MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
•rMtnlfttvo In uprava: Maribor, fciponln ni.lt/ Talafon uradnlitvn 3440. oprava J4M lahaja razaa nadel]* In praznikov vaak dan ab 16. url / Valja aaaoino prajamut • upravi aB po poiti 10 Ota, dostavijo« na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglas* sprojasaa tudi oglasni oddolak Jlrtra- v Llubljaal t Poitel 6akow«l ražua M. UAOB
i*HilMiyyiliaiiiiMMIimiil m' uil m   ul 1111 ■1, ji 1 rrr
JUTRA'
9f
Nova ustava sosede Avstrije
Smernice najnovejše fašistične države
Včeraj je bila v naši severni sosedi Avstriji objavljena in uveljavljena nova ustava, ki ukinja dosedanjo strankarsko demokracijo in postavlja namesto nje stanovsko ureditev v okviru avtoritarnega režima. To pomeni, da se je Avstrija pridružila tisti vrsti evropskih držav, v katerih je bodisi boljševizem bodisi fašizem porušil temelje državne ureditve zadnjega stoletja, to so sovjetska Rusija, Italija in Nemčija. In vendar se avstrijska ustava razlikuje v marsičem od ustav omenjenih treh velesil; približuje sc morda še najbolj italijanski, fašistični. Stanovski princip je izveden v njej najbolj radikalno, boij kakor v Nemčiji in celo še bolj kakor v Italiji, mimo tega pa je šla najdalje glede v er s k e usmerjenosti, pripisujoč vso moč božjemu izvoru in postavljajoč krščanski katolicizem kot temelj vsega državnega duhovnega življenja. V enem se je pa nova avstrijska ustava oddaljila zelo daleč od oife Italije in Nemčije ter sc približala oni sovjetske Rusije, to ie v upravni razdelitvi države; zavrgla je fašistični in nacistični centralizem in ostala pri avtonomnih deželah s samostojnimi deželnimi vladami, ki so pa seveda tesno podrejene centrali in organizirane po istih principih.
Pc vsem tem bi mogli reči, da smo dobili poleg boljševizma, več ali manj versko svobodnjaškega fašizma in mimo vere usmerjenega nemškega nacizma naposled še klerikalni fašizem, temelječ na zadevnih načelih bivših krščanskih socialcev in njim se približujočih hajmverovcev. V tem tiči tudi vzrok, da je nova ustava črtala v oficielnetn naslovu »republiko« in jo nadomestila z brezbarvno »zvezno državo«, ki se lahko vsak trenutek spremeni v »monarhijo«. To nam potrjuje staro domnevo, da so gospodje, ki vladajo danes v Avstriji, v svojem pravem bistvu monarhist i, kar pomeni v tem primeru isto ko legitimisti ali pristaši restavracije Habsburžanov. Dolifussov in Starhem-bergov legithnlzem je pa globoko utemeljen tudi v krščansko-katoliški miselnosti, ki vidi v Habsburžanih »apostolsko veličanstvo«. Da tega svojega ideala Dollfuss že sedaj ni uresničil, ni vzrok n°tranja politika, marveč zunanja. Restavracija Habsburžanov bi pomenila v sedanjem Sasu in položaju težak mednarodni konflikt, saj je znano, kako gleda Ra to Problem mala antanta. Češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š je v svojem nedavnem komunikeju zadosti razločno povedal, zakaj vrnitve Habsburžanov na Dunaj ali v Budimpešto nikoli ne bi mogli odobriti. Če je pa bila legitimisticna nevarnost doslej- le trenutna, je postala z novo avstrijsko ustavo
trajna. Vprašanje vrnitve Habsburžanov je sedaj uradno odprto!
Kakor vsak avtoritarni režim, izključuje tudi avstrijski svobodo političnega prepričanja. Državljani smejo pač razpravljati o gospodarskih in drugih sličnih vprašanjih in sodelovati pri njih reševanju, v kolikor jim režim to dovoli, absolutno pa ne smejo propagirati ideje kakršnekoli spremembe, bodisi že v smislu demokracije, komunizma, liberalizma itd. Nova ustava je vendar uveljavljena »v imenu Boga vsemogočnega, od katerega izvira vsa oblast.« »Volja naroda« je črtana, to nadomešča »voditelj«, opirajoč se na oboroženo moč državne vojske in oboroženo gardo režima. V Italiji je ta garda fašistična milica, v Nemčiji so napadalni oddelki in napadalne čete, v Avstriji pa h a j m-v e r. Brez hajmvera Dollfuss ne samo ne bi bil mogel uveljaviti sedanje nove ustave, marveč je tudi izvesti ne bi mogel, kajti vsi poznavalci avstrijskih razmer soglašajo v tern, da ima režim v avstrijskem ljudstvu razmeroma zelo malo iskrenih pristašev, zato pa toliko več odločnih nasprotnikov, to so vsi levičarji, komunisti in socialni demokrati, vsi nacionalistični desničarji, narodni socialisti in velikonemci, kakor tudi pristaši demokracije iz bivše sredine. Poslej se bo torej vladalo v Avstriji tako kakor v Italiji in drugod v državah avtoritarnih režimov, od zgoraj navzdol, kar pomeni toliko ko d i k t a t o r i č n o.
Nas Jugoslovane in zlasti Slovence zanima nova klerofašistična Avstrija ne le kot sosede, temveč tudi kot narod, ki ima v Avstriji dve znatni narodni manjšini, slovensko na Koroškem in Štajerskem ter hrvaško na Gradiščanskem. Slovenska narodna manjšina je bila doslej v zveznem parlamentu sicer brez zastopstva, zato pa je imela dva poslanca v celovškem deželnem zboru. Nova ustava na stanovski bazi in diktaturi režima nam to zastopstvo jemlje. Okoli 100.000 koroških Slovencev bo poslej prav tako kakor naša manjšina v Italiji, brez vsake besede pri upravi države in dežele. Slovenske stranke na Koroškem, ki se je kljub vsemu nasilju vendar stalno krepila, je s 1. majem 1934. konec. To je vsekakor težka izguba, ki ne zadeva le naših tamkajšnjih bratov, ampak tudi nas kot celoto in vse Jugoslovane. Bojimo se zato, da ta usodni datum ne bo samo smrt avstrijske svobodoljubno-sti, marveč tudi smrt še zadnjih, sicer tako skromnih pravic naše manjšine. Toda Avstrija in njen režim naj vesta, da se bodo naše simpatije in antipatije ravnale v glavnem po tem, kakšno bo postopanje z našimi brati na Koroškem in Gradiščanskem!	—r.
Črni avstrijski prvi m\
Proglasitev in uveljavljenje nove ustave — Velike »manifestacije** po naročilu vlade — Akcije narodnih socialistov in marksistov
DUNAJ. 2. maja. Okrnjeni parlament je sprejel skoraj soglasno vladne predloge o pooblastilih, tako da je bila nova avstrijska ustava včeraj lahko objavljena in uveljavljena. V smislu želj vlade je moralo avstrijsko ljudstvo proslaviti uvedbo te nove ustave z manifestacijami in veselicami, ki so se spremenile v »narodni praznik«. V resnici se je vladi posrečilo na velik pritisk s pritegnitvijo uradništva. hajmverovcev, duhovništva (er raznih organizacij spraviti v vseh mestih na ulice več tisoč ljudi, ki so se potem navduševali v smislu uradnih predpisov. Župani so bili povsod osebno odgovorni za to, da je bilo zadosti »ma-nifestantov« pri obhodih. Vse majske proslave v socialističnem smislu so bile najstrožje prepovedane. Podkancelar Fey je izdal stroge varnostne odredbe, da se prepreči vsaka nasprotna akcija. Policisti in orožniki so bili že od sobote dalje zaposleni z dostavljanjem vabil k proslavi ustave. Vsa Avstrija je bila v senci bajonetov. Vendar so si dunajski
narodni socialisti privoščili zanimivo šalo. Med proslavo, kateri je prisostvovala tudi celokupna vlada, so spustili v zrak iz 1000 malih balončkov sestavljeno veliko nemško zastavo s kljukastim križem, ki se je posebno lepo videla v višini okoli 500 metrov in neprijetno dirnila vlado iti navzoče diplomate. Takoj so se dvignila policijska letala, ki so prikazen raztrgala in uničila. Istočasno so pa priredili socialni demokrati v Dunajskem gozdu ogromno zborovanje svojih pristašev. Policija je odkrila zbirališče šele s pomočjo letal ter nato zborovalce s silo razgnala in aretirala večino voditeljev, med katerimi so bili tudi socialistični poslanci iz Češkoslovaške, ki so prišli nalašč zato v Avstrijo. V nekem dunajskem predmestju je pa policija odkrila in razgnala drugo socialistično zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 8000 ljudi. Pri tem so nastali ostri spopadi in ie bilo več ranjenih. Protivladne demonstracije so priredili tudi narodni socialisti v Sol-nogradu.
