■K-Vi^ir"! Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. XA NEKAJ TlC KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši »oboi, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vas zanima it Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered »s Sfgond CUuw Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York, N. 1., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 13. — Stev. 13. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 20, 1941 — PONEDELJEK, 20. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. JUCOSLAVIJA SE BO BRANILA GOVORICE SE RAZŠIRJAJO, DA BO SKLENJEN BALKANSKI BLOK POD VODSTVOM TURCUE ... V TEJ ZVEZI BO POLEG TURCl-JE, JUGOSLAVIJE IN BOLGARSKE MOREBITI TUDI GRČIJA »Stari francoski pregovor "Čimbolj se stvar preminja, tembolj ostane ista" dobro velja za položaj na Balkanu in še [»osebno v Bolgariji. Pa tudi Turčija (pozorno gleda na premikanje nemških čet na Bumunskem, ker bi Nemci v svojem prodiranju skozi Bolgarsko trkali tudi na njena vrata. Po natančnem opazovanju pa so prišli turški vojaški krogi do zaključka, da sta dva zelo tehtna činitelja, ki zadržujeta Nemčijo v njenem prodiranju na Balkan. Prvič je neprestano napovedovanje nemškega prodiranja skozi Bolgarsko in tudi Jugo-slavijo dovedlo obe deželi do tega menda sta se vojaško pripravili. .Jugoslavija, ki je bila že več časa precej dobro pripravljena je ojačila ob mejah svoje ga mizi je. Bolgarska pa je svojega ministrskega pred- LaFolette in Roosevelt Farmer ji posvarjeni pred novo} krizo hotela poslati svojo armado skozi ozemlje kako pogodbene države v namenu, da napade Grško. Pri vsem govorjenju o nameravanem nemškem prodiranju proti Grški pa so poznavalci Balkana iprepričani, da zaradi zime Nemčija sedaj <šc ne bo pričela kake večje vojaške akcije proti Grški. V južni Rumunski nemški vojaki skrbno pripravljajo več letališč, v sled česar je mogoče domnevati, da bodo s teh letališč odhajali nemški aero-plani na Sredozemsko morje. Na Rumuivskem je sicer samo komaj 100 nemških aero-planov, toda v bližini letališč je nastanjenih več tisoč letalskih delavcev in jih tudi še vedno mnogo prihaja. Na vseh rumunskih letali- Znani progresivni senator očita Rooseveltovi administraciji dvojno vlogo. :—Sprejemu predsednikove predloge bi najbrž sledila diktatura senator j" " • Znani progresivni Robert M. La Follette iz Wis-consina je objavil v listu "The Progressive'' članek, v katerem se peča z zadnjo predlogo administracije glede pomoči Angliji. Kot znano, je namen predloge, poveriti predsedn i k u Roosevelt vso oblast glede oddaje, (prodaje ali zarentanja vojnega materijala. — V naši zgodovini, — piše La Follette, <— ni še nikdar nikomur prišlo na misel v mirnem času kaj takega 'predlagati. Po La Follettovem mnenju igra administraejo nevarno- stno dvostročno vlogo. Na eni strani skuša dokaza ti svetu, da je demokracija tista vladna oblika, ki je zmožna premagati najtežavnejše probleme, na drugi strani pa poziva kongres, naj se odpove važnim pravicam in naj j h izroči predsedniku. — V tem slučaju gre za poskus, uvesti diktaturo nad našo bodočo vnanjo politiko. Domneva, da bi mogel pozneje kongres s pomočjo kakšnih posebnih odredb kaj določati, je neutemeljena. Ko bo enkrat predsednikova predloga vza-konjena, ne bo kongres nič drugega kot gumijasti pečat. Vsled posledic evropske vojne so tudi ameriški farmerji prizadeti. — Bivši vojni tajnik jih je opozoril, naj ne špekulirajo z zemljo in naj preveč ne producirajo. Bivši poljedelski tajn i k Henry A. Wallace, ki je bil na demokratskem tiketu izvoljen za podpredsednika Združenih držav, je opozoril ameriške farmer je: naj se ne dajo zavesti in naj zaradi evropske vojne ne producirajo preveč v namenu, da jim bo mogoče pridelek z velikim dobičkom prodati; zelo škoduje izvozu ameriških poljskih pridelkov, kajti razen angleških, so vsa druga evropska tržišča ameriškim farmer jem zaprta. Ameriški farmer bo pač moral prilagoditi svojo produkcijo domačim trgom. Niti načrt, da bi si dežela nabavila I velike zaloge, katere bi potem naj ne kupujejo nadalje ze- • enakomerno porazdelila, bi ne ščih so velike zaloge bencina Kednika poslala na Dunaj, ob in mnogo delavcev dolge ure istem času pa je vpoklicala ' gradi hangarje in skladišča za mnogo tehničnih veščakov. Drugi činitelj, ki je še mnogo važnejši, pa je hud mraz. Ako bi bilo samo mrzlo in bi nekoliko snežilo, bi generalni štab bil kos svoji nalogi, toda če je poldrugo miljo "široka Donava zamrznjena, nato pa nena- doma nastopi južno vreme in voda nosi s* seboj velike kupe1 mest, trgov in vasi ledu, tedaj prodirajoče anna-'vi. m uniči jo. Nemci so prevzeli obrambo vseh rumunskih letališč. Najnovejše njihovo orožje so lahki tanki s protizračnimi topovi. Na priporočilo nemških oblasti je rmnunski generalni štab odredil zatemnitev vseli ob Dona- Fordov dar mornarici Priletni industrijalec je dal mornarici na raz polago mornariško šolo. — V nji se bodo mornariški rekruti izvežbali za tehnike in mehanike. mlje, kajti sedanji gospodarski razmah ne bo trajnega pomena in veljave. Farmerji bodo vsekakor prisiljeni omejiti tiste svoje pridelke, ki jih je bilo prej mogoče ek sport i rat i v Evropo. Wallace priznava, »la vojna mogel zaščititi farmerj e 111 pred raznimi težkočami. Wallace poudarja v svojem poročilu, da so posebno ameriški sadjerej<*i v zelo slabem položaju, dočim je mogoče s- pridom prodati sočivje in dobiti zanj primerno eeno. Onstran morja Rekord angleškega letalca Angleški kapitan Pat Eves je v rekordnem času prepeljal ameriški bombnik iz Amerike v Lodon. Iz Londona izročajo, da je pred odletom v Ameriki zajtrkoval, v Anglijo je pa dospel pravočasno -za popol dansko malico. Če se je Eves po zajtrku zjutraj ob petih dvignil z Nove Fundlandije in pristal v Angliji ob petih popoldne, ko pijejo Angleži čaj, je preletel razdaljo J8C0 milj v sedmih 11 rab. Evening Standard piše, da bi ta polet vzbudil v mirnem času svetovno pozornost. Eves je star 31 let. Pred vojno je pilotiral letala iz Anglije v Indijo. Meseca julija 3938 je poletel Howard Hughes iz New Vorka v Pariz v 1(> urah in 35 minutah, Atlantic Clipper je ]>a lanskega aprila preletel razdaljo med New Yorkom in Lizbono v 18 urah in 3.