PRIMORbKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 101 (9406) TRST, četrtek, 29. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začet Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDVOLILNI^ GOVOR PREDSEDNIKA VLADE V PARLAMENTU Moro skuša zvračati na druge stranke krivdo KD za razpust parlamenta iV zaključnih tonih daje Moro razumeti, da gre KD v čelni, spopad - Spekulacije v zvezi z domnevnim gospodarskim dvigom sredi poletja RIM, 28. — «Bravo, Fanfani». Tako je predsedniku vlade Moru Zaklical nekdo iz komunističnih poslanskih vrst, ko je zaključil bra-nie svojega enournega poročila formalno v imenu vlade, dejansko pa *Pet v imenu KD. Morov govor, s katerim se v par- I — - «j rv oj i v-1 iiii o o- « p— oj i amentu odpira politična razprava, se bo zaključila z glasovanjem ° zaupnici in verjetnim odstopom vlade, je v bistvu bila shematična Ponovitev Zaccagninijevega «paketa» Sospodarskih in drugih ukrepov za •yzhod v sili», kakršnega si želijo demokristjani: ob strogem ločeva-div med opozicijo in vladno «veči-n°’' s splošnimi obvezami. . Ključni stavek Morovega poročila le vsekakor ta: «Vedro bomo šli na volitve, toda samo če bomo k temu Prisiljeni zaradi trmastega odklanjajta drugih.» Tedaj so ga poslanci evice, KPI in PSI, odločno prekini-*• Moro je dejansko začel s tem stavkom volilno kampanjo KD, saj Je socialistom, ki jih ni imenoval, Paprtil odgovornost za razpust par-awenta in vladno krizo. Ves Morov govor je dejansko bila ie Priprava na ta stavek. Začel je z sprejela težko odgovornost vladanja. «Raje smo bili sèmi, kot da bi pustili praznino oblasti,» je dejal Moro in nato priznal hvaležnost zaveznikom, ki so njegovo vlado podprli, pa čeprav samo z «nevtralnostjo». Moro je nato govoril o gospodarstvu. Priznal je, da je treba padec lire pripisati špekulacijam, vendar je bil mnenja, da bo večji izvoz spravil italijansko plačilno bilanco s tujino v dober položaj. Zato je Moro spretno izkoristil gospodarske analize, da bi dokazal (ne poslancem, pač pa javnosti), kako neodgovorno naj bi — po njegovem — ravnali socialisti, ki so vztrajno želeli predčasne volitve. Moro je nato pomenljivo govoril o problemih javnega reda. Označil je za fašiste vse, ki skušajo s prevratniškimi metodami kaliti demo- ______o . kratično sožitje in obljubil, da bo ugotovitvijo’" da* se je KD «žrtvo-1 vlada s trdo roko zatrla pojave tekala» ìn 0Qri 2Ho razmer nevoljno I rorizma. Omenil je požige v tovar- pod silo razmer nevoljno ..........................................»>••>•....... OSTRE REAKCIJE NA M0R0V0 POROČILO SUB VOLILNI SOVOR NA ZGREŠENI TRIBUNI KD je sedaj popoltldina osamljena (Od našega rimskega dopisnika) t hladno odgovarjajo, da gre za pred-RIM, 28. — Zastor je padel, vse- volilne špekulacije m osebne izbru- ----, «v,. — ZjdòlUL jc Jjauti, v kakor na to vlado, upajmo pa tudi ha demokrščansko prevlado zadnjih rideset let. Moro je v usodo vdano P°trd:l s svojim govorom, v kolikšni meri je KD osamljena, še bolj so to Potrdili komentarji političnih skupin. vrvi zlobni komentar je iz ust «ian Carla Pajette: «Zdi se mi, da a človek zadnje mesece sploh ni ral časopisov». Olja na ogenj je Pulil Natta, načelnik poslanske sku-Pine KPI; «To je hinavsko zvračanje zgovornosti, saj mislijo že na vo-itve.>> Ironičen je tudi Giacomo tancini (PSI) : «Odličen govor, a ,Ve leti prepozno» in nato, tiše, «ško-da ni omenil škandalov». Enrico tanca (PSI): «Politične laži, bolje * olio, če bi takoj odstopil». Bettino raxi: «Vlada odstopa, Moro to ve, se dela, kot da bi tega ne hotel Povedati». Socialdemokrat Orlandi je defini-ai Morov govor kot «volilno plat-orrno KD», liberalec Sam Quille-t Pa je bil mnenja, da je bilo ne-, miselno sklicati zbornico za stvari, g. P*1 vsi vedo. Republikanski tajnik «MSlnt. je Prav taKo neizprosen: im '"i0 Je 'zven stvarnosti, saj je ne uoosteva». D’Aiello (PRI) pa še dola: «To je Morova samoobramba», k- .cialist Balzamo je pozneje sar-stieno komentiral. «Slab volilni ni Vi°r Pa zgrešeni tribuni», neodvis-vn»-MČar Anderlini pa: «Tako go-ip . olovek, ki je zadnji mesec dal , (ei štiri krepke klofute, sedaj pa Dl jo hotel objeti». Dl,p. .ol®. liberalci niso še dokončno y .Pučam, da so volitve pred vra-kalrL slcušajo, preko izjav predsedni-.. “ignardija, upati v možnost re-Sltve v zadnji minuti. ud; med demokrščanskimi poslan-stvp-ru®e vrste» vlada nezadovolj-Ceio ln §a oe skrivajo, marsikdaj so je -y°?trejši od poslancev opozici-vili rl ■iu(;ranjih urah so celo pripra-da .u°kument, v katerem pravijo, hioriu <> in je zato potrebno to DrnHi par!ament tri življenju. Za-in L gaJ0 odstop Morove vlade zgodOVi'tev vlade- ki bi je prvič v benpmlni ne v°dii demokristjan. 0-državp zabtevajo takojšen sklic vse-je hii Sa sveta KD. Izredno oster struin p°sl- Gargani (pristaš leve ganip < BENETKE, 28. — V prostorih u- talijanskega javnega življenja, med stanove «Cini» se je danes popoldne temi pozdrave predsednika ministr začela druga konferenca italijanskih skega sveta Alda Mora, ministrov in jugoslovanskih pristanišč ob Ja- • za notranje zadeve, za zunanje za-dranu. Konferenco organizirata vse- ; deve, za turizem, za trgovinsko mor-državno združenje italijanskih občin j' narico in drugih osebnosti. Spaccini ANCI in stalna konferenca jugoslc-j je. nato posebej pozdravil ludi v vanskih mest v okviru sodelovanja imenu italijanskega združenja evrop- na podlagi ustreznega protokola, k: je bil podpisan 25. februarja 1974 v Trstu. Prvi otipljiv uspeh tega sodelovanja je bila prva konferenca jadranskih mest, ki je bila marca lanskega leta v Splitu in na kateri so izvedenci obeh bregov Jadranskega morja obravnavali dve temi, in sicer temo o aktivni zaščiti Jadranskega morja pred onesnaženjem in temo o razvoju turizma. Letošnja konferenca ima za glavno temo «Pristanišča kot dejavniki gospodarskega in socialnega razvoja jadranskih mest», v tem pa se že oblikujejo glavni obrisi tretje konference, ki naj bi bila prihodnje leto v Dubrovniku in na kateri naj bi obravnavali temo o varstvu kulturnih spomenikov. V odsotnosti predsednika ANCI Daride je današnji del konference vodil član vodstva organizacije, tržaški župan inž. Marcello Spaccini, ki je v uvodu prebral pozdravne Bum.. PO NEDELJSKI IZVOLITVI PRVEGA DEMOKRATIČNEGA PfiRLflMENTfl Na Portugalskem se pripravljajo na junijske predsedniške volitve Socialdemokrati podpirajo kandidaturo generala Eanesa - Soares izjavil, naj o kandidaturi za predsednika republike odločajo vojaki bolje, da kandidata za predsedniške volitve zberejo predstavnik) vojske. Kot poročajo, imajo sedaj predstavniki revolucionarnega sveta pogoste sestanke s političnimi voditelji. Predsednik republike Costa Gomes se je danes sestal z voditelji štirih glavnih strank. Sestanek pri Cossigi o delavski varnosti v tovarnah RIM, 28. — Na notranjem ministrstvu je bil danes sestanek o delavski varnostni službi v tovarnah. Sestanka so se udeležili minister Cossiga, predsednik Confindustrie A-gnelli, ravnatelj Confindustrie Mat- tel ter tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni, Razpravljali so o učinkovitosti delavske stražarske službe v tovarnah proti napadom in sabotažam, ki so v zadnjih časih prizadeli mnoge velike in male tovarae. Po sestanku je sindikalna federacija pozvala vse krajevne in tovarniške sindikalne organizacije, naj pomagajo in prispevajo k utrditvi varnosti tovarniških naprav. V tej zvezi bodo sindikalne organizacije po dogovoru z vodstvom podjetja organizirale skupine delavcev, ki bodo skrbele za varnost v tovarnah. Ob tej priložnosti je sindikalna federacija ponovno obsodila dosedanje sabotaže in napade na tovarne in pozvala delavce, naj osamijo provokatorje in naj izvajajo najstrožje nadzorstvo v podjetjih. uiiii i ii iiiiiiiiiiiiiiiui miiii mn iiiiiiiiiiiiii»iimiiiiininiiiniiiiiiii m iiiMimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiHmiHiiiiiiiiiiiiiiiiii umi mi LJUBLJANSKA DRAMA DREVI V ROSSEITIJU LIZBONA, 28. — Ljudska demokratska stranka, ki združuje oortu-galske socialdemokrate, je sinoči napovedala, da bo izstopila iz sedanje začasne vlade, v kateri so zastopane štiri glavne portugalske politične sile. Danes pa so sporočili, da ne bodo izstopili, da pa. stavijo na razpolago predsedniku vlade gen. Azeve-du ministrska mesta članov Ljudske demokratske stranke. Pričakujejo jba, da bo Azevedo pozval prizadete ministre, naj ostanejo v vladi do izvolitve predsednika republike, ko bodo na osnovi nedeljskih parlamentarnih volitev sestavili novo vlado. V portugalskih političnih krogih menijo, da želijo socialdemokrati s to svojo potezo sprožiti tudi kampanjo za izvolitev oredsednika republike, ki naj bi ustrezal njihovim političnim načrtom. Zato so danes ponovno presenetili javnost in sporočili. da je vodstvo Ljudske demo; kratske stranke sklenilo podpreti kandidaturo generala Antonia Ra-malha Eanesa, načelnika glavnega štaba portugalske, vojske za predsednika republike. Znano je, da so socialdemokrati svoj čas omenili možno kandidaturo poveljnika severne vojaške regije generala Piresa Veio-sa in da niso prikrivali svojih simpatij tudi do sedanjega predsednika začasne vlade generala Azeveda. Vsi ti manevri naj bi bili predvsem pritisk na socialiste, naj se odločijo za sestavo vlade z Ljudsko demokratsko stranko, kar naj bi 'bilo najbolj v skladu «z izvolitvijo novega predsednika republike, ki naj bi predstavljal vse demokratične politične sile», pravijo socialdemokrati. Da bi dosegi; ta cilj, skušajo sedaj povzročiti takšno stanje, da bi socialisti v sedanji začasni vladi o-stali sami, češ «naj le poskusijo, kako bodo lahko tudi v prihodnosti sami vladali.» Socialdemokrati pravijo, da ne nameravajo razbiti sedanje vladne koalicije, da pa prav tako nočejo, da bi kdo mislil, da hočejo biti v začasni vladi za vsako ceno. Druge politične stranke pa se niso še izjavile glede kandidatov za predsedniške volitve. V Lizboni se širijo glasovi, da so baje tudi Soa-resovi socialisti že sklenili kandidirati nekega svojega človeka, toda Soares je danes izjavil, da je naj- iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiniinnimiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiHiHiiiiiHiHiiiiiiiiimmiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiu skih občin predstavnike jugoslovanskih oblasti in zastopnike jadranskih pristanišč: na konferenci so namreč navzoča vsa jadranska mesta sosed ne republike, od Kopra do Ulcinja. Navzoči so bili nadalje jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, miljski župan Millo, odbor nik tržaške občine Abate in druge osebnosti. • Konferenco so pozdravili tudi predstavniki ustanove «Cini» inž. Tomolo, predsednik skupščine dežele Veneto Marchetti, predsednik deželnega odbora inž. Tomelleri, beneški župan Rigo, predsednik stalne konference jugoslovanskih mest in predsednik občinske skupščine Ljubljana Kovič in podpredsednik zveznega odbora za promet in zveze inž. Mikovic. Iz pozdravnih nagovorov je izzvenela želja, da bi ta druga konferenca jadranskih mest konkretno pripomogla k nadaljnjemu razvoju vsestranskega sodelovanja ne le med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob Jadranu marveč med Italijo in Jugoslavijo sploh. Za to sodelovanje so poudarili govorniki, je bila postavljena posebno ugodna osnova s podpisom osimskega sporazuma, ki je med drugim sprejel vrsto predlogov, ki so se izoblikovali na lanski prvi konferenci jadranskih luk v Splitu. Kar zadeva posebej pristanišča ob severnem Jadranu — so nadalje poudarili na današnjem srečanju — se na tem področju konkretno odpirajo možnosti za medsebojno povezovanje v širši luški kompleks, ki naj bi obsegal vsa jadranska pristanišča ob loku, ki gpe od Ravene, Benetk in Trsta do Keke. Za uresničitev te zamisli bo seveda treba premostiti številne težave, razlike v strukturah gospodarskih in upravnih ureditev, vendar prav sodelovanje na relaciji ANCI — stalna konferenca jugoslovanskih mest kaže, da je tudi na tem področju možno najti skupen jezik zlasti v prijateljskem vzdušju in ob skupni volji po sodelovanju, ki izhaja iz nedavne helsinške konference in ki jo je še potrdil osimski sporazum. Prvi korak v tej smeri je bil že storjen s sklepom, da bodo Slovenija, Hrvatska in i-talijanske cbalpske dežele nastopile z enotnim poročilom na jesenski konferenci v Muenchnu, kjer bo govor o porazdelitvi prometa na Sredozemlju. Delo konference se je začelo z glavnim poročilom o vlogi pristanišč pri pospeševanju gospodarskega in socialnega razvoja jadranskih mest, ki ga je podal beneški župan M. stvo, da je že splitska konferenca pokazala obstoj številnih problemov skupnega interesa na vzhodni in zahodni obali Jadranskega morja. Ko je bil govor o zaščiti pred onesnaženjem in o razvoju turizma je šlo razmeroma gladko, zdaj pa bo treba poseči globlje in sicer v žive probleme pristanišč, industrie, trgovine in velikih infrastruktur. Delo na tem področju bo brez dvoma težavno, vendar naraščajoča gospodarska teža nekaterih držav ob Sredozemlju, delovanje pomorskih sporazumov (konferenc), ponovno odprtje Sueškega prekopa in naraščajoča konkurenca luških kompleksov na severu Evrope nalagajo Jadranu ih njegovim lukam, da prevzamejo povsem nove naloge na tem področju. Končno je treba pričakovati, da bo tudi bodoča industrijska cona na Tržaškem ustvarila nove prometne tokove čez severni Jadran. Namen druge konference je pa v tem, da poglobi vprašanja, ki so povezana s tem razvojem in z razvojem u-streznih infrastruktur v lukah in v zaledju. S tem delom se bodo udeleženci spoprijeli na današnjem plenarnem zasedanju, na katerem bodo nastopili po štirje poročevalci za Italijo in za Jugoslavijo. Obravnavali bodo vprašanja gospodarskih Pa nedeljski izvolitvi prvega demokratičnega parlamenta se na Portugalskem pripravljajo na predsedniške volitve, ki bi morale biti v drugi polovici junija. Te volitve so zelo važne, ker bo nova vlada, ki bo sestavljena na osnovi nedeljskih parlamentarnih volitev, lahko sestavljena šele po izvolitvi novega predsednika republike. Socialdemokrati so že napovedali podporo kandidaturi načelnika glavnega štaba vojske, medtem ko socialisti poudarjajo, da je najbolje, da o kandidaturi odloča vojska. V Milanu so fašisti zabodli tri mlade protifašiste. Eden se bori s smrtjo. Val provokacij se s tem ni ustavil. Nanje so nesmiselno reagirale skupine izvenparlamen-tarnih «avtonomistov», kar je prisililo milanskega kvestorja, da je prepovedal vse manifestacije. Vzdušje je vsekakor zelo napeto, čeprav se delavci pripravljajo na zasedbo tovarn in prvomajske manifestacije. Po splošnem mnenju je Moro s slabim govorom odprl volilno kampanjo KD, zgrešil pa je tribuno, saj je parlament, ki ga je poslušal, zelo ostro reagiral na njegove besede. Od komunistov in socialistov do socialdemokratov, republikancev in celo liberalcev ni enega, ki bi za Morovo vlado dal počenega groša. Medtem pa se čutijo odpori celo na bazi poslanske skupine KD, kjer vlada splošen preplah pred ljudsko sodbo na predčasnih volitvah. O tem se je vnela še polemika, ali naj bodo skupaj z u-pravnimi volitvami, ali ne. Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane bo drevi ob 20.30 gost Teatra Stabile v gledališču Rossetti. S predstavo Brechtove - Weillo-ve igre «Opera za tri groše» vrača prijatejski obisk Teatra Stabile v Ljubljani z Goldonijevo igro «Sior To-daro Brontolon» in tako potrjuje že ustaljeno sodelovanje med našimi gledališči kot dragocen prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Delo je pripravil av-strijzki režiser Peter Lotschak. sceno in kostume pa je zasnoval milanski scenograf Gian Maurizio Fercioni. V glavni vlogi nastopa bivši član našega SSG Boris Cavazza. Kolektivu Drame SNG naš topel pozdrav. PROCES ZARADI ZLOČINOV V RIŽARNI Že drevi razsodba tržaške porote Tožilec zahteval dosmrtno ječo za Josepha Oberhauserja Dosmrtna ječa za Josepha O-berhauserja in prekinitev kazenskega pregona proti Dietrichu Allersu zaradi obtoženčeve smrti: tako je zahteval javni tožilec dr. Claudio Coassin ob koncu 'svojega dolgega posega na včerajšnji obravnavi procesa zaradi zločinov v Rižarni. Včerajšnja je bila predzadnja obravnava procesa, ki se bo predvidoma zaključil drevi in skoraj nedvomno z obsodbo obtoženca. Sodni zbor se bo namreč zbral na posvetu takoj po posegih branilcev in sen. Umberta Terracini-ja, da odi~ča o usodi miinchen-skega gostilničarja, pa tudi o upravičenosti prijav prizadetih strank. V svojem dolgem posegu je javni tožilec skušal pojasniti na osnovi analize nacistične ideologije, kako je bilo mogoče, da so tudi blagi in inteligentni ljudje kot Oberhauser postali profesionalni morilci in krvosesi, povsem pa je prezrl vprašanje, zakaj je Rižarna kot pošastni stroj uničevanja in smrti imel tak obseg in zakaj je lahko nastal v Trstu, skratka «pozabil je» na odgovornosti in krivde fašističnega ter kolaboracionistič-nega Trsta. Dr. Coassin je tudi zavzeto branil delo preiskovalnega sodnika Sergia Serba in povsem osvojil njegove zaključke, zaradi česar je zahteval, naj sodni zbor ne sprejme prijave tistih prizadetih strank, ki ne spadajo v okvir obtožnice, se pravi svojce tistih, «ki niso bili umorjeni izven vsakršne možnosti uveljavljanja vojaškega vojnega zakonika.» (Poročilo na zadnji strani) perspektiv posameznih luk, turizma in prometa, infrastruktur in možnosti integracije med pristanišči. Posamezne teme se bodo obravnavale na skupnem zasedanju in ne ločeno po delovnih skupinah kot je bilo prvotno najavljeno. Tudi razprava bo zajela hkrati celotno tematiko, saj je bila že med pripravam: na konferenco dosežena precejšnja e-notnost glede posameznih vprašanj. Konferenca se bo zaključila v petek s sprejetjem skupnega zaključnega dokumenta, ki ga bosta ANCI in stalna konferenca jugoslovanskih mest nato predložili v nadaljnji pretres pristojnim organom v Rimu in Beogradu. ELIO FORNAZARIČ Tito sprejel Axena BEOGRAD. 28. - Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije Aleksandar Grličkov se je danes pogovarjal s članom politbiroja in tajnikom Enotne socialistične partije Nemčije Hermanom Axe-nom, ki je na vabilo predsedstva ZKJ danes prispel v Beograd. Grličkov in Axen sta. kot so sporočili, izmenjala mnenja o dejavnosti dveh partij na mednarodnem prizorišču ter posebej o vprašanjih priprav na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope. Vzhodnonemškega gosta je danes sprejel tudi predsednik zveze komunistov Tito. Axen mu je izročil o-sebno poslanico prvega tajnika Enotne socialistične partije- Nemčije TRŽAŠKI DNEVNIK NA DANAŠNJI SEJI POD ZANETTIJEVIM PREDSEDSTVOM POKRAJINSKI SVET ODLOČA O PROGRAMSKEM SPORAZUMU Enobarvni odbor bo izvajal program, ki je sad dogovora med strankami ustavnega loka - Tako bodo preprečili komisarsko upravo Današnja seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki se bo sestal ob 18.30 na sedežu na Trgu Vittorio Veneto, bo morala zapečatiti sporazum med strankami ustavnega loka o programu. ki naj ga uresničuje Zanettijev enobarvni odbor. Tako se bo končno po več mesecih zaključila delikatna faza upravne paralize, ki je nastala po umiku socialistov ter predstavnikov Slovenske skupnosti in republikanske stranke iz večine, ki je lansko poletje omogočila sestavo enobarvnega pokrajinskega odbora. Glede na dejstvo, da v tem trenutku ni bilo mogoče ustvariti nove večine, predvsem zaradi stališča demokristjanov, ki odklanjajo vsakršno direktno sodelovanje s komunisti, so po dolgih posvetovanjih našli formulo, ki bo omogočila ohranitev sedanjega odbora in preprečila komisarsko upravo. Odbor bo torej ostal nespremenjen, vendar bo izvajal program, ki je sad dogovora strank ustavnega loka. Kot je znano, so se pogajanja o programu zavlekla tudi zaradi kočljivega vprašanja rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Končno je bilo to vprašanje črtano iz programa in na nekakšen način rešeno na zadnji seji pokrajinskega sveta, ko so se vse stranke ustavnega loka izrekle za priznanje pravice do rabe slovenščine, istočasno pa sklenile poslati e-notno delegacijo v Rim k vladi in parlamentu, ki naj bi čim prej pripravila ustrezne zakonske določbe, da bi se ta pravica tudi v praksi lahko izvajala. S tem so odstranili glavni kamen spotike, na zadnjem sestanku vseh skupin ustavnega loka pa so dosegli sporazum o programu. Sporazum sicer še ni dokončen, ker ga morajo še odobriti vodstveni organi strank, kar pa bi morali storiti, že danes. Tako bo na današnji seji predsednik Zanetti lahko prebral dogovorjeni program, po politični razpravi pa bodo dali na glasovanje resolucijo, ki jo bodo podpisale vse stranke ustavnega loka in ki se bo omejevala na odobritev Zanettijevega poročila. Vprašanje je le, kaj bo storil predstavnik Slovenske skupnosti, ki je negativno ocenila zaključke zadnje seje pokrajinskega sveta in kompromisno rešitev glede vprašanja rabe slovenščine. Malo verjetno je, da se bo Slovenska skupnost odločila za pot trde opozicije, kjer bi se znašla izolirana, saj bi ji delali družbo samo trije misovski svetovalci. Za 35. obletnico Osvobodilne fronte Nosilci spomenice 1941 pri gen. konzulu SFRJ Nosilci spomenice 1941 v zamejstvu so bili na dan Osvobodilne fronte, 27. t.m., gostje jugoslovanskega generalnega konzula SFRJ v Trstu, Ivana Renka. V prostorih generalnega konzulata so mu ob tej priložnosti izrekli čestitke k prazniku slovenskega naroda, ki je tudi praznik Slovencev v zamejstvu. Srečanje je bila lepa priložnost za obujanje spominov na težka a ponosna leta aktivizma in boja tržaških in primorskih Slovencev za svobodo skupno z bojem italijanskih protifašistov. • Jutri ob 18. uri bo na Trgu Cavana javni shod KPI na temo: «Predlogi komunistov v sedanjem političnem položaju». Govoril bo deželni tajnik stranke Antonino Cuffaro. • Z okrožnico št. 3197 z dne 8. t.m. je minister za turizem in prireditve izdal določila za prispevke v korist poletnih gledaliških predstav. Podrobnejše informacije v tiskovnem uradu vladnega komisariata v Ul. Giarizzole 22 (tel. 817-310). SSG ponovno v nevarnosti Izredna seja upravnega sveta o kritičnem finančnem stanju gledališke ustanove Upravni svet «Stalnega slovenskega gledališča» se je sinoči sestal na izredni seji in preučil kritično finančno stanje ustanove, ker nekatere javne ustanove niso izpolnile jeseni sprejete obveznosti. Zato grozi slovenski gledališki ustanovi, da bo morala že v kratkem času prenehati z delom. Upravni svet je sprejel vrsto sklepov, da bi čim učinkoviteje posredoval pri odgovornih političnih in upravnih dejavnikih ter je tudi sklenil, da se bo ponovno sestal skupaj s celotnim osebjem gledališke ustanove čez teden dni. Kolikor do takrat ne bo prejel ustreznih zagotovil, bo prisiljen prekiniti z delovanjem Stalnega slovenskega gledališča. . OB NENEHNEM HSVIJMJU CEN Protest sindikata CGIL zaradi podražitve kruha Poziv sindikalni zvezi po enolnent in odločnem nastopu proti kaotičnemu naraščanju draginje Tajništvo nove delavske zbornice CGIL v Trstu je izrazilo oster protest nad novim poviškom ' cene kruha, ki je bil sprejet z enostranskim sklepom in na katerega so mirno pristale pristojne oblasti. S tem v zvezi je tajništvo sklenilo zainteresirati pokrajinsko sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL, da bi sprožila enotno, kontinuirano in sistematično akcijo v obrambo kupne moči plač. Tajništvo CGIL ob tem ugotavlja, da ohranja Trst še naprej prvenstvo najdražjega mesta v Italiji ter da mora zato enotno delavsko gibanje poiskati najprimernejše in najučinkovitejše načine za zaustavitev strahovitega, kaotičnega in v splošnem neupravičenega navijanja cen blaga široke potrošnje. uiiiiiiimiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiMiiiifiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin ŠOLSTVO KOT BISTVENI DEJAVNIK ZA DOSEGO NAŠIH PRAVIC Občni zbor Sindikata slovenske šole določil smernice za nadaljnjo borbo Boj za enotni slovenski šolski okraj ■ Sindikat je avtonomen, vendar v povezavi z vsemi naprednimi silami v državi - Prof. Franc Škerlj ponovno tajnik Včeraj zjutraj je bil v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Po otvoritvenem nagovoru dosedanjega tajnika Aleksandra Kriščaka so prisotni izvolili delovno predsedstvo. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen prof. Janko Jež, ki se je uvodoma spomnil pred kratkim umrlih šolnikov, učiteljico Cvetano Pajek ter profesorjev Ivana Šavlija in Jožeta Peterlina. Nato je Mirjam Mikolj prebrala zapisnik lanskoletnega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Za njo je tajnik sindikata prebral poročilo, v katerem se je dotaknil najbolj perečih problemov naše šole. Dejal je, da je v lanskem poslovnem obdobju sindikat skušal z raznimi sestanki in drugimi stiki s kulturnimi, prosvetnim; in političnimi organizacijami po vseh svojih močeh Na pobudo svetovalcev PSI in KPI v deželnem svetu Predlog o ustanovitvi odbora za izseljenstvo Treba je omogočiti neposredno in stalno soočanje z emigrantskimi združenji, sindikati in krajevnimi upravami Komunistična in socialistična svetovalska skupina v deželnem svetu sta včeraj predložili skupni zakonski predlog o ustanovitvi deželnega odbora za izseljevanje in pomoč v korist izseljencem in njihovim družinam. V zakonskem osnutku, ki sta ga kot prva podpisala komunist Magrini in socialist Ermano, se poudarja potreba po koreniti spremembi obstoječega deželnega zakona št. 24 iz leta 1970, za kar so se že izrekle in dale konkretne predloge tako izseljenske kot tudi sindikalne organizacije. KPI in PSI sta tudi mnenja, da problema vračanja izseljencev ni mogoče reševati samo z zakonom, ampak, da je predvsem potrebno največje angažiranje dežele za u-stvarjanje nove in drugačne gospodarske in družbene stvarnosti, za zagotovitev polnega zaposlovanja in za odpravo ozemeljskih neravnovesij. Obe stranki negativno ocenjujeta dosedanje izkušnje s konzulto o izseljenstvu, ki je bila ustanovljena z omenjenim zakonom št. 24, saj je v tem okviru prišlo do enostavnega in formalnega posvetovanja z izseljenskimi združenji, medtem ko so dokončne odločitve bile v pristojnosti edinole deželne uprave. Zato pa mora novi odbor za izseljenstvo omogočiti neposredno in stalno soočanje z združenji, s sindikati, s krajevnimi upravami ter dejansko zagotoviti sodelovanje izseljencev pri programskih in načrtovalnih izbirah dežele. V zvezi z vprašanjem izseljenstva je tiskovni urad dežele sporočil, da se bo danes sestala v Trstu deželna konzulta za izseljenstvo. Na seji, ki se bo pričela ob 10. uri, bodo obravnavali nov zakonski osnutek, ki ga je pred dnevi sprejel deželni odbor. • šolski sindikat CGIL obvešča, da deluje na sedežu v Ul. Pondares 8 (od 17. do 19. ob delavnikih, razen ob sobotah) posvetovalna služba za suplence, namestitve in premestitve učnega in neučnega osebja državnih šol. Aktivisti radikalne stranke nenasilno zasedli sedež tržaške RAI Skupina članov deželne radikalne stranke je včeraj popoldan nenasilno 'zasedla sedež tržaške radijske postaje, da bi tako ponovno protestirala proti «sistematičnemu kršenju ustavne pravice manjšin do dostopa do radiotelevizijskih obveščevalnih sredstev». Medtem, ko je nekaj aktivistov pred sedežem RAI v Ul. Fabio Severo razdeljevalo letake ter je obveščevalo mimoidoče o protestu, je skupina šestih radikalcev brez vsakega nasilja zasedla urad v pritličju in tam ostala približno eno uro. Posegla je tudi policija, ki je baje legitimirala radikalce. Ti so zahtevali, da bi med poročili prebrali njihovo izjavo. Odšli so šele po formalni obljubi, da bo njihova zahteva izpolnjena. popularizirati vpisovanje otrok v slovensko šolo. Tajnik se je tudi dotaknil problema dopisovanja v slovenščini med slovenskimi šolami in šolskim skrbništvom ter problema namestitve slovenskega funkcionarja na šolskem skrbništvu. Posebno poglavje v dejavnosti sindikata je boj za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega o-kraja. Po nekaj sestankih z našimi kulturno-prosvetnimi organizacijami in s političnimi strankami je izšla skupna in enotna zahteva po tem okraju. Deželna uprava je nato sprejela predlog o ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja in sedaj bi ga morala uradno predlagati rimski vladi. Sindikat je tudi sklenil, da bo zahteval samo en okraj, in sicer medpokrajinski. S tem so se strinjali direktni zain-teresiranci Goričani in Benečani. Sledilo je poročilo referentke za osnovno šolo Mirjam Mikolj, ki je nakazala najvažnejše probleme slovenskih osnovnih šol in otroških vrtcev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je letos v otroških vrtcih vpisanih le 790 otrok, kar pa je 164 otrok manj kot lani. Poročilo referentke za srednjo šolo Maje Kokorovec je bral prof. Franc Škerlj. Omenil je predvsem končno urejen stalež starejših profesorjev v okviru zakona Belci -Škerk, pomanjkanje profesorjev slovenščine, reševanje vprašanja zaostalih prejemkov in večje povezovanje z vsedržavnimi sindikati. Na koncu je še navedel, da je profesorjev na nižjih srednjih šolah 145, dijakov pa 780, na višjih srednjih šolah pa 93 profesorjev in 617 dijakov. Po poročilu blagajničarke Mojne Macorsi je Bruno Kralj prebral poročilo nadzornega odbora in razreš-nico prejšnjemu odboru. Sledila je plodna diskusija, v kateri so se prisotni dotaknili najrazličnejših problemov slovenskega šolstva v Italiji. Prisotni so poudarili, da se mi ne moremo strinjati z zakoni o šolstvu v okviru pooblaščenih odlokov, ki so bili sestavljeni brez nas. Gledati moramo, kaj koristi na- Močna burja in tudi mraz Nekaj dni je nad našimi kraji prevladovalo deževno vreme, včeraj pa je naše kraje zajel, za ta letni čas izredno hladen val zraka. V krajih nad 500 metrov nadmorske višine se je spet pojavil sneg, iz nekaterih krajev v Kanalski dolini pa poročajo o pravem metežu. V Trstu se je v popoldanskih urah pojavila precej močna burja. Zraven je tudi rahlo rosilo. Temperatura zraka se je v nekaj urah znižala za okrog 10 stopinj. Nenadna sprememba je prizadela ljudi, ki so že skoraj pozabili na zimo. Zato so bile ulice precej prazne, redki meščani, ki so morali z doma, pa so bili odeti kot pred meseci. Celo plašče so potegnili iz naftalina. ši šoli, da ta doseže svoj optimalni razvoj. Med diskusijo je prišla na dan nujna potreba, da se povežemo z ostalimi sindikalnimi organizacijami, da skupno proučimo smernice nadaljnjega boja. Izkazala se je nujnost po samostojnosti našega sindikata, vendar v povezavi z vsemi naprednimi silami v državi. Na koncu so bile še volitve, ki so dale sledeče izide. V glavni odbor so bili izvoljeni Benda Fakin, Vesna Jogan, Aleksander Kriščak, Sheila Lavrenčič, Mirjam Mikolj, Majna Macorsi, Josip Rudež, Franc Škerlj in Stanko Škrinjar, v nadzorni odbor Celestina Gulin, Egidij Košuta in Bruno Kralj, v razsodišče pa Evgen Dobrila, Janko Jež in Ar-mand škerlavaj. Za tajnika sindikata slovenske šole je bil izvoljen prof. Franc Škerlj. D. J. Za nastali položaj obstajajo točne odgovornosti, ki jih je treba razkriti ter potegniti iz imobilnosti in brezbrižnosti tako vladne organe kot krajevne uprave. Tajništvo nove delavske zbornice je obenem sklenilo, da se bo odločno protivilo vsaki nadaljnji podražitvi kruha in ob tem poziva delavstvo in vso javnost, naj zahteva v trgovinah tisto vrsto kruha, katerega cena je nadzorovana in katerega so trgovci dolžni imeti na zalogi do 12. ure. V primeru, da te vrste bi ne bilo do omenjene ure v zalogi, lahko zahtevajo kruh dražje vrste po isti ceni. PD VESNA priredi jutn, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu PRVOMAJSKO PROSLAVO Program: Film Aljoše Žerjala ob odkritju spomenika padlim v NOB v Križu. «Hlapec Jernej in njegova pravica» v dramatizaciji S. Raztresena. Nastopajo S. Raztresen in člani dramske skupine PD Vesna. Vljudno vabljeni. # Ob priliki 1. maja organizirajo sekcije KPI Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane jutri, v petek, ob 19.30 na šentjakobskem trgu z udeležbo glasbene skupine «I giorni cantati» prireditev «Včeraj, odporništvo, danes». VČERAJ V KULTURNEM DOMU Nadvse aktualno predavanje Prof. F. Zadravec o Cankarjevih pogledih na jezik Kot kronisti moramo že danes vsaj na kratko sporočiti našim bralcem da so bili tako prireditelji kot redni obiskovalci predavanj Narodne in študijske knjižnice sinoči kar dvakrat prijetno presenečeni. Predavanje univ. prof. dr. Franca Zadravca o Cankarjevih pogledih na jezik je bilo namreč izredno dobro obiskano, kljub slabemu vremenu, a med o-biskovalci je prevladovala mladina, ki je razumela globok pomen proslavljanja Cankarjeve stoletnice. Predavatelj, ki je tudi v Trstu znan po svoji veliki strokovnosti in temeljitosti, pa je brez neposrednega nakazovanja naših današnjih zamejskih razmer v Italiji obravnaval Cankarjeve poglede na jezik tako razločno poučno in prizadeto, da smo morali takorekoč od stavka do stavka ugotavljati njegovo naravnost perečo aktualnost v tem našem prostoru in času. Zlasti velja ta ugotovitev za drugi del predavanja pod naslovom «Jezik in narod», v katerem je prof. Zadravec «analiziral objektivne osnove zgodovinsko pomembnega Cankarjevega odpora proti nasilju nad našim jezikom in obrazložil način, s katerim je Cankar poskušal reformirati jezik javnosti», ter dal prepričljiv odgovor na vprašanje, kaj js Cankarju jezik, za katerega se je bojeval, mu toliko ppmenil in zakaj. Zato je imel predsednik NŠK prof. F. Škerlj, ki je predavatelja predstavil, za potrebno ob zaključku predavanja opozoriti navzoče, da bo naš dnevnik to aktualno predavanje v Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 29. aprila MARINA Sonce vzide ob 4.55 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva 14.14 — Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 19.23. Jutri, PETEK, 30. aprila KATARINA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,1 stopinje, najnižja 8,3, ob 19. uri 8,3 stopinje, zračni pritisk 1010,3 narašča, veter 37 km severovzhodnik. vlaga 71-òdst., nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 28. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 6 oseb. Umrli so: 66-letna Zora Ursic por. Foretti, 73-letna Giustina Martellanz por. Zerial, 49-letna Vittoria Panarel-lo por. Giovannone, 67-letna Lucia Montanari por. Novante, 64-letni Giuseppe Gobbo, 52-letni Leopoldo Bertoni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. Na parmski univerzi je te dni diplomiral za živinozdravnika David Cociancich. čestitajo mu prijatelji in znanci. TEČAJ) VALLI V MILANU DNE 28.4.1976 Ameriški dolar: debeli 890,— drobni 875,— Funt šterling 1630,— švicarski frani: 353.-— Francoski frank 190,25 Belgijski frank 22,05 Nemška marka 351,10 Avstrijski šiling 48,75 Kanadski dolar 890.- Holandski fiorini 331,50 Danska krona 147,- Švedska krona 200,- Norveška krona 160.- Drahma: debeli 24,25 drobni 24,75 Dinar: debeli 47.- drobni 47,- MENJALNICA ‘ vseh tujih valut ......................... PREMESTITVE VELESEJMA V BARKOVLJE ZA SEDAJ NE BO Napovedana dela za preureditev prostorov tržaškega velesejma Vzdolž Ul. Rossetti bodo zgradili nov paviljon - Dolgoletni generalni tajnik velesejma dr. Chiaruttini odhaja v pokoj Dr. Claudio Chiaruttini, ki je 28 let nepretrgoma opravljal funkcijo generalnega tajnika ustanove za tržaški velesejem, odhaja v pokoj. Včeraj se je na sedežu časnikarskega krožka poslovil od predstavnikov tiska, ki se jim je s toplimi besedami zahvalil za sodelovanje pri uveljavljanju tržaškega velesejma v čedalje širšem merilu. Dr. Chiaruttini se je spomnil svojega preteklega delovanja od leta 1948, ko je bil prvi velesejem sedanjega ciklusa v prostorih pomorske postaje, še posebno pa je poudaril prizadevanja, da bi velesejem OD 18. DO 22. MAJA V NAŠEM MESTU Trije važni kongresi o zdravljenju tumorjev Med drugim bodo priredili prvi vsedržavni kongres o termografiji, novem načinu ugotavljanja rakastih tvorb Od 18. do 22. maja bo naše mesto sedež treh zelo važnih vsedržavnih zdravniških kongresov, posvečenih različnim aspektom vprašanja ugotavljanja in zdravljenja tumorjev. Še posebno važen bo prvi kongres, ki bo 18. in 19. maja v prostorih grljanskega hotela Adriatico in ki bo posvečen termografiji. To bo sploh prvi italijanski kongres na to temo, ki je izredno aktualna. Gre v bistvu za nov način ugotavljanja rakastih tvorb, predvsem na dojki, s pomočjo posebne aparature, ki beleži vse spremembe temperature telesa in kože. S tako aparaturo razpolaga tudi tržaški center za tumorje. V okviru kongresa bodo priredili tri okrogle mize, predvidena pa so tudi poročila znanstvenikov iz tujine. Drugi kongres bo posvečen zdravniški onkologiji, oziroma, z drugimi besedami, zdravljenju tumorjev z raznimi bolj ali manj tradicionalnimi zdravili, ter bo trajal samo en dan, 19. maja. Ta kongres, ki bo zaobjel eno uvodno poročilo in eno okroglo mizo, bo v hotelu ENALC v Nabrežini. , Od 20. do 22. maja pa bo končno tretji kongres, posvečen kàncerolo-giji. Na tem kongresu bo med drugim govor o kemijskih vzrokih nastajanja tumorjev, o kostnih tumorjih, o organizaciji bolnišniških struktur za zdravljenje neoplastičnih tvorb in o odnosih med kirurgijo in zdravljenjem z izžarevanjem v primeru tumorjev v grlu, na maternici in na dojki. dobil novi in ustreznejši sedež v Barkovljah. Prvi predlog v tej zvezi je sam dr. Chiaruttini dal že leta 1964, deset let pozneje pa je bil objavljen prvi načrt novih prostorov velesejma. Zaradi vrste tehničnih in finančnih težav se žal načrt ni uresničO. V kratkem roku pa je bilo treba najti drugačno rešitev, in sicer preureditev sedanjih prostorov na Montebelu. Podpredsednik ustanove za tržaški velesejem inž. Ragone je brezplačno pripravil načrt, ki bo terjal manj kot tri milijarde lir izdatkov, ima pa to prednost, da je uresničljiv po delih in da se torej tudi finančno lahko porazdeli v več finančnih letih. Dela za uresničitev prvega dela načrta se bodo začela že letos takoj po zaključku 28. izdaje velesejma, dokončana pa bodo najkasneje v začetku prihodnjega leta. Ta del, za katerega je dežela dala na razpolago finančno kritje za 507 milijonov lir, predvideva porušenje kovinskih paviljonov Italcantieri in Finmare ter gradnjo nove zgradbe, za katero pa se bodo poslužili obstoječih struktur paviljona «E», namreč onega vzdolž Ul. Rossetti. Tako bodo imeli razstavljavci na razpolago okrog 5.000 kvadratnih metrov moderno opremljene površine, ki bo uporabna v vsakem letnem času in na kateri bo mogoče prirejati razne specializirane razstave. Na včerajšnjem srečanju s časnikarji je dr. Chiaruttini predstavil svojega naslednika, dr. Fabia Li-nassija, ki je v zadnjih treh letih tesno sodeloval z njim kot namestnik generalnega tajnika. do oktobrske revolucije bo govorila Adriana Janežič. • Zgodovinski in teoretski tečaj o ženski emancipaciji, ki ga prireja pokrajinska ženska komisija KPI, se bo nadaljeval drevi ob 20. uri v Ul. Capitolina 3. o zgodovini ženske e-mancipacije od začetka 19. stoletja Povabljena odbornika razočarala starše in študente šole Carli Na trgovskem zavodu «Carli» so v sodelovanju z rajonsko konzulto za Sv. Vid in Staro mesto v torek priredili zborovanje o temi «Hipoteza o pokrajinski razdelitvi po šolskih okrajih». Ravnatelj šole je med drugim povabil na zborovanje tudi predstavnike številnih rajonskih konzuli ter občinskega in pokrajinskega odbornika za šolstvo. Zgodilo pa se je, da se je vabilu odzvalo precejšnje število oseb, izmed katerih so nekateri celo začasno zapustili delovno mesto, odbornikov pa ni bilo. V protest proti takemu odnosu o-beh predstavnikov krajevnih oblasti je zato večina prisotnih zapustila zborovanje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi STALNO GLEDALIŠČE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE v sodelovanju STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje ljubljanske Drame v gledališču Rossetti BERTOLT BRECHT - KURT WEILL OPERA ZA TRI GROŠE Prevod teksta: MATJAŽ ŠEKORANJA Prevod songov: JANKO MODER Režija: PETER LOTSCHAK Asistent režije in dramaturg: MATJAŽ ŠEKORANJA Scena in kostumi: GIAN MAURIZIO FERCIONI Vodja orkestra: ŽARKO PRINČIČ Glasbeno vodstvo: BRANE DEMŠAR, MARK WILKINSON, JELKA STRGARJEVA Plesni vložki: KSENIJA HRIBARJEVA DANES, 29. APRILA, OB 20.30 EDINA PREDSTAVA Abonenti tržaškega Teatra Stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir — Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni - Pasaža Protti Gledališča Kino SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «BURKAŠKI MISTERIJ» v torek, 4. maja, ob 20. uri v AJDOVŠČINI (v okviru področnega srečanja gledaliških skupin Primorske). ROSSETTI Teatro stabile v sodelovanju Stalnega slovenskega gledališča. — Danes, 29. aprila, edina predstava v Trstu Brechtove - Weillove «Opere za tri groše» v izvedbi ljubljanske Drame. Abonenti tržaškega Teatra stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Lej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSIJA Danes, 29. aprila, ob 15.30. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja Jože Rode • Jože Vozny Ivan Cankar V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL Dramska lepljenka Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6 V petek, 7. maja, ob 20.30 — premiera. V soboto, 8. maja, ob 20.30 — I. ponovitev. V nedeljo, 9. maja, ob 18. uri — H. ponovitev. Odbor T P P Z sklicuje jutri, 30. t.m., ob 20.30 ansambel na zadnjo sejo pred prvomajskim slavjem. Izleti S P D T obvešča izletnike na Koroško, da bo odhod avtobusa v soboto, 1. maja, ob 7. uri zjutraj s Foro Ulpiano izpred sodnije. Obvezna osebna izkaznica ali potni list. Hotel je opremljen z bazenom s toplo vodo. Priporočamo vsem, ki niso še plačali, da to storijo do petka opoldne. PD S. Škamperle pri Sv. Ivanu pri reja v nedeljo, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko, v Bistro, Polhov gradeč in na Rožnik. Izlet spada v okvir društvene proslave ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. Vpisovanje na sedežu društva ob 19. do 20. ure samo do ponedeljka. Vplačati je treba predujem. Ob nezadostnem številu vpisanih izlet odpade. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Gli amori di una bionda». Režiser Miloš Formam Aristcn 15.30—21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana- Mignon 16.00 «Tre contro tutti». Dean Martin. Grattacielo 16.00 «L'Italia s’è rotta». Igrajo Mario Carotenuto, Duilio Del Prete, Alberto Lionello, Enrico Montesano, Franca Valeri. Barvni film-Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16,00 «Apache». Barvni film-Igrata Cliff Potts, Harry Dean. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev fUm «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film- Aurora 16.30 «40 gradi all'ombra del lenzuolo». Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Gioco estremamente pericoloso». Igra: Burt Reynolds. Capito! 17.00 «Marcia trionfale». iSr® Franco Nero. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «... E continuavano a chiamarlo Trinità». Terence Hill in Bud Spencer. Moderno 16.30 «Frau Marlene». Romy Schneider in Filippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom- Filodrammatico 16.30 «Gola profonda»-Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Kung-fu, l’arte di uccidere». Barvni film o karateju. Vittorio Veneto 16.30 «Conviene far bene l'amore». Igrata Christian De Sica in Agostina Belli. Barvni filn1-Prepovedan mladini pod 18. letom- Radio 16.00 «Oxygen», slovenski fi|® režiserja M. Klopčiča. Igrajo M-Braunek, S. Žigon in D. žegarac. • «Podobe neke mladosti» (L 1966)* kratki film. Astra 16.30 «Lo straniero senza nome». Glint Eastwood. Barvni fi)111-Prepovedan mladini pod 18. letom- Abbazia 16.00 «Il giorno del Delfino®-George Scott. Barvni film. Samo danes. Volta (Milje) 17.00 «L’attentato». J* L. Trintignant. Bareni film. Razna obvestila Danes bo ob 20.30 v dvorani bert Sirk» v Križu predavanje z dia-pozitivi z naslovom: «Od planin- stva do alpinizma». Predaval bo Jan' ko Furlan. Predavanje organizi18 športno društvo «Mladina». Vljudno vabljeni. Prispevki Minulo soboto so se na Opčin8^ zbrali v veseli družbi domači 50-1® niki (roj. leta 1926) in zbrali 25.W» lir za vzdrževanje spomenika padb v NOB na Opčinah. . Namesto cvetja na grob Albert Ščuke darujeta Marija in Franc U mar 5.000 lir za Dijaško ma*;'c?'nlll Namesto cvetja na grob svojem botru Antonu Guštinu daruje Zo ja Križman 5.000 lir za PD Kras dom. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo sorodni kom, vaščanom, prijateljem in 318 cem ter vsem, ki so z nami soc stvovali ob izgubi našega dragež8 Pepija Pauline Nabrežina, 29. aprila 1976 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga mama in nona KRISTINA REBULA roj. STARC Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 30. aprila, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v šempolajsko cerkev. Žalujoči: sinovi Vilko, Ladi, Silvano in Berto, hčere Vida, Lidija in Rozeta, snahe, zetje, vnuki, vnukinje in drugo sorodstvo šempolaj, 29. aprila 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006) CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. ; Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, i 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam i 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, ! Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. j Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. i Dne 26. t.m. je preminila naša draga IVANKA GODINA Pogreb bo danes, 29. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. Žalostno vest sporočajo sestra in nečaki Trst, 29. aprila 1976 GORIŠKI DNEVNIK Z OBČNEGA ZBORA ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA «GAJA» Nasprotovanje gradnji zapora in zahteva po šolskem okraju Športniki s Padrič in Gropade so sprejeli tri resolucije Zahteva po rabi slovenščine v izvoljenih svetih Na občnem zboru športnega združenja «Gaje», ki je bil v soboto, 24. aprila v prostorih osnovne šole «Karel Destovnik - Kajun» v Gropadi, so izglasovali tri resolucije, ki zade-yajo vprašanja namestitve pobolj-ševalnice na Padricah, samostojnega slovenskega šolskega okraja in rabe slovenščine v javnih ustanovah. V prvi resoluciji se elani in simpatizerji «Gaje» pridružujejo zahtevi koordinacijskega odbora za Pa-driče, Gropado Bazovico in Trebče in najodločneje odklanjajo namero namestitve mladinskega zapora, na prostoru bivšega begunskega taiori-šča na Padričah. Pojem mladinskih zaporov kot Prevzgojnih ustanov, ki mu nasprotuje tudi sodobna znanost, je zastarel in ne brez fašističnih primesi. Ta prostor nikakor ne sme postati «univerza kriminala», kjer naj bi se prevzgajalo skromno število dvajsetih mladoletnih prestopnikov. Center mora služiti naši manjšini, kateri so na tem koščku zemlje vedno odtegovali in v zameno ji niso nudili Prav nič! Uresničitev te pobude je hudo škodljiva vsej družbeni skupnosti v občinskem in pokrajinskem merilu; kot dokazuje dejstvo, da so se že druga mesta odločno uprla podobnim nameram. Ne da bi krajevni upravitelji potrošili veliko denarnih sredstev za Preureditev že obstoječih poslopij, bi naša društva zadobila tu prostor za javne, kulturne, družbene in športne storitve! . V drugi resoluciji je rečeno, da Je ustanovni zakon za slovenske šole nastal prav zaradi specifičnih Potreb slovenskega šolstva v Italiji. «Specifičnosti slovenskega šolstva, ki izvirajo iz naravnega prava in so Priznana po pozitivnem pravu italijanske republike, lahko pridejo do izraza v okviru pooblaščenih odlokov *®> če se ustanovi enoten šolski okraj, ki^naj zajame vse slovenske šole na tržaškem. V skladu z gornjimi navedbami in ker nam ne more bili vseeno, kakšna naj bo slovenska sola (ta naj bo res slovenska in ne samo slaba kopija italijanske šole!) zahtevamo, da oblasti ukrenejo vse, da se v Trstu ustanovi poseben šolski okraj, ki naj vključuje vse slovenske šole na Tržaškem». Tretja resolucija pa se glasi: «Naša narodna skupnost, ki je..tako možato šla skozi predvojno in medvojno zlo, ne zasluži, da večin- oi^t-Tiarvcrrojccr pu 'maceTmvsKO>ruxma a njo in da ji krati pravico po iaščiti, k} ji pripada na podlagi 6. člena italijanske ustave in notranjega prava. , Uoj za uveljavitev slovenščine v Javnosti podpirajo vse slovenske gospodarske, kulturne in športne organizacije. Naši slovenski politični predstav-niki, katerim kratijo pravico upora-be materinega jezika v. krajevnih upravah, ki se sklicujejo na svojo nekompetenco za rešitev tega vprašanja. so deležni vsestranske podpore vsega slovenskega življa v Ita-bji in drugod. Zavedajoč se važnosti uporabe slovenščine v javnosti, ostro protestiramo proti zgoraj omenjeni neenakopravnosti in zahtevamo, da Postane slovenska narodna skupnost osebek in kot takega naj upošteva Večinski narod!» • Svet tovarne SIRT (bivša Vetro-e ) obvešča vse delavce, da je skli-2a danes ob 9.30 zborovanje v ‘enzi tovarne. Na tem zborovanju se ■. v glavnem govorilo o počasnih irokratsidh procedurah, ki ovirajo Potek proizvajalne preosnove tovarne V teku proučitev zakonskih osnutkov o družinskih posvetovalnicah sv0fia skupina kom sije deželnega rj .a za higieno in zdravstvo, kate-Je komisija prejšnji teden pove-st a nalogo, da prouči ukrepe za u-^anovitev družinskih posvetovalnic, sp ''HHraj pričela z delom. Skupino RnHavliai° Predsednik komisije Ma-kn i ■t'er prv' Podpisniki štirih za-vn»S- asoutkov, ki zadevajo to Prasanje. Proučitev štirih osnut- kov, ki so jih predložili predstavniki KPI, PSI, PLI in MSI ter osnutka, ki ga je pripravil deželni odbor, se bo nadaljevala prihodnji teden v okviru celotne komisije. V ZGONIŠKI OBČINI Prepoved vožnje po poljskih poteh Te dni je zgoniški župan J. Guštin izdal odlok, s katerim prepoveduje dohod avtomobilov in motornih koles’ na poljske in hribovske poti na občinskem ozemlju. Na ta način se hoče preprečiti povzročanje ekološke škode in kvarjenje naravnega okolja, stroški za vzdrževanje poti bodo manjši in ne bo več zoprnega ropota skuteristov po hribovskih poteh. Lastniki zemljišč ob eni izmed 28 poljskih poti, na katerih bo veljala prepoved (so že nameščene table), lahko dobijo pooblastilo, ki ga bo izdala občina po predstavitvi potrdila o posesti zemljišča in podatkov o vozilu, s katerim nameravajo krožiti po omenjenih poteh. Ukrep izključuje vsa kmečka vozila in vozila organov javne varnosti. Odlok stopi v veljavo s 1. majem ko bodo redarji lahko naprtili globo morebitnim kršiteljem. • Danes, 29. aprila, ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za predel Sv. Vida in Starega mesta. Razpravljala bo o vprašanju porazdelitve šolskih okrajev ter o varianti za javne storitve. JUTRI, 30. APRILA Spominska svečanost v Barkovljah Jutri, 30. t.m., ob 17.30, bo na pokopališču v Barkovljah spominska svečanost v počastitev padlih za svobodo. Po polaganju vencev in recitacijah bosta govorila dr. Marijan Gregorič in Bruno Grego, predsedoval pa bo Stanko Pertot, predsednik krajevnega antifašističnega odbora in bivši interniranec. Udeleženci svečanosti bodo nato v sprevodu nesli venec na kraj usmrtitve junaka Marija Matjašiča - Milana. ll■u4I||■ll||||l■l|||■ll■lllllllllIlllllllllllllllllllInIIIIIlllUIll|||||||||||Illl|||||||||||||||||U|||||■ll|||||llIn|||||||||||| S PREDVČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Zaksnski osnutek za olajšave pri iimmshmju javnih del Gre za ponovno finansiranje že obstoječih zakonov, na ]>odlagi katerih dežela krije del stroškov, ki jih imajo krajev, ne uprave in druge javne ustanove pri izvedbi javnih del Deželni odbor, ki se je sestal predvčerajšnjim pod predsedstvom odv. Comellija, je sprejel zakonski osnutek za olajšave pri finansiranju javnih del vsedeželnega in krajevnega pomena. Ta zakonski ukrep so narekovale naraščajoče težave, v katere so zašle krajevne uprave in druge javne ustanove pri najemanju kreditov po vedno višjih o-brestnih merah. Predlog novega zakona, ki je v bistvu le dopolnilo vsem dosedanjim deželnim zako. nom na tem področju, je. na predvčerajšnji seji orisal odbornik za finance Tripani. Gre skratka, je poudaril Tripani, za ponovno finansiranje že obstoječih zakonov, na -fotti egi ha ceiin ciezeta krije del stroškov; ki’jih imajo občine, pokrajine in druge javne ustanove pri raznih delih zaradi splošnega porasta cen materiala in delovne sile, porasta obresti in zmanjšanja vrednosti iire. S tem bo dežela omogočila nadaljevanje številnih javnih del, ki so jih krajevne uprave in druge javne ustanove že začele in bi jih brez teh prispevkov ne mogle nadaljevati, tudi ker bi ne mogie priti do ustreznih bančnih posojil. Sprejeti zakonski osnutek predvideva finansiranje za 28 milijard lir, s katerimi bodo občine, pokrajine in druge ustanove, kot rečeno, lahko krile stroške, ki zadevajo dodelitev dvajsetletnih dodatnih prispevkov na bančna posojila. S tem ponovnim finansiranjem že obstoječih zakonov bo dežela obenem nudila jamstvo kritja posojil za razna javna dela, kolikor bi tega jamstva krajevne uprave in ustanove same ne mogle nuditi. Vozni red avtobusov ob prazniku 1. maja Ob L maju bo v Trstu avtobusna služba nekoliko okrnjena. Vozili bodo le \avtobusi na progah 4, 6, 10, 11, 15, 18, 20, 21, 29, 35, 38, 39, 40, 44, 45 in 46, vendar bodo imeli tudi ti skrajšan urnik. Avtobus št. 4 bo začel voziti ob 6.20 na Oberdanko-vem trgu, ob 6.50 pa bo prvič odpeljal z Opčin. Zadnji prevoz bo ob 13.40 z Oberdankovega trga in ob 14. uri z Opčin. Avtobus’ si bodo sledili z dvajsetminutnim presledkom. Avtobus št. 20 bo prvič odpeljal s Trga Stare mitnice od 6.50, zadnjič pa ob 13.25. Iz Milj bo začel voziti ob 7., medtem ko bo zadnjič odpeljal ob 13.36. Avtobus št. 35 bo začel voziti ob 6.20, ko bo prvič odpeljal z Oberdankovega trga. Iz Pod-lonjerja bo prvič odpeljal od 6.40, iz Lonjerja pa ob 7.20. Avtobus bo zaključil prevoze ob 13.40 (iz mesta) oziroma ob 14. uri iz Lonjerja. Na tej progi bodo avtobusi vozili vsakih 40 minut. Avtobus št. 40, ki vozi v Dolino, bo iz Trsta prvič odpeljal ob, 8. uri, medtem ko bo zadnja vožnja ob 12.30. Iz Doline bo prvič odpeljal ob 8.45, zadnjič pa ob 13.15. Avtobusi bodo vozili v presledku 90 minut. Avtobus št. 44 bo iz Trsta odpeljal ob 7. uri, iz Nabrežine pa že ob 6.20. Vožnje se bodo končale ob 13.05 (iz Nabrežine) oziroma ob 13.15 (iz Trsta). Presledek med vsako vožnjo bo 45 minut. Kar se tiče prog 45 in 46, velja povedati, da bo avtobus, ki bo z Opčin odpeljal ob 8.45, vozil skozi Repentabor, Repen, Briščke, Repnič, Zgonik, Salež, Sa-maiorco, Gabrovec,:, do Proseka. Z Opčin bo avtobus zadnjič odpeljal ob 12.45. S Proseka bo avtobus odpeljal ob 9.45 ter bo vozil skozi Gabrovec, Samatorco, Salež, Zgonik, Repnič, Briščke, Repen in Repentabor do Opčin. Druga in zadnja vožnja bo ob 11.45, kajti avtobus bo vozil v presledku 120 minut. © Sindikalna organizacija UIL v Trstu sporoča, da se v njenih uradih na Trgu Papa Giovanni 6 nadaljuje potrjevanje izkaznic INAM za upokojence. Zaključilo se bo jutri, 30. aprila. Od ponedeljka seminar o rakastih obolenjih V ponedeljek, 3. maja, ob 19. uri, se bo v dvorani Centra za rakasta obolenja v Ul. della Pietà 19. začel študijski seminar iz onkologije, ki ga prireja italijanska zveza za zdravljenje rakastih obolenj v sodelovanju s tržaško univerzo. Seminar je namenjen mladim medicin-cem, farmacistom in biologom. U-vodno predavanje bo imel prof. Campailla: govoril bo o psiholoških aspektih raka. Prodam ali zamenjam s približnim premoženjem v Trstu ali okolici 2 kmečki hiši v Nede-ščini (blizu Rabaca - Labina) : prva je gostilna, 120 kv.m, prvo nadstropje prazno; zraven še druga, 96 kv.m, možnost nadzidave. Obe hiši imata še 1.000 kv.m terena. Na istem trgu prodam prazno poslopje, 30 kv.m, bivša mesnica, zelo pripravno za frizerski salon, ki ga ni v kraju ter 1 km oddaljeno obcestno, obdelovalno parcelo, približno 4 hektare površine. 1. maja popoldne in 2. ves dan javiti se na kraju. Ostale dneve telefonirati na št. 825-331 - Trst od 20. do 22. ure. V NOVIH PROSTORIH V ULICI DELLA BARCA JUTRI OB 11. URI ODPREJO V GORICI ŠESTI BLAGOVNI SEJEM ESP0MEG0 Poleg domačinov bodo razstavljale še SFRJ, Avstrija in druge vzhodne države - Skupno 250 razstavljavcev Stereo plošča GUBEC-BEG ROCK OPERA UVERTURA - LEGENDA O DORI AR-LANDOVI - MOGAIČEVA PROŠNJA -PRI TAHYJU - JANINE BLODNJE -AVE MARIJA - PIJANCI - GUBČEVA ZAKLETEV MEČU - FINALE PLOŠČE SO 2E PRIŠLE IN SO NA RAZPOLAGO NAROČNIKOM IN INTERESENTOM LAžaika knitfatoui Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 Jutri, v petek, ob 11. uri bodo u-radno odprli šesti goriški blagovni sejem ESPOMEGO. Poleg italijanskih razstavljavcev bodo na sejmu navzoče še Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Avstrija. Letošnjega sejma se bo udeležilo okoli 250 razstavljavcev, ki bodo prikazovali gradbeni material, zlasti ploščice in sanitarije, obrtniške izdelke, tekstil, jestvine itd. Sejem bo odpri minister za prevoze Martinelli, udeležili pa se ga bodo najvišji predstavniki deželnih oblasti, gospodarskega in pohtične-ga življenja, delegacije držav, ki sodelujejo na sejmu, kakor tudi zastopstvo gospodarskih organizacij Slovenije. Kot vsako leto bodo tudi tokrat priredili 6., 7. in 8. maja dneve češkoslovaške, Jugoslavije in Madžarske. Toda največji poudarek bodo na tem sejmu dali razpravi o uporabi prostega časa. S tem v zvezi bodo na sejmu razstavili izredno bogato izbiro avtomobilskih prikolic, šotorov, čolnov in pribora za tabor in življenje v naravi. Dne 3. in 4. maja bo trgovinska zbornica priredila v Attemsovi palači na Kornu predavanja o uporabi prostega časa v turistične namene. V ponedeljek bo dr. Guido Ricci, generalni direktor za turizem pri ministrstvu za turizem in prireditve imel uvodno poročilo, za njim pa se bodo zvrstili prof. Valussi (govoril bo o vlogi prometnih sredstev v turizmu), predsednik goriške EPT Del Ben (kmečki turizem, družbeni in pomorski turizem), prof. Trapani (razvijanje turizma v deželi Furlaniji Julijski krajini), deželni odbornik za turizem dr. Romano (politika razvoja turizma v deželi), in drugi. Šesta izvedba ESPOMEGO bo letos prvič v novem razstavišču v Ul. della Barca (vhod med železniškim podvozom in ločniškim mostom čez Sočo), ki so ga dejansko zgradili v dobrih šestih mesecih. Te paviljone, ki bodo teden dni služili za potrebe blagovnega sejma, bodo lahko ves preostali čas uporabljali za športne in rekreacijske manifestacije. Seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je posvetilo svojo sejo v Jam-ijah dne 22. aprila letos predvsem komprékèhr'problematiki okrog mednarodnega sporazuma v Osimu med Italijo in Jugoslavijo ter vprašanju samostojnega nastopa na skorajšnjih parlamentarnih volitvah. Pred tem pa je tajništvo izreklo popolno solidarnost s koroškimi Slovenci, ki bijejo težak boj za svoje narodnostne