Boš med levičarji in desničar!! v FrancHI
PREMIRJA MED STRANKAMI JE KO NEC. GLAVNI BOJ SE BIJE MED DESNIČARSKIMI IN LEVIČARSKIMI SKUPINAMI.
v Civrosu v ronskem okrožju, kjer ie
Turška zahteva glede Dardanel
PARiz, 2. maja. »Matin« poroča, da bo turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej odpotoval koncem maja v Ženevo ter prisostvoval razorožitveni konferenci. Njegovo potovanje v Ženevo je v toliko važno, ker bo zahteval da se ukinejo nekatere točke lausan-ske pogodbe, po kateri je Turčiji prepovedano graditi v Dardanelah nove trdnjave. Politični krogi pričakujejo,1 da bodo podpisnice balkanskega pakta' skupno s sovejtsko Rusijo podprle Turčijo v omenjeni zahtevi.
Konec pakta štirih
Rim, 2. maja. »Tribuna« poroča, da je Francija odkrito demantirala politiko pakta štirih. Francoska nota od 17. prej-
šnjega meseca in Barthoujev obisk v Varšavi In Pragi dokazuje, da hoče francoska politika učvrstiti stara prijateljstva in zveze. Iz tega je razvidno, da se Francija vrača k politiki blokov, katero ie opustila, ko je podpisala četverni pakt. Nadalje piše »Tribuna«, da nedvomno vsak blok povzroča ustvaritev protlbloka, vsaka akcija reakcijo in da mora vsaka upornost naleteti na odpor ter je zato v tem nevarnost nove vojne.
KADIČ IZPUŠČEN IZ ZAPORA.
SARAJEVO, 2. maja. Ker je zagovornik obtoženega narodnega poslanca Ka-diča izročil sodišču kavcijo v iznosu
1,000.000 Din, je bil Kadid izpuščen iz preiskovalnega zapora.
PARIZ, 2. maja. Najboljši govorniki francoske desnice so ob sedanjih parlamentarnih počitnicah razvili zelo živahno akcijo v vsej Franciji. Največ se udej2 stvujeta v tej akciji narodna poslanca Henriot in Ybernegarey. Pa tudi levica ne drži križem rok. Mimo zborovanj, predavanj in manifestacij je bila po vsej državi organizirana akcija proti desnici. Zato so skoraj v vsakem mestu, kjer so se pojavili priznani desničarski govorniki, pripadniki levice skušali onemogočiti njih zborovanja in predavanja. Zaradi tega so bili v nekaterih mestih manjši in večji nemiri in imajo varnostne oblasti nalogo, da Ščitijo svobodo desničarskih zborovanj in predavanj. Tako je
imel narodni poslanec Filip Henriot političen shod, nastal velik nered, v katerem je bilo več ranjenih. V Clierbourgit se je neki desničarski shod pretvoril v socialistično-komunistično manifestacijo proti fašizmu. Da ni bil v Liliču kršen mir je le zasluga tamkajšnje policije, ki je bila budno dan in noč na straži. Že sedaj lahko trdimo, da je takozvana politična tišina, ki je nastala po Doumer-gueovem prihodu, prenehala, in da so desničarji pričeli z odkritimi akcijami, da pa so tudi levičarji vedno bolj nemirni, zlasti v notranjosti države, kjer je bil doslej vzoren mir in red.
Nenapadalni pakt Šestih drla«
NAMEN JEVTIČEVEGA POTOVA NJA V SOFIJO. — MUŠANOV SE JE VRNIL S POTOVANJA SVOBODNIH ROK.
SOFIJA, 2. maja. V vseli tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za prihod jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča, ki bo obiskal Sofijo, kakor je že znano, v prvi polovici tega meseca. Jevtič se bo sestal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Mušanovom ter z vsemi drugimi vodilnimi državniki, sprejet pa bo tudi v avdienco pri kralju Borisu. Razmotrivala se bodo ob tej priliki vsa aktualna politična in druga vprašanja evropskega, balkanskega ter bolgarsko-jugoslovanskega značaja. V prvi vrsti bo pripravljen teren za balkanski nenapadalni pakt, ki bo le toliko drugačen od znanega balkanskega pakta Romunije, Jugoslavije,
Grčije in Turčije, da ne bo izključeval veljavnosti čl- 19 statutov Društva narodov, ki omogoča mirno in sporazumno revizijo mirovnih pogodb, tudi glede teritorialne posesti. Ta pakt bo sklenila Bolgarija z Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo, Albanijo In Turčijo.
Mimo tega se bodo prerešetala tudi
vsa važna vprašanja, nanašajoča se ,na medsebojne gospodarske, pravne in kulturne odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Kakor se zatrjuje, se .ie Mušanov vrnil s svojih obiskov v Parizu, Londonu, Berlinu, Rimu in Budimpešti trdno prepričan, da je prijateljsko sodelovanje balkanskih držav nujno potrebno, ker evropska razcepljenost ne nudi nobenih sigurnih iz-gledov. Kljub raznim snubljenjem je ohranil Bolgariji proste roke za nadalj nje delo na Balkanu.
POTOVANJA TEVFIKA RUŽDIJA BEJA.
CARIGRAD, 2. maja. Tevfik Ruždi bej bo odpotoval 8. maja v Bukarešto in vrnil Titulescu obisk. Iz Bukarešte bo Tevfik Ruždi bej odpotoval v Beograd in od tam v Ženevo- Dobro informirani krogi trde, da bodo zunanji ministri štirih držav, ki so podpisale balkanski pakt, tudi odpotovali v Ženevo ter se udeležili seje glavnega odbora razorožitvene konference.
Dnevne vesti
Pedagoški teden
Predavanji Inšpektorja dr. L. Poljanca »Avtoriteta in svoboda v vzgoji« in obl. š. nad. M. Senkoviča »Otrok in knjiga«.
Niz predavanj pedagoškega tedna je otvoril g. prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec s tenio avtoriteta-in svoboda v vzgoji. Uvodoma se je predsednik pedagoške centrale profesor Gustav Šilih zahvalil kraljevski banski upravi, mestni občini, uredništvom in predavateljem za izredno veliko in blagohotno podporo.
V svojem predavanju je nato g. inšpektor dr. L. Poljanec očrtal pomen inde-termenizma in determenizma ter se upravičeno odločil za takozvani relativni in-determinizem, ki sicer prepušča prosto volio v taki meri, da ne izključuje mno-80vrstnih učinkov, vplivajočih na naše odločitve. So to: dednost, podzavest, delovanje žlez in vpliv okolja. Zgodovinsko posmatranie nauka o svobodni volji je g. predavatelj pokazal na primerih Pascala, janzenistov ter Rousseauja. V gojitvi nravne osebnosti, v krepitvi slabih in vzpodbujevanju zdravih sil vidi g. predavatelj porast nravne osebnosti, kar je pravi namen vzgoje.
V sinočnem predavanju pa je g. oblastni nadzornik Matija Senkovič obravnaval vprašanje »Otrok in knjiga«. Njegovo zanimivo predavanje sc je izčrpno iotikalo vseh vprašanj otroškega čtiva. Posebno važnost je polagati na pravilni izbor umetniško dovršenega dela, ki naj bo pisano v napetem vzponu ter naj nudi otroku možnost podoživljenja izvcst-nega opisanega dogodka. Ogibati se je šunda ter otroka očuvati pred vsem onim, kar bi ga kvarilo. Posebno je treba v otroku vzbujati smisel za dobro knjigo, predvsem pa urediti po psiholoških in umetniških načelih čitanko. Otrok :.e mora usposobiti, da kritično premotri čtivo tor ne sledi slepo tiskani besedi.
Drev: bo predaval c športu in vzgoj; vadniški učitelj g. Aleksander Koprivc.
Razglednice mariborske iu vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. II.
Ruski študentje »Balalajka«; najboljši ruski pevci; samo nekaj dni v »Veliki kavarni«.
Naznanjam smrt svoje tete se. Terezije Grossove, Ernestih/ Apihova.