~> minutah. To sta bila doslej najpomembnejša rekorda. de ne morejo obdržati zveze z ozadjem. Nemški propagandni minister še vedno zatrjuje, da je Rusija Nemčiji dovolila, da njene armade gredo skozi Bolgarsko, sovjetsko časopisje pa to zanikuje. Vsled tega vlada taka zmeda, da nikdo ne ve, kaj je resnica. Razširjene so tudi govorice, da bo pod vodstvom Turčije sklenjen balkanski blok, v katerem boste poleg Turške tudi Jugoslavija in Bolgarska in morebiti tudi Grška. Pogodba pa bo poleg vojaških vsebovala tudi gospodarske določbe, po kateri bi države v bloku nastopile proti katerikoli državi, ki bi silila na Balkan. Vojaške določbe bi prišle v veljavo samo, ako bi kaka država Po vseh dosedanjih dogodkih je mogoče sklepati, da bodo nemški aeroiplani (pomagali Italjanom na Grškem. Angleži svare Jugoslavijo Kot pravi neko poročilo iz Zagreba, so angleški letalci v Baru in po drugih mestih ob dalmantinskem obrežju vrgli oznanila, ki pravijo, da bodo angleške bojne ladje potopile vsako jugoslovansko ladjo, ki bi peljala kake nemške ali 1-taljanske vojaške potrebščine v Albanijo! Znano je, da je Italija najela več majhnih jugoslovanskih ladij za prevažanje muni-eije v Albanijo. 77 letni Henry Ford je dal na svojem posestvu v Dearbor-,nu zgraditi mornariško šolo, v I kateri se bodo vežbali mladi J rekruti za tehnike, mašiniste i in mehanike. Sola je opremljena najmodernejšimi učnimi pripomočki. Ko je izročil poslopje zastopnikom mornarice, je rekel Ford: — V tej krizi želi Fordova organizacija z vsemi svojimi silami pomagati predsedniku in Ameriki. Ker je mornarica naša prva obrambna črta, bo po mojem mnenju izvežba-nje mladih mornarjev velike koristi za narod. Ko bo kriza končana, bodo mogli dobiti mornarji, ko so se izvežbali za mehanike, delo v našem podjetju. Šolo je prevzel v imenu mornariškega tajnika admiral C. W. Nimitz, načelnik navigacijskega urada. Razen Forda so govorili tudi admiral Nimitz, admiral Downes, C. P. Cecil, vodilni častnik mornariškega vežbali-šča v Great Lakes, (111., in Fordov sin Edsel Ford. C. P. Cecil je rekel, da bo šola mornarici dobrodošla posebno v sedanjnem času, ko je tehnična izvežbanost mladih ljudi tako velike važnosti. — Sedanje mornariške Š0I.3 so prenapolnjene, — je dostavil, — zgraditi nove v tem času naj bi bilo v vzpobudo drugim industrijalcem v deželi. V šoli je prostora za 1200 učencev. "VOJNA BO DO APRILA KONČANA" (?) Po Wheelerjevem zatrdilu skuša predsednik Roosevelt vzbuditi v ameriškem narodu vtis, da je Amerika že na pragu vojne. Sheppard o alkoholu in obrambi Ob priliki 21. obletnice uve-ljavljenja oeiemnajstega a-mendmenta je govoril demo-i kratski senator Shoppard iz SESTANEK MED HITLERJEM IN DUCEJEM!Texa^ ki vf1|a ^ -očeta" • ameriške prolii'bicije. V njego-v osišču takorekoč uapovedal vem govoru so bile najbolj vojno. j značilne naslednje besede: — Iz neznanega vzroka je bila j Demokracija, ki se opaja in telefonska zveza med Berlinom omamlja z alkholom, ne more Iz diplomatskih krogov prihaja poročilo, da sta »e včeraj sestala Adolf Hitler in Benito Mussolini, toda kraj sestanka ni znan. Uradno ni bilo niti potrjeno, niti zanikano, da sta se sploh sestala. Nevtralni krogi so prepričani, da sta diktatorja imela sestanek že zaradi tega, ker je predsedntk Roosevelt državam in Rimom za dva dni pretrgana. Sestanek je bil najbrže zopet na Brennerskem prelazu, kjer sta se tudi sestala 28. oktobra, malo prej, predno jo italjanska vojska vdrla na Grško. razviti primerne brarnbe. deželne o- Zenske so za obrambo toda proti vojni Liga ameriških volilk podpira predlogo, da je treba nakloniti Angliji vso pomoč, češ, da je to edino nadomestilo za vojno. Istočasno je izjavila Mrs. F. H. Clausen iz Horicon, Wis.— Če bi se zdaj vršilo glasovanje splošne zveze ženskih klubov, ki ima nad dva milijona članic, bi se pretežna večina članic izrekla proti vojni, dočim bi večinoma vse glasovale za primerno deželno obrambo. Znani demokratski senator Wheeler iz Montane je rekel časnikarjem, da je večina višjih uradnikov v Washingto 1111 prepričana, da bo vojna že do meseca aprila kančana, Roosevelt ima pa s svojimi kratkimi govori namen preplašiti ameriški narod, ter ga utrditi v veri, da preti Ameriki neposreden napad diktatorskih sil. To pa samo vsledtega počne, da bi mu narod poveril vso oblast in odobril njegov program. Republikanski senator Johnson iz Californije, član izven, političnega senatnega odbora, bo imel prihodnji teden več radijskih govorov, ki jih bo slišati po vsej Ameriki- Govo- ril bo proti najnovejši predsednikovi predlogi. Republikanci so že osnovali svojo fronto proti predlogi ter izbrali za voditelja senatorja Vandenberga iz Michigan:!. Demokrat je, ki nasprotujejo predlogi, so izbrali za svojega zastopnika senator j a Vandenberga iz Micliigana. Edisonov tajnik Novoizvoljeni governer države New Jersey je sin slavnega iznajditelja Edisona. Za svojega tajnika si je izbral I Tarry ja Gilrova, znan e g a wash i ngt o 11 sk ega čas nika r j a. Kuba na strani Združenih držav < !kov. Uradi morajo biti ves dan I odprti. Večerne uradne ure so j odpravljene, ker je škoda e. Ob zaključku nočne seje, najlektrike. kateri so razpravljali o med- INAUGURACIJA PREDSED. ROOSEVELT A Danes opoldne bo nanovo | Oba bo zaprisegel predsed-inaugurirun predsednik