pravice. Izrazilo je zadovoljstvo da je protestna demonstracija proti preštevanju posebne vrste odlično uspela in so bili tako nemški šovinisti, ki so jo hoteli preprečiti s kričanjem in vsemogočim žaljenjem prisotnih demonstrantov, povsem premagani. V zvezi z osimsko pogodbo, glede katere je Slovenska skupnost z zadovoljstvom vzela na znanje dokončno ureditev meje in si obenem pridržala pravico dokončnega stališča, ko ji bodo znane vse njene klavzule, je deželno tajništvo — po globoki proučitvi problematike okrog nameravane proste industrijske cone na Krasu — izrazilo svojo zaskrbljenost glede slovenske zemlje na Krasu in je zatu že sedaj odklonilo vsakršno rešitev, ki bi v eni ali drugi obliki prizadela življenjski prostor slovenske narodne skupnosti ali u-sodno prizadela celotno našo skup- nost. Deželno tajništvo je obenem z vsem ogorčenjem obsodilo zakonski predlog rimske vlade v zvezi z ratifikacijo osimskega sporazuma, saj ta predlog sploh ne omenja slovenskega prebivalstva in njegove narodnostne zaščite, medtem ko točno govori o določenih pravicah italijanskega prebivalstva na jugoslovanskem ozemlju. Deželno tajništvo zato zahteva, da rimski parlament oz. rimska vlada takoj sprejmeta tak zakon ki bo na ustrezen in pravičen način rešil odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti in globaino zaščitil pravice Slovencev v deželi Furlaniji -Julijski krajini. V nadaljevanju seje je deželno tajništvo govorilo o razpustu parlamenta in predčasnih političnih volitvah. V luči razvoja slovenske manjšine in njenih narodnih pravic je deželno tajništvo ocenilo sedanji položaj slovenskega prebivalstva s posebnim ozirom na zadržanje vsedržavnih i-talijanskih strank do nerešenih slovenskih vprašanj, to je dvojezičnosti, samostojnega slovenskega šolskega okraja, slovenskih televizijskih oddaj, nezadostne podpore kulturnemu življenju slovenske narodne skupnosti, vedno novih in vse hujših razlastitev, ki ogrožajo življenjski pro- stor slovenskemu življu, onemogočanje pouka slovenskega jezika na šolah v videmski pokrajini itd. Z ozirom na vse to je deželno tajništvo Slovenske skupnosti sklenilo sklicati deželni svet Slovenske skupnosti, ki bo zavzel dokončno stališče do samostojnega nastopa na bližnjih volitvah. Spremembe v prometu ob letošnjem ESPOMEGO Jutri bodo uradno odprli letošnji sejem ESPOMEGO, ki bo letos prvič v prostorih v Ulici della Barca. Goriška občina je ob tej priložnosti u-vedla nekatere spremembe v prometu. Po Ulici Aquilea bo promet dvosmeren, prepovedano pa bo parkiranje. V Ulici della Barca bodo uvedli enosmeren promet na odseku med Ul. Campagnuzza in Aquileia s prepovedjo parkiranja. Promet bo enosmeren tudi po Ul. Campagnuzza. Ulico Bolivia bodo zaprli za promet, ker bodo na njej uredili parkirišče. Vse zgoraj omenjene spremembe so začasne in bodo veljale od jutri do 9. maja. LETNA SKUPŠČINA BRIŠKEGA KONZORCIJA Briški vinogradniki sklenili namestiti dvojezične napise Prihodnjič bodo razpravljali o dvojezičnih okrožnicah in o dvojezični propagandi V včerajšnji številki našega lista smo objavili poročilo o letni skupščini članov konzorcija za zaščito tipičnih briških vin. V članku smo navedli tudi vest, da je urad konzorcija poslal tisku obvestilo o možnosti nameščanja dvojezičnih napisov na hišah vinogradnikov in o poznejšem umiku tega obvestila. O dogodku smo včeraj izvedeli nove podrobnosti, ki jih objavljamo, da pojasnimo nekatere okolnosti v zvezi z dvojezičnimi napisi. Ko so udeleženci letne skupščine konzorcija, med katerimi so bili slovenski kmetovalci v ogromni večini (Slovencev je bilo okoli 80 odst. prisotnih članov), odobrili proračun in obračun, je Grad.mir Gradnik predložil pismeno vlogo, v kateri je v imenu članov konzorcija in Slovenske skupnosti, zahteval namestitev dvojezičnih napisov na hišah vinogradnikov. Predlog se je vključeval v prizadevanja za razvijanje kmečkega turizma. Poleg tega je Gradnik predlagal, naj bodo vse o-krožnice, ki jih urad konzorcija pošilja kmetom, pisane v dveh jezikih. V dveh jezikih pa naj bodo napisani tudi vsi reklamni napisi, ki jih namerava konzorcij namestiti ob državnih cestah na Tržaškem in na Goriškem. Predsednik konzorcija Douglas At- iiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiil PERM V SLOVENSKI GOSTILNI NA VRHU Predsedpik poslanske. „ zbornice Sandro Pertini se je med ponedeljkovim obiskom na Tržiškem, ko je v ladjedelnici Italcantieri govoril 5.000 delavcem, mudil tudi na Vrhu, kjer so mu člani ladjedelniSkega delavskega sveta ter protifašističnega odbora pripravili kosilo. (Na sliki vidimo predsednika poslanske zbornice na kosilu v slovenski gostilni, v znani Devetakovi gostilni). JUTRI OB 20.30 Samostojen koncert zbora «L. Bratuž» Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi Stanko Jericijo, se bo jutri zvečer; ob 20.30 predstavil v Katoliškem domu s samostojnim koncertom. Zbor je pred več kakor dvajsetimi leti ustanovil pokojni profesor Mirko Filej in zbral v njem predvsem pevke in pevce iz Gorice in bližnje okolice. Danes sodeluje v zboru precej mladih, kar je jam- JUTRI OB 18. URI NA POBUDO POKRAJINE Protifašistična manifestacija na trgu pred gor iškim Gradom Na manifestaciji bo nastopil tudi slovenski govornik Ob letošnji 31-letnici zmage nad nacifašizmom ter ob 30-letnici ustanovitve italijanske republike bo soriška pokrajinska uprava pripravila osrednjo manifestacijo jutri, v petek, ob 18. uri na trgu pred gori-škim gradom. Protifašistična manifestacija, na kateri bodo sodelovali predstavniki goriške pokrajine, go-riških občin, rajonskih konzult, delavskih svetov ter šolskih svetov, naj bo opomin vsem tistim silam, ki bi rade zrušile demokratični u-stroj v državi, ki je zrastla iz odporniškega gibanja. Pred pričetkom uradnega dela manifestacije bodo položili vence pred ploščo na grajskem griču. Glavni govor na jutrišnji manifestaciji bo imel predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. V slučaju slabega vremena se bo manifestacija odvijala v dvorani deželnih stanov na gradu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. stvo, za nadaljevanje -kulturnega poslanstva. Za jutrišnji koncert so nam pevci pripravili vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi, nekaj del pa bo tudi iz klasične polifonije. Eetalska veza Ronke-Dunaj Prve dni maja bodo usposobili potniško letalsko progo med Ronkami in Dunajem. Letalo bo z deželnega letališča vzletelo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih ob 14.25. Odhoda z Dunaja pa bosta cb sredah in nedeljah ob 13.55. Letalska zveza, ki je le občasnega značaja, bo letos trajala do decembra. Ravnateljstvo letališča v Ronkah obenem sporoča, da bodo prve dni maja okrepili vezo z Rimom. Let bo ob sredah. Vesti iz bolnišnice V tovarni Circea v Gradišču se je v jutranjih urah med delom ponesrečila 36-letna Luigina Martino iz šlovrenca ob Soči. Ženski je stroj, pri katerem je delala, zmečkal tri prste desne roke. V goriški bolnišnici, kamor so jo pripeljali, se bo zdravila 20 dni. Okoli poldneva se je na Korzu I-talia pripetila prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 82-letni u-pokojenec Carlo Agostinis iz Ul. Pola 6. Pri prečkanju ceste je Ago-stinisa podrl 21-letni avtomobilist Giorgio Trevisan iz Ul. Cipriani 111, ki je vozil proti železniški postaji. V bolnišnici so upokojencu ugotovili lažje poškodbe na obrazu, zaradi česar se bo zdravil deset dni. Med delom v Ulici Crispi se je v popoldanskih urah precej hudo poškodoval 29-letni pleskar Silvano Bettonte iz kraja Ponte San Nico- MEŠANI ZBOR LOJZE BRATUŽ vabi na SAMOSTOJEN KONCERT ki bo jutri zvečer ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Zbor se bo predstavil z renesančnimi ter s slovenskimi narodnimi in umetnimi skladbami. 1Ò; blizu Padove. Bettonteja so v goriški bolnišnici sprejeli za 30 dni na zdravljenje zaradi zloma nekaterih reber. V splošno bolnišnico so s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli 19-letno Rozalio Bonetti iz Ulice Ristori 11. Poškodbe je Bonettijeva utrpela v prometni nesreči na Ulici Duca D’Aosta. Na Mihaelovi ulici v štandrežu se je včeraj zjutraj poškodoval 64-letni upokojenec Giovanni Busut iz Ulice Capodistria 9. V bolnišnici so ga zaradi lažjih poškodb pridržali 5 dni na zdravljenju. tems je rekel, da vsi slovenski kmetovalci obvladajo italijanščino in naj se zato tudi v prihodnje pišejo o-krožnice samo v italijanščini. Zaradi teh razlogov sploh ni imel za umestno, da bi dal predlog na glasovanje. Član konzorcija Marco Felluga je podprl predlog slovenskih vinogradnikov, da se nameščajo dvojezični napisi, vendar je predlagal, naj bi dvojezične napise postavili samo na poslopja tistih kmetov, ki bodo to zahtevali. Kar pa zadeva dvojezične okrožnice in reklamne napise, je Felluga predlagal, naj bi ta del vprašanja bolje preučili. Odločno je Gradnikov predlog podpri Drago Bužinel, ki je zagovarjal glasovanje o celotnem predlogu, torej o napisih, okrožnicah in o reklamnih tablah. Podpredsednik konzorcija Aleš Komjanc je predlagal kompromisni predlog, po katerem naj bi skupščina najprej sprejela sklep o nameščanju dvojezičnih napisov na hišah, kateri lastniki bodo dvojezične napise sprejeli (Komjančev predlog je skupščina tudi osvojila), na prihodnji seji pa bodo razpravljali o dvojezičnih okrožnicah in o nameščanju dvojezičnih reklamnih napisov. Razprava je jasno pokazala, da so slovenski vinogradniki odločeni uveljaviti pravico do rabe svojega jezika v svoji stanovski organizaciji. Ta zahteva, ki je že uresničena glede javnih napisov v občini štever-jan kot tudi v enem delu občine Kr-min (Plešivo), je toliko hitreje u-resničljiva, če upoštevamo, da ne gre za javno ustanovo z italijansko večino, kjer nas izkušnje učijo, da za vsako priložnost poiščejo «izgovor», da jezikovnih pravic ne uveljavljajo, ampak gre za zasebno u-stanovo vinskih proizvajalcev, katere voditelji bi morali bolje prisluhniti zahtevam članov. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v j Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, j Gorica VERDI 17.15—22.00 «Rapporto al capo della polizia». N. Marjarti in S. Blakely. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 «Salon Kitty». H. Berger in I. Tbulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «I racconti immorali di Borowczjk». L. Danvers in F. Luchini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 16.00-21.30 «Bambi». W. Disneya barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Anatomia di un amore». Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Marcia trion. fale». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Sandokan - L del». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Lov za kipcem», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Manekenka in minister», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Rektor v postelji», danski barvni film ob 19.30. Včeraj > danes Ul Cosulich, tek 72-480. Prispevki Namesto cvetja na grob Beatrike Brezigar vd. Okroglič darujejo Albin in Marija Hvala ter družina Korada Hvale 20.000 lir za goriško Podporno društvo. a gonskega matičnega urada ! ROJSTVA: Fabio Pascolai, Marti-! na Manzato, Lisa Cantarin, Sandro Carcasio. SMRTI: 69-letni čevljar Rudolf Devetak, 69-letna gospodinja Julijana Pregelj vd. Bregant, 72-letna gospodinja Luigia Zucchiatti por. Dilena. imiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiitiiiiiii V ZADRUŽNEM DOMU V BARDU Nastop harmonikarskega ansambla Glasbene matice iz Trsta V soboto zvečer je harmonikarski ansambel šole Glasbene matice, ki ga vodi prof. Eliana Zajec nastopil v Bardu (Lusevera) na prireditvi, ki sta jo za proslavo dneva osvoboditve v tamkajšnji zadružni dvorani organizirala ANPI in Kulturni krožek. V kulturnem programu je sodeloval tudi pevski ansambel iz Nove Gorice «Prijatelji». Srečanje z domačini v tej slovenski vasi je bilo prisrčno, polno vzdušja, ki se ustvarja le ob izrednih priložnostih. Bili smo prvič v tem odročnem naselju, kjer je še živa slovenska govorica. Sprva plahi a kmalu zaupljivejši, so se domačini z nami razgovorili, nam zaupali svoje vsakdanje težave, a pogovor je potekal tudi v šegavem tonu. Dvoranica v zadružnem domu je bila nabito polna, ko so nastopili harmonikarji Glasbene matice. Polurni program, ki ga je napovedovala mala dijakinja Valentina Guštin iz Nabrežine, je začela Vrabčeva Zdravljica. Sledile so narodne in partizan- ske pesmi in nekaj drugih skladb, ki jih je občinstvo, med katerimi so bili predstavniki PD «Ivan Trin-ko», domačini prof. Černo, Del Me-d eo, prof. Petricig, poslanec Lizzerò, zastopnik Glasbene matice iz Trsta in drugi, pazljivo poslušalo in nagradilo izvajalce z glasnim odobravanjem. Predstavnikom PD «Ivan Trinko» smo obljubili, da bo Glasbena matica s svojimi pevskimi in instrumentalnimi ansambli kmalu zopet obiskala prelepe, tako dolgo zapostavljene kraje Beneške Slovenije, prinesla našim ljudem kulturnih dobrin in s tem pripomogla pri ohranitvi narodne zavesti. Čudovit je bil pogled iz Barda v Tersko dolino, na vzpetine, ki se dvigujejo proti Huminu in na strme obronke Mužcev, ki jih je v soboto prekril nov sneg. Težko bi opisali lepoto, ki se je nudila našem očem, lepoto, ki jo vse premalo poznamo in cenimo. — i C. C v I. A. A. — TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA, 30. APRIL - 9. MAJ 1976 espomego ‘ . • v •' ■ W MEDNARODNI SEJEM ■, '' '■ . - - ■ TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU ■ NAVTIKA / KAMPING ■ VINA IN LIKERJI Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA } POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITÀ l Gorica — Korzo Italia 101 — Tel. (0481) 87.466 0 STIKIH MED DVEMA SKUPNOSTIMA GRE ZA SUVERENOST ALI KOMPETENTNOST Zasluga moskovskega tednika, ki je zadevo sprožil in spravil v javnost ■ Na kaj je Moskva občutljiva MOSKVA, konec aprila — Po zaslugi vodilnega sovjetskega literarnega tednika «Literaturne gazete» se je kolikor toliko dvignila zavesa z nad tri leta trajajoče diplomatske dejavnosti med SEV in EGS, torej med svetom za medsebojno gospodarsko pomoč, ki združuje socialistične dežele, ter med evropsko gospodarsko skupnostjo, ki združuje devet zahodnoevropskih dežel. Predstavniki teh dveh skupnosti skušajo priti do sporazuma, kako bi se vzpostavilo sodelovanje med skupnostima. Moskovski tednik je v zvezi s tem objavil razgovor z luksemburškim premierom Gastone-jem Thornom, ki je hkrati predsednik Evropske gospodarske skupnosti. Luksemburški predstavnik je govoril o možnostih vzpostavitve uradnih odnosov med skupnostima, uredništvo pa je ob tem dodalo tudi svoj komentar, ki Thornu osporava nekatere trditve. Osnovni spor med dvema glediščema se nanaša na suverenost obeh «strani», obeh skupnosti. To vprašanje je sprožil sam Thorn. Za kaj pravzaprav gre? SEV je 16. februarja letos dal zahodnoevropski gospodarski skupnosti (EGS) uraden predlog sporazuma o odnosih med obema grupacijama. To je storil namestnik šefa Vzhodne Nemčije in sedanji predsednik izvršnega odbora SEV Weiss, ki je obiskal Thorna in mu izročil pismo skupno z načrtom sporazuma. Tednik «Literaturno gazeto» je zaamalo, kakšen bo odgovor Evropske gospodarske skupnosti. Njen predsednik Thorn je obljubil, da bo odgovor prispel do poletja, hkrati pa je izrazil svoje mnenje, da bodoči odnosi med obema skupnostima «bodo v veliki večini odvisni od kompetenc vsake - posamezne skupnosti». Najvišji predstavnik zahodne skupnosti je izjavil, da ima njegova skupnost kompetenco sklepati trgovinske sporazume tudi s «tretjimi st"anmi», vključujoč tiste, pri katerih je zunanja trgovina «državni monopol». Pri tem pa je pripomnil, da on «še nima jasnih pogledov» v ustrezne kompetence, ki jih imajo SEV in države članice te skupnosti. Temu je dodal, da sé zahodnoevropska ekonomska skupnost kot celota in posamezne države njene članice «ne nameravajo vtikati v to vprašanje, ki pripada izključno vodstvu SEV in državam članicam, kajti gre za suverenost organizacije in držav članic». Po mnenju Gastona Thorna evropska gospodarska skupnost in njene članice bodo iskale pot za sodelovanje v tolikšni meri, v kolikršni bodo «po a-nalogni liniji» kompetentne. S tem v zvezi se da sklepati, da države članice SEV «morejo prevzemati določene učinkovite obveznosti». Kakor vidimo, je v vseh teh pripombah precej meglenega ih obe vrhunski vodstvi ekonomskih skupnosti se zavedata vse omejenosti morebitnih sporazumov in morebitnega sodelovanja. «Literaturna ga-zeta» je zato temu primerno reagirala. Delitev kompetenc med SEV in njegovimi članicami oziroma med EGS in njemmi članicami «je zares notranja zadeva vsake skupnosti oziroma države, ki tema skupnostima pripadajo. Zato tudi mi nimamo namena vmešavati se in obravnavati vprašanja, ki izhajajo iz suverenosti posamezmh držav. Kar se pa tiče kompetence SEV. prihaja iz Moskve naslednji odgovor: «SEV je meddržavna ekonomska or-vsemi nujnimi poobla- stili za vzpostavljanje in razvijanje zvez L. sodelovanja tako s posameznimi deželami, kot tudi z mednarodnimi organizacijami». To vprašanje je moskovski časopis sprožil, kot kaže, zaradi tega, ker ena izmed dežel članic SEV, konkretno Romunija, želi imeti proste roke pri stikih z drugimi ekonomskimi organizacijami, vključujoč zahodnoevropsko ekonomsko skupnost, pa čeprav hkrati «v celoti soglaša in sodeluje v morebitnem sporazumu, ki bi ga sklenili med SEV in EGS». Ko je komentiral perspektivo razvoja odnosov med SEV in EGS v okvirih evropskega popuščanja, je že omenjeni šef EGS v intervjuju pripomnil, da zahod posveča veliko pozornost vsem sklepom helsinške deklaracije, «vključujoč tudi takš- «120 DNI KIPARSTVA V TRSTU» Predstavitev umetnosti znanega kiparja Mirka Danes se v Trstu začne umetniška manifestacija, ki nosi naslov 120 dni kiparstva v Trstu». Lani je na tej manifestaciji prvi razstavljal tržaški kipar furlanskega porekla Marcello Mascherini, letos pa pride kot prvi na vrsto prav tako zelo znan kipar furlanskega porekla Mirko, ki je živel in se uveljavljal tudi v Rimu in v ZDA, in sicer pa univerzi v Cambridgeu. Razstava, ki jo pripravljajo tržaška občina, tržaška pokrajina ter krajevna ustanova za turizem in gostinstvo, je antološkega značaja in bo občinstvu na ogled kar kakih 150 umetnikovih del, ki bodo razporejena na vsem razpoložljivem prostoru na Gradu sv. Justa in sicer na ploščadah ter v pokritih prostorih, ki so temu namenjeni. Ob predstavitvi manifestacije časnikarjem in gostom bo najprej predsednik turističnega podjetja inž. Tombesi prikazal letošnji program turističnega podjetja, nato pa bo umetnostni kritik Drago Milic prikazal najprej umetnika Mirka, nato pa vso prireditev. Ob tej priložnosti bo prikazana tudi priložnostna publikacija, ki govori o manifestaciji in o umetniku in sicer v tekstih Draga Milica, Laure Ruaro Loseri ter Bruna Tellie. Danes popoldne bo na vrsti tudi srečanje predstavništev rajonskih svetov z razstavo in celotno umetnostno manifestacijo. Namen tega srečanja je, omogočiti tesnejše neposredne stike umetnosti s čim širšimi ljudskimi množicami. Svečano odprtje razstave za širšo javnost pa bo jutri ob 11. uri. Francoski film Clauda Faralda «Themroc» (11 mangiaguardie, 1973; igrajo Michel Piccoli, Marilù Tolo, Béatrice Romand, Francesca Romana Coluzzi, Miou Miou) je res popoln polom. Faraldo je poskusil angažirani film preko absurdne komičnosti. Edini rezultat je dolgočasnost. Uspela Cankarjeva proslava v Devinu Večer so pripravili «Fantje izpod Grmade» ter kulturni krožek «Devin-Štivan» - Sodeloval je tudi Stane Raztresen «Fantje izpod Grmade» in