»Lira in har&a«. L* redko se nudi prilika, da bi v Mariboru na enem samem večeru slišali toliko lepega petja in to-iiko lepih melodij. Pri izvajanju skladbe Lira in harpa« nastopijo kot solisti primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjun-gjenac-Gavellova, operna pevka ga. Vida Zamejič-Kovičeva in koncertna pevca Kos p. Arsenij Rausch in g. inž. Pavle Gasparin, kompletni mešani zbor Glasbene Matice in pomnoženi orkester. Pripominjamo, da igra pri orkestru na liarpo naš priljubljeni in odlični harpenist gosp. Lukež. Ves ta ogromni glasbeni ansambl vodi prof. Vasilij Mirk. ki je vložil v delo mnogo ljubezni, truda in vztrajnosti m pripravil izvajanje tako znamenitega dela. Prvič se bo izvajala v Mariboru francoska skladba v takem obsegu. Glasbeni Matici gre zato vse priznanje, ker se ni ustrašila velikih žrtev. Na našem občinstvu pa je, da s svojim obiskom pri nocojšnjem koncertu napolni dvorano in s tem izkaže Matici priznanje za njeno 15letno požrtvovalno delo.
Opozarjamo na nocojšnji jubilejni koncert v Unionu. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil nocojšnji večer. Pri izvajanju slovite ode »Lira in harpa« bo prišel prav vsak, še tako razvajen poslušalcc v obilni meri na svoj račun. Vsi nastopajoči nam jamčijo za to.
Diplomirani tehniki, člani organizacij diplomiranih tehnikov, naj se na poziv narodnega ]>oslanca g. Vekoslava Špindlerja javijo svoji organizaciji. V poštev pridejo le diplomirani gradbeni tehniki, ki reflektirajo na namestitev in so člani organizacije.
Promovirana je bila na graški univerzi /.a doktorico medicine Ana Žnideršičeva, hčerka upokojenega policijskega uradnika Franca Žnideršiča v Mariboru. Mladi doktorici naše iskrene čestitke!
Redek jubilej. Včeraj je slavil v krogli svojih domačih in prijateljev 90. rojstni dan upokojeni železničar ter bivši Član in godbenik narodnega železničarskega glasbenega društva »Drave« g. Ferdo Klausberger. Menda ga ni Mariborčana, ki bi jubilanta ne poznal, ali se vsaj udeležil veselic in plesov, kjer je sodeloval Klausberger kot godbenik. Še pred leti smo ga videli, kako je čvrsto korakal pri sprevodih, čeprav mu je življenje nalagalo na ramena že 9. križ. Koliko noči in koliko ur je prepihal iti pregodel s svojim klarinetom. Onemu, ki pozna življenje in napore godbenikov, bo težko razumljivo, da je jubilant dočakal tako visoko starost čil in zdrav. Tihega, mirnega a kljub temu veselega značaja, kakor je, je bil vedno trezen, točen, vztrajen in potrpežljiv do skrajnosti. Skromno je živel vedno. Danes v 90. letu pa se mu zelo slabo godi. Po 40 letih službe kot tapetnik v delavnici bivše južne železnice je bil že leta 1914 upokojen. Miloščina, ki jo je takrat prejemal, je znašala 80 kron. Te krone so se spremenile po prevratu v 30 Din. in z draginj-sko doklado vred prejema jubilant danes 142.50 Din pokojnine. In to po 401et-nem zvestem službovanju, tekom katerega ni bil nikdar bolan. Rojen je bil 1. maja 1844. leta v Bakru, pri vojakih je slu-žii v Trstu pri 22. pehotnem polku kot godbenik 5 let. Že v zgodnji mladosti je pričel gosti in je gode! vse življenje ter še danes rad prime za svoj instrument, od katerega mu bo slovo menda najtežje.
V Maribor je prišel že leta 1874. in je sodeloval od svojega vstopa v železniško službo pri bivši delavski godbi kot prvi klarinetist. Njegovi prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo k jubileju in želijo vsi, da bi dočakal še 100 let. Veliko veselje bi napravil jubilantu, kdor bi se ga ob teh dneh »pomnil s kakšnim darom.
Vsem članom in članicam! Neizmerna žalost je zadela naš zadružni pokret. Od 128 žrtev strašne eksplozije v rudniku Kakanj, je 126 zadrugarjev naše sestre nabavljahie zadruge v Kakanju, članice naše zveze. Takoj po katastrofi je poslala Zveza svojega delegata, da se z upravo zadruge sporazume o prvi pomoči družinam ponesrečenih rudarjev. Prvo pomoč jc dala zadruga in zveza, ali ta ne zadostuje in tudi ne more zadostovati za tako mnogoštevilne siromašne rudarske družine. Pokažimo tudi ml zadrugarji toliko zadružne zavesti, da priskočimo tem tako težko prizadetim družinam, ki so zgubile svojega reditelja, vsak po svoji moči na pomoč. Vsi za enega, eden za vse. odnosno:	Danes tebi, jutri meni!
Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Prispevke pobirata obe blagajni v zadružni trgovini. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru.
Življenje in umiranje Maribora v aprilu. V aprilu je v Mariboru zagledalo luč sveta 108 otrok, smrt je pokosila 55 oseb, pred oltar pa je stopilo 36 parov.
V stolni župniji ie bilo rojenih 38 dečkov in 37 deklic, umrlo je 6 moških in 5 žensk, poročilo pa se je 7 parov: v frančiškanski župniji je bilo rojenih 5 deklic, 3 dečki, umrl je I moški in 3 ženske, poročilo se je 11 parov: v magdalenski je bilo rojenih 13 dečkov in 10 deklic, umrlo je 23 moških in 16 žensk, poročilo pa se je 17 parov; v evangelski je bila rojena 1 deklica in se je poročil 1 par: v pravoslavni pa je bil rojen 1 deček
Prvega maja zrele črešnje. Na dvorišču garaže v Wildenrainerievi ulici so včeraj postale lepo rdeče prve črešnje. Nekateri plodovi so že čisto zreli in so se pričeli rdečiti že pretekli teden, torej meseca aprila. Tako zgodaj menda črešnje v Mariboru še nikoli niso dozorele, saj so postale druga leta rdeče šele mesec dni pozneje.
Kopanje v Dravi. Predstojništvo mestno policije v Mariboru opozarja, da je kopanje v reki Dravi v mestnem pome-riju izven dovoljenih kopališč prepovedano. Izjemoma se dopušča kopanje v Dravi ob Koroški cesti na levem bregu Drave ob takozvanetn Schmidererjevetn posestvu ter ob Pobreški cesti na desnem bregu Drave vzhodno od železniškega mostu, to pa le pod pogojem, da se koplje mladina pod nadzorstvom staršev ter ostane v bližini brega in če to dovoli lastnik dotionega zemljišča.
Predavanje o starem Mariboru. Omizje
»Staribor«.priredi v petek 4. maja ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Narodni dom svoj običajni prijateljski sestanek, na katerem bo iz prijaznosti predaval gosp. dr. Travner o starem Mariboru ter pri tem uporabljal tudi marsikatere zanimive in vesele dovtipe. Vabijo se torej vsi »Stariborci« (predvojni mariborski Slovenci), da se tega prijateljskega sestanka, ki bode prav zabaven, v obilnem številu udeleže.
Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi pedagoškega tedna prihodnji petek ni prireditve. V ponedeljek 7. maja predava univ. prof. dr. Varnier iz Zagreba o velikem francoskem romanopiscu Stendhalu. Dne 16. in 17. maja pa predava spet dvorni svetnik dr. Strz^govski, umetnostni zgodovinar svetovnega slovesa.
Objavljamo danes pravilni spored letnega nastopa Sokola I. V ponedeljkovi številki objavljeni spored se s tem razveljavi. Javni letni nastop Sokolskega društva Maribor I v nedeljo 6. maja 1934 ob 15.30 na letnem telovadišču. Spored: 1. Ženska deca — proste vaje. 2. Naraščaj — proste vaje. 3. Ženska štafeta 4X75. 4. Orodna telovadba. Moška deca — raznoterosti. 5. Zenski naraščaj — vaje na gredi. 6. Moška štafeta 800 X 400X200X100. 7. Člani in članice
—	proste vaje. 8. Gojenci inž. podofic. šole — proste vaje. 9. Zbor z rajalnim nastopom. Zaključek: Sokolski pozdrav. Po nastopu veselica. — Odbor.
Sokol Maribor II. Pobrežje. Članski sestanek in poslovilni večer bratov, ki odhajajo k vojakom, bo danes zvečer ob 20. uri pri Renčlju na Pobrežju.