Frank- nik zveznega najvišjega sodi-lin Delano Roosevelt, ki je pr- £ča Oharles E. Hughes vi v zgodovini Združenih drŽav, da je bil vtretje izvoljen za predsednika. Z njim bo kot podpredsednik Wallace. Mehika svaitt napadalce narodnem položaju, je kuban ski kabinet izjavil, da je Kuba na strani (Združenih držav. Kuba bo storila vse, kar je v njeni moči, za zaščito demokracije in civilizacije. Willkie bo v sredo odpotoval predsednik Roosevelt bo prisegi položil svojo roko zelo staro holandsko sv. Mehiški vnanji minister Pa-dilla je rekel: — Napad na katerokoli ameriško deželo bo mehiška vlada smatrala za naiad na MeEiko. Na vprašanje nekega nem-in škega časnikarja, kaj bi stori-0k 1 la Mehika, če bi ise Združene j države vmešale v vojno, je od- Požar pri Fordu V sredo bo odpotoval z Yan-jkee Clipper jem Sproti Evropi j poraženi republikanski predsedniški kandidat Wendell L. V River Rouge Fordovi to- Willkie. Namenjen je v L011 -varni je nastala pri kokosovih don. pečeh eksplozija. John S. Bugs' ____ uradnik justičnega urada je takoj uvedel preiskavo, če HY£.UIiAREC NA — MEHIŠKO URADNISTVO. morda ne gre v tem slučaja za kakšno sabotažno dejanje. Vsak Mehikanec ima nava- vrnil Padilla, da ga je vpra pi" i !al preveč in da zaenkrat še nastala dopoldne, toda do ve Henry Agardj^mo, ki je v Rooseveltovi dru lno5e razpravljati o solidarno-' Ižini že nekaj stoletij. 'sti. Požar so pogasili koinpa- do po kosilu nekoliko zadre-nijski ognjegasci. Povzročena mati. Temu opoldanskemu po. škoda ni velika. Eksplozija je čitku pravijo "siesta'*. Novi predsednik Camacho je pa čera še niso mogli dognati, kaj "siesto" odpravil, že vsaj ko-jo je povzročilo. Ilikor se tiče državnih uradni- Usoda "mirovnega otroka" Dne 11. novembra 1918, to-j rej ob času sklenitve za vezni-jško-nemškega premirja, je bil j rojen neki družini v Bogoti, N. J., otrok, ki je dobil pri krstu ime Arthur Victor Christa-lnan ter so ga nazivali "mirovno dete*'. Izza tistega časa je poteklo dvaindvajset let. Nekdanje "mirovno dete" se je razvilo v krepkega mladeniča, ki dela v neki tovarni v Bogoti. Registriral se je in je bil draf-tan. Nekaj časa je čakal, potem pa rekel: — Ah, kdo bo živel v tej negotovosti, če me bodo poklicali jutri ali pa mogoče šele čez leto dni. Sel je torej in prostovoljno stopil v armado. Tako se je "mirovno dete*' razvilo v postavnega vojaka. Česa Nemci ne pogruntajo . . . Berlinska radio postaja jo poslala v južno Ameriko sledeče poročilo v španskem jeziku: — Ljudje, ki so v najtesnejšem stiku z Belo hišo, so mnenja, da je sklenil predsednik Roosevelt imenovati za ameriškega poslanika v Londonu Wendella L. Willkieja, ki j.i bil pri zadnjih volitvah poražen kot republikanski predsedniški kandidat. Kralj Haakon je "princ Kari" Iz Oslo poročajo, da je nemško propagandno ministrstvo naročilo norveškem časopisju, da pobeglega norveškega kralja ne sme imenovati veo 1 "kralj Haakon", pač pa j "princ Kari", torej tako kot se je imenoval, predno je zasedel norveški prestol. Laval se je sestal s Petainom Včeraj je bilo iz Viehvja u-radno naznanjeno, da sta >v sestala načelnik francoske vlade maršal Peta in in bivši ministrski podpredsednik Pierre j Laval. • Razgovarjala sta so dalj časa in kot pravi uradno po-j ročilo, sta razjasnila nespora-Izum, ki je nastal med njima j Yo. decemlbra, vsled česar je .maršal Petain Lavala odslovil , in ga je postavil pod varstvo jna njegovem gradu blizu Vi-' chvja. Zračni napad na Malto Včeraj so nemški strmoglav-ici napadli pristanišče Valetta ;na Malti ter bombardirali matično ladjo za aeroplane Illustrious. Angleško poročilo ne omenja, ako je bila ladja poškodovana, pravi pa, da je bilo uničenih 15 nemških aero-planov in da je bila v mestu povzročena škoda. •TI L A 8 M Jl » O D- Hew Torf MoncJay, January 20, I §41 VSfAKOVtjEH L. "GLAS NAtiODA" (TOIGS or IBS PKQPU) OvMd and Published bf SUvenle Publishing Onpuy, (▲ Corporation). Vraak Bakasr, President; J. Lnpoba. Sec. — Place o( buiines« of the Ltlo« and odd re—■ of above officer«: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. 48th Year *Olaa Naroda" la luaned every day except Saturdays, Sundays and Holiday«. Subscription Yearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo l«»o velja Ust aa Ameriko In Kanado 96.—; sa pol leta $9.—; aa Aetrt leta |1J0. — Za New York celo leto ST.—; sa pol leta »3.00. Za laoaematvo ta celo lat« 17.—; ca pol leta $3.50. "Glas Naroda** lznaja vsaki dan lzvzemdi sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA." tli WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. >: CHeleea 1—1242 ITALUA IN NEMČIJA Ko so je prejšnji teden vrnil v Italijo ameriški poslanik William Phillip«, g« niso prav posebno prijazno pozdravili. Neki Mussolini je v list mu je kar odkrito povedal, da ni dobrodošel, večina drugih j** .pa enostavno prezrla njegov povra-tele. Vzrokov za tako obnašanje je precej. Eden poglavitnih je moralna in finančna podpora, ki jo naklanjajo Združene države Grški v njenem boju proti laškim vpadnikom. Drugi vzrok bo pa izrazito stališče, ki ga je zavzel predsednik Koosev. It napram Hitlerju in Mussolini ju. Dokler se ni Italija dejanski udeležila vojne, je bila Jlooseveltova administracija napram Mussoliniju nadvse obzirna, upaj<č, da bo ostala Italija nevtralna, če zaradi drugega ne, že vsaj zaradi svojega slabega gospodarskega položaja. — Je pa še en vzrok, čemu je bil poslanik Phillips tako hladno, oziroma neprijazno -sprejet v Rimu. S seboj je namreč prinesel Rooseveltovo pismo za laškega kralja Victorja Kmanuela. (Mussolini smatra to za poskus vplivanja na laškega kralja. Kralj naj bi prekinil stike z Mussolinijevo fašistično politiko in naj bi sklenil z Anglijo separaten mir. Javnosti je še dobro v spominu, da se je