cian tržaškega Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen, ki so sodelova li na Cankarjevi proslavi v Devinu (Nadaljevanje na zadnji strani) ...n,............................................................. S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO ROMUNIJI V Brusova in na Polani Brasov sredi slikovitih karpatskih vrhov Ogled zgodovinskih zanimivosti transilvanskega, narodnostno mešanega mesta in letoviščarske okolice IV. Brasov naredi na obiskovalca prijeten vtis provincialnega središča s povsod pričujočo patino zgodovinskosti, ki pa vendarle ni predominantna. Mesto sc je namreč v zadnjem času precej moderniziralo, pri tem pa skrbno ohranilo mnogo svojih zgodovinskih spomenikov, ki jih prav radi razkazujejo. Kot sem že dejal v prejšnjem poglavju, je do prve .svetovne vojne Transilvanija z Bukovino pripadala avstro-ogrski monarhiji, in tudi ta je pustila svoje sledove v slogu nekaterih poslopij in pa v manj «latinskem» ponašanju ljudi. Nastanili smo se v moderno prenovljenem hotelu «Carpati» z lepimi sobami v novem traktu. Že pri recepciji sem.opazd , da urad-, niča govori madžarsko in tudi naša vodička Marija Luisa Stoicescu se je z njimi menila: v madžarščini. Nič čudnega : v Romuniji, ' žla-sti pa v Transilvaniji, živi močna, nad milijonska madžarska manjšina, ki je v nekaterih predelih celo večina. Prav tako je številna prisotnost Nemcev, ki so se v te kraje naselili od 13. stoletja dalje. Žal nisem utegnil poglobiti kako je v Romuniji urejeno manjšinsko vprašanje povedali so le. da imajo tako Madžari kot Nemci osnovne in srednje šole v svojem jeziku. Vsekakor madžarskih ali nemških javnih napisov nisem opazil, možno pa je, da sem jih prezrl. CERBUL CARPATIN Večerjo smo imeli v karakterističnem lokalu «Karpatski jelen» (Cerbul Carpatin) v prenovljenem poslopju nekdanje tržne hiše. ki je baje stara 40Ò let. Presenečenj tukaj res ni manjkalo. Najprej smo morali v kletne prostore. Bili Smo nekoliko v zadregi, ker smo bili prepričani da bomo v njih tudi večerjali. Bilo bi res nerodno, saj smo sedeli stisnjeni kot sardele v škatli. Tudi mize so bile pripravljene za večerjo. Toda namen je bil povsem drugačen: pripeljali so nas le na pokušnjo vin, ki jih imajo na vinorodnih južnih o-bronkih Karpatov na pretek in vseh vrst. Pokušali smo tri vrste, nekakšen rizlie, kabernet in še drugo, zraven pa so ponudili še narezek, da je bila pokušnja bolj kompletna. Tudi tipične transilvanske muzike ni manjkalo. Vse je bilo seveda vračunano v ceno izleta. Ko je bilo razpoloženje že kar prijetno razgreto, se je od nekod pojavil še naš simpatični Gusto iz Steverjana. Kaj menite, kje se je zamudil? V stranskem krilu kletnih prostorov so bili v dveh vrstah razvrščeni ogromni sodi. Gusto se jih ni mogel nagledati, 'zraven pa ga je le mučil dvom če so polni ali prazni. Strokovnjaško je ogledoval čepe, toda dvoma le ni razčistil. Vsekakor je iz previdnosti prinesel s seboj iz domače kleti, malo manjše seveda, dve steklenici svojega edinstvenega «sauvignena». Toda čeprav vinogradnik, je vendarle pošteno priznal, da so tudi romunska vina dobra. Blaga duša. . . Večerjo smo potem imeli v zgornjih prostorih. Zasedli smo polovico podolgaste dvorane, drugo polovico so zasedli Francozi ali Belgijci, vmes pa je bil orkester in prostor za plesišče. Vina tudi tukaj na pretek, da ga je ostajalo in večerja okusna. Celo pohane donavske ribe so bile na jedilniku. «Štimunga» je rastla od trenutka do trenutka, poživljali pa so jo tudi folklorni plesalci in pevci. Zanimivo: niso bili poklicni čeprav so plesali in peli zelo lepo: bili so uslužbenci gostišča, natakarji, uradniki in drugi in njihovega programa kar ni hotelo biti konec. Potem se je z druge strani oglasila marše jeza in mi, da ne bomo kaj manj, smo udarili «Hej Slovani» in peli stoje. Potem so se naši in njihovi aplavzi pomešali natakarji in Francozi ali Belgijci, kar so že bili, pa so se presenečeni spraševali, kakšni čudni ljudje so neki ti, ki prihajajo iz Italije, govorijo in pojejo pa po slovansko. . . Seveda smo jim tudi razložili in kot ljudje z narodnostno mešanega področja so hitro razumeli.. . Noč je bila že kar pozna, ko smo se veselo razpoloženi preko mestnega trga mimo starodavne mestne hiše iz 13. stoletja in kasneje v 18. stoletju restavrirane, vračali v naš hotel. Ko so nekatere naše vesele izletmce kar na ulici še eno zapele, je brž privozil k njim policijski avto in miličnik jih je prijazno opozoril, naj nikar ne motijo nočnega , miru. ... PRVA ROMUNSKA ŠOLA Naslednje jutro smo si ogledali še nekaj mestnih zanimivosti, zlasti staro pravoslavno cerkev sv. Nikolaja, zgrajeno v letih 1518-1598 z dragocenimi ikonami, prvo romunsko šolo in prvo tiskarno iz konca 16. stoletja, v kateri sp prvič tiskali s črkami v cirilici, ki jih je prinesel diakon Coresi. Posedli smo v kakih 150 let stare šolske klopi in poslušali inteligentno razlago mladega pravoslavnega učitelja, prepleteno z dovtipi in tudi pikrimi pripombami na obiskovalce, ki ne kažejo vedno dovolj spoštovanja za ta kraj, ki je za romunsko narod- ganizacija z .............................-................................................. Občni zbori Kmetijske zadruge in dveh posojilnic Kakor smo že poročali, je bil v soboto zvečer na sedežu v industrijskem pristanišču letni občni zbor k metijške zadruge. Občnega zbora se je udeležilo veliko članov. Izvoljen je bil tudi nov odbor. Kmetijsko zadrugo bo odslej vodil Dušan Kodrič, ki je zamenjal na predsedniškem mestu Alojza Markoviča, ki je zadrugo vodil dolgo dolgo let V nedeljo dopoldne so se sestali na občni zbor člani openske hranilnice. Na sliki inž. Milan Sosič, ki daje letno poročilo (zgoraj). Istega dne so se zbrali na občne m zboru tudi člani nabrežinske hranilnice in posojilnice. Slika nam kaže prisotne člane med občnim zborom (spodaj) no zgodovino nadvse pomemben. Seveda smo si ogledali tudi slovito luteransko «Črno cerkev» (Bi-serica Neagra), zanimiv spomenik gotske arhitekture iz 14. - 15. stoletja. Prvotno cerkev je leta 1689 uničil požar. Od stare zgradbe je ostal samo baptisterij in del zunanjega. od ognja počrnelega zidovja. Od takrat ima cerkev tudi ime «črna cerkev». Znamenite so zlasti njene freske in pa orgle z okrog 4.000 piščali in 76 registri, zgrajene leta 1839. Ogled Brasova je bil praktično s tem končan. Radi bi se povzpeli še z vzpenjačo do razgledišča, ki dominira nad mestom, vendar se je panorama mesta razgrnila pod nami, ko smo se odpeljali proti Poiani Brasov in šele takrat smo lahko prav dojeli razsežnost tega simpatičnega mest a-1-ki 1 bo vsem izletnikom ostalo v prijetnem spominu. ......... V KOLIBI DAKOV Do gorskega letovišča Poiana Brasov na višini nekaj nad 1.000 metrov, je samo 14 km vzpenjajoče se panoramske asfaltne ceste. Lahko bi jo primerjali z našo Cortine, le da je seveda še vsa v razvoju ali celo v začetni fazi neslut-nega razvoja, če bodo Romuni znali voditi pametno turistično politiko in predvsem odpreti svoje meje brez birokratskih dolgovez-nosti. Trije ali štirje veliki hoteli že delujejo (v tem času je sicer še prezgodaj za sezono), nekaj jih je v gradnji, mnogo je načrtovanih z vsem komfortom za sodobnega inozemskega turista. Prva zanimivost: trije orjaški karpatski medvedi (v kletkah seveda). Rjavi medved je v Evropi ohranjen na prostosti samo še v Karpatih in pri nas v Sloveniji in v Jugoslaviji. S koščkom sladkorja si brž pridobiš njihovo simpatijo, toda le s te strani kletke. Kosilo v «Kolibi Dakov je bilo prav gotovo eno najlejših doživetij na vsem izletu. «Sura Dacilor» je tipična restavracijska pritlična zgradba z lesenim piramidastim stropom, znotraj vsa obložena s kožuhovino in s folklornimi predmeti, primemo zatemnjena, da je vzdušje ustreznejše onemu, v katerem naj bi živeli stari Daki o-ziroma Dačani početniki današnjih Romunov, ki so — kot znano — mešanica številnih ljudstev: Dačanov, rimskih kolonov, Slovanov, Grkov, Tatarov, Madžarov, Židov in Turkov. Latinski izvor današnjih Romunov sega v drugo stoletje po našem štetju, ko je današnjo Romunijo -- takratno Dakijo okupiral rimski cesar Trajan. Njegovi vojaki in baje tudi ženske ter koloni so prišli z njegovo vojsko, so se pomešali z domorodci — Dačani. Ta zgodovina seveda ni tako preprosta, kajti mešanje ljudstev v naslednjih stoletjih je bilo neprestano, kar potrjuje in dokazuje tudi dejstvo, da je današnja romunščina mešanica večjega števila jezikov. Mnogo besed, vsaj 15 odstotkov, je danes v romunščini slovanskih, ohranjene so še turške in druge. Toda moj namen ni, da bi se poglabljal v to zgodovinsko poglavje, kajti še vse preveč je pred menoj živ vtis s kosila, med katerim so nam postregli najprej z njihovo domačo slivovko, ki je vsa dišala po pristnosti. in potem z nekaterimi specialitetami, med katerimi spet ni mogel manjkati janjček. Vmes nam je na ušesa gode! izvrsten violinist - primaš v narodnem o-blačilu, v kakršna so bili oblečeni tudi natakarji, in seveda pridno stegoval roko. . . za napitnino. Toda vsega lepega je enkrat konec in tudi mi smo se morali posloviti od tega kraja, kajti čakala nas je pot naravnost do Bukare šte in v njej še en dan — poslednji našega izleta po Romuniji. Jože Koren V soboto zvečer, 24. t. m., je bila v Devinu v organizaciji tamkajšnjega pevskega zbora «Fantje izpod Grmade» in kulturnega krožka Devin - štivan uspela Cankarjeva proslava v počastitev 100-let-nice rojstva tega velikega Slovenca. Prireditvi, ki je po obsegu in važnosti presegla vaški krog, je prisostvovalo toliko občinstva, da je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Na prireditev so prišli ljudje iz vseh vasi devinsko - nabrežinske občine. Odbornica Nadja Sosič je v imenu prirediteljev pozdravila navzoče ter napovedovala program. Najprej je nastopil pevski zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom dirigenta Iva Kralja. Zbor je zapel «Lastovkam v slovo», «Ob Kolpi» ter «Na poljani». Sledilo je branje iz Cankarjevih del «Kurent» ter «Hlapec Jernej in njegova pravica». Odlomke je posredoval občinstvu član Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen, ki je bil deležen največjega odobravanja navdušene publike. Nato so srednješolska dekleta iz Devina in sicer Lorenca Mende. Anamarija Pahor, Tatjana Mervič in Katarina Legiša prebrale črtice iz Cankarjevega življenja. Delo je izbrala in povezala prof. Marta Legiša. Sledilo je predavanje Stanka Ko-smine iz Nabrežine, ki je govoril o Cankarjevem pomenu na zelo jedrnat in učinkovit način, kar je značilnost tega ljubitelja slovenskega jezika. Večer sta zaključila mlada harmonikarja iz Devina - Nabrežine Andrej Kralj in Peter Doljak, ki sta se v teh dneh vrnila iz Recanatija, kjer sta nastopila na vsedržavnem natečaju. Na tekmovanju sta zasedla odlično prvo in drugo mesto v njuni kategoriji. ČETRTEK, 29. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16.45 Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom 17.15 Program za mladino, dva risana filma 18.15 Poljudna znanost: Tomaž Akvinski 18.45 PODOKNICE ZA JULIJO Glasbeni program pod gornjim naslovom pripravlja Vittorio Salvetti, ki je oddajo pripravil skupno s Pinom Calajem v Veroni, v mestu Romea in Julije. Pevce, ki bodo nastopili nocoj, so posneli prav pod znanim balkončkom Julije. Nastopilo bo več znanih italijanskih pevcev in pevk 19.28 Kratke vesti dnevnika štev. 1 19.30 KRONIKE in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 ORKESTER ZA NJO Program s Katino Ranieri, ki poje izključno dela svojega moža Riža Ortolanija 22.00 Politična tribuna: TISK — PSDI Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 16.30 Konjske dirke v Rimu 18.00 Protestantizem 18.15 Tedenska oddaja o judovski stvarnosti 18.30 Rubrike TV dnevnika štev. 2 19.00 Kratke vesti dnevnika 2 19.02 GROF MONTECRISTO, 12. nadaljevanje 19.30 DNEVNIK ŠTEV. 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 DVANAJST STOLIC Po romanu Rja Ufa in Evgenija Petrova je film pripravil Leonid Gajda. Ufa in Petrova ne bomo predstavljali, saj sta znana kot zelo duhovita in pikra ruska satirika. Morda je najbolj znano njuno delo «Enonadstropna Amerika», toda tudi njuno delo «Dvanajst stolic» je znano. Delo obravnava v pikri obliki sovjetsko obdobje NEP, torej tistega kompromisnega ekonomskega obdobja kmalu po revoluciji, ko je Moskva popustila zasebni pobudi 22.00 ODDAJA O NOVI DAVČNI POLITIKI Letošnja prijava davkov predvideva nov sistem, ko se bo vsak državljan sam obdavčeval. Kako bo ta tistem deloval, bo davkoplačevalec imel od tega koristi, morda pa tudi škodo. Vsekakor je tema zelo aktualna Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00 in 14.10 Šola: Arktika in Antarktika. Samoupravljanje, Pomladna rojstva. Nemščina, Partizanske pesmi itd. DNEVNIK in Risanka in 16.00 DNEVNIK in Risanka CVETLIČNE PRAVLJICE, otroška oddaja Kanarček čivko je bil še slab za letenje. Zato je padel in se naselil na Jakovi glavi, ko je ta na soncu dremal. Mačku je to bilo nekaj časa všeč. Nato se je gosta naveličal. Sicer pa mora Čivko letati, saj je-vendar ptič . . . Neven, nadaljevanka Obzornik ZAVESA TIŠINE Biti gluh je prav gotovo problem, ki zasluži pozornost in resno reševanje. Pa ne gre le za tiste ne tako redke ljudi, ki oglušijo zaradi neke osebne napake. V modernem življenju je posebno v mestih ter v industriji zaradi vsakdanjega močnega hrupa vedno več tistih, ki jim odpoveduje sluh. človekov droben slušni organ je preobremenjen in odpoveduje. Zato tisti, ki se rodijo gluhi, kot tudi tisti, ki ogluši zaradi že omenjenega hrupa, postajajo vedno bolj številni in predstavljajo jasen problem pri vključevanju v normalno življonjeai, O vsem tem govori poljudnoznanstveni film «Zavesa tišine», ki so ga napravili anglpški «strnkgvnjalci 19.15 Risanka- ...... 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Kam in kako na oddih? 20.10 V živo: aktualna tema Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 BOJEVNIK, celovečerni film 22.40 BREGINJSKI KOT, dokumentarna oddaja Zagreb 17.45 Trinajst veselih, oddaja za otroke 18.15 Socialistično samoupravljanje: vseljudska obramba 18.45 Spomini na glasbo, oddaja narodne glasbe 19.27 Nocoj . . . 20.00 Zunanjepolitični pregled 20.50 «AGUIRRE, SRD BOŽJI», zahodnonemški celovečerni film 8.10, 10.05 11.05 17.20 17.35 18.05 18.25 Slikarski «ex tempore» v spomin Franceschinija V nedeljo zvečer se je v Park hotelu Obelisco zbralo veliko ljudi na podelitev nagrad udeležencem drugega ex tempore slikarskega tekmovanja, ki so ga organizirali v spomin na organizatorja podobnih tekmovanj na Kontovelu, v spomin na tržaškega slikarja Li-via Franceschinija. V prvi skupini je kupo družine Franceschini dobil znani tržaški slikar Marino Cassetti, plaketo iste družine pa Renato Mannelli. Kupo prirediteljev za akvarel je dobil Pino Caldarullo, plaketo pa Adriano Burgher. Kupo, ki jo je poklonil hotel «Obelisco», so podelili Giorgiu Mi-lii, plaketo pa Carmelu Vranichu. Vsi trije dobitniki kup pa so dobili še po 100.000 lir za odkup Nadaljnjih šest kup različnih u-stanov, začenši s kupo vladnega komisariata, pa so dobili Marino Aita, Mariam Černe, Ferruccio Detoni, Tullio Clamer, Germano Pasin in Isabella Delti. Tri plakete pa so bile dodeljene naslednjim slikarjem: Alzetta mlajši, Pino Ferfoglia ter naivka Velikonjeva. Prvo zlato kolajno sindikata u-umetnikov so dali znanemu ustvarjalcu na steklu prof. Claudiu Si-viniju, ostalih šest pa so si razdelili Toni Pellay, Domenico Digian-natale, mladi Kozman, ki ga pa ne smemo zamenjati z Robertom Kozmanom, nadalje Antonio Fabrizio, Vittorio Cossutta, Michele Gianfrancesco ter Ondina Brunetti. Srebrne kolajne prirediteljev si delijo Giuseppa Ricci, Antonio Nardello, Renato Borri, Claudio Villalora, Guido Massaria, Giorgio Cotonar. Bronasti kolajni sta dobila najmlajša udeleženca tekmovanja Fabio Villatora in Davide Potočnik. Milko Bambič .............n......................................................im.......................'"O" srečanje v ve' TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Folklorni koncert; 19.00 Orkester; 19.10 Človek pred rojstvom: Dednost; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Posvetni trio»; 21.15 Skladbe davnih dob; 21.45 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Melodije; 10.00 Z nami je; 10.10 Program za mladino; 11.15 Orkester Montgomery; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.15 Plošče; 14.35 Knjižna oddaja; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Oddaja za otroke; 15.20 Plošče; 16.45 Iz o-pusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih: Mladi in NOB; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Glasbena šola Postojna; 20.00 Večerni sestanek; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Slovenski solisti in ansambli. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.00 Posebna četrtkova oddaja; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldanska srečanja; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Jazz za mladino; 20.20 Ponovno na sporedu; Politična tribuna: PSDI. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10,35 Skupen radijski spored; 12-46 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; Popularne plošče; 19.55 Superso-nic; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00. Vš.bb, 19.00 Poročila ; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slov. zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam. . .; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi 'godbami : 13-10 priporočajo vam. . .; 14.10 Iz glas benih šol; 14.40 Med šolo. družino in delom; 15.45 «Vrtiljak»- 16.45 Jezikovni pogovori; April 1978: 17.30 Iz domačega o pernega arhiva; 18.05 Naš 18.20 Iz kasetne produkcije: 1°-'’' Vedre melodije; 19.40 Ansambe Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noe. otroci!; 20.00 Večer domačih Pes mi; 21.00 Literarni večer — Ivan Cankar — prozaist: 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slov. solistična glasba; 23.05 P. Pasolini: življenja; 23.15 Paleta popevk. Otroci lili«"* (Konec sledi) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovani dogodki tekom jutra vam bodo zmešali štrene. Pa ne bo hudega. Neprijeten spor v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razpoloženi boste za poslovne razgovore in srečanja. Prijetno razpoloženje v družbi, na kar niste vajeni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če se ukvarjate s trgovino, bo današnji dan zelo pozitiven. V čustvenih odnosih boste razočarani. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Le s kompromisom boste rešili zadevo. ki ste jo zavoz.ili. Večer boste prebili v prijetni družbi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vse preveč se ukvarjate z zadevami Horoskop po- za- ki so manjšega pomena. Več zornosti posvetite družinskim devam. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V prihodnosti ne spuščajte se v zadeve, katerim niste kos. Pre drago jih boste plačali. Oporo boste našli v družini. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Nekoliko preveč ste skromni, kar drugi napačno tolmačijo. Včasih je bolje nekoliko dvigniti glas. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Polni ste pobud, katerih pa ne boste uveljavili. Vztrajajte po do 20\ukj ljudmi. K' uspehi- tej poti. Prijetno čeru. STRELEC (od 23. 11. Opravka boste imeli se radi ponašajo s tujimi . Ljubljena oseba vas bo raz rala. i ") KOZOROG (od 21. 12 do 20. v Izredne priložnosti in ug™ ^ Izkoristite srečno naključje-družini ste preveč popustljivi-VODNAR (od 21. 