Sokol Maribor III. opozarja, da znašajo pri tomboli 6. maja denarni dobitki 5000 Din. Društveni javni nastop bo 13. maja.
Ženevska zveza priredi v ponedeljek 7. t. m. izlet v Rogaško Slatino. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Vožnja z avtobusom in kosilo 70 Din. Udeleže se izleta lahko tudi drugi. Prijave pri »Putniku«, ki nudi vse podrobnejše informacije.
Starešinsko društvo »Triglava« v Mariboru obvešča vse svoje člane, da vodi vse društvene posle še nadalje dosedanja uprava, ker so bili sklepi poslednjega občnega zbora o prenosu sedeža in o volitvah odbora razveljavljeni po pristojnem upravnem oblastvu. Po pravomoč-nosti tega odloka se bo izvršil izredni občni /bor društva. — Odbor.
Krajevna organizacija Jugoslovanske nac. stranke za V. okraj ima svojo redno torncsecno sejo v ponedeljek, dne 7. maja v hotelu »Mariborski dvor«. Pričetek ob 20. Udeležba vseh odbornikov obvezna!	‘	•
Otvoritev letošnjega zračnega prometa. Pretekli ponedeljek je bil otvorjen zračni promet na progi Dunaj—Zagreb— Beograd, kjer bodo letala letala do .30. avgusta. Včeraj je pa bil otvorjen zračni promet na progi Ljubljana—Zagreb in Ljubljana—Sušak. Kakor poročajo, bo despelo v Ljubljano še eno potniško letalo, ki bo vzdrževalo promet med Su-šakom in Ljubljano in bo stalo potovanje iz Ljubljane do Sušaka 2Q0 Din. Vsako poletno nedeljo pa bodo na ljubljanskem letališču na razpolago tudi druga letala za občinstvo in se bo lahko vsakdo dvignil v zračne višave nad Ljubljano za 50 Din.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 3. maja. Ob 12.15: plošče: 12.45: poročil*; 13: čas, plošče; 18: predavanje o človeku; 18.30:	srbohrvaščina,	poučuje	dr.
Rupel: 19: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci; 20: naši narodni predstavniki za gospodarski podvig našega morja, predava senator dr. Valentin Rožič; 20.30: prenos iz Beograda: 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino predvaja največji in nai-lepši film te sezone »Pesem z neba«. Ve-lefilm, v katerem igrajo najboljši igralci sveta glavne vloge: Jan Kiepura, Marta Eggert, Paul Kemp, Paul florbiger. Tlico Lingen.
Kino Union. Danes zadnjič senzacijski dvojni spored Tom Mix in Totnma Boy. Od četrtka dalje največje mojstrsko delo »Predor« po svetovnoznanem romanu B. Kcllermatina.___________________________
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Eranz Josefo-ve« grenčice.
Narodne aledaiifl«
REPERTOAR.
Sreda, 2. maja. Zaprto.
Četrtek, 3. maja ob 20. uri:	»Nora«.
Premiera. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Red A. Operne cene.
Petek, 4. maja ob 20. uri: »Nora«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Operne cene.
Sobota, 5. maja ob 20. uri: »Stari grehi«. Zadnjikrat. V korist Združenja gledaliških igralcev«. Najnižje cene od 15 do 2 Din.
Nedelja. 6. maja ob 14. uri: »Ciciban«. Uprizoritev otroškega odra ljubljanske »Svobode«. — Ob 16. uri: »Ciciban«. Uprizoritev 'otroškega odra ljubljanske »Svobode«.
Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča v Ibsenovi dramatični igri »Nora« bo v četrtek 3. t. m. Odlična slovenska umetnika, ki sta bila stebra prvega ansambla mariborskega slovenskega gledališča ter sta danes prvaka zagrebške drame, gostujeta pri nas po presledku skoro 5. let in je za ta njun nastop v Mariboru veliko zanimanja. V »Nori« nastopijo razen njiju še Kraljeva. Dragutinovičeva, Skrbinšek, Furijan in Crnobori. Vodja predstave je režiser VI. Skrbinšek. Veljajo operne cene.
Rezervirajte vstopnice za »Cicibana«, za to priljubljeno Župančičevo delo, ki ga v Delakovi odrski priredbi uprizori otroški oder ljubljanske »Svobode« (50 ljudi!) v lastnih razkošnih dekoracijah in kostumih v nedeljo 6. t. m. ob 14. in 16. uri. Cene so kljub velikim stroškom, ki so v zvezi s tem gostovanjem, zelo nizke in si vsakdo lahko ogleda to predstavo.
Zadnja uprizoritev »Starih grehov« bo po cenah od 15—2 Din v soboto 5. t. m. Ta izborna veseloigra je pri obeli dosedanjih uprizoritvah dosegla popoin uspeli in sc je občinstvo naravnost imenitno zabavalo. Najcenejši sedež velja pri tej predstavi le 1 Din, kar omogoči pač vsakomur obisk te predstave. Predstava je v korist »Združenja gledaliških igralcev«.	_________
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Joscfove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovrijakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Jose-iove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. .
Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da ,se vrše redni pregledi motornih vozil za leto 1934 v sledečem vrstnem redu: Dne
7.,	8. in 9. maja 1934 ob 14. uri v plinarni v Mariboru za vozila obeh mariborskih okrajev in predstojništva mestne policije v Mariboru: dne 11. maja 1934 ob pol
14. uri na sejmišču v Ptuju za vozila iz okraja Ptuj; dne 14. maja 1934 ob 15. uri v Poljčanah pred gostilno Bauman; dne
15. maja 1934 ob pol 8. uri v Slovenski Bistrici, ob 11. uri v Šoštanju, ob 15. uri v Slovenjgradcu, ob 17. uri v Marenber-gu; dne 17. maja 1934 ob 16. v Prevaljah in dne 18. maja 1934 ob pol 9. uri
v	Ljutomeru, ob pol 13. uri v Murski Soboti za vozila okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava, ob 17. uri v Gornji Radgoni.
Izvoznice za pošiljke lesa. Po obvestilu kraljevske banske uprave v Ljubljani so potrebne do nadaljnjega za pošiljke lesa, namenjene za postaje v drugih banovinah, izvoznice za vse vrste lesa, torej tudi za obdelan les (plohe, trame, deske. letve, drva itd.) Pri pošiljkah, ki so namenjene za tujino, izvoznice niso potrebne (n. pr. pri pošiljkah namenjenih za izvoz po morju ter odpremljcnih po 'železnici do pristanišča na Sušaku.
Vremensko poročilo mariborske mete-urološke postaje. Davi ob 7. uri .ie kazal toplomer 13.3 stopinj C nad ničlo; mi-nimalna temperatura je znašala 11.1 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17.8 stopinjah 7.36.6. reduciran na ničlo pa 734.4; relativna vlaga 77; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo poletno vreme trajalo dalje, vendar niso izključene lokalne nevihte.
Idejne smeri in vodilne osebnosti v sodobnem češkem duhovnem življenju
Predavanje urednika in publicista Božidara Borka iz Ljubljane
0 posebno važnih predstaviteliih sodobne češke kulture, ki usmerjajo vodil5 ne struje miselnih gibanj, je predaval nedavno bivši mnogoletni odbornik naše Ljudske univerze, sedanii kulturni urednik »Jutra« in publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane. Uvodoma ga je v imenu Ljudske univerze toplo pozdravil predsednik inž. J. Kukovec, prisrčno želeč skorajšnjega svidenja. Vsebinsko izredno duhovno polno in oblikovno izbru-šeno predavanje nam je postalo dragoceno ko nialokatero ter nam je ostavilo vse najvažnejše poglede.