tiil angleški ministrski predsednik Chamberlain |K*služil svoječasno ulične taktike in sicer v svojem radijskem govoru Italiji. Kralja Victorja Emanuela je skušal označiti kot nedolžno ovčico, ki je povsem pod vplivom krvoločnega volka Mussolinija. Tisti poskus se ni obnesel, kot tudi predsednikovo pismo najbrž ne bo doseglo svojega namena. Javnost pozablja dejstvo, da Mussolini ne vodi sam italijanske politike. Italija je odvisna od nemške gospodarske ipomoči. — Predno se je Italija naslonila na Nemčijo, je iskala te pomoči pri Angležih in Francozih, pa je ni dobila. To je tisto dejstvo, ki je v veliki meri dovedlo do sedanjega evropskega položaja. Iz poročila ameriškega trgovinskega departmenta glede domače in tujezemske trgovine je razvidno, v kakšni meri je laško gospodarstvo odvisno od Nemčije. Splošno znano je, da dobiva Italija skoro ves svoj premog iz Nemčije. Vsak mesec ga dobi en milijon ton. To za Nemčijo ogromna žrtev, ki mora preskrbovati s premogom okupirane dežele, katere so prej dobivale premog iz Anglije. In neoziraje se na to, je pa milijon ton premoga tudi precej težko breme za nemške in laške železnice. Nekaj sličnega je s kovinami in kovinskimi izdelki. Italiiansko-nemški najvišji gos»podarski svet, ki je bil ustanovljen pred dvem: leti za razvoj lasških industrij, ne preskrbuje Italije samo s surovinami, pač pa tudi z orodjem, stroji in splošno industrijalno »premo. Brez te važne in izdatne pomoči bi laškim industrijam še slabša predla kot jim prede. Nemčija pošilja Italiji tudi les in olje in sicer v dosti večjih množinah kot bi kdo domneval. Na drugi strani pa pošilja Italija Nemčiji velike zaloge živil. Izvedenci trgovinskga departmenta v Washingtonu so dognali, da gre iz Italije v Nemčijo 40 odstotkov oranž in limon, 60 odstotkov drugega svežega sadja, 45 odstotkov suhega sadja in 80 odstotkov svežega sočivja. Nemčija import i ra vsako leto iz Italije za tisoč milijonov lir poljskih pridekov, oziroma eno tretjino vsega živeža, ki ga nameni Italija za izvoz. Gledt; diktatorskih držav je težko dobiti točne podatke, toda poročila washingtonskih izvedencev jasno dokazujejo, da niti Mussolini niti kakšna druga laška vlada ne more prekiniti z Nemčijo vezi, dokler niso velike demokracije pripravljene in sposobne zamašiti velike vrzeli, ki bi nastala v sled spremembe laško-nemških odnošajev. Porazi na Grškem, v Albaniji in Afriki so seveda se poslabšali stališče Italije. Nemčija je ne more že iz političnih, prav posebno pa iz gospodarskih razlogov pustiti na cedilu. Toda kar Hitler da, ne da zastonj. Svojo pomoč bo bolel imeti drago plačano. Italija se mu bo morala pač oddolžiti s tem, da bo po-jtt&la politična dekla Nemčije. Iz Jugoslav!, ----- < Prva smrtna obsodba v Subotici. Tokrat se jo moral zagovarjati pred wlikini senatom kleparski pomočnik Dragotin Ma-koivec, ki je na zverinski način iz zasedo napade'!' svojo bivšo izvoljenko Mim'ioo Repovo in Viktorja Rasporgerja. Minvi-ca Repova je nedavno prej prekinila zaroko z Dragotinom Makoveom. ker j? -bil nasproti njej grob in jo ji* stalno muči! z ljubosumnostjo. Poslej jo bila Mimica večkrat v družb i Viktorja Raspergerja, s katerim. se jo namerarvala poročiti. Meseca julija lani je prišel Vil-jerri Raspergor od vojakov na dopust. Ko -so jo z dopusta vračal na postajo v Ljutomeru, sta ga spremljala njegov brat Viktor in zaročenka Mimika. Dragotin Makovec jih je venomer fitodi'H, slednjič pa so je skril 'v zasedo ob cesti. Ko sta se Mimika in Viktor vračala s postaje, ju jo napadel z nožem in jo zverinsko .razsajal. Mimiki Repovi je zadal sodem, Viktorju Rasporgerju pa trinajst vibortov. Veliki isenat jkoli< i Mi-trovice -se mnogo pšenice, toda pridelovalci je nočejo prodati. Že 12 pekovskih mojstrov je bilo obsojenih po uredbi o pobijanju draginje. Dva izniied njih sta že nastopila kazen. Toda vise kaže, da bo pekom vrnjena čast. Sresko sodišče je namreč prišlo na sled nekaterim trgovcem z žitom, ki navijajo cene, in so torej peki upravičeno zatrjevali, da ne morejo kruha prodajati ceneje kakor po 4 dir, ker so morali moko plačati po 4.20 do 4.70. Za torej so zahtevali obnovitev procesa. Okrožno sodišče njihovi prošnji ugodilo. — Sam ne vem, kaj je z našimi ljudmi, — mi je pravil premožen rojak, ki je bil pred-lan^im sedem mesecev v starem kraju. — Prepotoval sem skoro vso Jugoslavijo, kadar mi je (pa čas količkaj dopuščal, sem*pa pohitel domov, v malo gorenjsko vasico, kjer mi je brat—sedanji gospodar na posestvu — odstopil čedno sobo. Dolgčas sem preganjal v edini vaški krčmi, kjer je bilo dopoldne, popoldne in zvečer vselej dosti mojih prijateljev. Prijateljstvo so mi že vsaj pri vsaki priložnost zatrjevali. Plačeval sem seveda jaz. Sleherni dan sem zapravil nekaj ameri škili dolarjev, in lahko mi verjameš, da se dobi za ameriški dolar v starem kraju precej pijače. Pa se je izplačalo. Rad se in jih namreč poslušal, posebno ko jim je vino nekoliko zlezlo v glavo. — Tako je bilo petkrat, šestkrat, desetkrat. Natančno so vedeli, kdaj bom prišel. Ob mojem prihodu so bili že vsi zbrani. — Nekega dopoldne se mi je pa mudilo na postajo. Stopil sem v gostilno na šilce brinov- VELIK JUGOSLOVANSKI KONCERT. Prvič v našem narodnem življenju v Am-eriki bo ob istem času toliko odličnih naših u-metnikov priredilo velik koncert 9. februarja v Manhattan Center, 34. ulica in K. Ave., v Norn Yorku . 