1- do 19- Brez ustreznega razumevanja boste prišli nikamor. Tudi yi rate imeti malo več Raz- RIBI (od 20. 2. do 20 3.) ^ tresenost bi vam znala _ škodovati. Posebno v sedanju* merah. SPORT SPORT SPORT NAMIZNI TENIS OD DANES DALJE V FIUGGIJU Kras računa na državnem prvenstvu na dobro uvrstitev svojih igralk Prvenstvo bo trajalo do nedelje ■ Danes start tretjekategornic Danes se prične v Fiuggiju 29. državno namiznoteniško prvenstvo za Prvo, drugo in tretjo jakostno kate-Sprijo, zaključilo pa se bo v nedeljo, 2. maja s podelitvijo zadnjih naslovov. Po izredno uspešnem nastopu na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu v Riminiju (dva državna naslova in dve bronasti kolajni) si igralke ŠK Kras iz zgoni-žke občine obetajo prav tako soliden nastop tudi na tem tekmovanju, čeprav bo kakovostno konkurenca veliko hujša. 2e od včeraj se mudi v Fiuggiju 8-članska Krasova ekipa, ki jo sestavljajo (po abecednem redu) Dra-Eica Blažina, Robert in Sonja Milič, Neva Rebula, Nevenka Škrlj, Vlasta Stubelj, Silvana Vesnaver in Anica Žigon. Od slovenskih igralcev bo nastopil tudi bivši sokolovec Valter Pertot, ki sedaj nastopa za tržiško moštvo S. Michele. Govoriti o napovedih in favoritih ha tako zahtevnem tekmovanju, kjer si vsa državna elita skuša zagotoviti čimboljši športni uspeh kot sad ali hekako plačilo za celoletni trud, je Vse prej kot lahka. To pa tudi zato, ker je v raznih jakostnih kategorijah konkurenca zelo izenačena in Večinoma odigrata odločilno vlogo trenutno razpoloženje oziroma šport-ha sreča, v brk vsem taktičnim razporeditvam in dejanski formi nastopajočih. Pester ritem tekmovanja fizično zelo zahteven in na koncu se zmaga navadno nasmehne tistemu, ki irna boljšo kondicijo in ohrani mir-nejše živce. Vse te postavke pa po hašem mnenju govorijo v prid Frasovim igralkam, ki so pod strokov-mm vodstvom trenerja Derganca do-oro tehnično, kondicijsko in psihič-ho pripravljene, tako da potencialno zmorejo vsakršen podvig. Najvažnejša komponenta pa je verjetno velika zagrizenost krasovk v sleherni Psrtiji in velika volja do zmage, kakršno smo prvič v takšni meri zaznali na prvenstvu v Riminiju. Na-Poved postane potemtakem ob teh ugotovitvah precej enostavna: če bodo «belo-rdeče» zaigrale na viši-m zadnjih nastopov, torej po pričakovanjih, nam bodo pripravile tudi “krat marsikatero zadoščenje. Predvsem v igri dvojic spadajo Krasovi Pari v vseh treh kategorijah med hajbolj uigrane v državnem merilu m kolajne bi ne smele izostati. Pomembnejša so seveda tekmovanja posameznic, kjer ima Kras vsaj na papirju velike favoritinje za uvrstitev na eno izmed prvih treh mest: Rebulova med tretjekategornicami; Vesne v ar je va med drugokategornica-mi in Miličeva v absolutni kategoriji- Čeprav iz praktičnih razlogov (ali zaradi vraževernosti) bi morda ne smeli biti preveliki optimisti, pa vse-ono lahko mirne duše pričakujemo ^fne novice z državnega prven- Danes bodo stopile za zeleno mizo fetjekategornice, ki se bodo pomene v igri mešanih dvojic (N. Rebu-La — V. Pertot in D. Blažina — g- Milič), v ženskih dvojicah (N. nebula — D. Blažina in V. Stubelj — •c.,' Ì) m med posameznicami (D. azina in N. Rebula). Na lanskem Prvenstvu je tretjekategomiška dvo-Pea Rebula - Žigon (slednja je le-os prestopila v višjo kategorijo) d-ojila državni naslov in upajmo, a bo letošnji uspeh vsaj enak lan-kemu, če že ne boljši. Danes poz-0 zvečer (23.40) bodo podelili prvi aslov, in sicer v mešanih dvojicah. Današnji spored 9.20: mešane dvojice ti'Mk ženske dvojice 11-40: tretjekategornice posamezno - bs - nogomet v; Pokal UEFA Liverpool 3 Bruges 2 v prvi finalni nogometni tekmi za Pokal UEFA je Liverpool doma prelagal belgijsko moštvo Bruges s •z. Angleži so dosegli vse tri gole v drugem polčasu (zadnji zadetek pa so dali iz enajstmetrovke). Belgijski nogometaši so po prvem polčasu celo vodili z 2:0. Belgijci imajo v povratnem srečanju lepe možnosti, da osvojijo skupno zmago in s tem tudi letošnji pokal. SINOČI NA PROSEKU Slabo vreme onemogočilo potek tekme ZSŠDI — Slovenija 0:0 (prekinjena v 16. min. zaradi neugodnih vremenskih razmer) ZSŠDI: Skupek, A. Milkovič, Cre-vatin, Mauro Kralj, V. Milkovič, Verša, Colja, Vitez, Guštin, Persi in Terčon. TRENER: Softič. SLOVENIJA: Veber, Gropajc, Nežmah, Čevka, Koletnik, Jeršin, Birsa, Pribac, Savič, Vavče in Kjakočar. TRENER: Orel. SODNIK: živec. Neobičajno silovito pomladansko neurje z ledenim vetrom, dežjem in celo rahlim sneženjem je sinoči na Proseku , prekrižalo račune organizatorju zanimivega prijateljskega srečanja med mladinsko zamejsko reprezentanco ZSŠDI (igralci pod 18. letom starosti) in pionirsko reprezentanco Slovenije (do 16. leta), ki bo od jutri dalje nastopila na jugoslovanskem republiškem prvenstvu v Kopru. Enajsterici sta sicer stopili na igrišče, vendar po šestnajstmi-nutnem napornem tekanju po povsem blatnem igrišču je sodnik dokončno poslal premočene m premra-žene nogometaše v slačilnico. Zamejska ekipa ZSŠDI, ki je igrala z vetrom v hrbet je izvajala rahlo terensko premoč in izsilila tri kote, vendar ni ogrozila nasprotnega vratarja. Pionirji Slovenije, ki sicer niso nastopili v svoji najboljši postavi, so zelo dobro pokrivali v obrambi in se spustili tudi v dva hitra protinapada. Kljub nemogočim pogojem za igro sta obe ekipi prikazali hitro in še kar povezano igro. Če sinočnje srečanje ni uspelo s strogo tehničnega vidika pa je bil povsem dosežen drugi (in 'morda še ,yapei|^K,pilj, gfu so po , tekmi na sprejemu v neki okoliški gostilni lahko posamezni igralci in voditelji zamejskih klubov v sproščenem vzdušju navezali prijateljske stike s kolegi iz matične domovine. V duhu tega tesnega medsebojnega sodelovanja med slovenskimi nogometaši, ki jih loči le meja, bo 1. maja izbrana ekipa ZSŠDI v predtekmi jugoslovanskega pionirskega prvenstva nastopila v Kopru proti obalni mladinski reprezentanci. B. S. MINIBASKET DVE ZMAGI SOKOLA Sokol — Ferroviario B 56:24 (25:16) FERROVIARIO: Paronuzzi, Som-baresi, Antonini 6, Suplina 4, Russo, Ličan, Prandi 7, Rovis, Contadini 5, Leonzini 2. SOKOL: Terčon 12, Pupis 8, U-šaj 2, Kojanec 7, Rebula, Della Schiava 22, Gruden 4, Devetak 1, Bogateč. Sodnika: Leonzini in Pahor. Prosti meti: Ferroviario B 4:12, Sokol 4:8. Po štirih zaporednih porazih je Sokol le osvojil prvo prvenstveno zmago na račun poprečne ekipe Ferroviaria, ki uvršča zelo mlade košarkarje. Ferroviario B je bil enakovreden nasprotnik Sokolu le v prvi četrtini, ko je bilo stanje izenačeno 18:18. Od tedaj dalje pa so Nabrežinci stalno večali svojo prednost. Mladim košarkarjem Sokola gre pohvala za prikazano igro. Napredek je pokazal Kojanec, nekaj lepih akcij pa sta izvedla Della Schiava in Terčon. Požrtvovalna pa sta bila tudi Bogateč in Devetak. Sokol — SGT n.o. Tekme med Sokolom in Ginnastico Triestino niso odigrali, ker se košarkarji SGT niso predstavili na i-grišče. Verjetno bo tako zmagal Sokol z 2:0 brez borbe. Marko MOTOCIKLIZEM REKA, 28. — 23. maja bo v Pre-luki pri Reki največja jugoslovanska motociklistična prireditev, ki bo veljala tudi za svetovno prvenstvo. Doslej se je prijavilo 380 tekmovalcev iz 30 držav. Organizatorji bodo izmed velike množice prijavljenih izbrali le 150 dirkačev, ki bodo lahko nastopili na tej dirki. NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU NA PROSEKU 1f Primorje se je pogumno upiralo odlični enajsterici Vojvodine Tekmo si je ogledalo kar 800 ljubiteljev nogometa Primorje — Vojvodina 0:6 (0:4) PRIMORJE (1. polčas): Štoka, Ci-molino, Blažina, Bezin, Race, Puntar, Barnaba, Germani, B. Kralj, Vascotto, Rustja. PRIMORJE (2. polčas) Kapun, (v 70. min. Bogateč), M. Štoka, B. Čuk, Tomizza, Perisutti, Mikuš, (v 70. min. S. IJusu), Grgič, Caharija, Drioli (v 70. min. Verša), M. Kralj. VOJVODINA: Koiačevič (v_46. minuti Purac), Alexič, Mokuš, Jurčič (v 39. min. Jetica), Novoselac, Nenadič, Ivaskovič, Vukasinovič, Vu-čekovič, Veselinovič, Ličinar. STRELCI: v 8. min. Vučekovič, v 22. min. Veselinovič, v 28. min. Bezin (avtogol), v 35. min. Aičinar, v 54. min. Novoselac, v 86. min. Vukasinovič. SODNIK: Zidarich iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Furlan in Sirotti, oba iz Trsta. Nfl 3. POKRAJINSKEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU Openski šahisti na prvem mestu Med posamezniki je bil na prvi deski najuspešnejši Jasnig V soboto se je zaključil 3. pokra- (Amici degli scacchi A), ki je dose-jinski ekipni šahovski turnir, kate- gel osem točk od desetih možnih, rega sta organizirala ŠD Kontovel Najboljši rezultat na drugi šahov-in Tržaško šahovsko društvo (SST). niči je imel Battisti (Cavana Street) Turnir se je odvijal po švicarskem j z osmimi točkami in pol, na tretji sistemu v desetih kolih, od katerih Vecchiet (Portuali A), ki je spet do- so prvih osem odigrali na Kontove-lu, zadnji dve pa na novem sedežu SS Triestine v Ul. Tarabocchia 3/1. Poleg ekip iz tržaške pokrajine, so se turnirja udeležile tudi tri goriške ekipe ter ena iz Pordenona. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz štirih igralcev in dveh rezerv. Sistem točkovanja ekip je letos potekal drugače kot prejšnja leta. Tokrat niso veljale točke posameznikov, temveč cele ekipe. Ekipa, ki je zmagala, je dosegla celo točko, če je remizirala pol, če pa je srečanje izgubila je ostala brez točke. Igralci so se hitro prilagodili tej novosti v pravilniku, saj so izkazali veliko borbenost in uigranost. Prijetna novost na tem turnirju je bila velika prisotnost mladih, med katerimi se že pozna bodoče talente. Letošnji tret ji pokrajinski moštveni šahovski turnir je zasluženo osvojila ekipa Poleta v sestavi Filipovič, Bajc, Bellulovich in Fabjan. Ta ekipa je bila zelo homogena, saj so vsi štirje igralci dosegli približno enako število točk. Že po prvih kolih so bili v vodstvu, katerega niso izpustili do konca. Ekipa je dobila pokal občine Devin - Nabrežina in srebrno plaketo trgovinske zbornice. Drugo mesto je osvojila Cavana Street, ki je igrala v postavi Rupe-ni. Battisti, Wunderlich, Cascone in Scogliotti. Ta ekipa je bila močna predvsem na prvih dveh šahovnicah, medtem ko sta ostali dve večkrat odpovedali. Za osvojeno drugo mesto so dobili pokal avtonomne letovi-ščarske ustanove in šahovnico, katero je darovala Tržaška knjigarna. Tretje mesto je osvojila prva ekipa Portuali, ki je nastopila v postavi Seleni, Goliani, Vecchiet, Pugnetti in Rocco. Dobili so pokal generalnega vladnega komisariata in dva albuma za fotografije, katera je ponudil Segulin. Dobro se je odrezala ekipa iz Pordenona, ki je pristala na četrtem mestu. Osvojila je pokal občine Milje. Na petem mestu ji sledi prva, na šestem pa druga ekipa iz Gorice. Na sedmem mestu je ekipa iz Tržiča, ki bi se lahko po svoji moči dosti bolje odrezala. Sledijo še ekipe Cankarja, tretja ekipa Gorice in druge. Kar se tiče posameznih rezultatov naj omenimo, da je bil najboljša prva šahovnica tega turnirja Jasnig segel osem točk in pol, na četrti pa Faganel (Gorica A) z enakim številom točk. Nagrajen je bil tudi devetletni ša-hist Tullio Mocchi (Costalunga rumeni), kot najmlajši igralec in Zac-chigna kot najstarejši. Poleg tega je bila še nagrajena ekipa Nemici degli scacchi, kot najboljša mladinska ekipa in Costalunga «plavi», kot najboljša ekipa, ki ni imela med svojimi igralci državnih šahovskih kategorij. Sledi popolna lestvica po ekipah. V oklepajih so točke, ki so jih osvojili posamezniki. 1. Polet 2. Cavana Street 3. Portuali A 4. Pordenone 5. Gorizia A 6. Gorizia B 7. Monfalcone 8. Cankar 9. Poste 10. Gorizia C 11. San Giovanni 8.5 8,0 7.5 6.4 6,0 6.0 5.5 5,5 5,5 5,0 5,0 12. Amici degli scacchi A 5,0 (28.5) (25,0) (29.5) (24.5) (25.0) (23.0) (22.5) (19.5) (18.0) (23.0) (21.5) (20.0) (18.5) (21.5) (20,0) (16.5) (16.5) (16,0) (12,0) (15,0) (13.5) ( 9,5) 12. Costalunga «piavi» 5,0 14. Muja 4,5 15. Kontovel 4,5 16. Costalunga «rumeni» 4,5 17. Nemici degli scacchi 4,5 18. Amici degli scacchi B 4,5 19. Primorje 3,0 20. Sistiana 2,5 21. Portuali B 1,5 22. Costalunga beli 1,5 Sodnika turnirja sta bila Marjan Starc in Rocco. S tem turnirjem je tržaško šahovsko društvo odprlo svoj novi sedež, katerega so odkupili s prispevki članov samih in ga nato prenovili s prostovoljnim delom. Sedež bo postal čez nekaj mesecev popolnoma funkcionalen. Na tem turnirju sta nastopili tudi dve ekipi, ki sta pravkar ustanovili svoje šahovsko društvo in jim je bil ta turnir tudi prvi. Vsi igralci so na koncu dobili spominsko medaljo, katero je daroval lastnik tovarne pohištva Mobili Elio. Isti je tudi pripravil zakusko, ki je bila pred nagrajevanjem. Na nagrajevanju je spregovoril predsednik SS Triestine ing. Giulio Derossi, nato še bivši občinski odbornik za šport in rekreacijo Mario Lanza, Dušan Hreščak v slovenščini ter predsednik avtonomne letoviščar-ske ustanove Tombesi. D. J. V torek zvečer smo imeli na Proseku spet priložnost videti jugoslovanskega prvoligaša, Vojvodino iz Novega Sada, ki trenutno zaseda 5. mesto lestvice prve jugoslovanske nogometne lige. Vojvodina je tretji prvoligaš, ki je letos prišel na Prosek. V februarju je prišel v goste k Primorju Partizan, pred kratkim je Rijeka igrala proti reprezentanci ZSŠDI, tokrat pa je Vojvodina proti Primorju, katerega so ojačili nekateri slovenski nogometaši, ki nastopajo pri raznih klubih. Kot že v prejšnjih dveh srečanjih se je tudi tokrat zbralo okrog poseškega pravokotnika lepo število (približno 800) ljubiteljev nogometa. Ob zvokih proseške godbe sta enajsterici pritekli na sredino igrišča. Tam so ju pozdravili naraščajniki Primorja, ki so posameznim nogometašem Vojvodine ponudili šopek cvetja. Vse je bilo praznično, vzdušje prijetno. Gostje so se takoj v začetku izkazali. Z nekaterimi prodornimi akcijami so spravili v zagato sicer odlično obrambo Primorja, ki se je srčno upirala razigranim gostom. Vojvodina je igrala v standardni postavi, odsotni so bili le vratar Svilar ter reprezentanta Vujkov in Pau-kovič. Vsekakor je moštvo zaigralo zbrano in umirjeno. V vrstah Vojvodine sta nad vsemi v obrambi izstopala državni reprezentant Novoselac in solidni levi branilec Mokuš. V napadu pa sta precej preglavic domačinom delala Ivaskovič in Ličinar. Premoč gostov je rodila sadove, saj so spravili za hrbet (sicer negotovega) vratarja Štoke kar štiri žoge. Kljub štirim zadetkom domačini niso razočarali in ustvarili so celo nekaj zrelih priložnosti za gol. Najboljšo sta imela Barnaba in B. Kralj, ko sta se znašla popolnoma sama pred Koiačevičem, vendar nista imela sreče. V nadaljevanju, medtem ko je Vojvodina zamenjala le vratarja, je Primorje popolnoma spremenilo postavo. Tudi v tem delu so bili gostje v premoči, kljub temu, da so znatno popustili, predvsem na sredini igrišča, kjer je v prvem delu solidno zaigral 17-letni Veselinovič. To je sin trenerja Vojvodine Veselinoviča, katerega se ljubitelji nogometa dobro spominjajo, saj je bil vrsto let državni reprezentant. Gostje so - v tem delu tekme dali še dva gola, medtem ko domačinom kljub prizadevanju ni uspelo priti do častnega zadetka. Ob koncu srečanja sta se enajsterici zbrali v društveni gostilni na Proseku na večerji, kjer sta predsednika klubov izmenjala pozdrave in voščila za nadaljnji potek nogometnih prvenstev. B. R. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga osvojila dragoceno zmago Sloga — Azzurra 3:2 (2:15, 15:8, 15:4, 8:15, 15:10) SLOGA: Pečar, S. in M. Grgič, Čuk, Debenjak in Križmančič. AZZURRA: Roldo, G. in G. Lo Presti, Nogveira, Štern, Papež, Menassi in Leban. Sodnik: Santangelo: stranski; Zac-chigna; zapisnikar: Aloisi. V letošnjem petnajstem prvenstvenem nastopu so odbojkarice Sloge izbojevale dve zlata vredni točki. V neposrednem srečanju so namreč premagale tekmeca, ki se prav tako kot slovenske zastopnice bori za obstanek v 1. diviziji. Glede na to, da bo Sloga odigrala pred koncem še dve tekmi in obe doma, ima lepe možnosti za obstanek v tej ligi. Po drugi strani pa bo morala Azzurra igrati poslednje tri tekme z najmočnejšimi ekipami. Že sam začetek nedeljske tekme je pokazal, da so se odbojkarice obeh ekip zavedale važnosti tega srečanja. Temu primerna je bila tudi pokazana odbojka, ki je bila polna nepričakovanih preobratov. Prelepim akcijam so sledile lahko bi rekli tudi nedopustne napake. Uvodni razpleti so bili izenačeni vse do stanja 2:2, ko je Azzurra dobila pravo odskočno desko za hitro in nepričakovano prvo delno zmago. Slogašice so grešile kot za stavo in ena od sester Lo Presti je nič manj kot enajstkrat zadela v črno s servisom. V naslednjih dveh nizih pa je Sloga le zaigrala, kot zna, in gostje so bile v teh dveh delih igre občutno slabše nasprotnice. V četrtem setu pa slovenske odbojkarice niso bile več sposobne igrati na taki višini in tudi napak ni manjkalo, kar je seveda uspelo nasprotnicam postavici končno zmago na tehtnico. V zadnjem in obenem odločilnem nizu sta obe šesterki pokazali najboljšo igro in tudi zagrizenost. Gostje so povedle samo dvakrat in to le z eno točko prednosti. G. F. Iz planinskega sveta Dvodnevni izlet SPDT na Koroško SPDT organizira 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško, katerega se lahko udeležijo vsi, saj gre tu predvsem za to, da naši planinci in udeleženci izleta spoznajo, kolikor je to mogoče storiti v dveh dnevih, stvarnost naših koroških rojakov, ki še vedno zaman čakajo na lastne pravice. Naš 1. maj bomo torej proslavljali pri njih, katerim še vedno zanikajo pravico do lastnega jezika, do lastne osebnosti in identitete. Živ je še spomin na odkrito izsiljevanje in zatiranje te manjšine, na razstreljene spomenike in iz-rute slovenske napise. Program izleta bo sledeč: iz Trsta se bomo odpravili preko Pontablja v Mokrinje, kjer bodo planinci o-pravili kratek izlet. Na Brdu se bodo nato ustavili pri družini Grafenauer, pozneje pa se odpravili v Zahomec, kjer je najstarejše slovensko planinsko društvo na Koroškem. Ogled skakalnice, ki so si jo domačini sami zgradili in na kateri so trenirali največji skakalni asi naših časov, bo vodil predsednik tamkajšnjega planinskega društva. Udeleženci izleta bodo prenočili v Reki v gostilni Antonič, kjer llillliliuiiiiiliiHiitiiiiMiiiiiliiiiillitiiiiiiniiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiuiiMiiii PRVO TEKMO JE ODIGRAL LETA 1969 Stoti zaporedni nastop odbojkarja Igorja Komela Veliko je prispeval k razvoju slovenske odbojke na Goriškem Igor Komel Igor Komel, 24-letni odbojkar go-riškega Doma, je v nedeljo v Trstu v srečanju z Ravalicom dosegel zavidljiv uspeh, katerega so v zamejskem športu dosegli le maloštevilni. Komel je namreč stotič zaporedoma nastopil za domsko še-sterko. To pomeni, da je sedem let zaporedoma nastopal v prvenstvenih tekmah. Igorja Komela v slovenskem gori-škem odbojkarskem krogu vsi dobro poznajo. Zaradi tega je bil lani tudi član izbrane vrste zamejskih odbojkarjev, ki je igrala proti jugoslovanski reprezentanci. Komel pa ni samo igralec, je duša odbojke pri Domu. Brez njegovega prizadevanja bi pri goriškem društvu odbojkarske ekipe sploh ne bilo. Njemu gre tudi zasluga, da je pripravil drugo moako odbojkarsko e-kipo ter žensko ekipo. Lahko rečemo, da je Komel «factotum» do-movske odbojke. Prvič je nastopil za ekipo Doma v promocijskem prvenstvu leta 1969. Dom je takrat prvo tekmo odigral na odprtem igrišču Dijaškega doma proti Mladosti. Srečanje so o-svojili Doberdobci z rezultatom 3:2. Pred tem pa je Komel že nastopal v odbojkarski ekipi, in sicer pred približno 13 leti v šesterki Vala. Že v prvi tekmi z Domom je Komel pokazal izredno nadarjenost za to športno panogo. V to pa je vložil veliko dobre volje in veselja do