Intenzivnost duhovnega življenja, prihajajoča od mnogih stvarjajočih osebnosti, je v neprestanem razvoju. So to idejni bojevniki, pisatelji in pesniki, kritik:, esejisti in publicisti, ki v večji meri izražajo živega duha naroda in so obdarjeni z značilno slovansko miselrostjo, navajati miselne spoznave na bitne življenj ske odnose, preustvarjati življenje po nekih spoznanjih, dajati doživljenemu prednost pred zgolj domišljenim. Tako je n. pr. Masarykova miselnost, vsa nujna iz časa in njegovih potreb, globoko predala svoje obeležje ter mogočno pognala v zavest preprostih ljudi. Iz filozofskih koncepcij Miroslava Tyrša je prav tako pognalo Sokolstvo, najvidnejše gibanje Češke, in nosi še do danes vi* dcii pečat življenjske modrosti, ki jo označuje renesančni ideal antičnega človeka: mens sana in corpore sano. In vprav paradoksno je, da je realistični češki narod, narod dobrih gospodarjev in umerjenih temperamentov, eden najbolj filozofskih narodov v Evropi, kajti dobro delati pomeni zanj dobro misliti, tako v politiki kakor v gospodarstvu In prosveti. Najbolj vidna in vplivna centralna osebnost sodobne Češke, ki se dviga kakor mogočna katedrala nad o-stale vrhove, je prezident Masaryk. Vpli
vi	njegove osebnosti se čutijo danes celo v tistih znanstvenih panogah, s katerimi Masaryk ni imel neposrednega stika. Praktičnemu nasledniku Komenskega. Masaryka, .ie bil verni sodclavec in somišljenik pokojni prof. Drtina. vzgo-ieslovna avtoriteta na češkem. Masa-ryk ni samo center političnega življenja, marveč obenem tudi središče duhovnih stremljenj. Za njegovo akcijo stoji vedno duh, ki povišuje njegovo prikazen v platonski vzor državnika.
Vrsto Masarykovih učencev odlikuje predvsem prožnost duha. ki ve upoštevati potreba časa brez žrtvovanja osnov nih tez. Med njimi je najbojevitejši prof. Emanuel Radi. On izpoveduje Masary-kov konfiteor: spoznanje zaradi boljšega življenja in dela. ne pa zavoljo spoznanja samega! Predvsem je kakor Masajk filozof-etik. Po bogoiskateljski
usmerjenosti svojega duha dopušča (v skladu z najnovejšimi filozofskimi strem4 ljenji) umu (ratio) le podrejeno vlogo pri spoznavanju in duhovnemu osvoje-vanju sveta. V njegovi zgodovini filozofije (Dčiiny filozofije) zanima Radia vpra šanje. kako naj posameznik ali občestvo dela, da bo dobro delalo in živelo. Du-hovedni smisel njegovega raziskavanja išče povsod svojo svrho in svoj program. Znanost, ki ceni v objektivno dani resničnosti pasivno gradivo za čutno spoznanje, za opis in vzročno razlago, niti zdaleč r.e zajema polne vsebine resničnosti. (Narodnost jako vedecky problem;
—	Narodnost kot znanstveni problem.) Vsak poedinec začenja vedno iznova duhovno življenje iti le to, kar si kdo sam ustvari, je njegovo osebno delo In leže z njim v grob. Rad!, ki je izšel iz biologije, >2 torej pomaknil svoj miselni kompas v soseščino teologije ter vrnil v varno pristanišče vere in dogem, vendar ne v povsem konfesionalnem smislu. Funkcija in njen pomen za stvarno življenje na zemlji, filozofija VMCA. miselni izraz anglosaškega človeka, je dobila v Radiu ognjevitega izoblikovalcn. Radi nadaljuje Masarykovo poslanstvo in je
kakor on svojčas močno izpostavljena osebnost.
Drugi dedič Masarykovega duha ie neutrudljivi dramatik pripovednik, kritik in publicist Kare! Čapek. Čapkovo duhovno smer mnogi označujejo za ci-vilizem. strujo, ki izvira iz anglosaške izkustvene filozofije in francoskega racionalizma. (Pragmatizem ali filozofija praktičnega človeka.) Njegov miselni tip ne bo vriskal od optimizma in se ne bo solzil od pesimizma: delal bo po pameti, se veselil življenjske sredine in se boril zoper destrukcijo desnice, k^tkor sc bo zoperstavljal togim in jalovim skušnjavam desnice: preveč je veren, da bi se ogreval za Macharja in zopet premalo, da bi sledil Radlui; preveč je saturiran, da bi bil revolucionaren in preveč razumen. da bi bil nesocialen. Prava majstro-vina so njegovi »Hovore z Masarykem«, ki jih je spisal toliko dovršeno, da je moral demantirati domnevo, da jih jc spisal Masaryk sam. S »Pismi iz A11-glije.< ie presenetil celo Angleže. Svoje potopise ilustrira najdovtipneje sam. Iz njegove polnosti vre tako suhi angleški humor kakor blesteči francoski espri.
Zgovoren glasnik te zemskoradostne družine je Ferdinand Peroutka, izdajatelj »Pfitomnosti«, ki sc plamteče bojuje za geslo: »Resnica zmaguje!« (Masaryk.) Vendar je v svoji, zadnji knjigi »Budo-vani statu« (Grajenje države) preveč razgalil človeške lastnosti sedaj že legendarnega Štefanika. Bojeviti publicist in blesteči stilist, ki se vidno nagiblje v socializem, ki pa je v njem bolj individualističen kakor kolektivističen, predstavlja staro, svetlo tradicijo češke inteligence.
češko soc. demokracijo zastopa Fr. V. Krejči, zanimiv pisatelj in ideolog, narodne socialiste okoli Klofača pa profesor filozofije Kozak, bivši pastor. Predvojni puntar anarhistične barve. Stanislav Neumann, dalje epik ponižanih in razžaljenih Ivan Olbraelit, stara simpatizerja mladih in nezadovoljnih. Smetanov in Masarykov življenjepisec, odlični muzikolog Zdetiek Nejedlv in jedki kritik F. X. Šalda niso utesnili svoiih revolucionarnih idej v kalup ortodoksnega historičnega materializma, četudi se iz-
življajo po. vseh pravilih marksizma, leninizma, ali morda celo stalinizma. Vsi so ostali narodno zavedni Čehi: ostali so svobodnjaki, ki si upajo na samostojna pota. Desnica pa veruje v reprezentanta političnega idealizma Františka Mareša, profesorja medicine, biologa in fiziologa, ki je v knjigi »Idealizem in realizem« ostro obračunal z mehaničnim svetovnim nazorom in se zavzema za vrnitev h Kantu. Psihologija brez duše«, spis, naperjen proti Fr. Krejčemu in proti Haecklo-
vi	pseudofilozofiji. poglablja omenjene ideje.
Iz katoliških vrst je najbolj viden pisatelj Jaroslav Durych. Njegov roman »Bloudeni« primerja Th. Manu z »Vojno in mirom Tolstega. Njegova umetnost poveličuje duha. ki ga je tako ostro napadel Machar, njegova bogata, v mistično vstajenje zašlega sveta zagledana imaginacija se poslužuje psiholoških in stilističnih izrazil povojnega ekspresionizma. Durych združuje v sebi mistiko Angela Silesija z racionalistično učenostjo Tomaža Akvinskega. Protimasarykov-sko usmerjen idejni krog na zmerni desnici (Mareš) šteje med svoje zgodovinarje J. Pekafa. predvrednotarja in vrtave-«a iskatelja novih potov (monografijo o Wallensteinu, o Beli Gori.)
G, predavatelj jc z bistroumnim dojemanjem bistvenih oznak očrtal bistvo, pomen in povezanost Pekara s svojim delom, prešel nato na oris izredne osebnosti F. H. Salde, čigar literarno-kriti-čno delo pomeni tolmačenje vsega, kar prihaja iz kulturno višjih plasti Evrope. Njegov miselni nasprotnik Arne Novak, apostol češkega tradicionalizma, jc spoznal v bridkosti in trpljenju prerojenega naroda poslanstvo narodne misli, ki jo izpoveduje v strogo arhitektonsko zgrajenih spisih. Demokratičnost, realno gledanje na svet in življenje, težnja po konkretnosti in stvarnosti so vrline češkega naroda, ki je vsekakor tako individualiziran. da lahko pripušča najrazličnejša strmljenja in smeri: skratka zrel in sposoben in voljan za kulturno, gospodarsko in politično poslanstvo. Vsa vprašanja dneva rešuje z iskreno vedrino mladostnega naroda, ki so mu v trdili preizkušnjah ojeklenele stvariteljske sile.
V	skopih potezah očrtano predavanje nas je kar odlično povedlo v svet misli in snovanja naših severnih bratov, ki naj nam bodo iskreni vzorniki na težki poti jugoslovanske afirmacije in realnega dela. G. uredniku in publicistu Borku, ki jc žel obilo zahvale in priznanje vsega občinstva, p« ostanemo hvaležni za prekrasni uvod v sodobno češko kulturno življenje.