'Zbrana družfba me je bučno pozdravila, jaz sem pa—ne iz po rednosti in brez knkfinega slabega namena—pozabil svojo dolžnost. Nisem jim namreč dal za pijačo. — Vrat nisem bil menda dobro zaprl za seboj, kajti v vežo sem razločno slišal besede: — Ali si ir-t\ videl bahača, a« meri kanskega ? Zdaj mu je pa menda le zmanjkalo tistih dolarjev. . . Strahota Na toni koncertu bodo nastopili Miss Zinka Milanov, prva sopranistinja na Metropolitan Operi v New Yorku. svetovno znani virtuos na gosli Mr. Zlat-ko Balokovič in baritonist dunajske opere Mr. Pioro Piero-tič. (Pri koncertu tudi sodeluje po Amferiki dobro znani tamibura-ški sdbor vseučilišča v Duque-sne, Ia. Na programu bodo večinoma jugoslovanske pe-mi in skladbo. Ta koncert bo nudil velik glasbeni uižitek, zato naj bi se ga naši rojaki vdeležili v obil-jelnenu številu. ' IZačetiek bo ob 3. popoldne. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN ............... $ 2.00 200 DIN................. $ 3J>5 300 DIN. ...............- $ 5.75 500 DIN................. $ 9M V DINARJIH 10« DtN. ................. $17.50 2000 DIN. ................. $34.00 5000 DIN. ................ $82.50 50 LH( ................... $ 2.85 100 LIR .................... $ 4.85 200 LIR .................... $ 9.20 n T TV IV 300 ^H* ................. $13.50 V L i & A n m ug;.................... $n i5 1000 LIR .................. $43.00 2000 LIR .................... $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejoi po CAtLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled tazftter v Evropi nI mogoče T Jugoslavijo ln Italijo nriikic^ftetfitfj« v DOLARJIH, temveč um v dinarjih M. lirah. Isto velja tudi ta vse druge w SLOVENIC PUBLISHING CO. ti t P O T NlIk I O D D'M L ■ K s :t 210 Weit 18th Street. Hewl York Živo se -spominjam poletnega popoldne, ko nam jo v šoli v Kranju predaval profesor H orle o mikroskopu. Povabil nas je v fizikalni kabinet in nam pokazal to čudo. vito pripravo, ki omogoča človeku videti, kar je prostemu očesu nevidno. Neke »mu študentu je naročil prinesti iz kotanje na šolskem vrtu pol kozarca vode. Pokazal nam jo je proti soncu. Malo zelenkasta je bila, sicer se pa ni v nji nič ganilo. Nato je kanil kapljico na stekleno ploščo, naravnal mikroskop ter nas zapovrstjo pozval, naj pogledamo, kaj je v tisti kapljici vode. V mikroskopu, ki je menda dvatisočkrat povečal, je bila kapljica slična velikem belemu krožniku, polnemu najrazličnejših nestvorov: kočic, stonog, čudnih repkov in najne-verjetnejših živalic, o katerih ni dotlej nihče izmed nas niti sanjal. — To so bacili, — nam je tolmačil profesor, — vse ozra, čje jih je polno, v vodi so, v neprekuhani jedi in vsepovsod. Pretreslo nas je, toda le za hip, kajti prosto oko ni v vsakdanjem življenju opažalo teh nevarnosti. Sličen občutek pritajene groze in gnusa me je navdal te dni ob branju poročila iz Ljubljane. Neka ljubljanska postarna vdova je imela lično stanovanje, kuhinjo in dve sobi. Zadnji čas je opažala, da se ji nabira i po stanovanju čuden *i\ -kast prah. Če je desetkrat na dan pomedla in obrisala pohištvo, se je prah po nekaj minutah spet pojavil. Ze vsega sita in naveličana večnega čiščenja in pospravljanja, ji pride na misel, prah malo bolj od blizu pogledati. Pogledala ga je ob žarki luči. Zgrozila se je in zarjula. Prah je namreč živel. Bile so neskončno majhne s prostim očesom komaj vidne sive, go-mazače živalice. Sosedje so prihiteli, opazili sivo strahoto in v strahu pobegnili Proplašeno ubogo žensko so morali odpeljati v bolnišnico. Neki ljubljanski profesor je naposled dognal, da je to neka vrsta grint, ki -se le redkodaj pojavijo v Evropi, še manj pa v naših krajih. Naša skromnost — Kapljo vina sem naprošal, — je rekel rojak, toda prijatelji, ki so bili v njegovi kleti, so rekli, da je bilo treba za tisto "kapljo" štirih velikih sodov. — Za praznike mora imeti človek kaj boljšega, — je rekla podjetna vdova prijateljici, ki jo je srečala, vračajoča se z marketa. — Majhno putko sem kupila za priboljšek. Iz papirnega zavoja pod pazduho je pa molel kremplje osem funtov težak petelin. AS HiftOBX"-NewYoir L—. Mo«3ay, January 20, 1041 ysfiNOvcjuN l. rm INTX )LIX PKRI8H: ANGLEŠKA MEHANIZIRANA VOJSKA sw ^sppp^Sis -t"«? » ,s T;;*^; po t»I bil starinar na voga-123. ulico v Now Vorku zaslutil, kakšno v realnost ima tut iv i 1 44Točno prav za prav ne mo-jda bi poklonil to skodelico ioni pojasniti tega svojega na-'Ethel, da bi videla, kako vro-gnjenja" je odgovoril zamiš- če jo ljubim." -k ode lica, ki jo jo bil po-jljono. "Nekafrri ljudje se na-, "l^hko -i mislim, kako bo v izložbo mod par starih vdiiKujojo za slike, drugi zbira-i m vdušena za to darilo," jo od- t*1m « r?- ' „ AV, J, * /A-* • > -v ' •v:) '.v Bellewovo in Johnom liuhillom, 17 letnim ba roki i/. Mainfcilla. ko sta bila namreč dva mo- lj v in polomljen duljno- jo starinsko predmete ali znam-t, bi naj brio niko^-i ne bila j ko, ja < pa dragocen porcelan, njena zakonska zveza mod To jo vse." lEthol jo zopet prikimala, potom jo pa ponovila: "Ti pač i nisi tikmL" V naslednjih dveh dnevih je a zaročena, jo John opazil, j John zaman skušal govoriti z nekaj ni v redu in kmalu 1 Ethol. Ni ga hotela sprejeti in i m jo tudi zvedel za vzrok ] tudi k telefonu ni prišla, ko je Inega vodenja svoje ljubijo- klical. neveste. fKo jo osebni tajnik Johnu K« som š<> hodila v šolo.**jsporočii, da čaka zunaj Bob jo dejala nekoč Etliel, jTibbets. je sedel mladi baron i govoril Bob porogljivo. . "Ali mi nisi hote'! sporočiti neke novice?" je vprašal John 'la bi napeljal pogovor drugam. . * 'Seveda. Zdaj pa poslušaj in strmi. Strica sem naprosil, da me je vzel s seboj k teti tvoje Ethel in večerjal sem z obema damama. Upain, da veš, da sta najeli palačo Martonovih?" "No." *"I\o som zvedel da se jutri solita, nti jo šinila v glavo naj- IVII ni.' vedno anjala o Dem p-, v globokem naslanjaču in držal srečnejša misel vsega mojega * ' t.' ■ r r1*/**!^?