept.
Žalostna slika ljudske morale iz Slov.
Goric.
Umor v noči na Veliki četrtek'.
Včeraj in danes se je vršila obsežna razprava proti 6 osebam, obtožmim radi umora. Zaslišanih je bilo 53 prič. Obtoženci so A n t o n Graf o n e r iz Ščavnice pri Sv. Ani v Slov. Gor., pos. sin, roj. 1. 1902; Ivan G raf o n e r, njegov brat, roj. 1903; Marija Forst-muller, sestra prvih dveh, vdova istotam; Peter ZomljiČ iz Iložen-grunda, roj. 1891; Cii-il Mihelič iz Ščavnice, posestnik, roj, 1. 1888; Franc Zemlji č, pois. v Rožengrnnda, roj. 1879. Obtožba pravi: Anton in Ivan Grafoner sta v noči od 23. na 24. marca 1921, najeta cd svoje sestre Marije in Petra Zemljiča, umorila moža svoje sestre Antona Forst-miiilerja. Ciril Mihelič je napravil načrt za umor, Franc Zemljič pa je na dan umora dal zavetišče Petin Zemljiču. Umorjeni Anton Forstmiiller je bil dober človek, dober gospodar, dober sosed. Z Marijo Grafoner je bil njegov drugi zakon. S prvo ženo in njenim nezakonskim otrokom, ki je bil slabonmen, je lapo ravnal. Prva žena mu je umrla 1. 1919. Dne 7. jul 1920. se je poročil, star 55 let, s takrat 25 let staro Marijo Grafoner jev o in .jo vzej tudi na soposest. Zakon je bil že od prvega početka nesrečen. Ona je imela ljubezensko razmerje s Petrom Zemljičem, s katerim je imela že leta 1919 nezakonsko h črko Alojzijo. Ker pa niti ona niti Peter Zemljič nista imela premoženja, se nista mogla poročiti. Zato .ie sklenila se poročiti s starim, a premožnim Fdrstmullerjem Že kot nevesta je govorila, da ne ženi »deda, ampak grunt in krave; treba bi bilo dedu kožo dol potegniti, pa Petrovo gor, potem bi že šlo.« Seveda je tudi v zakonu nadaljevala spolno občevanje s Petrom Zemljičem, ki je stanoval pri svoji materi, Forstmullerjevi sosedi To jo bil povod večnim družinskim pre pirom v Forstmullerjevi hiši, Marija Forstmiiller je povrh ravnala z možem kot s psom, mu ni dajala jesti, ga zmerjala za »črnega psa«, ki ne spada v hišo. nego v hlev, puščala v nema.r nje govo perilo, da je bil ves ušiv itd. Že prve dni po poroki se je preselil v kravji hlev. Njegova žena pa je s Petrom Zemljičem v drugič zanosila. Forstmiiller je končno 6. sept. 1920 vložil toižbo na ločitev zakona. Žena so ga je veokrait tudi dejansko lotila in poklicala še svoja brata, da sta šla na-dnej. Fortmuller je večkrat izrekel slutnjo, da ga bodo ubili. Ni upal več hoditi sam, v hlevu, si je vedno podprl vrata in jih zapahnil od znotraj. Slutnja so je uresničila. Na Veliki četrtek, 24. marca 1921 ob J^5. uri zjutraj je sosedova hči Alojzija Nasko šla k Sv. Ani k spovedi. Bilo je mrzlo. Ko je šla mimo Fortmullerjevega hleva, je našla na svoje začudenje, da je odprt. Povedala je to sosedom. Našli so Forstmiil-lerjevo posteljo razkrito, obleko na tleh v neredu, pred hlvom lužo krvi, v voznem košu nekoliko stran od hleva pa Antona Forstmulterja, oblečenega samo v kratko srajco, vsega v krvi. — Vso je kazailo na to, da se ga jo lotilo več oseb. Oropan ni bil. Imel jo več ran na glavi z ojstrino sekire, na levi. temenici pa smrtno poškodbo z uhom sekire. Sekiro so teden dni pozneje našli v neki mlaki v bližini. Forstmvillcr-jev rejenec Klememičič io je spoznal za last umorjenega. Sum jo seveda takoj padel na njegovo ženo in njenega ljubimca, Na ženo že zato, ker ji jo grozila sodba za ločitev zakona iz njene krivde, vsled česar bi prišla ob vsako pravico do posestva. Krivdo njegove žene potrjujejo po pričali utrjeno njeno izjave, da bi želela, da zgine njen mož s sveta. Tudi pred umorom je izjavila sosedi Genovefi, da bi dala 1000 goldinarjev onemu, ki bi njenega moža ubil. Takih in ipodobnih izjav je več. Da se je tudi Peter Zemljič, ljubimec