Vprašanje zadružne mlekarne
Z ozirom na sestanke v Krčevini in v Narodnem domu, kjer so razmotrivali o vprašanju ustanovitve zadružne mlekarne v Mariboru, je bil preteklo sredo popoldne na mestnem tržnem nadzorstvu ožji sestanek. Na tem sestanku je zastopal iniciatorje mlekarske zadruge g. dr. Stanko Kovačič, povabljeni pa so bili tudi zastopniki mariborskih listov. G. dr. Kovačič >e raztolmačil vse trditve, ki so bile več ali manj že objavljene v časnikih. Ni mogoče zanikati, da stiska kriza najbolj kmetovalca, ver.dar pa pritožbe na račun trgovanja z mlekom in kontrolnih organov niso povsem točne. Poudariti moramo, da nismo proti zadružnemu gibanju v principu, vprašanje pa je, ali bi bila ustanovitev zadružne mlekarne za sedanje razmere prikladna? Sam g. dr. Kovačič je na vprašanje »ržnega nadzornika g. Hinterlechnerja priznal, da nimamo v Mariboru v bližnji in daljnji. 0-kolici nadprodukcijc mleka. Torej se sko-ro vse mleko proda sveže. Najbolj jasen dokaz za to so dnevi ob praznikih, ko na trgu primanjkuje mleka in poraste cena včasih celo za 100 odstotkov. Ce kmet
v	poletnem času izdeluje domač: sir, kislo smetano in sirovo maslo, s tem še ni dokazano, da imamo nadprodukcijo mleka.
Mislimo, da ni treba dokazovati, da v neposredni bližini mariborske okolice ni Prave živinoreje. Ta je v teh krajih bolj postranskega pomena. Tudi ie » zdrževa« nje krav mlekaric po viničarjih samo ne-
Ožji sestanek interesentov in zastop* nikov oblasti na mestnem magistratu
ko odplačilo za delo, ne pa irtenzivna živinoreja.
Da so pri produkciji mleka včasih napake, je razumljivo, ker ljudstvo še nima dovolj praktičnega pouka. Misel, da se bodo kvalitativne razmere mleka z ustanovitvijo zadružne mlekarne zboljšale, je pač več ali manj pogrešna. Glavna hiba dosedaj preiskanega mleka je pač onesnaženje, ki se prične v hlevu, kjer prihaja v mleko razstopljiva in neraz-topljiva nesnaga. V prvem primeru tudi mlekarna ne more izboljšati mleka. U-mestno je bilo izvajanje nadsvetnika g. Hinterlechnerja, da se prične higiena mle ka že v hlevu, kakor je to tudi naglasil na anketi. Na prošnjo iniciatorjev je tudi sestavil mimo pravilnika o zadružni mlekarni še pravilnik za higienske hleve pri novih stavbah in pravilnik za popravilo že obstoječih hlevov.
Kvaliteta mleka je torej odvisna od higienskih hlevov, od individualnega stanja krav mlekaric ter od krmljenja. Nič manj važno kot že našteto, tudi ni pošto panje z mlekom po molži. Sem spada precejanje, hladitev in transport. Na videz >2 vse to malenkostno, v praksi pa je odločilnega pomena.
Zahteva predsednika snujoče se zadružne mlekarne, da naj se s tržr.ih miz odstrani vsaka kupčija mleka, pa je v celoti nesprejemljiva. Prav tako tudi ni zamišljeno rajoniranje producentov mleka na tri pasove, ki bi ne bili geografsko zamišljeni, marveč po gospodarskih prili*
kah. G. dr. Kovačič je na zadevno .vprašanje navedel sledeči primer: »Ce im? kmet v Jarenini lastne krave in na lastnem vozu pripelje v mesto stalnim odjemalcem mleko, spada ta producent v prvi pas, pa bodisi, da pripelje mleko tudi kmet od Sv. Trojice. Če pa ima producent v Jarenini tako malo mleka, da se mu pot v mesto skoro ne izplača in naprosi za prodajo svojega soseda, bi tak kmet -spadal v drugi pas. Moral bi brez ugovora izročiti mleko najprej mlekarni, ki bi ga šele po predelavi oddala odjemalcem. V tretji pas pa bi spadali producenti na skrajni periferiji mariborske okolice. Ti kmetje sploh ne bi smeli vo žiti mleka v mesto, zlasti še v poletnem času ne,'temveč bi ga morali predelati doma. Ta zahteva pa je v nasprotju z zahtevo po pravici.
Na sestanku so razpravljali tudi o kontroli mleka in je ob tej priliki g. dr. Kovačič zahteval, da bi moral imeti vsak uvoznik mleka uradno legitimacijo s fotografijo. Iz legitimacije naj bi bil razviden osebni popis uvoznika, odnosno gospodarja ter količina mleka na dan. Zadeva z legitimacijami je teoretično sicer dobro zamišljena, v praksi pa je naj-brže popolnoma neizvedljiva. Noben producent namreč ni tako srečen, da bi vse leto imel vedno isto količino mleka in prodaj. Nastalo bi pri teni neijubo trenje, ker bi se količina uvoženega mleka ne ujemala z v legitimaciji označeno količino-.
Upoštevajoč vse okolnosti in razmere, bo potrebno torej še temeljito premisliti. ali jc dana življenjska možnost zamišljeni zadružni mlekarni v Mariboru. Da bo tržno nadzorstvo, kakor doslej tudi v bodoče, pobijalo vso ilegalno trgovanje z mlekom, je umevno. Pričakujemo pa od producentov samih, da vsak tak primer in morebitno kršitev živilskega zakona takoj prijavijo. Pristojne oblast: pa naj kršitelje primerno kaznujejo. Kvaliteta mleka se bo šele takrat zboljšala, ko bo ljudstvo glede higiene v hlevih dovolj poučeno. kakor tudi glede krmljenja in ravnanja s svežim mlekom, ki je mimo mesa najbolj občutljivo živilo.
Soort
Dva protesta. ISSK Maribor 111 SK fcvoboda sta na zadnji seji OOLNI’ vložila protest proti verifikaciji nedeljskih prvenstvenih tekem, in sicer ISSK Maribor :SK Celje in SK Mura:SK Svoboda.
Okrožni odbor LNP. službeno. V nedeljo <5. t. m. bodo naslednje tekme: / Mariboru na igrišču SK Železničarja ob
15.	prijateljska tekma SK Svoboda, rezerva :SK Gradjanski, rezerva, in ob 16.30 prvenstvena tekma SK Svoboda: SK Gradjanski (Čakovec). Službujoči odbornik g. Kurnik. V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob 14. prijateljska tekma SK Ptuj. rezerva:SK Mura. rezerva, in ob 15.30 prvenstvena tekma SK Mura:SK Ptuj. (Službujoči odbornik g. poročnik Berginc.
V	Murski Soboti ob 15. prvenstvena tekma SK Panonija:SK Drava (Ptuj). Službujoči odbornik g. Peterka.
Tekmovanje za prvenstvo LNP sc nadaljuje v nedeljo 6. t. m. z dvema tekmama, in sicer se bosta srečala v Celju SK Železničar in SK Celje, v Ljubljani pa Cakovečki SK in ŽSK Hermes.
Mariborska kolesarska podzveza, službeno. V soboto 5. t. m. ob 20. važna seja v klubskih prostorih. Razpravljalo se bo med drugim tudi o Zboru sodnikov ter olimpijskem prvenstvu.
Nov izum v kinematografiji. t
Moderna filmska tehnika je zoj.et na* pravila velik korak naprej. S. 1. majem bo v Parizu otvorjen takozvani plastični kinematograf, kar bo za nadaljnji razvoj kinematografov velike važnosti. Plastični film, ki je bil doslej samo objekt tehničnih eksperimentov, postane v najkrajšem času gola resnica. Vse kaže, da bo ta izum najprej osvojil Evropo, nato se pa bo razširil tudi v Ameriko. Američani so v pogledu filmske tehnike, zlasti glede zvoč nega filma, doslej prednjačili in Amerika je dala iniciativo za pokret zvočnega filma. Ta iniciativa je pa prešla sedaj v Evropo, oziroma v Pariz.
II v siko sinko 11
JUTI
MARIJ S KALAN-.
49
Roman Iz prazgodovine človeštva.
Asarhadan ni odgovoril, samo močne->3 je uprl veslo v vodo in usmeril čoln proti razkošni galeji, ki je ponosno rezala gladino in brzela po njej kakor labud. Raz dalja med čolnom in ladjo se je naglo krčila in mladeniča sta mogla že razločevati postave žensk, ki so sedele na krovu. Na sprednjem koncu sta spoznala Ofirijo in Epsuto, pa tudi mladenki sta ju že spoznali. Vstali sta in jima zamahnili z roko v pozdrav. Asarhadan je zaokrenil čoln tako, da se je bližal boku galeje, ki se je na povelje Ofirije ustavila.