^' -' * Jj, ^ „' ---- - . . o Dempsovu?" jo vzkii-ji t John. Rt bel Bollewova, dedinja no-■tih milijonov ibogato rodbi-Bollow in nečakinja še l>o-itojŠe totie. jo prikimala. F»3rt«fclt," je nadaljevalo de-po kratkem molku. **da ni-e nikoli premagal nobenega loža in ga položil na lopat i- •"Toda, Ethol . . ?"No govorim o ton^," jo no-»mfljno prekinila Johna njo-ova nevesta. "Hotela sem ti .amr&č pravkar roč.i, /, John, čepraiv meriš dobrih i os t čevljev in čeprav si mo-sin kakor mlad konj. Kako prišel, recimo, na to žen-ko ni sol, da obiraš čaju* skodoli-»** John jo zardel. Vedel jo, da «0 ljudje skrivaj posmehu je jo njoigovontu konjičku. Pododo-val jo bil to strast po svoji materi in liniel io « (38 barvudh zemljevidov) — vse skupaj $1 Cliarlosa Lopame, da bi so zdo bile vloge točno določene in razdeljene. '"V palačo "^dereta s samokresi v rokah," je pojasnjeval BoH) dvoma dieokoma, ki se jima je že od daleč po&nalo njuna "obrt." in postavita se tako prod mojega prijatelja, da vaju bo mogel z lahkoto pobiti na tla. Potem pa izgineta bliskovito skozi odprta okna. Sta razumela?" ITolovaja sta prikimala. £Tik pred enajsto so krenili na pot in vse je šlo tako kakor je bilo domenjeno. Ethelina teta je porvafcila Boha in Johna v ssalon. V pri čakOvaiijoi dogoritkov je postavil John dragoceno čajno odah kamin. iNekaj dni pozneje jo dejala Ethel: "John, ali bi mi me pomagal ustanoviti 5ifl>irko porcelana? Pobrala sem s poči orepinjo te krasno skodelice in jih dala zlepiti. To bo največja privlačnost moje zibirke, kajti brez teh črepinj bi ne "bila nikoli zviodela, «ifa si cel mož." '"Toda," je ugovarjaT John v zadregi, "saj vendar ni bilo zaradi te skodelice ..." '"Ne laži." ga jo prekinila Ethel, i 1 imam te pa kljub temfli rada." Artilerijska granata SMRTNA KOSA V soboto zvvčer rib 6. je v St. Anthony bolnišnici v Brooklv-nu ivmrla Mrs M^ity Birk, v starosti 75 let. Njeno truplo leži v pogrebnem zavodu Stnn-ger na 2S9 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N. V. 'Pokojna bila v Ameriki let in je bila drma iz Vira pri Oonnzalah. Pokopana bo s sv. mašo v sredo dne 22. januarja ob 10. dopoldne v slovenski cerkvi sv. Pilila, 62 St. Mnrks Plačo na Dtikonališče sv. T r o j c v Brooklvnu. V Brooklvnu zapušča sina Antona Rirka, v Clevelandn !>a hčer Alary Kaplja ter več sorr. klikov.. Pok oj njeni duši, njonim o-- talim pa naše sožalje. Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je yam le priročno ■Fjvropa je v plamenih. Vojna vihra zajema državo za državo narod ogod-ki zahtevajo močne ži\c.- in neprestano pripravljenost prav od vseh. Države, ki niso dovolj pripravljeno, izginjajo z zemlji vitla v nekaj tednih ali celo kar preko noči. Danes je vojak prav 7a\ prav vsak držav-j jljan, tudi ljudje v zaledju, ne; samo oni v vojaških položajih. Za vsakogar je zato koristno, če čim več ve o modernih vojnih sredstvih, o načinu njih uporabe in o njihovih učinkih. Naj spregovorimo nekaj o pešeu in pehoti, ki ki Jul mehanizirani vojni po splošnem mnenju še vedno tvorita najvažnejši -estaivni l'el vsake oborožene sile. Raz lika pa je med pešcem in pehoto. Poedinee je lahko odlkVn pešec, hraber in sijajen strelec. Umetnost pa je stvoriti sijajno pohoto kot zbor neštetih posameznikov. Dobrega pešca jo mogoče vzgojiti v nekaj meseeih, dobro pohoto pa je mogoč ustvarili e de!i po 435, kar je skupno Število poslanci v po sedanjem zakonu. Tako dobimo po novem ljudskem štetju kvocijont 301,163, namreč po enega pcslanea za vsakih 301,-163 ljudi. Koliko mandatov naj vsaka posamezna dižava ima, so potem enostavno >dobi tako, da se njeno prebivalstvo d li -kozi 301,163. Ako po delitvi ostane še več kot. polovica od 301,163, nuore dotična država dobiti še enega poslanca. Vsaka država pa mora imeti vsaj enega poslanca. Tako ima Nevada s prebivalstvom od 110,247 vendarle enega poslanca. . Sedanja metoda za porazdelitev mandatov po državah jo bila vzakonjena leta 1929 in določa avtomatičen 'reapportionment' 435 mandatov v zbornici po vsakem desetletnem ljudskem štetju. . Pred tem zakonom bilo poprej vedno burnih borb v kongresu, ker so se ono države, ki bi morale zgubiti kak sedež, trdno branile preti novi porazdelitvi. Stari zakon se je sicer tudi naslanjal na ljudsko štetje, ali je prepuščalo kongresu, da določi, koliko poslancev naj intei vsaka država. Izvirno ni smolo število poslancev presegati po onega za vsakih 30,000 ljudi, ali ta omejitev je bila u-vedena, ko io dežela imela lo 2.500,000 prt bi val cev. Kakor je prebivalstvo naraščalo, tako so je od časa do časa povečalo število poslancev. Po navadi je vsaka država obdržala ono število mandatov, ki jih je že imela, pa se jo dalo več mandatov onim dravam. ki so imelo večji porastek prebivalstva. Končno se je po mnogih debatah vzako-nila sedanja postava, ki določa avtomatično porazdelitev, tako da nekatere državo ut< gnojo izgubiti, druge pa dobiti več mandatov, dočim skupno število'poslancev ostane isto. ■ume« BiiBtiBi :?nn!niiiifai8iiuiGS&!ui! iimIIH tiKiuusniii t*niRiiisii£fa»^i stmtBtcnimsiMiit LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50č. Naročite pri: KNJIGARNI SLOYENIC publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "<| LAS N I K O D I" - New Toil ^ Monday, January 20, 1941 VSTANOVLJEN L. 1* JORGEN JORGENSEN, ISLANDSKI KRALJ. ROMAN :—: Spisal: FBAN GOVEKAB. 38'—— Solnce je sijalo. okna in izložbe >o se svetlikale v svoji čistoči, z balkonov in pouličnih steforov je viselo bujno cvetje :n zelenje. In na obeh straneh pločnika po dve nasproti tekoči reki ljudi in na ol>ch strani h ceste, obrobljene z drevjem,' }>o dve drveči reki avtov, kočij, kolesarjev, tramvajskih vo-' zov in raznih vozil. — ObeJovala sta v paviljonu Mastnega parka in se nato vuuila v hotel.. 441)a -c odpočije^. nko'.iko. Morda leže^T — Izvoli! Jaz te počakam v kavarni v pritličju na »lesno. Nič ne hiti; nikamor so nama ne mudi." Spremil jo je do vrat njene sobe in odšel. Popoldne sta bila v Schoenbninnu, nato v ILietzingu na •nrtnent koncertu, zvečer v odličnem kabaretu, ob enajstih sta ^■vračala v hotel. Olgi je utripalo srce. Prva noč z možem! A Novak jo je zopet spremil do vrat njene sobo, ji polju-oil roko in dejal mirno: *'L;diko m.