fflceboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 40 (1738) Čedad, sreda, 19. oktobra 2011 naš časopu tudi na* IS: spletni strani S ww.novimatajur.it V soboto, 15. oktobra, v Špetru mednarodni posvet “Jeziki, šola in teritorij” Večjezičnost v šolah je naložba za bolj rožnato prihodnost A proposito del convegno ‘Lingue, scuola e territorio’ Lo sbocco naturale di un percorso Ho fatto una simulazione: ho provato, sabato, al convegno organizzato a S. Pietro dall’Assessorato regionale all’istruzione, a seguire attentamente tutti gli interventi cercando di dimenticare completamente le tristi vicende legate alla situazione logistica delle classi dell’Istituto comprensivo bilingue, dallo sgombero forzato della scuola alla notizia di questi giorni, la ritardata richiesta di finanziamento per i lavori di adeguamento della Dante Alighieri. Come se fossi arrivato da lontano, ignaro di ogni cosa, ho ascoltato e preso nota. E mi è sembrato, per qualche ora, di assistere ad un incontro tra persone le cui esperienze sono state non solo significative, ma stimolanti, capaci di proiettarsi al futuro, di porre i giovani studenti al centro di un percorso di apertura, di conoscenza. Si è parlato di plurilinguismo con toni assolutamente normali, come se fosse una cosa consolidata nelle coscienze, come se fosse del tutto nor- male che, per chi ancora non l’ha fatto, sia quello il traguardo da raggiungere. Lo stesso assessore Molinaro ha affermato già nelle premesse che “la realtà bilingue di S. Pietro va collocata in un contesto europeo”, che si tratta di “una risorsa moderna ed attuale”, e che altre amministrazioni bussano alla porta: Tarvisio, Malborghetto Vaibruna, Lusevera, Taipana... Venendo da molto lontano, ascoltando, da osservatore non potevo non pensare che un’esperienza consolidata come quella della bilingue - forte anche del sostegno inossidabile dei genitori degli alunni - non possa non avere come sbocco la proposta di costituzione di una scuola superiore plurilingue, sul modello, ad esempio, del ginnasio di Celovec, una delle realtà emerse nel corso del convegno. E stranamente, uscendo dalla sala ma anche dalla simulazione, ho pensato che qualcosa del genere potrebbe (dovrebbe) davvero accadere. Michele Obit Puno ljudi na Bumjaku od Planinske V nediejo, 16. otuberja, zlo uspešen praznik kostanja v Čarnim varhu Mislili so, tisti od Planinske družine Benečije, da bo Burnjak v Čarnim varhu sa-muo za njih, pa v nediejo, 16. otuberja je bluo v vasi zaries puno ljudi. Že na pohode, ki so štar-tali iz Štupce za prit do Čarnega varha (adan je biu buj kratak, te drugi pa buj dug) se je bluo zbralo puno pohodniku. Popudan v cierkvi so za-piel zbor Svet Anton iz Kobarida an Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, še priet pa Anna an Marina, Teresa an Bruna od Beneškega gledališča so se storie smejat vsiem: parvo s kregam, pot-le pa z rožarjam. Nie sevieda manjkalo za jest an za pit. na strani 7 Pomen, ki ga ima večjezičnost v današnjem svetu, večjezične šole oziroma večjezični modeli poučevanja, njihove prednosti in izzivi, s katerimi se soočajo, ter vloga šole pri ohranjanju manjšinskih jezikov so bile le nekatere izmed tem mednarodnega posveta z naslovom “Jeziki, šola in teritorij”, ki je bil v soboto, 15. oktobra, v Špetru. Srečanje je organizirala Dežela Furlanija Julijska krajina oziroma njeno odborništvo za šolstvo z odbornikom Robertom Molinarom na čelu v sodelovanju z Občino Špeter, Gorsko skupnostjo Ter, Nadiža, Brda in Večstopenjskim dvojezičnim zavodom iz Špe-tra. Posveta, kije omogočil primerjavo med različnimi izkušnjami na področju večjezičnega poučevanja tako v naši deželi kot izven nje in v sosednjih državah, so se udeležili tudi številni predstavniki italij anskih in slovenskih oblasti ter šolskega sveta, med katerimi naj omenimo državnega sekretarja Republike Slovenije Borisa Jesiha, generalno slovensko konzulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan in konzulko Bojano Cipot, senatorko Tamaro Blažina, deželnega svetnika Igorja Gabrovca, predsednika paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojana Brezigarja, deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in vršilca dolžnosti vodje Urada za slovenske šole Tomaža Simčiča. Moderator posveta je bil profesor Odorico Serena. Prisotne sta uvodoma po- Mednarodni posvet o večjezičnem šolstvu je večnamensko dvorano v Špetru napolnil do zadnjega kotička, levo Daniela Beltrame, Boris Jesih, Tiziano Manzini, Odorico Serena, Roberto Molinaro in Etena Domeniš “I fondi per la scuola saranno reperiti con altri canali di finanziamento” «Visto l'impegno preso in prima persona dall'assessore Roberto Molinaro al convegno “Lingua, scuola e territorio” di sabato 15 ottobre, i fondi per sistemare il plesso della Dante Alighieri in modo che possa ospitare anche gli alunni della media bilingue verranno reperiti attraverso altri canali di finanziamento. Entro dieci o quindici giorni dunque dovremmo saperne di più». Queste le parole del sindaco di San Pietro Tiziano Manzini che, dunque, placa in qualche modo i timori di un ulteriore rinvio a data da destinarsi per l'adeguamento dell'edificio. Il progetto con cui l'amministrazione aveva chiesto lo stanziamento di 275 mila euro per eseguire i lavori era infatti stato presentato alla Giunta regionale troppo tardi perché potesse essere valutato ed eventualmen- te approvato. La legge regionale 22/2010, all'articolo 10 comma 39 sul “Fondo per la compensazione di particolari situazioni dei Comuni” (norma richiamata dallo stesso sindaco Manzini come capitolo di spesa con cui finanziare il progetto) recita “(...) la Giunta regionale individua con deliberazione, entro e non oltre il 30 settembre 2011, eventualmente sulla base delle segnalazioni formulate dai Comuni, le situazioni da finanziare, le risorse da assegnare e le modalità di erogazione”. La richiesta di Manzini secondo la prescrizione normativa dunque doveva pervenire alla Giunta regionale in tempo utile perché “entro e non oltre il 30 settembre” potesse eventualmente approvare il progetto. segue a pagina 2 zdravila župan Špetra Tiziano Manzini in deželni odbornik Molinaro, ki sta poudarila pomen ohranjanja domačega jezika in kulture oziroma dejstvo, daje špetrska dvojezična šola modera resurz celotnega teritorija, ne pa privilegij, ki ga omogočajo državni zakoni. Špetrski županje izkoristil tudi priložnost, daje staršem otrok dvojezične šole sporočil, da namerava njegova uprava kljub težavam pred začetkom naslednjega šolskega leta izpolniti svoje obljube. Odbornik Molinaro pa je med drugim tudi povedal, da je pravzaprav pobudo za posvet, na katerem bi poglobili tematiko večjezičnega šolstva, dal prav odbor staršev s presednico zavodskega sveta Eleno Domeniš na čelu, sam pa je njihov predlog takoj osvojil. beri na strani 3 Sreda, 19. oktobra 2011 2 Dopo il ritardo nella presentazione della richiesta di finanziamento alla Regione Manzini e Molina garantiscono sui fondi per la Dante Alighieri Otvorili dializni center v Kobaridu dalla prima La richiesta però è stata inviata proprio il 30 settembre. L'esecutivo regionale, dunque, al momento della deliberazione, avvenuta il 29 settembre, non ha potuto esaminare il progetto di San Pietro. Un errore di interpretazione normativa, dunque, quello dell'amministrazione comunale che, però, si innesta sul clima di tensione politica degli ultimi mesi in cui le prese di posizione della maggioranza in Consiglio (a partire dall'“affaire promiscuità” fino alle dichiarazioni su presunti privilegi di cui godrebbe l'Istituto comprensivo bilingue) avevano già suscitato dure reazioni dei genitori degli alunni della bilingue e del gruppo di opposizione. Lo stesso sindaco Manzini, però, proprio al convegno di sabato scorso aveva sottolineato come l'intenzione dell’amministrazione fosse quella di rispettare gli impegni presi in Consiglio - riferendosi alla mozione proposta dall'opposizione e votata all'unanimità nell'ultima as- r ì V soboto, 15. oktobra, so ob občinskem prazniku v Kobaridu pripravili slovesnost ob uradni otvoritvi dializnega centra. Center je pomembna pridobitev za celotno Posočje, saj je ledvičnim bolnikom prihranjena zamudna in naporna pot v Šempeter, sprejemal pa bo tudi turiste. Ledvični bolniki s kronično ledvično odpovedjo potrebujejo dializo trikrat na teden, zato si večdnevnega oddiha izven svojega kraja brez dialize ne morejo privoščiti. Dializni center v Kobaridu zato pomeni olajšanje za vse ledvične bolnike v Posočju, hkrati pa tudi priložnost za razvoj zdravstvenega turizma v regiji. Dializni center je prve bolnike iz Posočja začel sprejemati že avgusta, v njem pa je na voljo 12 rednih dializnih mest in dve rezervni. Opremljen je z defibrilatorjem, EKG-jem in laboratorijem. Ob polno zasedenih kapacitetah bo center, v katerem sta poleg višje medicinske sestre zaposlena še dva medicinska tehnika, lahko skrbel za 48 ledvičnih bolnikov. Poleg dializnega centra deluje še inter-nistična ambulanta, v kateri je zaposlen specialist nefrolog. Zato ledvičnim bolnikom iz Posočja niti na pregled ni več treba hoditi v Šempeter. semblea - per cui si impegnava a trasferire gli alunni della media bilingue nel plesso della Dante Alighieri “nel più breve tempo possibile”. La netta presa di posizione di Molinaro poi, l'ennesima a favore di una soluzione idonea e non discriminatoria al problema delle sede della bilingue, ha ulteriormente contribuito a non esacerbare ulteriormente i toni del confronto. Almeno fino alla prossima puntata. Convegno “a 145 anni dall’annessione all’Italia” “A 145 anni dall’annessione all’Italia: il bilancio di un’appartenenza” è il titolo di un convegno, organizzato dalla Pro loco Stregna in collaborazione con l’istituto Slavia viva che avrà luogo sabato 22 ottobre, alle 20, nell’ex scuola di Tribil superiore. Dopo i saluti del sindaco Mauro Veneto e del presidente della Pro Loco Remo Chiabai, interverranno Mirko Clavora, Ges-sica Snidaro e Simone Clinaz. Concluderà i lavori il presidente dell’istituto Slavia Viva, Ferruccio Clavora. PÉSE 9° IZ 1 'iima Stojan Spetič 1 Manifestacije za drugačen razvoj družbe in gospodarstva, brez finančnih špekulacij, so uspele povsod, od New Yorka do Kopra in Ljubljane, le v Rimu je skupina organiziranih nasilnežev razdejala središče mesta in zatemnila pomen sicer miroljubne več stotisoč glave množice mladih. Black bloc so pravi tujek, provokatorji, ki so jim mladi kričali: “Pojdite stran, mi vas nočemo!” Nastopali so samo z nasiljem, brez gesel, tiho, takore-koč poklicno, kakor če bi jih kdo naročil in plačal za umazano delo. Prvo vprašanje, ki se takoj pojavlja razmišljujočim ljudem je, kako to, da sile javnega reda niso tega preprečile. Ne na trgu, že prej, ko so prihajali. Kajti jasno je, daje policija že po avtocestah in v mestih, od koder so prihajali, demonstrante nenehno nadzirala. Zakaj so nasilneži imeli prost dostop v