»Kam potujeta moja princa?« je vprašala hči velikega, nagnjena čez ograjo proti čolnu.
»Milost, gospodarica, roža rož!« sta jo pozdravila mladeniča.
Asarhadan je dejal z drhtečim, zmedenim glesom:
»Nikamor nisva namenjena. Veslava le za zabavo.«
»Potem pridita k nam na ladjo,« ju je povabila Ofirija.
»A kam naj deneva čoln?« je vprašal Aftagad.
»Privežita ga za ladjo.«
Mladeniča sta zaveslala okoli galeje, pri vezala čoln za zadnji kljun in splezala na krov. Ofirija in Epsuta sta ju sprejeli v krogu svojih mladih dvorjank iskreno in preprosto, brez ceremonij faraonovega dvora.
»Bodita pozdravljena v mojem kraljestvu,« je dejala Ofirija smeje. »Tu ni Se-misirisa in ni dvora faraona faraonov, o-četa mojega. Tu sve samo midve, jaz in Epsuta, vidva sta pa najina spremljevalca, prijatelja in tovariša. Sedita k nama pod baldahin, mehke so blazine in prijetne sape, ki vejejo preko Kale. Pripovedujta nama pravljice o bogovih in boginjah mladih sanj!«
»Najlepši cvet dehteče orhidije,« je odgovoril Asarhadan in sedel na ponudeno mu blazino, »takih pravljic ne vem. Morda bi jih lahko pripovedovai moj prijatelj princ dežele večernih gora. Jaz vem eno samo pravljico, a ta te ne b> zanimala.«
»Ne bi?« je dejala Ofirija. »Zakaj ne? Morda si želim slišati prav to edino.«
»Včasih je tisto, kar se zdi preprosto, najbolj zanimivo ir. v srce segajoče, mladi faraon,« je dodala Eipsuta.
»Pripoveduj!« je silil Aftagat
»Prisilili ste me,« je dejal v zadregi A-sarhadan. »Vdam se. Toda. odpustite mi, če moja pravljica ne bo zanimiva.«
»Odpuščam vnaprej,« je smeje vzkliknila Ofirija.
»Moja pravljica je stara, silno ttara, še iz tistih časov, ko so bogovi hodili po zem lji v podobi ljudi in silni Ra še ni ustvaril Atlantide. Tu, kjer je zdaj ponosna celina s Semisirisom, srcem sveta, so moleli iz neskončnega modrega morja le mali otoki. Na njih so živeli bogovi v družinah kakor ljudje. Najvišji med njimi je bil Sime;; Sirilo, bog bogov, ki so se mu klanjali vsi božji rodovi otokov in oddaljenih pokrajin, in imel je prekrasno hčerko, lepo kakor v jutrnjem solncu blesteča se. rosa na cvetu orhidije; ime ji je bilo Ajirifo. Živela je kakor ptica v gaju, sanjala in ptcpeva-la, da ji je bila zemlja raj blaženosti. S svo jo solnčno vedrino je omamljala mlade in stare bogove, da so z njenim imenom na ustnah umirali, kakor da bi odhajali samo v kraljestvo kratkih sanj.«
»Saj bogovi niso mogli umirati!« ga je prekinila Epsuta.
»Dejal sem,« je odvrnil Asarhadan, »da je moja pravljica nerodna in zmedena, a tako sem jo slišal in tako jo pripovedujem.«
»Nasprotno, zanimiva je: nadaljuj!« je dejala Ofirija.
»Ofirija je bila najlepša boginja med vsemi boginjami,« je nadaljeval Asarlia-dan. »Zgodilo se je pa, da je zablodil po morju mladi bog iz tujih pokrajin in so ga srečni ali zli vetrovi prinesli na otok boga Simesa Siriie. Veliki bog ga je prijazno sprejel pod svojo gostoljubno streho, kajti bil je sin njegovega daljnega prijatelja in sorodnika, in Nadahrasa — tako mu je bilo ime — je zagledal Ajiri-ro. Zagledal jo je in izgubil srce. Koderkoli je hodil, povsod je videl samo njeno božansko podobo, noč in dan je misli! samo na njo, in kakor veter, ki poje večno isto melodijo, je večno ponavljal samo njeno ime: Ajirifo ... Vse ptice v logu so že ponavljale za njim: Ajirifo, Ajiri® fo... Samo ona ni slišala utripov njegovega srca, samo ona ni čutila hrepenenja njegovega, samo ona ni razumela prošenj njegovih. Bila je gluha za vso silno njegovo bol.«
(Se bo nadaljevalo.)
Ptuj
Izpopolnitev telefonskega omrežja v ptujskem okraju. Izpopolnitev telefonskega omrežja v ptujskem okraju je, lahko trdimo, zadeva, ki je ne bo treba le v doglednem času rešiti, ampak takoj. Omrežje telefonskih prog v našem okraju je namreč tako redko in nepopolno, da moramo prav za prav govoriti o uvedbi telefonskih prog, odnosno telefonskega omrežja v ptujskem okraju. V tem okraju je 12 podeželskih pošt, a pri nobeni ni telefona niti telegrafa. V tem pogledu nam zapadne države daleč prednjačijo. Velike škode zlasti v gospodarskem in socialnem pogledu, ki jo je že povzročila ta zaostalost, se lahko vsak zave že po kratkem razmišljanju. A škodo je občutil zopet najbolj naš kmet, četudi si večinoma niti ni bil svest, kolikokrat bi ga telefonska zveza z večjim krajem ali mestom obvarovala gospodarske škode, škode na zdravju in imetju. S telefonsko zvezo v bližini bi mogel pri sklepanju kupčije poizvedeti za cene pridelkov, ki jih namerava čim ugodneje prodati. V primeru nesreče, nevarne bolezni, ognja itd. lahko pokliče na pomoč gasilce, zdravnika, rešilni voz itd. Da bi imeli podeželski trgovci, orožniške postaje, pa podeželsko izobraženstvo od hitre telefonske zveze velike kcristl, ni težko uvideti. Sploh je takojšnja telefonska zveza z večjim centrom, v katerem so vse vanžejše oblasti, ustanove itd. za vsakega, ki stalno živi na deželi, pa tudi druge, pogostokrat v najrazličnejše namene več ko potrebna. Občinski odbori v ptujskem okraju bi nedvomno 'zpolnili željo vsega prebivalstva, če bi se zavzeli za napeljavo telefonskih prog. zlasti v onih občinah, kjer so že pošte. Stroški za ustanovitev telefonske zveze ne bi bili za občine preveliki, ker bi sigurno država glavno breme prevzela nase; seveda bi se še občine lahko obrnile za prispevke za gradnjo telefonske proge na interesirane sosedne občine, ra trgovce, na kupovalce, obrtnike, večje posestnike, zlasti veleposestnike, na razne usta nove itd. Prepričani smo, do bodo župani pravilno spoznali veliko pomembnost te akcije za svoj kraj in svojo domovino in ‘bodo z osebno iniciativo skušal! premagati oviro tam, kjer bi se morda pojavile z namenom, da otežkočijo in onemogočijo uresničenje uvedbe te prekoristne pridobitve, kakoršen je telefon. Zanimalo bo še končno javnost, v katerih občinah v ptujskem okraju so nošte in pri katerih bi se naj otvoril telefon; teh pošt je 12, in sicer: pošta Sv. Andraž v Slov. goricah v občini Drobetinci, pošta Sv. Bolfenk v Slov. goricah v občini Trnovska vas, pošta Sv. Urban pri Ptuju v občini Istega imena, pošta JurŠinci v občini Juršinci, pošta Vurberg pri Ptuju v občini Grajena, pošta Sv. Janž r.a Dravskem polju v občini Slovenja vas, pošta Podlehnik v občini Podlehnik, po-
šta Sv. Vid pri Ptuju v občini Pobrežja, pošta Sv. Andraž v Halozah v občini Leskovac, pošta Sv. Barbara v Halozah v občini istega imena, pošta Sv. Bolfenk pri Središču v občini Kog in pošta Sv. Tomaž pri Ormožu v občini Koračice.
Strelska družina v Ptuju ima v Četrtek 10. maja t. 1. ob 10. uri izredni občni zbor v prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu tega izrednega občnega zbora je volitev predsednika, ker je to mesto postalo vakantno zaradi premestitve dosedanjega predsednika podpolkovnika Mirana Šarca. Popoldan ob 2.