č, srrča nvoja!*' Lahko m o. prijatelj,M je skoraj šepnila in zaprla duri za <«boj. In prijela s«- je za čelo, težko sopla, >e ozira a po durih: *'Ali naj zaklon« m? — Ne. preveč bi ga žalila. — Ah, saj je tako dober!" in zaklenila ni. Ihiri pa so ostale zaprte vso noč. Novak je spal trdno in pokojno, dokler niso začeli zjutraj bogati -luge po hodnikih. Urno je vstal, so umi I, so obril, oblekel in naročil sobarici: "KaiVar so moja žena zbudi, ji nesite zajtrk v sobo; jaz jo prk-akujem v kavarni." Med najzanimivejše postave beti. Kot rojen strateg je Jor- geiLs n obkolil ^ svojimi 12 možmi guvernerjevo rezidenco, sam pa vdrl s pištolo v toki v stanovanje in izjavil, da je guverner odstavljen. Da bi se zavaroval za vsak primer, je spravil na svojo ladjo najpivj državno blagajno, potem je pa izdal proglas: "Mojemu naro Tako sta potovala po Pragi, Draždaneh. Berlinu in Norim- lergu. Razmerje med njima jo ostalo enako zakonsko neko- ............„„ roktno, a nad vse ljubeznivo prijateljsko. Ogledovala >ta si šen o! Danski Danska obala '.namenitosti, umetnine, krajinske in stavbne lepote, razna je bila blokirana in islandsko- ilnHnn i-ilmfi".*..! IA -________ T1_____ . _ ■ - T i • j 1 pi oteklega stoletja spada Jorgen Jorgesen, mož, ki je ukradel Island. Njegove pustolovščine so tako fantastične, da bi lahko človek dvomil o njihovi resničnosti, če bi ne bilo v nifu-zeju v Londonu dokazov, da je Jorgen Jorgensen res živel svoje 'burno življenje. Bil je mor-nar z dušo in telesom, toda če jo naneslo, jo bil zadovoljen tudi z vsakim drugim poklicem. Tako je bil raziskovalec, kito-lovee, morski ropar in revolucionar. Izgnan jo bil v Avstralijo, kjer so jo ukvarjal z n*>, dicino. Bi i jo tudii pisatelj in policaj. Boril se jo na strani Dancev pioti Angliji, i>otem pa kot angloj-ki tajni airent proti Danski. Zlasti jo bil pa strasten kvartopirec in ta strast mu je končno zlomila vrat. ( o bi hoteli opisati vso Jor-genscnovo življenje, bi morali napisati več debelih knjig. Za to so omejimo na najpomembnejšo dogodke iz njegovega življenja, zlasti na dobo njegovega islandskega kraljrvanja. Večkrat čitamo o možeh, ki so so polastili prestola to ali ono države z državnim prevratom. Toda Jorgen-enova revolucija na Islandu in njegovo kralje-vanje je v svetovni zgodovini edinstven dogodek. Anglija je bila v vojni z Dansko. Zato jo bil Island v kočljivem položaju. Bil je odvi modna zabavišča, se vozila s pa mikom po Vltavi in Labi, ter zletevala v najuglednejša letovišča in kopališča. Novak je naučil Oli^o plavati; tako sta uiila tudi v valovih in na |>esku Mnogo prekrasnih dni. CVsto sta se vračala v hotel razigrane vo je Šele po polnoči. Tcda Novak je ni poljubil in objel vso dobo niti enkrat.. Analiza valovanja čustev in misli v Olgini duši tekom, vseh teh tednov, dan na dan. večer za večerom in tudi često ponoči bi lahko obsegala knjigo. /Prvotnemu zadovoljstvu nad-Novakovo obzirnostjo je sledilo čudenje, občudovanje, spoštovanje, kmalu st.rmenje, zbeganost in nepojmovanjo, nato čuvstvo užaljenosti in končno zavest ponižanja. Tako je rahloor.uten! — si jo dej« i a spočetka. Koliko brzdanje lastne volje! je mi si?! a kasneje. Kaj me ne ljubi kot zdrav, normalen nkožf je ugibala še pozneje. Ah, zaničuje, pozabiti ne more mojo preteklosti! je skrl»o]a naposled. A trpela je činulalje huje. IZttkaj ni jo žensko, iki bi prenašala onialoževanje, ki bi ne hrejxmela po borbi z mloško ljubeznijo, dasi morda moškega ne mara ali ga celo sovraži. Ženska zahteva, da se moški poganja za njeno milost, a da ima ona" sama pravico, moško ljubezen sprejeti ali odkloniti. . Novak pa se za Olgino ljuibozon ni boril, niti rahlo poganjal. "Kako >i krasna! Kaiko te ljubinf!" je bilo največ, kar n*u jo prišlo iz ust. Njegove oči so često zažažrele pač v zanou, a nikoli no v telesni sili; njegova roka je stisnila njeno roko, pogladda njeno ramo, a nič drugega. — Dovo' j, vendar premalo. Pri tem jo bil ka val irsko radodaren. Na očeh ji je čital, če-a si želi, kaj ji je posebno v.šeč ter ji jo kupil. Vsako jutro jo razgrinjal prod njo jutranje dnevnike ter jo prosil, naj določi sanla, kaj si želi videti, kam iti, česa se -udeležiti. — Nikoli ni imel pomisleka in vselej jo z radostjo pritrdil. Par tednov jo Olga zapirala duri svojo spa' nice. Pa jih je. kakor pozabivši, postila priprto in končno so ostajale odprta vso noč. Vendar Novak ni prestopil praga njene sobe. Dogodilo se je, da sta se vrnila iz kabareta z jako izpo--Incanini programom. S? -lačeč so sta se iz sobe v sobo pogovarjala o krasnih plesalkah in pevkah ter plesalcih in akrobatih .jih ocen jala ter se smejala Pa se je Olga v pogovoru pojavila lued durmi ter pripovedovala, kako jo je zabavalo to in ono. Novak, že ožeč v postelji, jo ponavljal' pot nbno srečne, Wktiualno šale in dovtipe. po nem al glasove in kretnje artis-tov, in oba sta se krohotala: potem pa sta mirila drug drugega: "Prt, p*t! Da ne zbudi* sosedov!" In končno: "Lahko noč!" — "Lahko noč!" Potem s p je že zgodilo, da je prišla Olga ponoči po razkošni operetni predstavi prav do Novakove postelj«, sedla v pyjaini na stol ter k ami jala z možem v postelji. Vso uro sta .-e spominjala prizorov in arij. In Novak je segel po njeni roki, si jo pritisnil na ustnice ter dejal: *4I>uša moja, ne pozabi: pozno je že! t Jutri morava zopet dalje. Pojdi *pančlkat!" J n 0'«ga je odšia na svojo postelj, ložaia budna iu premišljevala: "Kakšen o o vek je to? Zakaj se vede tako? Kaj vendar misli o meni?" ^ Jezila jo je njegova topla mirnost. \ Čemu je niti ne iž-kuša osvojiti ? Zakaj ji ne da prilike, da ga vidi drhtečega cd hrepenenja? Ali y ne ljubi tako, kakor ljubijo vsi moški? Ah, kako se je vede Janko!! Mar je Norvak prav tak plato-nik, kakršen je Rožanec?" Užaljena jo 'bila. Užaljenost njenega ženstva, njenega f pola je bilo tc, kar io čntala, zakaj ljubezni ji še ni (bilo v srcu, temveč pa vdanega prijat^.