Rim? In za- kaj jih niso izolirali, ko so se začeli zbirati in si nadevati čelade in maske? Policija je organizirana tako, da lahko v kratkem premakne svoje sile in opravi svojo nalogo odločno in profesionalno. Navsezadnje je za to izvežbana. Videli pa smo navidezno improvizacijo in nepripravljenost. Je upravičen sum, da so imeli ukaz, naj pustijo nasilneže iz skupine black bloc pri miru, ker je bilo to “politično koristno”? Kako to, da so na koncu zaprli komaj ducat mladih, medtem ko je bilo nasilnežev na stotine in so jih miroljubni demonstranti filmali s svojimi mobiteli, slike pa izročali silam javnega reda, da jih identificirajo? Takih in podobnih vprašanj se kopiči na desetine in vsakokrat se mi v mislih oglaša znani latinski “cui prodest”, se pravi, da se moramo vedno vprašati, komu nekaj koristi. V primeru rimskega nasilja, kije utišalo gibanje mladih demonstrantov in ga spravilo v zadrego, je to gotovo koristilo oblastem in vladi, ki se je majala in soji napovedovah skorajšnji konec. Desnica je rimsko nasilje takoj pograbila in izkoristila. Rimski župan Alemanno je za mesec dni prepovedal sprevode po rimskem zgodovinskem središču. Uradno zato, da se stvari pomirijo, v resnici pa je dobro vedel, da je že to soboto v Rimu napovedana vsedržavna demonstracija kovinarjev FIOM, prve dni novembra pa še manifestacija Demokratske stranke. Priprave na ti manifestaciji so že zdavnaj stekle, naročeni so bili avtobusi in posebni vlaki... Zakaj prepoved? Mar ne zato, da se napetost še poveča in izbruhnejo novi incidenti, tokrat z delavci? Ne vem, če je napetost v soboto pogojevala tudi deželne volitve v Molize-ju, kjer je za las prevladal kandidat desnice, tudi s posredno pomočjo stranke komika Beppeja Grilla. Predvsem pa je očitno, da želi “establishment”, da bi bilo spet vse po starem, kot da mobilizacije mladih ni bilo. Ljudje naj se vrnejo v svoja stanovanja, pred televizor, kjer lahko za štirimi stenami navijajo ob uprizorjenih sporih. Toda mladi javnost pozivajo, naj ugasne televizorje in gre na ulico in trge, da izrazi svoje demokratično nesoglasje. Prisluhnimo jim, ker so generacija oropana bodočnosti. Na Koroškem obiskuje pouk slovenščine skoraj 50% šoloobveznih otrok Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dòrfler je bil v petek, 14. oktobra, na uradnem obisku v Ljubljani. V luči letošnje rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem je v Ljubljani predstavil trenuten “pozitiven razvoj” na področju sobivanja s slovensko manjšino v deželi in izpostavil prihodnje projekte v okviru sodelovanj a med Koroško in Slovenijo. Dòrfler je izpostavil prispevek rešitve dolgoletnega vprašanja dvojezične topografije k dobrim odnosom in aprila doseženi dogovor ponovno označil za velik uspeh. Pomemben je tudi dogovor o oblikovanju tako imenovanega foruma za dialog, ki mu bo predsedoval sam koroški deželni glavar, vključeval pa bo še predstavnike deželne vlade, vseh parlamentarnih strank, manjšinskih organizacij na Koroškem in vse župane. Med najpomembnejšimi s slovensko manjšino povezanimi nalogami na Koroškem je sicer po prepričanju deželnega glavarja zagotavljanje najboljših možnih standardov za izvedbo dvojezičnih programov v vrtcih. Kot je poudaril, zasebni dvojezični vrtci vsako leto prejmejo od dežele 72.000 evrov, kar je 43.000 evrov na vrtec več, kot jih dobijo zasebni samo nemški vrtci. Pomembno je tudi področje obveznega šolstva, kjer Koroška beleži poseben rekord - skoraj 50 odstotkov vseh šoloobveznih otrok se namreč izobražuje na dvojezičnih šolah. Deželni šolski svet pa je prav prejšnji teden objavil podatek, daje k pouku slovenščine na območju zakona o dvojezičnem šolstvu prijavljenih 1.975 ali 44,93 odstotka (lani 43,96 odstotka) učencev in dijakov, za celotno Koroško pa velja, da v letošnjem šolskem letu v osnovnih in srednjih ter višjih šolah obiskuje dvojezični pouk 4.006 učencev (v lanskem šolskem letu 4.051). Pomemben za “gradnjo mostov” je po Dorflerjevih Gerhard Dòrfler besedah tudi šport. Koroška sicer letno za slovensko manjšino nameni 1,6 milijona evrov, zvezna vlada pa še 1,3 milijona evra, je poudaril. Po “pozitivnem razvoju” dogodkov na Koroškem po rešitvi dolgoletnega vprašanja pa je Dòrfler pogled usmeril tudi v prihodnost, v kateri je po njegovem prepričanju sodelovanje izjemnega pomena. Ob tem je izpostavil pomen prihodnjih projektov, ki jih načrtujejo v prostoru treh dežel - na Koroškem, v Furlaniji Julijski krajini in v Sloveniji - pa tudi širše. Med najpomembnejšimi je omenil gradnjo druge cevi karavanškega predora, izpostavil pa še turizem ter izboljšavo železniških in avtobusnih povezav med Koroško in Slovenijo. Na področju športa je omenil načrtovanje skupne kandidature Slovenije in Avstrije za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih leta 2017 ter projekt Senza Confini, projekt svetovnega prvenstva v smučanju, ki bi vključeval Kranjsko goro, Trbiž in Bad Kleinkirchheim. Bodoči projekti sodelovanja vključujejo tudi področje kulture, kjer Dòrfler med drugim predlaga uvedbo regionalne prestolnice kulture, in področje socialnega dela. Dòrfler je v Ljubljani tudi spomnil, daje že ob rešitvi vprašanja o topografiji na Koroškem poudaril, da bi bil sedaj čas, da se naredi korak v smeri priznanja določenih pravic nemškogo-vorečim manjšinam v Sloveniji. kratke, si Competitività industriale: Slovenia al di sotto della media UE La Commissione Europea ha pubblicato le analisi sulla competitività industriale dei paesi dell’Unione Europea. La Slovenia, dice il rapporto, indipendentemente dalle sue dimensioni, dovrebbe aumentare la competitività sia dell’esportazione sia dei settori produttivi locali. Oltre alla Slovenia sono al di sotto della media europea anche Slovacchia, Ungheria, Repubblica Ceca, Polonia, Cipro, Portogallo, Estonia, Lituania, Romania, Lettonia e Bulgaria. Nei primi sondaggi Jankovič supera Janša Secondo il primo sondaggio di Deio sulle intenzioni di voto degli elettori sloveni dopo l’ingresso nella politica nazionale di Jankovič, la Usta del sindaco di Ljubljana alle elezioni del 4 dicembre diverrebbe il primo partito con il 19,4%. Al secondo posto la SDS di Janša con il 19,3%, al terzo posto un’altra new entry, la Usta di Gregor Virant (6%). A seguire Desus (5,3%) e SD di Borut Pahor con solo il 4,1%. Più di un quinto gli indecisi, quasi il 9% non andrebbe a votare. Il 17 ottobre Giornata mondiale della lotta alla povertà Il tema principale della Giornata mondiale della lotta alla povertà di quest’anno è “Dalla povertà allo sviluppo sostenibile - le persone al centro dello sviluppo sostenibile ed integrato”. In Slovenia nel 2010 254.000 persone (12,7%) vivevano al di sotto della soglia di povertà, tra le famiglie più disagiate quelle con figli a carico, ma senza membri lavorativamente attivi. Nell’UE nel 2009 vivevano al di sotto della soglia di povertà 80 milioni di persone (circa il 16%). Il 21 ottobre il presidente Turk scioglierà il parlamento Per la prima volta nella storia slovena il parlamento verrà sciolto anticipatamente. Il presidente sloveno Tùrk scioglierà il parlamento venerdì 21 ottobre. L’ultima seduta parlamentare di questa infelice legislatura è iniziata il 17 ottobre e terminerà oggi, 19 ottobre. Nell’ordine del giorno preparato dal presidente del parlamento Germič erano previste anche le interrogazioni al premier sfiduciato Borut Pahor che ha così risposto per l’ultima volta ai quesiti sollevati dai deputati. A Ljubljana la Borsa diventa Boj za (Lotta per) Durante le manifestazioni contro il capitalismo svoltesi anche a Ljubljana così come in tutto il mondo la settimana scorsa, un gruppo di manifestanti si è riunito davanti alla Borsa e ha sostituito la lettera “r” nella scritta con la “j” facendo diventare la Borsa “Boj za”. I protestanti, aderenti al gruppo “15o” o “occupazione della Borsa 15o” sono rimasti davanti all’edificio per più giorni, una cinquantina di manifestanti si è accampata con le tende anche di notte. Crasmdi, le analogie storiche nelle sode dì minoranza sui due lati del confine C’è una certa simmetria, con il confine a fungere da asse, tra la situazione delle scuole con lingua di insegnamento italiana in Slovenia e quella delle scuole rivolte alla minoranza slovena in Italia. Nel corso della relazione di Sergio Cra-snich, consulente pedagogico per la lingua italiana dell’Istituto per l’educazione della Repubblica di Slovenia, al convegno organizzato dalla Regione, ne sono emerse alcune. A margine dell’evento, dunque, abbiamo chiesto alla stesso Cra-snich di approfondire le tematiche che accomunano le due realtà scolastiche. Dottor Crasnich, la sua relazione ha evidenziato analogie e differenze tra le realtà scolastiche rivolte alle minoranze sui due lati del confine. Una somiglianza che ha colpito riguarda il fatto che, a partire dagli anni ottanta, le scuole con lingua d’insegnamento italiana nei distretti di Capodistria, Isola e Pirano abbiano registrato un aumento progressivo degli iscritti dopo un lungo periodo di declino. Nel 1984 qui a San Pietro si apriva la scuola bilingue. Come spiega questa coincidenza storica? “Tra le due realtà, in effetti, ci sono diverse analogie. In Slovenia a partire da quegli anni anni si diffuse la consapevolezza che il contatto con la lingua italiana poteva offrire maggiori opportunità culturali e di studio, che dunque più lingue si conoscono, più aumentano le capacità di interagire con il mondo. Questo interesse era legato probabilmente anche a quel processo di critica degli assetti politici del-l’ex-Jugoslavia che poi ha portato all’indipendenza della Slovenia. In questo senso la Slovenia si proponeva come un’esperienza molto più vicina alla realtà occidentale.” Se dunque i cambiamenti del post 1991 (indi-pendenza della Slovenia ed entrata nell’UE) hanno portato benefici per le scuole di minoranza di entrambi i lati del confine, negli ultimi anni, però, qui da noi registriamo anche una certa recrudescenza di antiche ostilità nazionaliste quasi come reazione. Succede lo stesso anche in Slovenia? “Dal punto di vista istituzionale c’è un insieme di collaborazioni e di rapporti che non c’erano trenta o quarantanni fa. Certo poi l’indipendenza slovena può aver dato adito a singoli episodi di difficile comprensione. Questo non è tanto percepito nelle scuole di lingua italiana, mentre è più comune nelle scuole slovene dove, almeno sul litorale, la lingua italiana è presente nei cunicola. Capita dunque che ci siano richieste di non studiare l’italiano ma l’inglese. Non viene compreso, dunque, che la probabilità per chi abita a ridosso del confine di entrare in contatto con un italiano e dover usare l’italiano è molto maggiore che non quella di dover usare l’inglese. Lo stesso discorso vale anche per questo territorio.” Nella sua relazione ha anche messo in luce come i problemi maggiori di convivenza tra i ragazzi della comunità italiana e slovena nelle scuole con