odbojke. Svojo vlogo na igrišču je opravljal kot tolkač, večkrat pa tudi kot dvigač ter koordinator igre. Z leti je Komel pridobil na znanju in tehniki, tako da ga danes lahko cenimo kot enega najboljših slovenskih odbojkarjev v zamejstvu. Da se prepričamo o njegovem stotem prvenstvenem nastopu, naj zapišemo število njegovih nastopov od leta 1969 dalje: 14 v prvenstvu 1969/70 (promocijska liga), 10 v prvenstvu 1970/71 (promocijska liga), 14 v prvenstvu 1971/72 (1. moška divizija), 14 v prvenstvu 1972/73 (moška D liga), 18 v prvenstvu 1973/74 (1. moška divizija), 18 v prvenstvu 1974/75 (1. moška divizija) ter 12 v letošnjem prvenstvu (2. moška divizija). Ob tem uspehu čestitamo Igorju Komelu, ki je s svojim dosežkom posredno pomagal k utrjevanju in razvoju zamejskega športa. R. P. KOŠARKA . TURNIR LIBERTAS Bor — Libertas B 103:27 (52:8) BOR: Zlobec 18, Mesesnel 18, Dovgan 26, Canciani S, Koren 20, Brana 2, Andlovič 2, Gruden 12. LIBERTAS TRST: Cau 2, Pianigiani, Corte 6, Contrino 4, Canotta-ro 8, Mocchiut 4, Maier 3, Fioren-tiale. SODNIKA: Koren in Vatovec. PROSTI METI: Bor 4:10, Libertas B 5:16. Kot je bilo pričakovati, so borovci včeraj v Dolini z lahkoto premagali Libertas B. Tekma je bila v okviru naraščajniškega turnirja Libertas. Kot sam izid kaže, je bila premoč «plavih» očitna. Treba pa tudi dodati, da so tokrat borovci zaigrali zelo hitro in učinkovito v obrambi. Cancia * # * MINIBASKET Breg — Libertas 19:44 (8:30) BREG: Maver, Tedesco 2, Adri-jan Slavec, Milini, Lovriha 6, Boris Žerjal, Parovel, Kozina, Hacin, Pečar (k) 11, Peter Žerjal in Boris Slavec. LIBERTAS: Vodarich, Nardini 4, Solaro, De Filippi 9, Travisan 6, Gori 10, Trivellin 4, Royaz 5, Rustia, Gerardini 2. SODNIK: Vatovec. PROSTI METI: Breg 1:2, Libertas 2 na 14. V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu je Breg doma izgubil proti Libertasu. Brežani so, kljub porazu, pokazali napredek. Zlasti se je izkazal kapetan Franko Pečar, ki je proti koncu dosegel nekaj lepih košev. bodo tudi večerjali. Po večerji bodo domačini igrali koroško glasbo na citre. Naslednjega dne se bo avtobus povzpel po cesti rta pobočje Dobra-čo. katerega vrh bodo planinci dosegli s polurno hojo. Avtobus bo nato odpeljal po novi avtocesti ob Vrbskem jezeru v Celovec. Tu je na programu prosto kosilo, po njem pa ogled nove slovenske gimnazije, ki je še za premnoge trn v peti. Povratek bo čez Ljubelj preko Ljulc Ijane v Trst. Na naši koroški poti nas bo spremljal domačin Pavle Žavcer, ki nam bo dajal vse potrebne razlage. Praznovanje 30-letnice obnovitve SPDT V nedeljo, 9. maja bomo praznovali 30 let nepretrganega povojnega delovanja slovenskega planinskega društva v Trstu. Ob tej priložnosti bomo v Živčevi dolini pod Vol-nikom organizirali vrsto iger za mlajše in starejše planince. Orientacijskega pohoda, ki smo ga najavili, ne bo. namesto tega pa bomo organizirali tekmovalni pohod. Ta pohod bo potekal takole: tekmovalci bodo prehodili ali pretekli pot na Volnik, kjer jih bo čakala tekmovalna komisija. ki jim bo postavila vrsto vprašanj, na katere bodo morali tekmovalci čim bolje odgovarjati. Nato bodo spet pretekli pot nazaj v živčevo dolino kjer bo cilj pohoda. Zmagala bo seveda tista ekipa, ki bo pretekla progo v najkrajšem času in najbolje odgovarjala na vprašanja. Tekmovalne kategorije pa bodo sledeče: mladinci, starejši in družine. Za otroke bomo v dolini sami organizirali vrsto zabavnih iger kot so tekmovanje v vrečah, razni štafetni teki in drugo. Po končanem'tekmovanju bo planinski piknik, tako da se bodo lahko vsi okrepčali z dobrim prigrizkom. Samo še vreme mora sodelovati z nami. SPDT ima letos možnost, da pošlje dva svoja mladinca med enajstim in šestnajstim letom v Slovenijo na taborjenje «pionir - planinec», ki ga organizira Planinska zveza Slovenije. Upajmo, da bomo lahko ta dva mladinca izbrali že na tem tekmovanju. Plezalni tečaj SPDT To nedeljo se je po daljšem premoru spet nadaljeval plezalni tečaj. Prisotnih je bilo vet tečajnikov, katerim je Janko Furlan razlagal prve elemente plezanja. Vaje so bile tokrat še zelo lahke, v glavnem so tečajniki vadili prečkanje. Tečaj se bo nadaljeval spel to nedeljo, prisotni planinci pa se bodo pod vodstvom Janka Furlana že poprijeli prvega lažjega plezanja, spusta po dvojni vrvi in drugih bistvenih prvin plezanja samega. Dušan Jelinčič ŠPORT Nfl TV RIM, 28. — Finalno nogometno srečanje za pokal evropskih prvakov med Bayemom in St. Etiennom v Glasgowu, bo v sredo, 12. maja, prenašala tudi italijanska televizija. AVTOMOBILIZEM Lauda nared MODENA, 28. — Niki Lauda je le nared in se bo udeležil VN Španije v Jarami za SP formule 1. a KOŠARKA 12 «azzurrov» za Ol RIM, 28. — Zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Giancarlo Pruno je objavil seznam dvanajsterice «azzurrov», ki se bodo u-deleži kvalifikacij za OI v Edin-burghu. Ti so: Baraviera (Jolly), Bertolotti (Sinudyne), Bisson (Mobil-girgi), Brumatti (Cinzano), Della Fiori (Forst), lellini (Mobilgirgi), Marzorati (Forst), Meneghin (Mobilgirgi), Recalcati (Forst), Serafini (Sinudyne), Vendemmi (Brina), Za-natta (Mobilgirgi). NOGOMET Velež finalist MOSTAR, 23. — V odločilnem nogometnem srečanju za « Mitropa Cup» sta Velež in Perugia igrala brez gola. Velež se je tako uvrstil v finale tega tekmovanja. ISTRSKI >< ODRED Tudi 2. bataljon konec januarja ni opustil napadov sovražnike, čeprav je bil zelo zaposlen z mobilizacijo, jegova izredno drzna, prodorna in gibčna udarna desetina, ^ se je hitro premikala od Brkinov in Čičarije do Trsta in triQrja, je 23. januarja dvakrat napadla Nemce na križišču rest Kozina - Rižana - Podgorje blizu Klanca. Štab odreda !e Poročal, da so bili med napadi 4 Nemci mrtvi, 5 pa ranjenih. i; ^rnest Faraus se je obeh napadov udeležil kot mitra-lezec in si zapomnil nekatere zanimive podrobnosti, zato u Prepustimo, da nam jih sam pove: «Za prihod Nemcev smo zvedeli s Kozine. Obvestili so in iCDilni obveščevalci. Zato smo Nemce počakali v zasedi ned Petrinjami in odcepom ceste za Podgorje. Komandir JUbomir Sancin-Stojan mi je ukazal, naj se postavim z nam- °m na rob ceste in začnem streljati prvi. Ko se -,3e približala po cesti od Kozine nemška limuzina, sem - P1.1 2 mitraljezom na cesto in hotel užgati, vendar mi liai f ni delovaIo. Drugi naš mitraljezec pa zato ni stre-v n’ ^er. sbšal streljati mojega mitraljeza. Znašel sem se Sefrecei smešnem in nevarnem položaju. Na nekaj metrov 1 sam meril z mitraljezom v četvero Nemcev, ko so se peljali v limuzini mimo mene, pa so me le gledali iz vozila in se mi smejali. Nekaj sekund pozneje pa so začeli nekateri naši streljati s puškami na vozilo in menda so ranili dva Nemca.» «Tisti dan popoldne pa smo,» se spominja Faraus, «ponovno zasedli položaje le kakih 40 m nad odcepom ceste proti Kozini in čakali. Kmalu so se pripeljali trije Nemci z vprežnim vozom in konji. Napadli smo jih. Vsi trije so padli. Ubit je bil tudi en konj, dva pa sta nam pobegnila. V obeh napadih nas je sodelovalo le 6 — bojna patrulja.» RAZOROŽITEV KARABINJERJEV V RICMANJAH PRI TRSTU Drzen napad udarne skupine 2. bataljona in treh borcev VOS na karabinjerje v Ricmanjah pri Trstu zasluži posebno pozornost že zaradi bližine Trsta. Nemci so tja namestili karabinjerje, da bi varovali železniški most na progi Kozina - Trst in nadzorovali ljudi na cestnem bloku Dolina - Trst. Obveščevalci in člani VOS so seznanili z razmerami komandirja udarne desetine Ljubomira Sancina-Stojana, zato se je ta dogovoril s člani VOS in organiziral 27. januarja 1944 skupen drzen napad na karabinjerje. Z napadom so jih iznenadili in jih 18 razorožili brez boja, čeprav so bili razporejeni v treh krajih: v službi ob mostu, na bloku in na železniški postaji. Zaplenili so jim 15 pušk, 3 brzostrelke, 7 pištol in precej streliva ter vso opremo. Zajetih niso odgnali, ker so bili brigadir in nekateri karabinjerji naklonjeni NOB, zato so jih napotili domov s poukom, naj se čimprej priključijo italijanskim partizanom. Ta podvig v neposredni bližini Trsta je bil tako drzen, da je vzbudil veliko pozornost tudi v mestu: odobravali so ga tako narodno zavedni Slovenci kot italijanski antifašisti. Stojanovi borci pa tudi po tej akciji niso mirovali, štiri dni pozneje, 31. januarja 1944, so s pomočjo terenskih in vosovskih obveščevalcev organizirali napad na fašiste v samem tržaškem predmestju, pri nekdanji mitnici (Dazio), kjer se odcepi cesta za Dolino. Žal pa napada niso mogli izpeljati, ker je prišlo prav tisti večer do angloameriškega bombnega napada na Trst. Ko so se borci že približevali fašistični postojanki, so letala z raketami osvetlila prostor, zato so se morali skriti. Hudo jih je prizadelo, ko so naslednji dan zvedeli, da bi bili lahko polovili fašiste v zaklonišču, toda bilo je prepozno. Zamujena priložnost se ni povrnila. MOBILIZACIJA V BRKINIH IN SLOVENSKI ISTRI Štab VIL korpusa in glavni štab NOV in PO Slovenije sta čedalje bolj spoznavala velik pomen operativnega območja Istrskega odreda iz treh razlogov: — ker je bilo v Brkinih in Slovenski Istri veliko mobilizacijskih možnosti; — zaradi izredne občutljivosti in ranljivosti vojno strateških in taktičnih prometnih zvez, ki so držale čez to območje in so bile s približevanjem front v Italiji in na Balkanu za Nemce čedalje pomembnejše; — zaradi zvez osrednjega vodstva NOB Slovenije s Trstom, Istro in Italijo, ki so bile pomembne za oskrbovanje enot NOV in POS ter osrednjih ustanov slovenskega vodstva NOB na Dolenjskem. Ta spoznanja so povečala zanimanja štaba VII. korpusa in GšS za odredovo delovanje. Zato je štab VII. korpusa v že omenjeni odredbi z dne 27. decembra 1943 poudaril kot najpomembnejšo odredovo nalogo rušenje komunikacij. V poročilu GšS z dne 6. januarja 1944 pa je spremenil svoje stališče in dal prednost mobilizaciji v Brkinih in Istri. Tedaj je tudi ob vesli 1 glavni štab, da je že 24 decembra 1943 naročil štabu 14. divizije, naj pošlje k odredu posebno mobilizacijsko ekipo, hkrati pa napovedal, da bo poslal k odredu posebnega kurirja z navodili. Mobilizacija vseh za boj sposobnih moških na odre-dovem operativnem območju je bila za razvoj NOB v Sloveniji spričo številčnega krčenja brigad od začetka januarja vse bolj pomembna naloga. Prizadevanja Nemcev in italijanskih fašistov, ponekod pa tudi slovenskih domobrancev, da. b* ključih v svojo vojsko in delovno službo čimveč vojaških obveznikov, so narekovala, da NOV izvaja mobilizacijo čim hitreje. Zato sta jo štab VIL korpusa in GšS dc sredine aprila 1944 postavljala med nalogami odreda v vseh tedanjih dokumentih na prvo mesto. Da se je res zelo mudilo, dokazuje navodilo štaba VIL korpusa štabu odreda: «Vaša glavna naloga je in ostane čim širša mobilizacija na vsem vašem območju. Mobilizirane pošiljajte prek Notranjskega odreda v 15. in 18. divizijo. . . V najkrajšem času bo prispel na vaš sektor bataljon ene izmed naših brigad, da sprejema novince in jih spremlja do divizije. . ., mobilizacija pa ne bo uspevala, če ne boste intenzivno politično in vojaško delovali. . ., predvsem napadajte sovražne patrulje in komunikacije — ceste in železnice. Javite nam, ali imate sposobne minerje in razstrelivo!» Kako je potekala mobilizacija? Da bi čimprej mobilizirali vse dosegljive vojaške obveznike na odredovem operativnem območju, je skušal štab VIL korpusa odredu pomagati tako, da bi tudi druge enote sprejemale in odpravljale novince v 15. in 18. divizijo. Glavnemu štabu NOV in POS je poročal 24. decembra 1943, da je odredil, naj pošlje 14. divizija mobilizacijsko ekipo 6 izkušenih oficirjev v Brkine in Istro, vzpostavi zvezo z Istrskim odredom in skupaj z njim organizacijsko pripravi mobilizacijo, potem bi pa naj šel en bataljon 14. divizije po novince. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddeiek, TRST, U!. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 RIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 29. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PROCES ZARADI ZLOČINOV V UNIČEVALNEM TABORIŠČU V RIŽARNI Javni tožilec dr. Coassin zahteval obsodbo Josepha Oberhauser ja na dosmrtno ječo Ukiniti kazenski pregon proti Dietrichu Allersu zaradi obtoženčeve smrti - Pri utemeljevanju svoje zahteve je tožilec prezrl odgovornost fašističnega in kolabora-ciomstičnega Trsta - Zastopniki prizadetih strank odgovarjajo dr. Ma l tesej u Za drevi predvidena razsodba tržaškega porotnega sodišča Dosmrtna ječa za Josepha Ober-hauserja in prekinitev kazens&ega postopka proti Dietrichu Allersu zaradi obtoženčeve smrti. S tema zahtevama je javni tožilec dr. Claudio Coassin zaključil svoj poldrugo uro dolg poseg, v katerem je skušal prikazati Aliersa in Oberhau-serja kot tipična sadova izkrivljenega nacističnega sistema, ki ju gre obsoditi na najstrožjo kazen, predvideno v italijanskem zakoniku. V kolikšni meri bo sodni zbor sprejel njegovo zahtevo in zahteve zastopnikov prizadetih strank bomo videli že danes, ko se bo porota po posegih branilcev in sen. Umberta Terracinija, ki bo odgovoril v i-menu prizadetih strank, zbrala na posvetu, da razsodi in, skoraj ni dvoma, obsodi obtoženca. Sklep sodnikov bo najbrž znan že v poznih popoldanskih ali večernih urah, saj je predsednik dr. Maltese v razgovoru s časnikarji poudaril, da namerava zaključiti sodno obravnavo že danes. Najstrcžja kazen za obtoženca Josepha Oberhauserja je kot rečeno zahteva, ki jo je javni tožilec dr. Coassin postavil ob koncu dolgega posega, v katerem so senčne plati prevladale nad sončnimi zaradi delne in pomanjkljive analize izsledkov preiskave ter obravnave in zaradi vrste problemov, ki jih je zamolčal. Pred številnim občinstvom, dopisniki in posebnimi poročevalci vsedržavnih listov ter zastopniki prizadetih strank, ki so se zbrali v sodni dvorani v velikem številu, saj je poseg javnega tožilca v marsičem merodajen pokazovalec stališča, ki ga ima sodstvo do procesa, je dr. Coassin razvil analizo nacistične juridične filozofije. «V sodnih aktih — je začel javni tožilec — je pismo enega od žrtev Rižarne, Pina Robustija, čigar trditev, da se je človeštvo že navadilo živeti ob grozodejstvih in prelivanju krvi, se mi je vtisnila v spomin in v srce. Mislil sem, da je propad humanizma, vseh človeških vrednot glavna značilnost prve polovice našega stoletja, a ko sem pazljiveje prebral Robustija, ko sem poslušal priče in prizadete stranke na tem procesu sem spoznal, da sem se motil, da se po naših žilah še pretaka življenjski sok humanizma, da človek ni le gola številka, pač pa brani svoje bistvene vrednote, svoj razum.» Nacizem ni bil le eksplozija kriminala, človeškega zverinstva, ker je razvil zelo dosledno, čeprav prav tako negativno kulturo, osnova katere je bila Hitlerjeva trditev, da je človek čustveno in ne razumsko bitje. Na tej trditvi je fiihrer o-sncval širokopotezno reklamno kampanjo, s katero je pridobil na svojo stran nemško prebivalstvo, ča izvzamemo nekatere redke izjeme. Še učinkovitejše orodje za obvladovanje ljudskih množic pa je bilo načelo etničnega kaosa, po katerem naj bi korupcija bila posledica mešanja ras, protiukrep kateremu je bilo rasno obnavljanje in prečiščenje, ki je bilo po Hitlerju in njegovih mislecih vselej možno, bilo je Celo naraven proces, če je imel narod jedro čistokrvnih ljudi. Rosiedica tega je bila uzakonitev neenotnosti med ljudmi, kar je privedlo do pravnega izrodka, da je pravilno in pravično le to, kar je pravilno in pravično za Arijce. To načelo izraža drugi člen nacističnega kazenskega zakonika, po katerem gre kaznovati vsakogar, ki je zagrešil dejanje, ki je po zakonu kaznivo ali ki je ravnal v nasprotju s hotenjem nemškega naroda. In če — piše še v členu — sodnik nima v zakoniku nobene osnove za kazenski pregon, naj obtoženca kaznuje na osnovi filozofije, ki preveva zakonik. To pomeni, da sodnik ni več vezan na zakonsko določilo, pač pa lahko sodi in obsodi na o-snovi svojega pojmovanja in tolmačenja svojega narodnega hotenja. Jasno je, da je nacionalsocializem s takimi načeli ustvaril le hlapce in lakaje in Hitler je to tudi hotel, saj je večkrat poudaril, da nemška mladina ne potrebuje izobrazbe, pač pa samo stroge discipline in neustra-šenosti. Iz takega pojmovanja je nastal lik barbarskega vojaka, nastali so ljudje kot obtoženca Allers in Oberhauser, katerim je bilo barbarstvo prirojeno. To plat vprašanja je dr. Coassin razvil s številnimi citati iz fiihrerjevih govorov in s citati iz del nacističnih «mislecev» ter prišel do zaključka, da gre najbrž v tej miselnosti iskati vzrok, zakaj so inteligentni in celo nežni ljudje kot na primer Oberhauser lahko postali krvoločni profesionalni morilci Javni tožilec je nato prešel na drugo plat procesa in ugotovil, da so ,se mnogi predstavniki prizadetih strank vprašali, zakaj se je proces začel šele po 30 letih. Po njegovem mueniu pa to vprašanje ni bistvenega pomena, važno je govoriti o procesu danes in o njegovem moralnem pomenu, saj je za nas vse to trenutek obračuna, ki smo ga dolžni naši vesti. Zato ne kaže tratiti besedi v vprašanji preteklosti, ker je v pravni fenomenologiji procesa pomembno to, kar so pred sodnim zborom izjavile priče in kar so povedali zgodovinarji. V tem okviru je dr. Coassin zelo zavzeto branil obtožnico in delo preiskovalnega sodnika Sergia Serba, ki je po njegovem mnenju opravil veliko in pogumno nalogo. Očitno je, da v tako obsežnem in sintetičnem delu vsa poglavja ne morejo biti sprejemljiva za vse stranke, vendar to je nekaj naravnega in spada v dialektiko procesa. ( Tožilec je takoj nato prešel na juridično razglabljanje tesne povezanosti med obtčzrilčb' ih''fažsoHBb ter poudaril, kot že v ponedeljek predsednik dr. Maltese, da je lahko obsodba neveljavna, če sodni zbor naprti obtožencu krivde, zaradi katerih ni bil pravilno m pravočasno obtožen. Preiskovalni sodnik je namreč večkrat poudaril, da sta Allers in Oberhauser obtožena umora tistih ljudi, v primeru katerih se ni mogoče izgovarjati z vojno nujo ali z določili vojaškega vojnega zakonika. Res je, da je obtožnica tudi dovolj ohlapna, da med navedene lahko vključimo številne dvomljive primere, vsekakor pa ne partizanov, ki so jih zajeli z orožjem v roki ah katerim so sodili. Ker sodni zbor ne sme prestopiti meja obtcžmoe, ki so obenem tudi temelji naše pravne ureditve in naše svobode, mora v tem okviru tudi odločati o uoravičenosti prijav prizadetih strank in izločiti tiste, katerih prijava ni v skladu z mejami obtožnice. Dr. Coassin je nato prešel na tretji del svojega posega in sicer analizo dokazov, ki priklenjajo obtoženca na zatožno klop. Po njegovem mnenju so najpomembnejša priznanja bivših nacistov in obtožencev samih, ki bi že ’ zadostovala 'za naj-strožio obsodbo Aliersa in Oberhauserja, zlasti'še ker je očitno, da Občinstvo je pozorno sledilo obravnavi žilec pozval sodni zbor, naj med presojanjem znova prebere izjave Wer-nera Duboisa in Heinricka Gleya, ki sta obširno govorila o krematorijski peči Rižarne in o zažiganju trupel. Ne gre pa pozabiti na pričevanje Schiffnerja, ki je govoril o lajanju psov, o dušečem smradu po zažganem mesu, o «tuljenju» motorjev in radijskih sprejemnikov, o kričanju žrtev, skratka je potrdil to, kar so pred sodnim zborom povedale priče. Od pričevanj zatiralcev je dr. Coassin prešel nato na izjave žrtev in med temi omenil kot najpomembnejše Carla Grinija, Giovannija Hei-mija Wachsbergera in Aleksandro Rupena. Končni del svojega posega je javni tožilec posvetil polemiki z nekaterimi predstavniki prizadekh strank in obrambi tako imenovanega juri-dičnega pozitivizma. Zlasti oster je bil dr. Coassin z