bo »temu liudicu vrat zavil« itd. potrjujejo razne priče, med njimi celo njegov brat Franc. Preiskava se je vršila že lani, pa jo bila. radi pomanjkanja dokazov ustavljena. Ko sta se vdova u-morjenega in Peter Zemljič čutila varne, so je Peter preselil k nji in tani gospodaril. Ljudstvo, ki je bilo prepričano, da sta Forstmiiller j a onadva s sveta spravila, se jo s podtika1, o nad njunim skupnim življenjem. Zato sta sklenila se poročiti. Vendar pa tega nista izvršila. Ljudstvo jo trdno prepričano, da sta Marija Forstmiilier in Peter Zemljič najela oba brata Grafoner j«, ki sta-umor izvršila; Ciril Mihelič je napravil za umor načrt, Franc Zemljič pa je dal svojemu bratu Petru v kritični noči umora zavetišče, da je mogel iz bližine Opazovati izvršba na-čita. Vsi obtoženci zanikajo, Peter Zeanljič skuša dokazati alibi, a ga pobija v tem Jožef Grafoner, ki pravi, da ga je na veliko sredo popoldne videl južinati pri bratu Franou Zemljiču.
Porotniki so z S od 12 glasov potrdili krivdo Marije Forstmiiller in Petra Zemljiča, ki sta obsojena v smrt na vešalih. Glede ostalih obtožencev so porotniki krivdo zanikali in so bili vsi oproščeni.
Tako ;ie končalo to porotno zasedanje, ki je prineslo 5 smrtnih obsodb in pokazalo, v kako globoko moralno kalužo je zabredlo naše ljudstvo.
Gospodarstvo.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 22. 9. 1922 so je pripeljalo 279 svinj in 2 kozi. Cene so bile mladi prašiči 5 do 6 tednov 300 do GOO K, 7 do 9 tednov 900 do 1400, 3 do 4 mesece 1600 do 1700, 4 do 6 mesecev 2500 do 3600, 8 do 10 mesecev 3500 do 4000, 1 leto 5500 do 6600, polpitana za zakol 1 kg žive teže 60 do 65 kron. Koze komad 600 kron.
g Produktna borza v Novem Sadu. (Poročila J. J. Juga, pooblaščenega borzoiega posrednika). 22. sept.:- bačka pšenica {77—3%) 408 din., sremska pšenica (77—3%) 410 din., baški ječmen (65) 350 din., sremski ječmen (65) 355' din., srbijanski oves (ab klenak) 300 din., baški in gramski oves a 300 din., bačka koruza 360 din., sremska koruza 365 din., koruza v zrnu za januar 273 din.; moka št. 0 610 din., moka za kuhanje 585 din., krušna št. 6 535 din., glavno zeljo (baško) 125 din., bosenski orehi 700 din. Tendenca nespremenjeno slaiba.
Zlet srbskih kmetovalcev v Maribor in okoHco.
Od 12. do 14. it. m. so si ogledali srbski kmetovalci na svojem daljšem po-učnem potovanju po Sloveniji tudi naše obmejno mesto, razne gospodarske naprave ter zavode v Mariboru in’ okolici. Številno občinstvo iz vseh slojev jih je sprejelo oib prihodu na kolo-1 dvoru na jprisrčnejše, narodne dame so jih obsulo s cvetlicami, govorniki so izmenjavali pozdravne govore, kakor smo že poročali. Po kratkem oddihu v vinarski in sadjarski šoli so si ogledali gostje pokrajinsko obrtno razstavo. —< Skupnega, obeda v Narodnem domu so jc vdeležilo okroglo 120 oseb. Vrstile so so zdravice odličnih naših in srbskih mož. Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru se je odposlala brzojavna udanost-na izjava, Ali nebo nam ni bilo milo; lilo je kakor iz škafa. Vendar se je program vršil dalje. Nasadi ter napravo vinarske in sadjarse šole so gostom zelo ugajale. Pred pogostitvijo v treh okrašenih dvoranah zavoda se je priredila strokovna pokušnja osem raznih sortnih vin letnikov 1921. in 1920.; to je bila prva prireditev to vrste, ki je naši navadni pivci pravzaprav ne poznajo. Sledila je pogostitev, bilo je blizu 150 oseb, kterim so naše narodno dame, kakor prej v Narodnem domu, posvečale vso pozornost s preljubszni-vo postrežbo. Moški abot’ »Glasbene Matice« jo prepeval izbrane .pesmi ter tako v veliki meri pripomogel k lepemu vspe.hu prireditve v vinarski _ xn sadjarski šoli. Umljivo, da ni manjkalo ognjevitih govorov in zdravic. Tudi ta sestanek so počasitile razita več narod-
umorjenčgve žejae, podobno izražal, da1 uih poslancev, okrajnega gLa,vavja,
mmsš
Brez posebnega obvestila.