lingua di insegnamento italiana riguardino principalmente i due diversi modi di affrontare la storia del Novecento. Come affrontano gli insegnanti questo problema? “Fino a poco fa gli insegnanti purtroppo non avevano strumenti per poter promuovere un ragionamento che problematizzasse certe situazioni e se li sono dovuti creare da sè. Noi come Istituto per l’educazione abbiamo collaborato con i docenti e abbiamo prodotto due libri di testo di Storia in cui si affrontano queste questioni cercando di tenere conto dei diversi punti di vista. E difficile pensare di riuscire a costruire un’identità unica, si possono invece promuovere gli elementi per una reciproca comprensione, (a.b.) novi matajur Sreda, 19. oktobra 2011 -Aktualno s prve strani Svoje izkušnje na področju večjezičnosti oziroma večjezičnega izobraževanja so nato podali Mojca Božič z Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije, učiteljica dvojezične šole v Spetru Miriam Simiz, ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu Miha Vrbinc, predstavnica Ladinskega šolskega urada v Boemi Rosmarie Crazzolara, pedagoški svetovalec za italijanski jezik na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Sergio Crasnich, učiteljica večstopenjske šole v Fojdi, kjer se pouk odvija tudi v furlanščini, Marisa Comelli in ravnatelj večstopenjske šole na Trbižu Antonio Pas-quariello. Govorniki so ugotavljali, da zanimanje za večjezičnost skokovito narašča, kar potrjuje na primer tudi zahteva Občin Naborjet-Ovčja vas, Trbiž, Bardo in Tipana po ustanovitvi tri- oziroma dvojezičnih šol ali dejstvo, da štirijezične Kugyjeve razrede celovške gimnazije obiskujejo dijaki iz Avstrije, Slovenije in Italije (na 197 dijakov jih je 15 iz italijanskih družin). Iz njihovih poročil pa je prišlo na dan tudi to, da je jezikovna sestava razredov vedno bolj nehomogena, učitelji in profesorji pa se morajo s tem spopadati oziroma se prilagoditi različnemu jezikovnemu znanju svojih učencev, kar počnejo v predstavljenih šolah na različne načine. V večini primerov namreč manjšinski jezik ni materni jezik učencev, vsaj ne v ožjem pomenu besede. V večjezičnih šolah, o katerih je bilo govora med posvetom, posebno skrb namenjajo tudi didaktičnemu materialu in učnim pripomočkom, marsikdaj jih tudi sami ustvarijo oziroma druge prilagodijo svojim potrebam. Tako so v ladinskih šolah, kjer se otroci učijo ladinsko, nemško in italijansko, na primer pripravili tudi poseben abecednik, v katerem so s posameznimi črkami povezali take predmete ali živali, katerih imena se v vseh treh jezikih začnejo z isto črko. Z didaktičnega vidika so zelo pomembne kulturne izmenjave, sodelovanja med šolami iz sosednjih držav, izmenjave učiteljev, vse to navsezadnje spodbuja tudi Evropska unija, ki priporoča H plurilinguismo connette S. Pietra con l’Europa «Occuparsi di bilinguismo e plurilinguismo significa fare innovazione. Quella di San Pietro al Natisone è una realtà fortunata: oltre alla scuola bilingue c’è anche un altro istituto comprensivo. Questa situazione non è un retaggio del passato né un privilegio, ma una risorsa per il futuro. Continueremo ad essere a fianco del Comune perché i problemi della sede della bilingue vengano risolti, non per fare favoritismi, ma perché grazie a queste realtà San Pietro diventa quell’esempio che può far dire che il Friuli è una regione europea». Roberto Molinaro, assessore regionale con delega all’istruzione, nelle conclusioni al convegno ‘Lingue, scuola e territorio’ dello scorso sabato 15 ottobre, ha rassicurato così alunni, genitori e insegnanti della scuola bilingue. Nei giorni immediatamente precedenti al convegno, infatti, aveva tenuto banco la notizia del ritardo con cui l’amministrazione comunale aveva richiesto i fondi per la sistemazione dell’edificio che attualmente ospita gli studenti della media Dante Alighieri, affinché lo stesso potesse ospitare anche le tre classi dei pari età della bilingue. Un sostegno, quello dell’amministra-zione regionale nei confronti della scuola bilingue, che si era già rivelato fonda-mentale poco più di un anno fa, quando si parlava del possibile smembramento dell’Istituto sul territorio di diversi comuni delle Valli del Natisone. «La stessa decisione di organizzare a San Pietro in questo momento un convegno sul plurilinguismo - ha anche aggiunto Molinaro - è chiaramente una scelta politica. L’intento, infatti, è quello di connettere San Pietro con il resto dell’Europa». Un’opinione, dunque, molto distante rispetto a quelle recentemente espresse dalla maggioranza in Consiglio comunale, secondo cui invece, la scuola bilingue sarebbe un’istituzione privilegiata dall’ “arroganza della politica”, (a.b.) Nekateri izmed predavateljev med sobotnim mednarodnim posvetom o večjezičnem šolstvu Večjezične šole za bolj rožnato prihodnost mlajših generacij poznavanje čim večjega števila jezikov, med temi pa bi morala obvezno biti tudi jezik okolja in jezik soseda. Pri večjezičnem poučevanju pa je pomembno tudi to, da imajo vsi jeziki enako dostojanstvo. Pri otrocih, ki pripadajo manjšinski skupnosti, se na tak način utrjuje kulturna in jezikovna identiteta, ostali pa imajo možnost spoznati in primerjati druge kulture. Odraščanje v večjezičnem okolju, kjer je spoštovanje različnosti temeljna vrednota, pa vsem široko odpira vrata v svet in jim nudi večje možnosti za bodočnost. (T.G.) brevi.it Aveva lanciato un estintore, “Volevo spegnere l’incendio” La sua fotografia era apparsa su tutti i giornali. È stato arrestato il ragazzo che sabato 15, nel corso degli scontri con i Black bloc a Roma, era stavo ripreso mentre lanciava un estintore in piazza San Giovanni. Giovane studente romano di buona famiglia con precedenti per droga, ha tentato di giustificarsi: “Volevo spegnere l'incendio”. La sua foto con il volto mascherato e il braccio teso dopo il lancio aveva fatto il giro del mondo. Poliziotti senza benzina, protesta in piazza a Roma Un centinaio di poliziotti di diverse sigle sindacali è sceso in piazza martedì 18 a Roma contro i tagli al comparto sicurezza. Al sit-in fusti di benzina vuoti per chiedere simbolicamente ai cittadini una colletta per l'acquisto di carburante da destinare ai mezzi a secco. “Una mobilitazione necessaria - hanno detto i sindacati - perché il governo negli ultimi tre anni non ha tenuto fede agli impegni presi, riducendo i comparti sicurezza e soccorso pubblico sul lastrico.” Firme false per le regionali in Lombardia, quindici indagati La procura di Milano ha chiuso le indagini per falso ideologico sulle firme presentate a sostegno delle Uste del PdL e di Roberto Formi-goni prima delle elezioni regionali del 2010 in Lombardia. Quindici persone sono state indagate. Presto sarà noto per quante di queste la procura chiederà il rinvio a giudizio. Secondo il procuratore aggiunto milanese Alfredo Robledo per le regionali lombarde del 2010 sono state apposte 926 firme false a sostegno della Uste di centrodestra. Molise, vince il centrodestra anche grazie al Movimento 5 stelle Vittoria al fotofinish di Michele Iorio (Pdl) alle regionali del Molise. Determinante, come già accaduto in Piemonte, il consenso ottenuto dal Movimento 5 stelle di Beppe Grillo, che ha sottratto preferenze soprattutto al centrosinistra. Il presidente uscente, al terzo mandato consecutivo, ha ottenuto il 46,94% dei voti, il suo avversario diretto di centrosinistra, Paolo di Laura Frattura, si è fermato qualche centinaio di voti dietro, al 46,15%. L’Italia come una grande bisca, ma le entrate fiscali diminuiscono L’Italia come una gigantesca bisca di Stato. Solo negli ultimi dieci anni, tra lotterie, new slot, jackpot e scommesse di ogni tipo, ci siamo giocati più di 400 miliardi di euro. Le entrate fiscali però sono diminuite. Dal 2003 al 2006, quando gli italiani si erano giocati la bellezza di 103,7 miliardi, lo Stato ne aveva recuperati 23,6, cioè quasi un quarto. Nel successivo quadriennio le puntate sono raddoppiate ma le entrate fiscali sono sprofondate a un sesto del totale (32,6 miliardi). Aktualno - novi matajur 4 I Sreda, 19. oktobra 2011 Tudi v Benečiji na voljo slovenske popisne pole Občani jih lahko dvignejo v občinskih uradih Šifra Seznam □□□□□□□ fl listat 9.0KT0BER 2011 O POPIS PREBIVALSTVA IN STANOVANJ ». O.L. ZM01KA ST. 122 Z DNE 30. JULIJA Izpolnite vprašalnik na spletni strani http://censimentopopolazione.istat.it in popotrebi vnesite geslo, ki je navedeno v kvadratku spodaj desno vprašalnika v italijanščini Kaj morale narediti? o izpolnite vprašalnik s čmlm ali z modrim kemičnim svinčnikom (ne uporabljajte redečega pisala) in ga vstavite v priloženo kuverto innato M Za naslove in telefonska številke glejte spleti» str: hlip:/vcens'mentopopolazione.islal.it sli pokličite i» brezplačno številko tl00.069.70l Da, obveznost sodelovanja pri popisu določa 7. člen Zakonskega odloka št. 322/1989. Ali je poskrbljeno Da. vse podane odgovore ščiti Zakon o varovanju tajnosti podatkov (Zakonski odlok št. 136 z dna 30. rvar nast podatkov? junija 20D3). Osebe, zadolžene za izvajanje popisa, so dolžne varovati tajnost podatkov. Na koga se lahko obrnem v primeru težav? Za dodatna pojasnila pokličite na brezplačno zeleno številko 800.069.701 Stontev bo aktvra od 1. oktobra 2011 do 29. (stoterja 2012 (razen med 25. decembrom 2011 In 1. januanem 2012) »se dni v tednu od 9. do 19. ure, v obdobju med 9. oktobrom in 19. novembrom 2011 pa od 8. do 22. ure. Lahko pa (udi pišete na elektronski naslov infocens2011@istat.lt Za pomoč pri izpolnjevanju se lahko obrnete na enega od zbirnih centro» na vaši občini. Naslovi so na voljo na sptelni strani http://c8nslrnBntopopolaziDne.istat.it Čc bi sc izkazalo potreba po tem, da zaradi dodatnih pojasnil v zvezi z odgovori na vprašalnik na Vaš naslov napotimo našega pooblaščenega popisovalca. Vas prosimo, da izpolnete naslednje podatke. □□□□□□□□□□□□□□□□□□d «■ □□□□□□ juiddddd □□□ □□□ čas, ko sto na voljo: «r DDOD d. lsUHCP.i8_3P.SLO ZELENI .* LISTI Ace Mermolja 1 Si zaslužimo to vlado? Z 9. oktobrom se je v Italiji uradno začelo letošnje ljudsko popisovanje. Večina družin je že dobila na dom popisne pole, ponekod pa jih še čakajo, do 22. oktobra pa bi morali biti razdeljeni že vsi vprašalniki. Pole je treba izpolniti do 20. novembra, tiste družine, kijih dotlej ne bodo izročile, pa bodo obiskali popisovalci. Zadnji rok za oddajo izpolnjenih vprašalnikov je 23. december 2011 v občinah z manj kot 20.000 prebivalci, 31. januar 2012 v tistih z od 20 do 150 tisoč prebivalci in 29. februar 2012 v tistih z več kot 150 tisoč prebivalci. V občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, je mogoče dobiti tudi slovenske vprašalnike. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini lahko občani, ki želijo v popisu sodelovati v slovenščini, slovenske o-brazce dvignejo v občinskih uradih, počakati pa morajo, da najprej na dom prejmejo italijansko verzijo. Izpolnjene pole lahko nato izročijo v občinskih središčih ali v poštnih uradih. Slovenske popisne pole je mogoče izpolniti tudi preko interneta (http://censimen-topopolazione.istat.it). Za to bodo občani potrebovali uporabniško kodo in geslo, ki sta natisnjena na naslovnici italijanskega vprašalnika. Občinske uprave v vseh omenjenih občinah so vsekakor na delu, da se bo vse čim boljše izteklo in da bo torej zadoščeno pravicam občanov slovenske jezikovne skupnosti. Petnajsti popis prebivalstva in gospodinjstev (v Italiji ga izvajajo vsakih deset let, letos pa se obenem odi-ja tudi v vseh državah Evropske unije) bo predvidoma zaobjel več kot 25 milijonov družin in približno 61 milijonov prebivalcev, tako italijanskih kot tujih državljanov, iz 8.092 italijanskih občin. Prebivalcem, ki potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika, je do 29. februarja 2012 vsak dan od 9. do 19. ure na voljo tudi brezplačna telefonska številka 800-069-701. Istat je pripravil dve različici vprašalnika. Prebivalci manjših občin, kot so beneške, bodo prejeli verzijo s 84 vprašanji, v večjih občinah pa bo večina prebivalcev odgovarjala le na 35 vprašanj. Si državljani zaslužijo vlado, ki jo imajo? Na vprašanje ni enostavno odgovoriti. Zgodovina nam lahko pove, da so diktatorji uživali zaupanje ljudi in nato popeljali svoje "ljudstvo" v velike tragedije. Tako je bilo z Mussolinijem in s Hitlerjem. Oba sta se rodila v družbeni krizi, jo izkoristila, privabila množice in nato storila, kar vemo. V čvrstih demokracijah je normalno, da prihaja do sprememb in da so v krizah ljudje razočarani. Na volitvah lahko spremenijo mnenje in volijo nove predstavnike. V zreli demokraciji se udejstvovanje državljanov ne zaključi z oddajanjem volilnice, ampak obstaja več priložnosti in oblik, da posamezniki in skupine povedo svoje mnenje in ga uveljavijo. V sodobni družbi žal ni lahko imeti kritičnih mnenj, ki slonijo na določenih dejstvih in se preoblikujejo v predloge. Mnogo inštitucij deluje v senci. Ni vedno prozorna politika, ne vemo za stvarne interese, niso prozorni gospodarski in finančni sistemi in sami mediji so zvečina ali v rokah petičnežev ali pa pod vplivom politike (javni mediji, kot je RAI). Skratka, ni lahko priti do verodostojnih podatkov. Internet v tem smislu bistveno ne pomaga. Zato so državljani zlahka plen demagogov, obljube pa so vsakodnevni kruh vseh predvolilnih kampanj. Osnova demokratičnih izbir naj bi torej bila ozaveščenost državljanov in volilcev. Žal je pogostokrat ta zavest šibka. Zato npr. ne bi vedel, če so posamezniki, skupine in vplivni lobiji še vedno tako zaverovani v Berlusconija in deloma Bossija, kot so bili. Kaže, da niso. Takoimenovana baza godrnja, veliko je razočaranih, vlado napadajo tako sindikati delavcev kot združenja indu-strijcev, kmetov, figovcev itd. Mnogi, ki so na kongresih sprejemali Berlusconija z ovacijami, bi mu danes žvižgali. Na volitvah se pojavljajo letaki PDL brez liderjevih običajnih slik. Stvari so razumljive. Sedanjo akutno finančno in gospodarsko krizo lahko ocenjujemo z različnimi merili. Veliko privoljenja pa bi našla trditev, da Berlusconi in njegovi parlamentarni služabniki vztrajajo na svojih stolčkih preko vsake razumne mere. Mnogi odkrivajo, kar je bilo zanje nepredvidljivo. Berlusconi je človek, ki ne popusti in to s trmo, ki je uravnovešeni ljudje ne zmorejo ali prenesejo. Taki voditelji odidejo le, če prejmejo v parlamentu krepko nezaupnico in če pride do revolta v njihovi stranki in med njihovimi iionici. V diktaturah se je usoda nepopustljivežev zaključila na trgu Loreto ali v bunkerju. To seveda ni sedanji italijanski primer, zgodovina pa hrani dokaze: so ljudje, ki nikakor ne odstopijo ali se predajo sami. Očitno gre za posebno patolo- gijo. Berlusconi uporablja vsa sredstva, da bi ostal na položaju. Z napovedjo volitev in lastnega umika iz politike bi dosegel, kar je dosegel veliko mlajši Zapatero v Španiji: ublažil je finančne pritiske in vrnil določeno zaupanje v Španijo in njeno sposobnost, da rešuje probleme. Takšno dejanje 75-letni Berlusconi odklanja. Okoliščine so hotele, da je Berlusconi našel v Bossiju “duševnega” sopotnika, ki tudi ne popusti. Bolnega voditelja Severne lige obdaj a povrhu vsega še začaran krog sorodnikov in nekaterih pristašev, ki v duhu monarhije računajo na predajo oblasti in karizme. Liga ima vrsto mlajših ljudi, ki so dobri upravitelji in politiki, a nimajo pravega vpliva. Svojevrsten partner triar-hije je Tremanti. Zakladni minister se zdi samostojna osebnost, ki v sporu z Berlusconijem in Bossijem zasleduje realnejše in manj ideološke sanacijske cilje. To je videz. V resnici so Tremontijevi ukrepi pogojeni s težkimi veti dveh vladnih partnerjev. Zato se nihče ne loti uvajati davka na velika nepremičninska premoženja, nihče ne zaostri lova na davčne utajevalce in noče slišati o predlogu, da bi tisti, ki so bili že obdarjeni z raznimi odpustki, prispevali za reševanje države vsaj cent, ki ga pobira strežnik med mašo. V zameno bi lahko država npr. zahtevala spremembe v pokojninskem sistemu. V tem trenutku pa Italija nima vlade, ki bi ji bila osnovna skrb dobrobit države in državljanov. Verjetno česa takega niso pričakovali niti njeni najbolj zagreti volilci. Usoda osebnih bančnih računov in s težavo pridobljenega (manjšega ali večjega) premoženja je dejstvo, ki ga ne prekrije še tako razvpita demagogija. Zato si Italijani verjetno ne zaslužijo vlade, ki jo imajo. Lo scorso settembre l’Ad formandum, l’ex Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale, ha cambiato gestione. Quale nuovo direttore generale è stato nominato Massimiliano Iacono che vanta una lunga esperienza nel settore della formazione professionale. Le prime settimane sono state molto intense per il nuovo direttore e per tutto il personale che vuole essere pronto per le sfide che lo attendono. “In questo momento ci stiamo rifacendo il look, vogliamo essere più trasparenti e dimostrare che con i nostri servizi, i nostri corsi, siamo in grado di rispondere alle esigenze del territorio, ai bisogni delle persone. Ed è proprio per questo che vogliamo avere più contatti con il territorio, le amministrazioni locali e le organizzazioni che vi operano. Nel prossimo periodo vogliamo incontrarci con diversi interlocutori sia a Trieste che a Gorizia e San Pietro al Natisone per concordare con loro le nostre future attività, e questa è anche la principale differenza tra noi e gli altri enti che offrono servizi simili ai nostri. Noi vogliamo lavorare con le persone, abbiamo voglia di comunità. Inoltre, ci met- L’Ad formandum vuole essere un’impresa di servizi al servizio della comunità locale II nuovo direttore generale Massimiliano Iacono auspica maggiori contatti con il territorio mm tiamo la nostra faccia per garantire un’elevata qualità dei servizi,” ci ha raccontato il nuovo direttore un mese dopo aver preso in mano le redini di Ad formandum. Massimiliano Iacono è convinto che l’impresa sociale, che ha come principale riferimento la comunità slovena in Italia e cerca di contribuire attivamente al suo sviluppo, ma è aperta a tutti, ha grossi margini di miglioramento in tutte e tre le sue sedi, ma soprat- Massimiliano Iacono, il nuovo direttore di Ad formandum tutto in quella di San Pietro al Natisone: “È una sede piccola rispetto a Trieste e Gorizia, ma è sicuramente quella con il potenziale più alto. Il territorio delle Valli del Natisone per com’è strutturato ha bisogno di iniziative specifiche e percorsi formativi che possano contribuire a valorizzare le realtà locali. Ma per poter fare questo dobbiamo necessariamente collaborare con la comunità. Dobbiamo avere gli input giusti per creare un programma di formazione integrato con le esigenze del territorio. E questo è secondo me più importante dell’ampiezza dell’offerta. Inoltre credo sia meglio specializzarci in determinati campi, non è possibile fare tutto ad alto livello.” Tra le iniziative gestite in questo periodo dall’Ad formandum di San Pietro il corso di sloveno a Cividale che rientra nelTambito del progetto europeo transfron-taliero JezikLingua. “L’interesse per il corso è andato oltre le più rosee aspettative. Evidentemente si tratta di un’iniziativa che vale la pena portare avanti anche quando il finanziamento sarà esaurito.” Nel prossimo futuro verranno realizzati dalla sede di San Pietro dei corsi di 400 ore su tecniche di vendita nelle imprese agroalimentari e tecniche di produzione e trasformazione alimentare, inoltre ci sono due progetti che riguardano la cosidetta area svantaggio, i Limpresa sociale Ad formandum ha allestito uno stand in occasione dell’ultima Barcolana per promuovere le proprie attività nuovi fenomeni di povertà ed una collaborazione con l’Azienda sanitaria Medio Friuli e l’Azienda per la salute mentale. L’Ad formandum vorrebbe collaborare maggiormente anche con le imprese. “Possiamo offrire loro corsi di formazione in base alle loro esigenze specifiche, corsi che siano finalizzati alla pratica e che si possono svolgere anche nella sede dell’azienda stessa se ciò può facilitare gli utenti.” Il nuovo direttore generale Iacono auspica anche che Ad formandum possa sfruttare al massimo le risorse del prossimo bando del fondo sociale regionale presentando dei programmi validi. (T.G.) Qubik caffè IJORMANDUM centBjgJ formazione alberghiera Sreda, 19. oktobra 2011 Silvana Paletti na Stari Gori Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici organizira 2. Kristinin večer. Literarna prireditev bo potekala v soboto, 22. oktobra, s pričetkom ob 18.00 uri, v prostorih turističnega društva na Stari Gori. V uvodu bodo gostje predstavili razloge za ciklus Kristinini večeri. Posvečeni so spominu na pesnico Kristino Šuler (1866, Kropa - 1959, Ljubljana), kije kar nekaj let preživela kot učiteljica na Stari Gori. Večeri bodo namenjeni spoznavanju in širjenju bogate literarne ustvarjalnosti in dragoceni sporočilni zapuščini slovenskih pesnic in pisateljic nasploh. Osrednja gostja večera bo pesnica Silvana Paletti iz Rezije. Rezijo bo predstavil Sandro Quaglia iz Muzeja rezijanskih ljudi (spregovoril bo o Rezijanih, njihovi kulturi, glasbi, plesu, jeziku...). V živo bodo nastopili tudi rezijanski godci in plesalci. Gostje bodo s seboj prinesli pesniško zbirko Kristine Šuler “Češnja pod mojim oknom” in poezije Silvane Paletti. Filozof Galimberti o mitih naših časov Umberto Galimberti Na povabilo Slov.I.K.