odv. Canestrinijem, kateremu je očital, da je v svoji zagnanosti grešil, ko je obtožil Trst provincialstva in ga označil kot gnezdo kolaboracionistov. «Kot je že poudaril gospod predsednik — je dejal tožilec — je Trst plemenito mesto, čeprav težko umljivo za tistega, ki ga ne pozna. To je mesto, ki je vselej molče trpelo in molče trpi tudi odka” je prišlo znova pod italijansko upravo.» S tem je dr. Coassin končal svoj poseg in zahteval obsodbo na dosmrtno ječo za Oberhauserja, ter prekinitev kazenskega pregona proti Allersu zaradi obtoženčeve smrti. Kot je iz navedenega razvidno je v svojem posegu javni tožilec začel s svojo' analizo zelo daleč, kljub temu pa je bilo njegovo razmotriva-nje pristransko in pomanjkljivo. Čeprav je skušal na osnovi nacistične ideologije in prravne filozofije razložiti, kako je mogoče, da so se nekateri ljudje spremenili v človeške zveri, krvosese, ki so si kot poklic izbrali morjenje, ni pa irnel za potrebno pojasniti, zakaj je Rižarna kot taborišče smrti lahko nastala v sko je 'prezrl vso plat vprašanja, ki zadeva fašistični in kolaboracioni stični Trst, nad marljivostjo katere ga so se zgražali celo esesovski veljaki in morilci Einsatzkommanda. Res je sicer, da so zastopniki prizadetih strank razčlenili to problematiko v vseh njenih plateh in da so o tem vprašanju obširno in dokumentirano govorili tudi zgodovinarji. so imeli nacisti interes priznati čim j Trstu in zakaj je krematorijska peč manj zločinov. V tem okviru je to-1 lahko pogoltnila toliko žrtev. Dejan- Odvetnik prof. KoStoris pričakovati pa bi bilo, da bi javni tožilec, ki govori v imenu italijanskega naroda, v imenu republike, ki je nastala iz odporništva vsaj namignil na kolaboracionizem, saj je jasno — kot sta tudi poudarila Ferenc in Collotti — da brez kolabo-racionizma ne bi bilo niti nemške okupacije, ali vsaj ne v takem obsegu kot ga poznamo. Prav tako je res, kot je poudaril tožilec, da je treba Allersu in Oberhauserja soditi v okviru obtožnice, ker tako določa zakon, res je pa tudi, da zakon določa, da tožilec lahko zahteva od sodnega zbora akte in sproži proti obtožencu sodni postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega ni bil še sojen. In to je primer množičnega pokola partizanov v Rižarni, torej tistih, ki jih je preiskovalni sodnik izključil iz obtožnice. Pa tudi tega dr. Coassin ni imel za potrebno, morda zato, ker je v teku dodatna preiskava, v okviru katere je preiskovalni Sodnik dr. Serbo že podpisal zaporne naloge za vrsto nacističnih nja razveljavitve obsodbe, o katerem govori člen 445 kazenskega po-stopnika. O tej plati vprašanja so govorili številni člani odvetniškega kolegija, osebno pa sem, tudi v nasprotju s tolmačenjem predsednika, po katerem, ko je v dvorani prisoten tožilec, ni potrebna nobena sodnikova pobuda, zahteval, naj sodni zbor vrne akte tožilcu, da sproži preiskavo o vseh tistih zločinih, ki jih obtožnica izrecno ne omenja. Jasno je, da mora sodni zbor odločati, s katerimi obtožbami je bil obtoženec pravilno in uradno seznanjen in s katerimi ne, dodati pa gre tudi, da sem v imenu zastopanih strank vložil na državnem pravdništvu prijavo proti Oberhauserju in njegovim pajdašem za vse tiste zločine, ki so prišli do izraza med obravnavo in za katere niso bili obtoženi. Verjetno je navedene dokaze sodni zbor prezrl zaradi zajetnosti zbranega gradiva, zaradi česar sem imel za potrebno, da ga nanje opozorim.» Končno je Kostoris še protestiral zaradi predsednikove opazke, ki je žaljiva za vse pripadnike odvetniškega kolegija, zaradi zavzetosti, s katero so se lotili svoje naloge. Kar pa zadeva vprašanje morebitne neveljavnosti razsodbe, bi po odvetnikovem mnenju do tega lahko prišlo, samo če bi sodni zbor zagrešil, napako, na katero jo je kolegij večkrat opozoril. Prav zato bi lahko paradoksalno lahko trdili, da je napaka možna le če bi bila namerna, «kar pa se mi zdi nemogoče, saj je predsednikovo sporočilo dokaz, da se sodni zbor zaveda te nevarnost:.» Ob koncu je odv. Kostoris še izročil sodišču pismo, ki mu ga je poslal neki Michele Grison in v katerem omenjeni govori o odgovornosti fašistov in kolaboracionistov. S tem v zvezi je odvetnik še dodal, da prepušča sodnemu zboru v presojo, ali se mu zdi potrebno Griso-na zaslišati kot pričo ali pa ne. Včerajšnja obravnava, kateri je prisostvovala tudi delegacija zveze žena Italije UDI, je bila predzadnja obravnava tega procesa, ki se je začel pred dvema mesecema in pol in med katerim je Rižarna zaživela v vsej svoji grozoti, obenem pa je bil, vsaj moralno, fašistični in ko-laboracionistični Trst postavljen na zatožno klop. Danes se bo, kot že napovedano, po posegih branilcev in po odgovoru sen. Terracinija sodni zbor zbral na posvetu, da razsodi in, skoraj nedvomno, obsodi poveljnika taborišča smrti pri Sv. Soboti Josepha Oberhauserja. Sama obsodba nacističnega zločinca pa ne zadostuje, ker mora sodni zbor v utemeljitvi tudi jasno povedati, zakaj je Rižarna, kot pošastni stroj uničevanja in smrti lahko nastala prav v Trstu. Seveda drevi, ko bo sodni zbor sporočil svoje sklepe, ne bo še sestavil utemeljitve, število prizadetih strank, ki jih bo imel za u-pravičeno prijavljene in dejstvo, če bo ali ne bo vrnil aktov javnemu tožilstvu za nadaljnji postopek, pa bosta že pomemben pokazovalec, če bo razsodba zadostila zahtevi po pravici, ki jo je tržaška, italijanska in tudi mednarodna javnost tolikokrat poudarila. VOJMIR TAVČAR ZARADI ATENTATOV NA ŽELEZNICO IN OBNOVITVE FAŠISTIČNE STRANKE Tuti obsojen na dvajset, Franci na sedemnajst let zaporne kazni Drugim pripadnikom «nacionalne revolucionarne Ironie» je porotno sodišče v Arczzu naložilo milejše, vendar zgledne kazni - Tuti: «Predvolilna razsodba» AREZZO, 28. — Mario Tuti, zlo- ? Piero Malentacchi, Giovanni Galla-glasni fašist iz Empoiija, ki mu je j stroni, Marino Morelli in Augusto prizivno sodišče nedavno potrdila do- j Candii bodo morali odsedeti vsak smrtno kazen zaradi, umora dveh po- j 5 let zaradi posesti orožja in raz-licijskih agentov, je bil ponovno oh- ! streliva ter obnovitve fašistične sojen; tokrat na 20 let ječe zaradi j stranke, vendar brez obtežilnih oko-bombnih atentatov na železniško liščin; bili pa so oproščeni zaradi progo Rim — Firence. Njegov pajdaš Luciano Franci bo moral sedeti za rešetkami 17 let, drugim obtožencem pa je porotno sodišče v A rezzu dosodilo milejše zaporne kazni. Med dopoldansko obravnavo so vsi obtoženci, ki pripadajo tako imenovani «nacionalni revolucionarni fronti», zanikali, da bi bili soudeleženi pri atentatih, Franci je npr. dejal, da se ima krivega le zaradi posesti orožja in razstreliva. Tuti je z običajno predrznostjo in prezirom zabrusil sodnemu zboru: «Mislim, da sem vas že dodobra seznanil s svojimi pogledi na italijansko pravico in ustroj države...» Predsednik sodišča dr. Scarfi ga je naveličano prekinil, nakar se je s sodnikom dr. Miraglio in šestimi porotniki umaknil na posvet, ki je trajal osem ur in pol. Tuti in Franci sta bila obsojena na 20 oziroma 17 let zapora zaradi poskusa pokola, nezakonite posesti razstreliva in vojnega orožja ter obnovitve fašistične stranke; Franci je kriv tudi potvarjanja potnih listov in raznih drugih listin. pomanjkanja dokazov, kolikor zadeva poskus pokola. Margheriti Lud-dijevi so dosodili 3 leta zapora in globo 300.000 lir zaradi posesti orožja in razstreliva ter potvarjanja dokumentov. Marco Affatigato bo prebil v ječi 4 leta, ker je dal pobudo za ustanovitev «fronte» in s tem za obnovitev fašistične stranke. Sedem mesecev zaporne in 100.000 lir denarne kazni zaradi posesti in uporabe orožja in razstreliva je deležen Pietro Morelli, a vsi obtoženci so bili obsojeni na plačilo sodnih stroškov. Razen tega morata Tuti in Franci izplačati državni železniški upravi 3.137.500 lir odškodnine, ki jim gre prišteti nadaljnjih 530.000 lir na račun sodnih stroškov, ki jih je imela omenjena uprava. Tutiju in Franciju so dosodili tudi doživljenj-sko prepoved opravljanja javnih služb, a z enako, vendar le 5-letno prepovedjo so bili kaznovani Malentacchi, Gallastroni, Morelli, Cauchi in Affatigato. Sodišče je torej delno upoštevalo stroge zahteve javnega tožilca (vsega 132 let zapora). Ko je bila izre- čena njegova obsodba, Tuti še trenil ni z očmi, medtem ko je Franci potrto klonil glavo in pozneje z nekaterimi drugimi obtoženci izbruhnil v jok. Tuti je bojevito dejal, da s tem zadeva še ni končana in da gre za «predvolilno razsodbo». Branilci bodo vsekakor vložili priziv. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiimiiiiiiiiiii JUGOSLAVIJA ZA SPOŠTOVANJE HELSINŠKIH SKLEPOV Odločno je treba zavrniti blokovsko delitev Evrope Zunanjepolitična odbora zvezne skupščine se zavzemata za enakopravne odnose med vsemi evropskimi državami BEOGRAD, 28. — V jugoslovanski skupščini je danes zasedalo več odborov. Člani odbora za zunanjo politiko in odbora za gospodarske odnose s tujino so obravnavali, kot poroča Tanjug, aktualna vprašanja jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih odnosov, uresničevanje sklepov konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter jugoslovanska izhodišča za bližnje četrto zasedanje UNCTAD. Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Gojko Sekulovski je delegate seznanil z aktualnimi razmerami na Bližnjem vzhodu in posebej z rezultati pogovorov predsednika Egipta Sadata v Jugoslaviji, govoril pa je tudi o nedavnem uspešnem potovanju zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica po nekaterih državah Azije in Bližnjega vzhoda. Delegati so dali vso podporo sodelovanju Jugoslavije z neuvrščenimi državami in vsestranskemu angažiranju za mimo odpravo vojnega žarišča na Bližnjem vzhodu. Zunanjepolitična odbora jugoslovanske skupščine sta med obravnavo uresničevanja sklepov Evropske konference v Helsinkih opozorila na njihov pomen za izgrajevanje novih stabilnih in enakopravnih odnosov med vsemi evropskimi državami ne glede na podobnosti ali razlike v njihovih družbenih sistemih in brez vmešavanja v notranje zadeve, kar je podla- ga za uresničevanje enake varnosti za vse evropske države. Opozorili so na poseben pomen 'vojaških” viHilfóv varnosti ter na nujnost doslednega iziicinjevanja obveznosti, ki so jih evropske države sprejele na konferenci v Helsinkih. Odbora sta, kot je rečeno v Tanjugovem poročilu, «odločno zavrnila razne, v zadnjem času fabricirane 'doktrine', ki si pri-7?sèevajo. da bi v Evropi vsilile nesprejemljive in zgodovinsko presežene koncepte interesnih sfer in abso-lutiziianje blokovske delitve, kar je v očitnem nasprotju s sklepi in duhom Helsinkov.» fiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiJMitiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiu) PRED ODHODOM PARLAMENTARNE KOMISIJE V ZDfl Preiskava o aferi «Lockheed» se bo nadaljevala, četudi bi prišlo do razpusta parlamenta Bivši obrambni minister Cui (KD) zavrača vse obtožbe porne naloge za vrsto nacističnih RIM< 28. - Potem ko je v Bur-v-e,jakov. O tem pa se bo morda |banku (Kalifornija) funkcionar ti- zvedelo kaj več danes Po nekajminutni prekinitvi je povzel besedo odv. Sergio Kostoris, ki je v kratkem vendar zelo zavzetem skovnega urada družbe «Lockheed» Grover Nobles zanikal, da bi bila letalska tovarna izročila večje vsote denarja bivšim predsednikom ita- posegu pobil nekatere trditve javne- j jjjanske vlade za nakup letal C-130, ga tožilca, predvsem pa izjave pred- : se je danes dopoldne znova sestala sedmka v pojasnilo svojega pone- ! rjmska parlamentarna preiskovalna deljkovega sporočila. Kot smo po- ! komisija. Pod predsedstvom A. Ca-10ca!!Je dF- Maltese ob trditvi, da stellija je pričela skrbno pripravlja-m mhce od prizadetih strank govo- • - - - ril o odgovornosti Aliersa in’ Oberhauserja dodal še, da po njegovem mnenju odvetniški kolegij dela veliko uslugo Oberhauserju (s tem, da zahteya njihovo obsodbo zaradi u-mora partizanov, kar bi lahko povzročilo razveljavitev obsodbe). «Ni res — je poudaril Kostoris — da ni nihče od zastopnikov prizadetih strank govoril o odgovornosti obtožencev. Med svojim posegom sem orisal njegovo osebnost in med drugim zahteval, naj ga sodni zbor proglasi za nagnjenega h kriminalu poleg seveda obsodbe na dosmrtno ječo ter na tri leta osamitve, se pravi na najstrožjo kazen, ki jo predvideva italijanski zakonik.» «Prav tako ni res — je nadalje- ti gradivo, ki ji bo potrebno med skorajšnjim obiskom v ZDA. Preiskovalci pojdejo v Ameriko sredi maja in bodo v zvezi z afero o podkupovanju postavili članom vodstva družbe «Lockheed» okoli 40 vprašanj. Zaslišati bodo morali tudi bivšega pravnega izvedenca obtožene družbe, Rogerja Bixbyja Smitha, ki pa živi v Parizu; pozvati ga nameravajo v Rim, ko pa bi tega ne sprejel, se bodo sami odpravili v Francijo. Med dopoldanskim zasedanjem je komisija obravnavala tudi procedur-na vprašanja. Tako je sklenila, da se bo odslej sestajala petkrat v tednu, kajti preiskavo je treba čim-prej zaključiti, člani komisije so se tudi domenili, da se preiskava . da.se ni nihče lotil. vpraša- ne bo prekinila niti v primeru pred- časnega razpusta parlamenta. Popoldne je bilo na vrsti zasliševanje Američana J. Vassara Houser-ja nekdanjega upravitelja družbe Tezorefo, ki naj bi jo «Lockheed» ravno tako podkupovala. Prizadeti je zanikal, da bi na lastno pest podpisal kakršno koli prejemnico ali drug dokument o pretakanju denarnih sredstev med družbama. Pripomnil je, da je za svoje upravitelj-sko delo pri Tezorefo in drugih podjetjih Lefebvreja prejemal vsega 60.000 lir mesečno Pojutrišnjem bo parlamentarna komisija zaslišala bivšega ministra Guia (krščanskega demokrata), ki je sam zahteval, da čimprej stopi pred preiskovalce. V razgovoru s časnikarji je nekdanji obrambni minister odločno zanikal, da se za kratico «pun» skriva njegovo ime, in sicer prvič, ker je bila kratica zabeležena v «črni knjižici» leta 1965, ko ni bil minister za obrambo, marveč za šolstvo, drugič pa, ker se kratica očitno nanaša na visokega funkcionarja, medtem ko je sam bil tedaj minister. Gui je vsa namigovanja, češ da je vpleten v afero Lockheed, označil kot nesramno klevetanje. Tindemans v Belgiji OTTAWA, 28. — Predsednik belgijske vlade Leo Tindemans je v družbi Zunanjega ministra R. Van Eslan-deja dospel na 6 dnevni uradni obisk v Kanado. S predsednikom kanadskega ministrskega sveta Trudeaujem se bo razgovarjal o vprašanjih dvostranskega sodelovanja, pa tudi o najaktualnejših mednarodnih problemih. Vožnja na italijanskih avtocestah od jutri dražja RIM, 28. — Od petka, 30. aprila, naprej bo vožnja na italijanskih avtocestah dražja, sicer le za domače voznike; tujci in vozači avtomobilov z inozemsko evidenčno tablico sploh bodo uživali določen popust. Podražitev cestnine zadeva avtoceste, ki jih upravlja zavod za industrijsko obnovo IRI ter bo znašala 15 odstotkov. V poštev pridejo sledeče avtoceste: Genova - Savona, Genova -Serravalie, Genova - Sestri Levante, Milan - jezera - Chiasso, Milan - Brescia, Milan - Rim, Rim - Neapelj, Bologna - Padova, Mestre -Vittorio Veneto, Firence - jadranska obala, Rim - Civitavecchia, Bologna - Bari - Taranto, Neapelj -Canosa in Caserta - Nola - Salerno, ki bo dograjena v najkrajšem. Z iztržkom od višje cestnine bo družba za vzdrževanje avtoceste krila večje gradbene in režijske stroške. Kot rečeno, bodo tuji vozniki u-živali od petka dalje na italijanskih avtocestah popust. Tako bo npr. avtomobilist plačal za vožnjo na relaciji Milan - Bologna Pescara - Bari - Taranto le 6.150 lir proti poprejšnjim 11.500 liram. Smrt v plamenih PORTO ALEGRE, 28. - Včeraj popoldne je izbruhnil v restavraciji veleblagovnice «Rener» silovit požar, ki je v razmeroma kratkem času zajel vseh osem nadstropij zgradbe. Tedaj se je v poslopju nahajalo nad 300 ljudi. V ognju je našlo grozno smrt najmanj 23 oseb, nadaljnjih 00 je bilo pa opečenih. Iskanje drugih žrtev se še nadaljuje in vse kaže, da bo dokončni obračun nesreče strahovit. Gasilci na primer še niso mogli priti do treh dvigal, ki so zaradi požara ostala blokirana med nadstropji. Življenjske razmere v Čilu nevzdržne STOCKHOLM, 28. — Čilska vojaška hunta bolj kot kadarkoli poprej neusmiljeno zatira najosnovnejše človeške svoboščine, švedski odvetnik Hans - Goeran Franck, tajnik mednarodne komisije za preučevanje čilskih razmer, je med tiskovno konferenco povedal, da životari v Pinochetovih ječah najmanj 7.000 političnih jetnikov; razen tega so santia-ške oblasti 20.000 študentom prepovedale vpis na univerzo iz političnih razlogov, a okrog 600 profesorjev je bilo aretiranih. Spričo vsega tega so štirje bivši ministri Allendejeve vlade — Fernando Flores (finance), Pedro Feli* pe Ramorez (rudarstvo), José Ca-demartori (gospodarstvo) ter Anibal Palma (šolstvo) — apelirali na mednarodno javnost, naj z ustreznim pritiskom na Pinocheta in njegove paj" daše poskuša storiti konec sodnim postopkom proti nasprotnikom skrajno desničarskega režima. Pripomniti velja, da je v poslednjem času v Čilu zginilo brez vsakega sledu okoli 2.000 oseb; v najboljšem primeru se ti ljudje nahajajo v fašističnih gnezdih, kjer jih brez dvoma strahovito mučijo, v najslabšem pa so jih Pinochetovi krvniki pobili. Med izginulimi j® tudi podtajnik mladinske komunistične zveze José Weibei, katerega oče je bil svoj čas ravno tako žrtev fašističnega nasilja; njegov brat je tudi izginil pred nekako letom dni. žena in otroci pa živijo v stalnem terorju zaradi ustrahovanja oblasti. BUENOS AIRES, 28. — Argentinska vojaška hunta je sklenila izgnati iz države švicarskega novinarja Luca Bandereta. Gre za suverenost (Nadaljevanje s 4. strani) na področja, kot so svobodno prf' mikanje ljudi in izmenjave idej jn informacij». Pripomnil je tudi, da se sodelovanje v Evropi ne more omejiti le na posamezna področja dejavnosti, pač pa da «mora obsegati tudi politično, ideološko, ekonomsko, socialno in humanitarno področje». «Odgovor Evropske g°" spodarske skupnosti na nedavno po-budo SEV ne more biti ločen od tega splošnega konteksta», je zaključil Thorn. S tem odgovorom — menijo v Moskvi — Thorn pogojuje sodelovanje med EGS in SEV z izvajanjem določenih principov helsinškega sporazuma na tak način, kot ga jemljejo izključno na Zahodu-«Literaturna gazeta./ pa meni, da «socialistične dežele izpopolnjujejo vse obveznosti, ki izhajajo iz helsinške deklaracije in sicer, na pou- ročjih mednarodnega turizma, kul- turne izmenjave ter v izmenjavi informacij». Glede tega je «na dolgu» UČINKOVITOST SIP Marsikdo je že ugotovil, da so računi telefonskega podjetja SIP v nekaterih primerih zelo slani. Zgodilo se je že, da so dobili navadni naročniki račune po več sto tisoč lir in da si niso znali razložiti, kako je do tega sploh prišlo. Prav tako presenečen je bil delavec Giuseppe D’Alessandro iz Caltanisset-te, ko mu je poštar izročil račun za 22.700 lir. Takoj je Wa-_ vil, da tega računa ne bo pW‘ čal, pa naj se zgodi lcarjc0\'' Pripravljen je tudi tvegati, a mu prerežejo žice in vzame] telefon. Bil je dokaj odločen v svojih izjavah, kljub temu, da je iz ra čuna bilo jasno razvidno, da J imel celo nekaj medkrajevni pogovorov. Zanesel se je sa,n, na dejstvo, da ... ni nikoli imei telefona. kvečjemu Zahod in ne Sovjetska zveza ter njene zaveznice, s°9 ,je stične dežele». V Moskvi naaau pravijo, da se na Zahodu gleda ^ izmenjavo idej le «enosmerno -e da se silijo v socialistične d ” £j_ vse ideje, «katerih namen je '™pa kopavanje socializma», hkrati da se na Zahodu postavljajo mogoče ovire za preprečitev v diranja naših idej». «Mi smo z ^ Steno tekmovanje idej», zaklj moskovski list. ndelo- Kar zadeva vzpostavitev s