^tva. {Nadaljevanje prihodojiS.} je mia mokjrana in mu prebivalstvu je pretila la kota. Ostala Evropa je imela dovolj lastnih skrbi, tako da ni nikonmr prišlo na missel pomagati nesrečniki Islandcem. Lon-donskenru trgovcu Plielpu je pa prišlo na misel, da bi lahko koval iz tega dobiček. Zaprosil jo angleško vlado, naj m« dovoli odpeljati na Island živila. Dovoljenje jo dobil in to nalogo je poveril Jorgenu Jor-gensenu. To je bilo leta 1809. Živila so natovorili na ladjo vse jo šlo po sreči. Zato je poslal londonski trgovec na Island še eno ladjo, natovorjeno z živili. Tedaj so pa posegli vmes Danci. Sami sioor niso mogli pomagati gladujočim Islandcem. pač so pa prepovedali vsak dovoz na otok. Tudi Jorgensm, ki jo že prispel z ladjo do Islanda, je dobil povelje, naj dvigne sidra in se vrne, od koder je priplul. Jor-Ton-on pa ni hotel prepustiti Islandcev žalostni usodi. Pa tudi častihlepje ga je sililo, da bi izpolnil nalogo do konca. iZato je počakal do iurdelje, oborožil je 12 članov svoje posadke in se ž njimi izkrcal. Prebivalstvo Islanda jo bilo zbrano večinoma v cerkvah. Danski guverner Tramp pa je ležal doma na divanu in čakal na o- du." v katerem je presenečenim Islandcem sporočil, da jo danski guverner odstavljen in ustanovljena islandska kralje vina. on pa da je zasedel njen prestol. Prodrl a s se začenja z besedami: "Mi, Jorgensen po milosti božji ..." I landci bi najbrž no bili tako mirno sprejeli to pustolovščine, če bi -bili slutili za kaj nrav za prarv ijre. Saj je štel Island že takrat blizu 50.000 pn: bi val cev. Toda bili so o— «r or če ni na oni strani radi dansko brezbrižnosti, na drugi cfrani so pa mislili, da stoji za J< rgensonom angleška vlada. Jorgen on jo bil zelo spreten. Najprej jo črtal vso doTgove Danski in poskusil sploh izločiti danski vpliv. Zvišal jo plači > vplivnim duhovnikom in končno je krenil na krožno pot po otoku, da ga jo prebivalstvo slavilo kot Jorgona I. kralja Tslanda. Kvoji državi jo dal novo zastavo — tri posušene polenov-ko na modrem polju. Vvojo nalogo. Po po-viatku v Anglijo so ga zopet zaprli zaradi dolgov in pozneje izdali v Avstralijo no kot navadmega zločinca tt>mveč kot političnega kaznjenca. V Avstraliji jo dosegel vrhunec svojega pustolovskega življenja. Oženil so je z bojevito žensko, j ki ni imela prarv- nobenega res-ip^kta prod njim in njegovo j preteklostjo. Nasprotno, voč-jkrat ga je neusmiljeno preminiti la z burkljairti ali kuhalnico. Opotovano jo tekla za njim na ulico, da «o se mu sosedje smo-jali. Jorgen Jorgensen jo dočakal 65 1' t. Zapuščen in bolan jo umrl v bolnici. Zda i bi nihče J no mogel povedati,* kje jo grob Njoirrvoga Veličanstva Jorgona I. kralja Tslanda. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA M0 NASLEDNJE MUZI KALUE. Krnil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI »» mo^ki ibor ......................... .M SEST NARODNIH PESMI u no- Ski zbor .................... M ŠEST NARODNIH PESMI zrn mešani zbor ....................M NOTF. ZA KLAVIR AM H. Zorko Frelovw—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........tiS ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLA-\ 1R ........................L— \LBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za g ta* in klavir L— franc Venturlni—ŠEST MEŠA Nin IN MOŠKIH ZBOROV ...... .«S r>rdo Juvanee—lib MLADIH LET, moški kbori ..................ft Peter Jerrf>—OSEM ZBOROV O ški m mešani) ........... M I! II Pošljite nam 5 H || in mi vam bomo pošiljali {S i \ S 2 meseca "Glas Naroda" 5 ( in prepričani smo9 da boste potem j j stalili naročnik. ZELO NEVAREN MODEREN POKLIC: UNIČEVANJE SOVRAŽNIH MIN. X pomorskih vojnah so m j ne ze]o pogosto in nevarno orožje. Navadno jih polagajo ob obalah na določenih -mestih, zlasti na strateško važnih točkah, da onemogočijo prehod sovražnih ladij. Zelo pogosto uporabljajo mine tudi za uničevanje nasprotnikovega trgovskega bro-dovja. V to svrho polagajo mino na najpromotmpjših pomorskih poteh. Za vsako orožje vedno iznajdejo tudi proti orožje. Tudi proti minam so ga iznašli. Za uničevanje min uporabljalo posebne ladje, mino11 ovce. V sedanji voini služijo za lov na mine tuulti navadne ribiško ladje, na kati?rih je dobro izvež-bann -posadka. IMinolovoi izplovejo zsrodaj zjutraj iz svojih skrivališč. Ko nridejo na odprto morje, spuščajo v morje po. ebno napravo. ki je narejena v obliki velikih. zelo ostrili "škarij." Mine so zasidrano s pomočjo ko-vinastih vrvi. ki jih drže v določeni globini pod vodo. Mi-nolovec se počasi giblje. Ko škarj? "najdejo" kovinasto vrv. s katero jo nritrjona mina. jo prerežejo. Mina nato splava na površje. Izvidnica, ki pazi na to, takoj javi, da jo mi na v bližini. Mine potom uničujejo na več načinov. Večkrat se ladja približa mini na tdloločeoo ra?*lalio nato streljajo na mino is puškami in strojnicami. Če pa nalete na kako posebno mino ar na tako mino, ki je doslej šo niso poznali, jo poskušajo narediti neškodljivo, da jo lahko dobe -iz vode in potem proučilo. V tem! primeru splava nekdo, navadno častnik, ki ie za to rzučen, previdno k mini in demontira iz nje vse diele, ki bi lahko izzivali eksplozijo. Pri tem delu je vedno v telefonski zvezi z ladjo in jo odpeljejo kam v laboratorij, da jo lahko strokovnjaki preiščejo. Moški zbori JSKAR DE V: Barfira; OJ, moj Soesml za klavir in z besedilom ........ $1 PESMARICA GLASBENE MATICE lort moški zlMirl. uredil A.