Potrli neizmerne žalosti naznanjamo rsem sorodnikom jn prijsteljeni tnžno vest, da je naša iskrenoljubljena babica in prababica, gospa
Eva Danko, roj. Špindler
v soboto, dne 23. t m. ob pol 18. uri po kratkem trpljenju in pr«videna s tolažili sr. vare boguudano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se je položilo v pondeljek, dne 25. septembra 1922 ob 16. uri na mestnem pokopališču y Pobrežju k zadnjemu počilku.
Istočasno se •• abvaljujemo prečastitim oo. frančiškanom za prvo pomoč * cerkvi nenadoma eboleli rajnici. dalje darovalcem prelepega cvetja, vsem, ki s° spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti ter sploh vtem, ki so nam £>a ta ali oni način tešili veliko bol.
MARIBOR, dne 26. septembra 1922.	1819
R odbine:
Ivan Šoštarič, Ivo Barte, Fard. Ussar, Alois Uasar, Anten Kosine* Anton Zentnar, Riko Dereanl, Ludwig Sabukoschegg.
Mastni pogrebni zavod v Mariboru.
p« najnlžjl ceni priporoča
Imn Koražija, ^
Maribor, Aleksandrova 23.
Telefon Intsmrban 313.	Telefon	interurban	313.
f*1
toedSpeea žuipam, zasf^nikov ihihov-in oaetništva mnoge Sinit?« u-ličnoeti, med njimi odlični sta-marihorskih Slovencev iz Petro-sela ptod Kalvarijo, "blagi sosed in sadjarske šole — dr. Turner. Naslednjega dne —- no eknp-nem zajtrku v Veliki kavami — se je vršil zlet v Ruse in Falo, koder so bili naši gostje nad vse lepo sprejemani in pogošoevant VrKunee prireditve v Dravski dolini se je dosegel ob lepem vremenu v Rušah, v juigoslovenskeon »malem Beogradu«, kjer se je vršil po skupnem ogledu prezanimive tvomice za dušik in elektrarne v Fali obod z ljudsko veselico, katero je oživljal pevski z/bor »Glasbene Matice« z mnogimi krasnimi pesmimi. Ob zvokih domače godbe je vesela množica plesala »Kolo« in druge plese. Kakor je bil povsod prisrčen sprejem, ravno tako prisrčno je bilo slovo od srbskih bratov naslednjega dne na mariborskem kolodvoru, od koder so potovali zletniki preko Spilja v Ljutomer. Tako je tudi zlet v Maribor in okolico uspel nad vse pričakovanje lepo. Prepričani smo, da so srb-; Ski seljaki vzeli s seboj najboljše spo-!
mine iz 'naših' obmejnih krajev, kakor i mi nje ohranimo — te vrle zastopnike junaškega srbskega seljaštva iz slavne Šumadije — v trajno lepem spominu. K temu sijajnemu vspehu so pripomogli z bogatimi .denarnimi prispevki v pi*vi vrsti naši denarni zavodi in privatniki, ki v svoji plemenitosti ne želijo biti imenovani; zato jim gre tem lepša zahvala in tem večje priznanje. Prisrčna hvala »Glasbeni Matici«, komandi podoficirske šole pa za prenočišča. Posebno hvaležno se spoininj:uno naših vrlih' narodnih dam, ki so nam bile v naj večjo pomoč s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pri vsem in povsod, koder smo spremljali brate Srbe. Iskrena hvala vsem drugim, ki so na kterikoli način pripomogli k prisrčnosti in sijaju tako obsežnih prireditev prilično poučnega potovanja srbskih kmetovalcev v Maribor, Ruše in Falo.
Lokalni odbor za sprejem srb. kmet. v Mariboru.
Mala oznanila
Dva mala učenca s* sprejmeta na stanovanje in hrano. Barvarska ulica 16, vrata 17 1816
, Abonenti se sprejmejo na - hrano 6 K 50'— i.nevno. Go-
stilna
Tschelipi, 182!