-a bo v četrtek, 10. novembra, ob 18. uri v mali dvorani kulturnega doma v Gorici predaval filozof Umberto Galimberti. Naslov predavanja bo ‘Miti naših časov’. Galimberti je pomemben italijanski filozof, psihoanalitik in kritik sodobnosti, ki je za svoja dela prejel številne znanstvene nagrade. Je univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije v Milanu. V Sloveniji je pred kratkim založba Modrijan izdala odmevno knjigo Grozljivi gost - nihilizem in mladi, njegovo prvo delo v slovenščini. Lansko leto je bil gost festivala Vilenica. Valter luretig in sala d’incisione ‘La casa a Nord-est’ sul Matajur Domenica 23 la presentazione del cd di Valter luretig Il rifugio Pelizzo, sul Matajur, organizza per domenica 23 ottobre, alle 15, la pri- ma presentazione del cd ‘La casa a Nord-est’ di Valter luretig. Originario di Mersino, inštitut za slovensko kulturo zavod za slovensko izobraževanje tečaj slovenščine za mlade corso di lingua slovena per giovani ŠPIETAR -SAN PIETRO AL NATISONE slovenski kulturni center_centro culturale sloveno vsako sredo ogni mercoledì od 16.00 do 17.30 prva lekcija_ prima lezione 26.10.2011 vpis tudi na prvi lekcij_ iscrizione possibile anche nel corso della prima lezione info: isk.benecija@yahoo.it tel. 0432 727490 luretig vive a Latisana anche se gran parte del suo tempo lo passa lavorando, cioè suonando e cantando, e raccogliendo apprezzamenti e riconoscimenti, l’ultimo il premio Bruno Lauzi, ad Anaca-pri, per il miglior testo proposto alla quarta edizione del concorso internazionale per la canzone d’autore. Iuretig ne ha fatta di gavetta: dal 1994, partecipando a Toronto ad una trasmissione televisiva su Canale 47 in lingua italiana, alla successiva partecipazione ad un talk-show di Telefriuli. “Lavoro solo con la musica da 18 anni - ci racconta - e da due soprattutto suonando pezzi miei assieme al gruppo che ho for- mato, composta da Rudi Fantin, Denis Biasion, Luca Co-lussi, Alessandro Turchet e Francesco Milutello. Ora inizia la stagione invernale con i concerti nelle beauty-farm del Sud Tirolo, mentre in estate ci trasferiamo al mare”. Inevitabile chiedergli delle sue origini. “Vivo a Latisana - fa sapere - ma il mio legame con le Valli del Nati-sone è molto forte, anche come carattere mi sento di qui, uno che in una mano ha le lacrime e nell’altra la spada.” Del suo nuovo cd ‘La casa a Nord-est’, prodotto da Artesuono, Iuretig afferma che è “come un taccuino di viaggio. Ogni canzone è stata pensata in posti diversi, ombre, luci, persone, l'armonia del tutto, anfratti d'anima sensibile contrapposta alle banali quotidianità...”. V Bovcu pianistka Ana Kravanja s finskim orkestrom Jalas Chamber Al Navel un laboratorio per film d’animazione V okviru mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Sim-fonic voices v organizaciji Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem, bo v soboto, 22. oktobra, ob 20.00 v Kulturnem domu Bovec, pod dirigentsko taktirko Ju-hanij a Numminena, nastopil finski orkester Jalas Chamber z moldavskim violinistom Ionom Buinovschičem in izvrstno mlado primorsko pianistko Ano Kravanja, dijakinjo Umetniške Gimnazije v Kopru. Godalni orkester Jalas Chamber je bil ustanovljen pred več kor desetimi leti kot rezultat številnih projektov v okviru Jalasjarvi glasbenih kursov. Več kot desetletno sodelovanje z dirigentom Ju- haniom Numminenom je pripeljalo do številnih koncertov doma na Finskem ter v tujini (Francija, Španija, Estonija, Madžarska, Švica, Belgija, Švedska, Velika Britanija, Romunija, Moldavija in Grčija). Finsko ministrstvo za izobraževanje je nagradilo Jalas Chamber Orchestra z naslovom Ambas-sador of Young Culture 2009-2011. Naloga ambasadorja je da predstavlja Finsko glasbo doma in v tujini. Sedemnajstletna Ana Kravanja iz Trente je dobitnica številnih nagrad na regijskih in državnih tekmovanjih. Oktobra 2010 je na mednarodnem tekmovanju »Chopinov zlati prstan«, v močni mednarodni konkurenci pianistov do 16 let dosegla visoko 4. mesto. Na povabilo organizatorja tekmovanja je kot prvouvrščena Slovenka s tega tekmovanja, letos junija zaigrala na koncertu v Radovljici. Na koncertu v Bovcu bodo predstavljena dela finskih skladateljev, posebnost koncerta pa je izvedba Concertina št. 2 za klavir in godala skladatelja Daneta Škerla, s katerim se bomo poklonili skladatelju ob 80. obletnici rojstva. V bovškem kulturnem domu bo pripravlj ena na ogled tudi razstava o skladateljevem delu. Z organizacijo cikla želi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem prispevati h kvalitetni ponudbi vokalne in orkestralne glasbe na obali in po Sloveniji, hkrati pa s sodelovanjem domačih solistov in skladateljev prispevati k promociji naše kulture v tujini. Vstop je prost. Il circolo Navel di Civi-dale sta organizzando una serie di eventi dedicati al cinema di animazione. All'in-terno della rassegna si svolgerà anche un laboratorio dedicato alla creazione di un film d'animazione in stop motion. ‘Frequenze animate’, questo il titolo del laborato- rio pratico di cinema di animazione ed esplorazione sonora, si terrà sabato 5 novembre, dalle 15 alle 19, e domenica 6 novembre dalle 10 alle 16. Il laboratorio si rivolge ad un gruppo di massimo 12 partecipanti, ai quali verranno forniti tutti i materiali necessari. L'animazione verrà proiettata nel corso della serata di domenica, durante la rassegna di cortometraggi di animazione che si terrà sabato 5 e domenica 6 al Navel. Il costo di partecipazione è di 50 euro, e comprende anche il pranzo di domenica. L’evento è organizzato in collaborazione con associazione VivaComix, associazione Ottomani e realizzato con il contributo di Regione FVG, Centro Espressioni Cinematografiche di Udine, Trieste Contemporanea, Ani-mateka Film Festival Ljubljana. Info e prenotazioni: in- Ifo@navel.fvg.it oppure al numero 3204209478. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Kulturno društvo Ivan Trinko Prešernova dvorana v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani v torek, 25.10., ob 11. uri predstavitev publikacij Mlada lipa - pravace domah narete izbor besedil iz publikacije Mlada lipa Bruna Balloch Bisideta-na traku Le parole su nastro - Besede na traku Biside anu imprešti od naših tih starih - Besede in predmeti naših starih Associazione culturale 'Museo della gente della Val Resia' padre è boscaiolo, la madre è stata uccisa in un lager nazista), privo di qualche particolare talento ed incline alla passività, il giovane comincia a nutrire una crescente insofferenza nei confronti dell’ambiente scolastico, claustrofobico e repressivo. Lo svolgersi degli eventi - una sequenza di episodi che portano all’espulsione di Tjaž dal collegio, alla conquista quindi dell’agognata libertà che però avrà conseguenze drammatiche - viene raccontato da diversi punti di vista, da persone che bene o male hanno conosciuto il protagonista, ma di certo non lo hanno compreso. Un romanzo polifonico, quindi, al quale fa da corollario la postfa- Per la prima volta arriva nelle librerie italiane (la traduzione è di Michele Obit) un romanzo di Florjan Lipuš, scrittore carinziano considerato, assieme al poeta Gustav Januš, l’esponente più autorevole del piccolo ma affascinante mondo letterario che fa riferimento alla comunità slovena che vive in Austria. La vicenda narrata, in parte autobiografica, ha per protagonista Tjaž, allievo di un collegio dove vige una ferrea norma cattolica. Con un’infanzia difficile alle spalle (il Il segnalibro L’educazione del giovane Tjaž (Zmote dijaka Tjaža) di Florjan Lipuš Zandonai, 13 euro Ribellatevi quando vi è possibile, pretendete e reclamate, poiché nulla vi sarà gettato in grembo zione di Peter Handke, che conosce lo scrittore e lo ha tradotto in tedesco. Handke, nato in un paesino carinziano da madre slovena, affronta nel suo intervento, a modo suo, anche il tema del bilinguismo: “Per quanto mi riguarda credo che essere bilingue sia una cosa semplicemente magnifica (...) Trovo che un cartello stradale bilingue sia molto più affascinante di un’opera sul Wòrthersee, che tocchi molto di più il cuore di un essere umano. Perché lì risuona un’antica melodia, mentre l’operetta, non so come si possa definire, a me ricorda più un frastuono, il rimbombo dei gusci di mandorla o degli stivali di un sergente.” Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2011/2012: V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene najkasneje do 16. decembra 2011. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Cemic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 15. novembra 2011 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55,34170 Gorica. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov; eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake višjih srednjih šol, ki obiskujejo pošolski program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov; pet štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzite sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z ui družinski list ter davčna prij ava vseh družinskih članov; štud šnji morajo biti priloženi —Črtom in izidi opravljenih izpitov, štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov. Sreda, 19. oktobra 2011 V dvojezičnem vrtcu so veliki in srednji z velikim veseljem sprejeli najmlajše Z velikim zanimanjem so poslušali in opazovali ter tudi sami nabrali nekaj jabolk. Prinesli so jih v vrtec, kjer so tudi poskusili njihov sok, jih posušili in spekli odlično torto, ki smo jo vsi skupaj pojedli. Dopo due settimane di ambientamento abbiamo fatto la festa di accoglienza per i nuovi piccoli. I grandi e i medi hanno fatto i biscotti ed hanno regalato i loro contrassegni ai piccoli. Abbiamo cantato, ballato, mangiato e bevuto, divertendoci un sacco!!! La scorsa settimana i grandi ed i medi sono andati a visitare il meleto di Michele Coren a Ponteacco. Hanno ascoltato e osservato con molto interesse ed hanno anche raccolto con le loro manine le mele, che poi hanno portato a scuola per assaporarle, berne il succo, per essiccarle e per farne una buonissima torta che abbiamo mangiato tutti insieme! Dvojezični vrtec Scuola materna bilingue Otroci so pred kratkim obiskali nasad jablan v Petjagu Galebov šolski dnevnik o zdravi prehrani ŠOLSKI AVTOBUS Novi prispevki - Ancora versamenti PERSONALE ISTITUTO COMPRENSIVO STATALE BILINGUE - DONATELLA RUTTAR - VIDA RUCLI - GIUSEPPE ROJC - OSKAR PRINČIČ - SILVIO IURETIG - A. GUGLIEMOTTI - G. e I. COREN - DUE NONNE - ass. KOBILIA GLAVA - B. e D. DORBOLO’ - vari ISTITUTO PER L'ISTRUZIONE SLOVENA ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE BANCA DI CIVIDALE—filiale di San Pietro al Natisone IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938 BIC-SWIFT CIVI IT 2C Ob začetku šolskega leta vsako leto izide tudi Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur. V njem letos obravnavajo zdravo prehrano, ki je tudi prvi pogoj za zdravo življenje. Novi Galebov šolski dnevnik ne prinaša le koristnih strani, ki jih bodo mladi uporabniki tekom leta lahko napolnili, ampak tudi znanje. Besedilo za tokratno vzgojno-izobraževaino publikacijo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ki je na različnih straneh postregla z zanimivimi informacijami, kaj sploh pomeni zdrav način prehranjevanja. Besedilo je uredila in prevedla urednica Alina Carli, ki je na uvodni strani zapisala, da želijo z letošnjo izdajo spremeniti slabe navade mladih bralcev in bralk in jih naučiti, kako se