—ni^nriMn—t~Tmnr—ir—n—
uri bo odhod z godbo na društveno strelišče v Mestnem vrhu, kjer se otvori letošnja sezona streljanja. Streljalo se bo vsako soboto popoldne.
Rdeči križ v Ptuju namerava prirediti v nedeljo 3. julija t. I. cvetlični dan. Vsa društva podobnih akcij se naprošajo, da opuste ta dan event. nameravani cvetlični dan.
Čfebelarska podružnica Ptuj priredi v nedeljo 6. t. m. ob 14. uri proslavo 200-letnice rojstva našega rojaka Antona Janše, znamenitega čebelarja, pisatelja in čebelarskega učitelja. Proslava bo ob
Mali oglasi
Razno
OKREPČILA,
sladoled, ledeno kavo, iz najboljših naravnih sokov pripravi, kakor tudi ledeno kremo priporoča slaščičarna J. Pelikan, (iosposka ulica 25. 1750.
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Istotam naprodaj omara za led. Vprašati Principova ulica 4, Melie Doini-ter.	1742.
BOTRI IN BOTrtCE!
Kupujte samo '»Pirnar* obleke za vaše birmance Srečko Pihlar. Gosposka ulica 5.
1689
PRALNI DELEN.
pralna svila, pike svila, lepi vzorci, nizke cone, Srečko Pihlar Gosposka 5.	1688
ZELENJAD
so paradižniki, paprika, iajče-vec, karfiol itd, zato sadile sedaj sadike, katere dobite poceni v vrtnarstvu Jemec, Prešernova ul. 16.	1650
ZA VRTOVE
in parke nudi salvije, kane, begonije, semperflore itd. Za železniške postaje, šole in zdravilišča popust. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ulica 16.   	1649
ZA OKNA IN BALKONE
nudi pelagonijc viseče bršlan-ke, betonije, begonijo itd. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ul. 16.	1648
Kupim
HRANILNE KNJIŽICE
mariborskih denarnih zavodov kupim takoj proti gotovini. Ponudbe na upravo lista na »Tekstilana«. 1755.
Stanovanje
ODDAM SOBO
s hrano in posebnim vhodom-Vrbanova ulica 28. pritličje, desno.	1749.
ODDAM
v vili Koroščeva ulica stanovanje, obstoječe iz 3 sob s pritiklinami s 1. junijem. Vprašati v Vilharjevi ulici 2-1.	1748.
MOŠKO KOLO
takoj kupi pskarua Sehazi, Studenci.	_	1741.
RABIMO
za 2 pisarniški sobi rabljeno opravo, in to 20 stolov, 2 mizi in 1 omaro. Ponudbe je staviti na upravo »Veternika« pod »Pisarniški inventar«. 1737
Posest
HIŠE ALI POSESTVA,
gostilne prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Slovenska 26.	1757.
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Ruška cesta 3. 1752.
Kupujte tvoje po*
trebščlne pri naših inserentlh l
VELIKO OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO
oddam. Naslov v upravi »Ve-černika«,	1751.
SOSTANOVALCA
sprejmem. Zidovska ul. 12-1. 1746.
SOBO IN KUHINJO
iščem s 15. majem ;lli 1. junijem v mestu ali v bližini mesta. Ponudbe pod »Stanovanje«- na upravo »Večorni-ka«.	1746.
Službo dobi
DOBRO KUHARICO,
ki zna opravljati vsa hišna dela, sprejme takoj gostilna v okolici Maribora. Ponudbe na upravo »Večcrnika« pod »Zanesljiva«.	1754.
IŠČEM
dva sposobna mizarja in enega tesarja za en mesec. Naslov v upravi »VečcrniKa«.
 	1743.	________
NATAKARICA
za vsa gostilničarska dela, ki bi samostolno vodila obrat, pridna, poštena prikupljiva, z dobrimi spričevali, sc sprejme takoj. Ponudbe ra upravo »Večernika« pod »Dobra cer na veleposestva
plača«.
1723.
i vsakem vremenu pri čebelnjaku g. Ačka,
' tik delavnice drž. železnice v Ptuju. Po 1 proslavi bo istotam poljudno predaval ! župnik v pok. g. Peternel o spoznavanju 1 in zatiranju čebelnih kužnih bolezni. Vab-1 ljeni so vsi Čebelarji, da počastijo to znamenito prireditev s svojim obiskom.
Kino. V sredo 2. in v četrtek 3. t, m. bo film »Podveza carice«; v soboto 5. in v nedeljo 6. t. m. ob običajni uri »Mumija«; v glavni vlogi Boris Karloff.
Diplomo častnega občanstva je izročila deputacija občinskega sveta pod vodstvom župana g. Jeršeta bivšemu občinskemu svetniku Francu Mahoriču za zasluge na narodnem polju. Izročitev se je izvršila na svečan način. Ob tej priliki je župan imel lep nagovor, v katerem je orisal njegove narodne zasluge, tako pred kakor med vojno. Mahoričeva hiša je bila, kakor je splošno znano, vedno narodna trdnjava in je pretrpela mnogo srditih naskokov s strani podivjane nemčurske drhali. _______
Prekmurje
Sezonski delavci. Vprašanje sezonskih delavcev je eno najbolj perečih za naše Prekmurje. Vsako leto, in to v pomladnem času, odhaja na tisoče delavcev na sezonsko delo v Francijo in v Vojvodino. Prejšnje čase so odhajali tudi v Nemčijo, dokler jim hitlerjevski režim ni zaprl mejo. Splošno pomanjkanje dela, brezposelnost med delavci v tujini, kakor tudi pri nas doma, je tudi skrčilo vsakoletne transporte naših prekmurskih delavcev. Število odhajajočih je vsako leto manjše, kar seveda v veliki^ meri vpliva na celokupno gospodarsko življenje tukajšnjih krajev. Letos bo število odhajajočih približno isto ko lansko leto, ko je bil dosežen minimum izseljevanja. Pred dnevi je odšel prvi večji transport delavcev v Francijo, ki je štel okrog 120 ljudi. Temu slede še v teh dneh drugi, ki so tudi namenjeni za Francijo. Največ delavcev pa je odšlo koncem preteklega tedna, okrog 1200’, in si-v Banat in Slavo-
KABINET
s posebnim vhodom oddam poceni solidni osebi. Magda-leuska cesta 79. •	1744.
OPREMLJENO BOSO
oddam v najem. Koroščeva 2, Pritličje, vrata 2.	1761.
O
z
tt
Ogleite si izloibel
Ročne torbice, denarnice, kovčke, nogometne žoge, nahrbtniki itd. v veliki Izbiri po nizki ceni nudi
N
P
S
33
«Ivan Kravos« Maribor?
m	Aleksandrova cesta 13	2
n	Za potovanle 1W2°
 	____ njjo. Pred borzo dela pa so Se vedno
kuharica’ ZA GOSTILNO, dolge kolone čakajočih, katerim čitaš i/,
samostojna, dobi takoj službo. Ponudbe pod »Dobra plača * najipravo »Večernika«. 1722.
Službo išče
POSTREŽBO
išče poročena ženska, Izobražena, ki opravila vsa hišna dela zelo sposobna v pranju in likanju. K. T., Magdnlen-ska _83.	_	1745.
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, takoj naprodaj. Smetanova ulica 38, Ku-ster,	1756.
ŠTEDILNIK^
dobro ohranjen, naprodaj-Principova ulica 6, Kramer. 1753.
Izmučenih' obrazov: »Dela nam dajte!«
Premog so našli. Čudno se sliši, a je res, da so tudi naše ravnine polne črnega bogastva. Slučajno so kmetje odkrili plast premoga v Vaneči na zemljišču nekega tamošnjega posestnika. Zgodilo pa se je takole: Nekemu posestniku je padla krava med pašo v precej globoko kadunjo. Da reši živinče, je poklical na pomoč svoje sosede, da mu pomagajo. Med tem, ko so drugi vlekli z vrvmi kravo iz globeli, je eden sekal nekake stopnice v zemljo, da bi se krava ne spodrsnila. Pri tem je pa zadel na plast premoga. Tja so pozneje prispeli strokovnjaki iz Trbovelj, ki so nadaljevali kopanje. Zaenkrat je našlo že več brezposelnih domačinov pri kopanju premoga svoj zaslužek. Baje je najdeni premog prvovrstne kakovosti.
\irA*in konzorcij, »Jutra« v LjubljanU predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavuik
rANKO DFTFLA v Mariboru.