Glayni trg.
Glavni urednik r Radivoj Rehar Odgovorni urednik:	Rudolf	Ozim.
Mala oznanila.
Učenec se spre me v špecerijsko trgovino. J. Sok, Glavni trg.	1814	4—1
Kuharico, dobro in pošteno, išče boljša družina brez otrok. Dobro ravnanje in lepa plača. Ponudbe ie vposlati: Gospa Grete Kronfeld, Zagreb, Preiadovičeva nliea 4, III kat.
1815 2-1
j Išče se lepa nemeblovana
i	soba v sredini mesta, če mo-
'■	poče z električno razsvetljavo,
i	Ponudbe na opravo tega lista
j	pod št/ 1817.	1817
I' Naznanjam, da se točilnica pod vejo v Počehovi z 2. oktobrom zapre Obiskovalcem prisična zahvala. — Jerič,	1804
Kupim pian ne in mke-Uion Hotel Halbwi<ll, -.oba štev. 3.
X	1812
lščera stanovanje In hrano
v mestu ali v okolici. Žrtvujem za to cel popoldan z kakim delom. Predpoldan bi pa bil kot učenec v knjigovod-stvenem tečaju. — Naslov v npravi lista.	1822
Več gospodov se sprejme na dobro hrano. — Naslov v upravi.	1823
Posestvo, nova hiša, 6 oralov zemlje, od tega 1>/, orala goida, se proda. Izve so v Studencih, Kralj Matjaževa ulica 2.	1820
Kupim lahki enovprežni ali trgovski enovprežni voz. Hotel Halbwidl, soba št. 3.	1813
L°pa moderna hiša v Mariboru, dvonadstropna, 24 oken na ulico, z malim trgovskim lokalom ter opravo, velikim dvoriščem in vrtom za zelenjavo, vso v dobrem stanju, se preda. Cena D 240.000*—. Vpraša se Aleksandrova cesta 32 v trgovini. 1802 3—2
Priporočam brivnico .Union* j
na Glavnem trgu s prvovrstno | postrežbo. Roškar, poslovodja. I
1760
Dežniplisc
došli. Velika jzbirp pri
JAKOBU LAH, Marisor, Glaviii I g 2.
1807 3 -2 9
Soiske torbice EVillKUl Sil,
in tudi druge na izbero ijPSffii; M č£| S © && 5 pri Iv. Kravos, Aleksandrova j
c. 13, na vogalu. Istotam se i jamčeno pristno blago, ima kupijo stekleni nastavki z j ,	•	Cebeiarska	po-
oporami vred za izložbena	-	1	*	.	,
okna.	1715	;	družnlca	v	Crni	pri	p*e'
valjah.  ---------1722	4-3
Usnjate suknje
raglane, pelerine, izgotovljene ®6*®‘ ke za gospode In dečke priporoča po
nizkih cenah
Pristopajte k Jugo slovenski Matici.
Fran« Zw«rHll
Maribor, Aleksandrova c. 28.
Naročila po meri se izvrže 1764	—	hitro	In	elegantno.	—
J?CroatiaŽS
zavarovalna zadruga v Zagrebu, glavno zastopstvo v Mariboru
naznanja, da je'svojo pisarno premestila
iz Cafove ulice št. 2 v Slovensko ulico št. 2, L nadstropje. Telefon št. 171. 1808 3—2
BtgBBBIiHlIlHBlIBBBHiBBIlBH
Prodajalka
vešča nem. in slov. jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino
Reflektira m le na zanesljivo z v@£l©ftno praks® dobro izurjeno moč.
Naslov pove uprava. 1790 4-4*
Velik zaslužek!
Recept za proizvajanje gospodinjskih potrebščin se takoj dobi. Cenj. dopise na upravo »Tabora" pod „št 1806".	1806	2-2
Smo, krc pri
OS
at. I
slamo, drva, premog, 2ito, krompir, sadje in druge deielne pridelke kupuje in prodaja AN D RK J OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št 57. Telefon št 88.	'	1328
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, brat, stric, tast in ded, gospod
Peter Novak
posestnik in gostilničar, vladni komisar, bivši deželni poslanec i. t. d.
v torek, dne 26. septembra ob pol 10. uri predpoldne v 68. letu starosti po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguudano preminul. Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek 28. septembra iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Slovenski Bistrici. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 29. septembra 1922 ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi v Slov. Bistrici.
1835	Globoko	žalujoči	ostali.
'•,l-	tiek^DA	i,