pripravljajo zdravi polnovredni obroki. Pisan in barvit šolski dnevnik, ki ga je z ličnimi ilustracijami opremila Chiara Sepin, nam s pomočjo starega Galebovega prijatelja Škrobka svetuje, kaj moramo jesti, da bo naša prehrana uravnotežena in zdrava. V dvojezičnem vrtcu se lepo zabavamo Sprejem najmlajših otrok in obisk nasada jablana v Petjagu Po dveh tednih privaj anj a smo praznovali vstop v vrtec najmlajših. Veliki in srednji so spekli piškote in so malčkom podarili svoje znake. Peli smo, plesali, jedli, pili in se zabavali! Prejšnji teden so veliki in srednji obiskali nasad jablan Micheleja Corena v Petjagu. Burnjak v Čarnem varhu 7 Nareto po domače, pa vsiem je bluo zlo všeč V nediejo je v Čarni varh paršlo zaries puno ljudi, praznik kostanja so razveselile igralke Beneškega gledališča, v cierki pa je biu koncert zboru 19.00 - 23.00 Brezplačni samopgstrežni bife 21.30-22.30 Somos Latinos & DJ plesno glasbena animacija ©•», 23.00 Kolo sreče -Q- O 23.30 Bingo O 00.00-01.00 Somos Latinos & DJ plesno glasbena animacija v Akcija na igralnih mižali ^ vsak dan od 21.10. do 30.11.2011 Ob nakupu žetonov za: - 50 € prejmete 10 € žetonov za igro gratis -100 € prejmete 20 € žetonov za igro gratis - 200 € prejmete 40 € žetonov za igro gratis - 300 € prejmete 60 € žetonov za igro gratis - 400 € prejmete 80 € žetonov za igro gratis - 500 € prejmete 100 € žetonov za igro gratis AURORA CASINÒ Kobarid, Slovenija hit casinos Aurora, Casinò Staro selo 60a 5222 Kobarid Slovenija t +386 5 388 45 00 f+386 5 388 45 10 info.aurora@hit.si www.a u ro ra-h itsta rs.si Smo mislili, de naš burnjak v Čarnim varhu (al pa Čenourhu, takuo ki pravejo vasnjani) bo samuo za nas od Planinske družine Benečije an za kako pest naših parja-telju, pa takuo nie šlo! Paršlo je zaries puno ljudi, an na koncu nie bluo zadost vse tiste paštešute, ki smo jo skuhal. Še bruozar, deje bluo puno sladčin an zadost kostanja.^ Že na pohode, ki so štartali iz Štupce za prit do Čarnega-varha (adan je biu buj kratak, te drugi pa buj dug) seje bluo zbralo puno ljudi. Kar pa so v čenourški cierkvi začela piet zbora Svet Anton iz Kobarida an Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, je margolielo ljudi ku kar tudi gore vse hiše so ble odparte an tu vsaki je bla velika družina. Anna an Marina, Teresa an Bruna so se storie smejat vsiem: parvo s kregam, potle pa z rožar-jam. Bla je tama, kar možje an žene, čeče an mladi so začel spravjat mize, klopi, kioske. So bli trudni, pa takuo veseli, de so jo le napri piel. Planinska zahvale vse tiste, an jih je zaries puno, ki so spekli sladčine al pa par-nesli njih dobruote, ki smo jih ponujal ljudem: kar smo s tem potegnil, damo v Buogi-me. Bohloni vasnjanom iz Čarnega varha, ki so nas takuo lepuo sparjel! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 23. OKTOBRA Api Čedad (na poti proti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. OKTOBRA Čedad (Fornasaro) 0432 731175 - Špietar 727023 Prapotno 713022 - Ahten 789039 - Ukve 0428 60395 CAI - Sottosezione Val Natisone 12 novembre 2011 CENA SOCIALE CON PROIEZIONE DI IMMAGINI DELLA STAGIONE 2011 Sabato 12 alle ore 19.00 presso "La Locanda al Castello” di Cividale È necessario prenotarsi entro il 9 novembre telefonando a: Franca (tel. 0432 727277), Sabine (cell. 338 6235934). Al momento della prenotazione si richiede il versamento di 10 € come anticipo. INSTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO - BENEŠKO GLEDALIŠČE STREGNA_SRIEDNJE trattoria Sale e Pepe giovedi_četartak-, 27.10.2011 alle_ob 20.00 RACCONTARE... PRAVCE PRAVT... con degustazione info e prenotazioni: trattoria Sale e Pepe - 0432.724081 Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. wAAOZ in filatole ZWfeo' liama il: 339 1741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it 8 novi matajur -pv 7 • /t\ -----------------------------------Doline/Duline - BAKD0_LUS£V6KA VIETATO! fumare Pred očmi Začela seje kulturna in dobrodelna revija »Mille note per Jenny«, ki je posvečena mladi barščici Jenny Sinicco. 19. otubra ob 20.30 bo zdraustveni večer na temo »La gotta e le artropatie da microcristalli” - Uori-la bo Laura Corazza. 21. otubra ob 20.00 bo vaška večerja in ples z ansamblom Skedinj pri gostilni BarDo-Nova Coop v Bardu. Treba je rezervirati na št. 339 5857878. 22. otubra ob 21.00 bo rock koncert pri Centru Lemgo v Teru. Bodo igrali: %, Sacrabolt, Alia Torrida, Speed, The Hunters. Do konca miesca otubra bo enogastronomska revija “Jesti tou Terski dolini”. U vikendih do 30. otubra pri terskih gostilnah lahko poskusite dobre tradicionalne jedi, kot so ocikana, štak, gramperesa, požga-nik in drue specialitete za dobar kup. Več informacij na spletni strani www.co-mune.lusevera.ud.it Burjanka, Jesti tou Terski dolini Otuber fest e Mille note per Jenny, il ricco ottobre di eventi della Terska dolina II trio LFD: Denis Pascolo, Lisa Toscani e Flavio Sinicco Ottobre è un mese ricco di appuntamenti nella Terska dolina. Dopo il successo della Burjanka di Bardo, la festa delle castagne si è spostata nel limitrofo paese di Se- dlišča/Micottis. I Sedliščeni hanno saputo proporre con l’entusiasmo che li contraddistingue un avvenimento stupendo, l’Otuber fest, all’insegna della sempli- cità e del gusto di passare una giornata in compagnia degli amici di sempre. La festa è stata occasione per rinforzare il legame con i “gemelli” di Sammardenchia di Pozzuolo che si sono dimostrati molto solidali con i Sedliščeni dopo il terribile evento del terremoto, ma anche per ricordare e ringraziare tutte le persone che sono accorse in aiuto alla popolazione in quel tragico momento: sloveni, friulani, italiani, tedeschi. Durante la messa, celebrata davanti alla fontana della Po-dinkona, don Renzo Calligaro ha esortato i fedeli a tenersi uniti perché solo in questo modo si è più forti e preparati ad affrontare le difficoltà. Venerdì 14 ottobre ha inoltre preso avvio la rassegna culturale e benefica “Mille note per Jenny” finalizzata a raccogliere fondi per la ricerca sul cancro. Quest’anno l’evento è stato presentato per la prima volta a Udine, presso il ristorante “Al Marinaio” : ospite d’eccezione è stato il sindaco della città Furio Honsell che ha avuto parole di elogio per la bella iniziativa e per l’assai dinamica comunità della Terska dolina. Nel corso della serata il ristorante ha offerto l’ocikana mentre il trio LFD - acustic experience composto da Flavio Sinicco, Lisa Toscani e Denis Pascolo ha allietato il momento conviviale. Il programma della rassegna ha poi proposto per martedì 18 ottobre un aperitivo musicale a Zavarh, al ri- Corso di sloveno presso il Comune di Bardo glio di me! Se, invece, dei clienti sloveni giungono nel mio negozio devo esprimermi con loro in inglese, perché non conosco lo sloveno. Mi sono iscritto al corso per imparare e sentirmi finalmente alla pari degli amici sloveni”. Una signora di Podbardo ha invece sottolineato di voler partecipare al corso per puri motivi personali: “Conosco bene il dialetto del posto ed ho voglia di apprendere la lingua per aumentare le mie conoscenze e cultura personale”. Il corso di sloveno è tenuto dall’Ad Formandum di San Pietro al Natisone ed è completamente gratuito. (I.C.) Continua poi la manifestazione culinaria “Jesti tou Terski dolini - A Tavola nell’Alta Val Torre”. Nei weekend fino a fine mese sarà possibile gustare presso i ristoranti della valle i saporiti piatti della tradizione come ocikana, štak, gramperesa, požganik e squisite pietanze a prezzi speciali. Per informazioni:www.co-mune.lusevera.ud.it. (I.C.) I sindaci di Udine e Bardo Furio Honsell e Guido Marchiol storante “Terminal Grotte”, in compagnia dei cori Barski oktet e Naše vasi. E fissato invece per le 20.30 di mercoledì 19 ottobre l’incontro sanitario con la dott.ssa Laura Corazza sul tema “La gotta e le artropatie da microcristalli” che avrà luogo a Ter, presso il centro “Lemgo”. Ma gli eventi clou della kermesse sono previsti per questo fine setti- mana: venerdì 21, la locanda “BarDo - Nova coop” di Bardo proporrà una cena animata dalla musica del gruppo folk “Skedinj”. Il giorno successivo Ter ospiterà la serata conclusiva di “Mille note per Jenny”: ben cinque “hard rock band” pesteranno il palco del centro polifunzionale “Lemgo” per una notte di pura energia. R.eZIJA_fc£SlX NABOfcjeT.MALBO^qHÉTTO Il Comune di Bardo ha dato avvio ad un corso di sloveno (livello base di 20 ore) che si svolgerà ogni lunedì dalle ore 18.00 alle ore 20.00 presso la sala consiliare del Municipio a Njivica fino al 19 dicembre. Al primo in- contro informativo hanno partecipato numerosi giovani della Terska dolina, ma anche interessati da Tarcen-to. “Spesso vado in Slovenia - ha detto un artigiano di Tarcento - e tutti mi parlano in italiano e lo sanno me- Risanka o rezijanski usici na 4-jezicnem DVD-ju V soboto, 29. oktobra, ob 18. uri, bodo v Beneški palači v Naborjetu predstavili štirijezični DVD risank o rezijanski lisici: “La volpe di Resia, Ta rozajanska lisica, Lasiča ad Rezie, Rezijanska lisica”. Za izdajo DVD-ja je poskrbela Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Ka- nalsko dolino s sredstvi, ki jih Dežela Furlanija Julijska krajina na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti (26/2007) namenja ohranjanju in valorizaciji slovenskih krajevnih narečij, ki se govorijo v različnih predelih videnske pokrajine. Ta stran te wode W nadèjo 16 dnuw oto-barja tu-w ti Rozajanski kulturski hiši tu-w Varkoti, je bil den lipi koncert, “Se wučimo zwunet”. Isi koncert jè a organizala Glasbena Matica, škula za muziko wkop ziz tin rozajon-skin čirkolon “Rozajanski dum”. Ti pyrvi ki so zapeli ano zwonili to so bili otročiči od škule bilingue te tu-w Sin Pjérino: Mali lujerji ano te Mali orkester. Je uči profesor David Clodig. Dòpo so bili otrocy ano ti Posnetka z nedeljskega koncerta na Ravanci, ki so ga priredili v okviru projekta “Od citi re dalje” s finančno podporo slovenskega Ministrstva za kulturo mlodi, ki se učijo tu-w šku-li Glasbeni Matici. Ni so lopo pokazali da kako ni so se nawučili zwonyt armoni-go, kitaro, flawto ano drue štruminte. Glasbena Matica uči pa pet. Zawòjo isaa jè zapel ko-ro Lojze Bratuž z Orice. Isi koro jè pél tu-w več krajow tu-w Laške, tu-w Sloveniji ano pa bò daleč. Ni pujajo karjè nih wuž ano ta-mi isè-mi pa te rozajonske. Za zarobit je bila fis na lipa rič. So zapèli ti mlodi od BK evolution. Ni so zapèli wužo “Ta stran te wode”. Baside od ise wuže je je napisala Silvana Paletti. Muzika jè od Igorja Černa. Lani ni so naredili den CD, ki an ma titol da “Jablen” ano ta-mi wuži ki so ta-na diško jè pa isa wuža po nes. Glasbena Matica dila tu-w Tyrsté, tu-w Orici, tu-w Sin Pjèrino, tu-w Bardo ano tawnè w Kanolski dolini. Na ma 600 otruk ki se učijo. Od škule ano da kako na dila jè ròmonil diretòr Bogdan Kralj. Je bila pa prešident od škule, Nataša Paulin, ki na j è suludala ano na rakla, da kako na je bila vésala byt tu-w Reziji za isi koncert ano da kako ni štimojo Rezijo ano nji kulturo. To je bilo lòpo, so bili ju-di ano se špira, da tu-w Reziji bodi spet kada ina taka lipa rič. (LN) Gruppo Folkloristico Val Resia Lit-Jlra >Mi iiSaf iivZTjisuitui lai rulun lii -feyii Topo-love, kar nie samuo adna sanja! Sreda, 19. oktobra 2011 -Kronaka---------------------- Laura e Stefano novelli sposi Lei è originaria di Cicigolis, lui di Stregua Vent’anni di ricci e capricci per Viviana Marinig se di coraggio in una nuova Tutti e due con origini nelle Valli del Natisone, laureati in medicina, e occupati presso l’ospedale di Udine... forse era già scritto nel destino che dovessero incontrarsi, innamorarsi e “metter su famiglia”. E così è stato. Per la gioia delle rispettive famiglie e di quanti li conoscono, sabato 10 settembre, presso il municipio di San Leonardo, Laura Zingaro (mamma della famiglia Titova di Cicigolis, Pia) e Stefano Qualizza (papà della famiglia Drejutova di Stre-gna, Antonio - Toninac) si sono scambiati le fedi e la promessa di una vita insieme per sempre. Commosse le mamme ... e i papà pure! La festa che è seguita è stata proprio bella, con i parenti più cari riuniti tutti insieme a festeggiare i due neosposi e ad augurare loro tante, tante cose belle. Auguri, Stefano e Lau- Si bla mlada (saj si šele!), kar si odparla tuoj salon v Čedade. Nie bluo lahko, zak v telim mie-ste je bluo že puno frizerk (pa-rukiere), pa ti si šla kuražno na-pri po toji pot. Si imiela ražon uagat: si pridna, simpatik, an tudi tiste, ki dielajo pod tabo, so pridne. Se vide, de si jih znala lepuo učit! Napri le takuo, draga Viviana! Era il 15 ottobre del 1991 quando Viviana Marinig, originaria delle Valli del Natisone (papà di Brida inferiore, mamma di Obranche), ancora ragazzina, si lanciò con una buona do- impresa: a Civi-dale un salone di parucchiera suo, “Ricci e capricci”. I fatti le hanno dato ragione: Viviana ha festeggiato i vent’anni di attività! Viviana festeggia, ma non dimentica di ringraziare tutte le sue collaboratrici e tutte le clienti che hanno contribuito al successo del suo salone. Può essere davvero soddisfatta, ma... ma per esserlo in pieno lei spera che un giorno la figlia Sofia porti avanti l’attività.... sarà?, non sarà? Quello che possiamo dire ora è che Sofia è proprio come la sua mamma: una ragazzina decisa, simpatica, estroversa... qualsiasi strada intraprenda, noi le auguriamo le soddisfazioni ed il successo della sua mamma (e intanto il marito e papà Lorenzo gongola di orgoglio per le sue donne!). Titova družina iz Ščigle an tista Drejutova iz Sriednjega sta se v saboto, 10. setemberja, kupe veselile: oženila sta se njih otroka! Noviča je Laura Zingaro - Titova, novič je pa Stefano Qualizza - Drejutu. Dielata an živta v Vidmu. Vsi jim želijo puno sreče, ljubezni an zdravja v življenju ra! Anche se vivete a Udine, siamo ranno molto spesso la meta dei vo-certi che le Valli del Natisone sa- stri fine settimana e giorni liberi! Tapoluove, že vemo, je kraj, kjer ljudje se srečujejo. Pogosto se spoznajo, kajšankrat tud ne, pa je ku če bi. V Tapoluovem sta se Giuditta Nelli, umetnica iz Lavagne (Genova) an Tomaso Bozzalla, arhitekt iz miesta Cuneo, srečala parvi krat, pred lieti. Giuditta je bla vičkrat povabljena na Postajo, tam je na primer (per esempio) šenkala vsiem ‘tapolona-utom’ an majhan tapù, zatuo de bi ga vsak vsadiu, kjer želi. Tud od srečanja s Tomasom se je kiek vsadilo an... porodilo: v saboto, 8. otuberja, sta se Giuditta an Tomaso oženila pru v cierkvi v Tapoluovem, mašavu je don Pierluigi Di Piazza, ustanovitelj sprejemnega centra Balducci v Zuglianu an tud on dobar parjateu Postaje. Ko živiš v Ljubljani, se vsak dan pelješ po njenih ulicah in sprehajaš med stavbami, se ti po kratkem času pogled ne ustavlja več na kipih, vodnjakih, spominskih ploščah in prav tako ne dvigneš več glave, da bi pogledal na griček, vrh katerega stoji Ljubljanski grad. Med vsemi znamenitostmi in možnostmi, ki jih ponuja staro mesto, zabavami v lokalih in sprehodih ob reki, sprehajalci zaidejo na grad, zato da posedajo na klopcah v bližnjem parku, da zbistrijo glavo in se nagledajo lepih hiš, ki stojijo na pobočju griča. Stavba, ki je poleg zmaja simbol mesta in je zato narisana tudi na grbu, je še največja atrakcija za obiskovalce Ljubljane, ki se v strmino lahko podajo na sto in en način. Sprehod iz mestnega jedra je gotovo eden zanimivejših, saj vzpon ni prenaporen, opazovanje okolice pa poplača ves trud. Za bolj lenušne turiste pelje na grad prav tako slikovit vlakec, najnovejši izum pa je vzpenjača, ki se dviga s Kreko- Ljubljanski grad Pismo iz slovenske prestolnice vega trga in je bila zgrajena leta 2007. Sam grad pa sega precej dlje v zgodovino, prvič je bil pisno omenjen v dvanajstem stoletju, točneje leta 1144 kot sedež grofov Span-heimov. V petnajstem stoletju je doživel povečavo, med katero so zgradili tudi grajsko kapelo, kasneje, v šestnajstem in sedemnajstem stoletju, pa so nastajali objekti, ki so danes del grajskega poslopja in so zgrajeni okoli dvorišča. V sedemnajstem stoletju so bile v gradu deželne ječe, ki so tu ostale kar dvesto let, na-splošno pa se je struktura gradu neprestano spreminjala in prilagajala. Stavba je bila tako v uporabo vladarjem in deželnim upravi- teljem, ko pa so jo ti zapustili je začela počasi propadati in postala dom za najrevnejše prebivalce. V začetku devetnajstega stoletja je le še bolj izgubila svojo priljubljenost, ko so v njen uredili kaznilnico in vojašnico, ki sta delovali do konca druge svetovne vojne, leta 1905 pa gaje odkupila Mestila občina Ljubljana in začela načrtovati njegovo prenovo. V tridesetih letih je načrte izdelal Jože Plečnik, vendar so po njih uredili le San-ce in slemenski drevored, ostali del gradu pa so obnovili po načrtih arhitekta Borisa Koberta. Tako seje v še-stesetih letih začelo 35-letno obdobje obnavljanja gradu, ki je kmalu spet zaživel, na začetku kot scenarij za poročne svečanosti, potem pa kot kulturno prizorišče, kakršno je še danes. Na gradu si poleg raz- glednega stolpa lahko namreč ogledamo tudi virtualni muzej, v katerem lahko doživimo navidezni sprehod skozi mesto in mestno zgodovino od antike do 20. stoletja. Poleg 3D-projekcije si obiskovalec Virtualnega muzeja lahko ogleda še stereoskopsko projekcijo muzealij in predmetov, ki jih v okolju navidezne resničnosti lahko obrača, povečuje in premika v prostoru, kar omogoča posebno odkrivanje, ki z realnimi predmeti ni mogoče. Poleg tega so na gradu razstavni prostori, v katerih je na ogled stalna zbirka “Slovenska zgodovina”, pa tudi razne nestalne razstave, ki jih je mogoče preveriti na “grajski” spletni strani. Po vzponu na grad in sprehodu po dvoranah se je mogoče tudi okrepčati v gostilni ali kavarni in olajšati žepe v prodajni galeriji, vendar se, če niso noge preutrujene, vseeno splača stopiti iz obzidja in se sprehoditi v okolici gradu, ki je prav tako priljubljena, saj ponuja prostor za sprehod, piknike in počitek, v poletnih nočeh pa tudi opazovanje zvezd. Na robu grajske planote si lahko ogledamo spomenik kmečkim uporom, ki so ga postavili leta 1947 ob petstoletnici prvega upora, nedvomno pa je naj zanimivejši del obiska na gradu pogled, ki se razprostira nad Ljubljano in okolico. Pravijo, da je z razglednega stolpa v lepem vremenu mogoče videti celo do ene tretjine celotne Slovenije, pa tudi če ne bi bilo res, bi se izlet na griček in sprehod po grajskem dvorišču vseeno splačal. Teja Pahor Po maši je beneška glasba razveselila duor pod cier-kvijo, natuo so se svatje poroke preselil v Hlocje, dol h Mariji, kjer med glasbo, gubancam, jabukam an veseljem je liep praznik šu napri do poznih ur. Sreda, 19. oktobra 2011 Risultati Promozione Costalunga - Valnatisone Juniores Valnatisone - Cjarlins Muzane Allievi Majanese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Tricesimo Amatori (F.i.g.c.) Deportivo - Reai Pulfero Amatori S. Lorenzo - Sos Putiferio Gunners 95 - Bar Pizzeria Le Valli Savognese - Extreme Val Torre Poi. Valnatisone - Reai Buja Calcio a 5 maschile 2:0 2:2 2:1 0:5 1:1 3:2 2:0 0:1 1:1 Santamaria - Merenderos 4:2 Merenderos - Artegna 3:8 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Pro Fagagna Juniores Sangiorgina - Valnatisone Allievi Valnatisone - Ronchi Esordienti Valnatisone - GrapIVTavagnacco Audace - Serenissima Pulcini Union 91 - Audace Valnatisone - Paviese Amatori (F.i.g.c.) Pieris - Reai Pulfero (22/10) Amatori Sos Putiferio - Jalmicco (22/10) Bar Pizzeria Le Valli - Dignano (22/10) Colloredo - Savognese (24/10) Poi. Valnatisone - Axo Buja (22/10) Calcio a 5 maschile Merenderos - Folgore (24/10) Bar II Bigato - Paradiso dei golosi (21/10) Classifiche Promozione Reanese 16; Lumignacco 14; Tricesimo 13; Juventina 11 ; Caporiacco, Trieste, Ponziana, Pro Fagagna 9; Costalunga 8; Vesna, Valnatisone, Flaibano 7; Pro Romans 6; Zaule Rabujese, Union 91 3; Union Martignacco 0. Juniores Cjarlins Muzane 16; Manzanese 15; Buttrio, Pro Fagagna 12; Tricesimo, Tolmezzo Carnia, Union Martignacco 10; Valnatisone, Forum lulii 8; Sangiorgina 7; Gemonese 5; Seve-gliano, Reanese 3; Flumignano 0. Allievi (Regionali - Girone E) Sacilese 15; Bearzi, Virtus Corno 12; Tolmezzo Carnia, Ronchi 6; Majanese 3; Valnatisone 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Fortissimi 9; Graphstudio Tavagnacco/A 7; Valnatisone, Tricesimo 6; Chiavris, Reanese, Centrosedia 3; Tre stelle 1 ; Buttrio, Pozzuolo, Serenissima 0. Amatori Figc (Serie A/1) Brugnera6; Forcate, Pieris, Deportivo 4; War-riors, Barazzetto, Valvasone, Cerneglons 3; Torrean, Fagagna, Reai Pulfero*, Pasian di Prato*, Ai 3 amici 1 ; Carosello 0. Amatori Lcfc (Eccellenza) Termokey 4; Corno, San Lorenzo, Latteria Tricesimo 3; Amaranto, Flaibano, Jalmicco, Bri- gata Cargnacco 2; Sos Putiferio, Ziracco, Cli-massistance 1 ; Sedilis 0. Amatori Lcfc (1. Cat.) Gunners 95 4; Dinamo Korda, Campeglio 3; Farla, SS 463 Majano, Turkey pub, Coopca Tolmezzo, Dignano, Adorgnano 2; Pizzeria Le Valli, Valcosa 1 ; Warriors 0. Amatori Lcfc (2. Cat.) Savognese, Colloredo, Blues, Al gambero, Montenars 3; Extrem 2; Racchiuso 1 ; Over-gunners, Arcobaleno, Ars, Carpacco 0. Amatori Lcfc (3. Cat.) Mai @ letto Gemona, Reai Buja 4; Sclapecios, Al sole 2 3; Polisportiva Valnatisone, Axo Buja, Collerumiz, Braulins, Billerio Magnano 2; Sammardenchia, Bar da Milly, Dream Team Resiutta 0. Le classifiche Amatori Lcfc sono aggiornate al turno precedente - * una partita in meno La settimana scorsa nei campionati Dilettanti e Giovanili e tra gli Amatori 6 sconfitte per le squadre valligiane Un weekend davvero catastrofico Solo 3 punti frutto dei pareggi ottenuti dagli Juniores e da Reai Pulfero e Polispostiva Valnatisone negli Amatori Quello passato è stato un weekend da dimenticare per le nostre formazioni calcisti- Manifestazione dei Piccoli Amici a S. Pietro al Natisone MDRja. VODNI SKUTER BOJA PLOVKA SPORT PO SLOVENSKO In Prima categoria, a Po-voletto ancora una sconfitta per la squadra di mister Ivano Martinig con i Gunners che si presentano con il miglior attacco del campionato (9 gol in 2 partite) e alla prima occasione dopo 3' vanno in gol. Partita in salita per la Pizzeria le Valli che giocando bene non riesce concludere, la conferma al 15' con Daniele Rucchin che spreca l'occasione del pareggio. Nel secondo tempo i padroni di casa amministrano il vantaggio ed al 20' siglano la rete della sicurezza. In Seconda categoria passo falso della Savognese sconfitta in casa dalla Extrem Alta Val Torre che torna a casa con i due punti. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone, che sta mettendo in vetrina un buon calcio, ottiene un pareggio con la Reai Buja grazie alla rete siglata da Giuseppe Su-sca. Paolo Caffi * Calcio a Il campionato di calcio a 5 della Uisp, nel quale si misurano le nostre due squadre valligiane, ha visto stravolto il calendario dalla iscrizione della formazione Gli ultimi di Pasian di Prato. A seguito di tale inghippo hanno iniziato il loro cammino i Merenderos di S. Pietro al Natisone che hanno perso per 4:2 con la Santamaria, mentre è stata rinviata la gara tra il Paradiso dei golosi di S. Pietro e la Mambo di Carlino. Nella seconda giornata i Merenderos hanno perso contro l'Artegna, mentre il Paradiso dei golosi ha giocato ieri sera, martedì 18, a Remanzac-co con la Simpri Key. . M010RN! ČOLN che ad iniziare dalla Valnatisone che, nel campionato di Promozione, è ritornata dalla trasferta di Trieste con la Costalunga, a mani vuote. Gli Juniores della Valnatisone hanno fallito l'impresa di sconfiggere la capolista Cjarlins Muzane: dopo avere conquistato il doppio vantaggio con le reti siglate da Grassi e Martino Manzini, si sono fatti rimontare dai lagunari. Nel girone E degli Allievi regionali si è giocata a Ma-iano la gara della Valnatisone che, assieme ai padroni di casa, occupava il fanalino di coda. Al 23' l'espulsione del difensore Leonardo Snidaro ed il conseguente calcio di rigore trasformato dai padroni di casa faceva pendere l'ago della bilancia a loro favore. Da segnalare la prima rete della stagione per la Valnatisone, siglata da Vittorio Costaperaria. Non è andata meglio ai Giovanissimi della Valnatisone che dopo avere chiuso il primo tempo in parità con il Tricesimo, nel corso del quale hanno centrato una clamorosa traversa con Marco Ciccone, nella ripresa hanno subito la prima battuta d’arresto per opera dei collinari. Gli Esordienti della Valnatisone sono ritornati dalla trasferta di Pradamano con l'amaro in bocca a causa di alcune decisioni del dirigen- te arbitro locale che ha snaturato l'esito della gara. Nel campionato degli Esordienti, come in quello dei Pulcini, non esiste la classifica e quindi certi comportamenti andrebbero censurati. L'Audace ha ospitato la 013, squadra ben preparata e quadrata, che ha punito i locali forse colpevoli di avere preso troppo alla leggera l'impegno. In evidenza comunque Elisa Feletti, nuovo acquisto, che ha dimostrato qualità sia nel gioco che nel comportamento in campo I Pulcini dell'Audace hanno effettuato il previsto turno di riposo. La Valnatisone ha ospitato la Virtus Corno/B fornendo nel complesso una buona prova, anche se il tecnico Luciano Bellida avrà molto da lavorare per cancellare alcune amnesie difensive dei suoi ragazzi. II Reai Pulfero ritorna con un punto dalla trasferta con la Deportivo grazie alla rete messa a segno da Fac-chin. Nel campionato di Eccellenza del Friuli Collinare la Sos Putiferio di Savogna è ritornata dalla trasferta di Manzano con una sconfitta per 3:2 a causa di un contestato rigore all'ultimo istante. Le due reti dei valligiani sono state siglate da Federico Chiabai e Luca Mottes. ■ ■ ; , ‘■v", . pig m Domenica mattina, favorita dal bel tempo anche se con temperatura 'frizzante', si è svolta a S. Pietro al Natisone, organizzata dalla Valnatisone, la seconda giornata del torneo della categoria dei Primi calci. Alla manifestazione hanno dato la loro ade-sionele seguenti società del secondo raggruppamento: Forum Julii, Torreanese e Valnatisone, che hanno messo in campo due formazioni a testa, mentre il Moimacco ha giocato con una La squadra dei Piccoli Amici della Valnatisone con il responsabile Carlo Liberale ed il tecnico Bruno lussa; sopra i cuginetti Marco e Valentina Dorbolò formazione. Alla fine della manifestazione pastasciutta per tutti e appuntamento a domenica 23 ottobre, dalle ore 10 alle 12, sul campo di Pradamano. - Kronaka Kjer so otroč je veseje Greta živi tu Milane, pa je “naša” Nona Alma Ruttar - Ma-tičicjova iz Briega, v dre-škem kamunu, an Natalio Gariup - Šteficju iz Topo-luovega, sta iz Čedada, kjer živta seda, šla v Milan. Tam Questa bimba si chiama Greta, vive a Milano, dove il 4 settembre scorso è stata battezzata, ma i suoi nonni paterni (nella foto) sono delle Valli: la nonna è Alma Ruttar -Matičicjova di Brieg - Clabuzzaro, il nonno è Natalio Gariup, della famiglia Šteficjova di Topolò. Sono assai orgogliosi della loro bella nipotina (come non esserlo?), come i suoi genitori, Susy e Massimo Gariup v tistim velikim mieste živijo njih sin Massimo, nevie-sta Susy an Greta, njih pri- ljubljena navuoda. Kuo je liepa, ku na bambolca! Nono an nona sta šla tja, zak na 4. setemberja je biu nje karst, pa ne samuo za tuole, tudi za jo povarvat, pofigo- tat nomalo! Ima devet mies-cu, začenja “guorit” an hitro se navade, vse kar jo učjo! S tajšnim otrokam v hiši se pozabe vse težave! Srečno življenje, Greta! Do trecjega gre raduo, an če to parvo, to drugo an te trecje, so liepa stvar, nas na more ku veselit. Takuo kar smo zaviedel, de Monica Os-gnach iz Klenja an Simone Blasutig iz Čedrona sta “par-štelala” še adnega otroka, smo bli pru vsi veseli liepe novice. Sasha an Marko, ki “ormai” sta velika, kar se varneta od šuole varjejo pru zvestuo njih bratraca, ki se kliče Mikael an se je rodiu v Latisani na 11. setemberja. Če je biu pohiteu prit na sviet, an samuo za no uro, je biu paršu glih za cajtan za praznovat lieta, ki jih je glih na 10. setemberja dopunu njega tata! Jal so nam, de Mikael je pru an živ poberin, močan an z liepim (an močnim!) gla-sam: mama Monica an tata Simone sta pru vesela tega, še posebno kar “pieje” ponoči Puobič je tuole parjeu od njega nona Paolo, ki je piev v zboru Matajur. Mama, tata an bratra sta novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG i>J Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: T media s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € “Rodiu seje naš brat Mikael!” Sasha an Marko pomagata pru zvestuo mami an tatu ga varvat pru vesela, de se jim je Mikael parluožu... an noni Paolo an Liliana du Klenji, an Rina v Sauodnji? Tudi oni, an še kakuo, ku vsi ostali v družini: strici an tete, kužini an kužine. Srečno življenje, Mikael, paršu si pru tu lepo družino an vsi ti želmo, de boš rasu lepuo, ku Sasha an Marko. Sasha e Marko hanno accolto con gioia il fratellino Mikael, nato lo scorso 11 settembre, per cui in famiglia doppia festa, perchè proprio il giorno prima il papà, Simone Blasutig di Cedron, compiva gli anni! Certo che in mezzo a tutti questi uomini, la moglie e mamma, Monica Osgnach di Clenia, è proprio una regina! . >-~- VENDESI in ottimo stato lettino e seggiolone marca Fop-papedretti, seggiolino auto, seggiolino da tavolo e zaino marca Chicco. Tel. 339.6637565 AFFITTASI a Ponteacco (S. Pietro al Natisone) casa arredata. Tel. 0432/730412. Lasciate un messaggio in segreteria, sarete richiamati. J L ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Nuovi arrivi autunno-inverno Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO CAI - Sottosezione Val Natisone domenica 23 ottobre CASTAGNATA A LESSA Programma della giornata Partenza da Clodig alle ore 8,30; escursione ad anello lungo i sentieri che attraversano i paesi di: Clodig, Seuza, Sverinaz, Arbida, Peternel, Sv. Matija, Costne, Pod Costne, Clodig, dove don Federico Saracino celebrerà la Santa Messa alle ore 11,15 circa. Poi... pastasciutta e castagnata! L’escursione, di circa 2.30 ore, é adatta a tutti. Sono graditi dolci, torte, gubane... Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432-726056 orario ufficio) |B£sponsabiIe^Gregon^^ PRODAJAM darva iz hosti Nadiških dolin. Vendo legna proveniente da boschi delle Valli del Natisone. tel. 338/9443058 t r CERCASI coinquilino per condividere una stanza doppia, in casetta indipendente, a due passi dall'università, a Trieste in Via dello Scoglio 125. Stefano 3348167169 J L J L LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 Sreda, 19. oktobra 2011 Adna mlada gospa je šla v adno parfumarijo. - Dajtemi an parfum takuo seksi, de store zgubit glavo mojmu možu. Predaj alka je venesla uon s truge adno posebno staklenčico an je j ala: - Gospa, glejte, je teli! - Al ste šigurna, de teli parfum je takuo seksi, de store zgubit glavo mojmu možu? - Na viem, dost je seksi, pa za šigurno vaš mož zgubi glavo kadar mu poveste, ki dost košta! ★ ★ ★ Tarzan je šu v šuolo guorit z učiteljico od njega sina. - Vam odkrito poviem - je j ala učitelj ca - de vaš sin gre dobro samuo v telovadbi (ginnastica) an mu je težkuo zastopit vse te druge materje. - Beh, saje normalno - je potardiu Tarzan - se vide, de je parjeu po njega materi! - Od gospe Jane? - je poprašala učiteljca. - Ne, ne, od gospe Ci- te! ★ ★ ★ Par miedihu dietologia - Na zamierte gospa, al ste se pezala tele zadnje cajte? - Ja gospuod dohtor, pezim petanpetdeset kilogramu brez očalu! - An če ložete očale? - Osemdeset kilogramu! - Kuo je tiste? - Veste doktor, sem zlo kratkovidna (miope)! ★ ★ ★ An manager je jau njega tajnici (segretaria): - Naco muoremo na-rest vič ur na diele! Je adna pratika, ki muore bit opravljena pred pu-nočjo. - Dost cajta nam bo korlo, gospuod manager? - Boh... manj batonu imate, priet bo naše die- lo nareto, gospodična... ★ ★ ★ Giulietta je čakala gor na pajuole njega Romea, kar je čula, de je niek šumielo. - Oh Romeo, al si ti Romeo? - Ne, nisem Romeo, sem Franko! - Ben nu, Franko, pridi žihar gor, saj Shakespeare je zaspau! ★ ★ ★ Za videt, če otroc so zastopil, kar jih je učiu, famoštar je poprašu: - Ker od vas mi zna poviedat do kada Adamo an Eva sta ostala na zemljiških nebesih? - Do 15. setemberja! -je zaueku Perinac. - Zaki do 15. setemberja? - Zatuo ki priet jabu-ke nieso še zdriele! SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Gorica SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE AD FORMANDUM SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL GLASBENA MATICA Sreda, 19. oktobra 2011 Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it KB tycy CENTRO GASPARINI SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ'ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I K KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE KMECKA associazione agricoltori ,ZVEZA KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it