Štev* 4# Posamezna številka 20 siotlnk V Trstu« v »iitk 25. februarja 1921 Posamezna številka 20 stoihik Letnik XlVi I/haia — iivisrr.Si ponedeljek — vsak čaa sjutraj. — Uredniltvo: ulica sv. k lančlifca AaSilcetja 2u, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredil iitvu. — Nefrarklrsn pisma s« ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — izdijsleij In ed^vorm urednik Štefan Oodin«. — UstniU konsorclj Usta £riiuosU. — Tisk usmrti« Etiinoat. — Naročnica znaša na mesec L 7.—, pol 'Ista L SI_ to ceji let« L 60.—. — Telefon uredniitva in uprave *tev. ll-£>7. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okojfcl po 20 itoilak. — Oglasi M rsčniiAjo v Slrokosti ene kolone (72 mm t. — Oglasi trgovcev In obrtnikom mm po 40 sto!., osmrtnice, zalivale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov, rim po L 1 — Mali oglasi po 21) stot beseda, najmanj pa L 3. —- OgTas<» naročnina ln reklamacije se poSlIJtjo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica »v Fr&nCiika AslšUeg« Stev. 20,1. nadstropje, — Teltfoa uredništva (n uprave 11-57- Potrebi in zahteve naših kmetov V nedeijo 20. iL 1921 je imelo »S. k. gospodarsko in politično društvo za to Is : ninski okraj« s vej občni zbor, na kate* rem se je preosnavala obstoječa organi« racija v drrištvo »Kmetskih in delavskih zvez«. Ljudstvo, ki je prihrumelo od vseh strani na zborovanje, je dalo izra^ za ne-zno&nim razmeram, v katerih se nahaja kmetsko prebi/vaJstvo dežele. Krivice, ki se gode našemu ljudstvu na Primorskem, so našle odločen in en erg i= cen izraz v resolucijah, ki so jih ob splošnem pritrjevanju sklenili tolminski imetje in delavci. V njih niso le izra? žene potrebe in zahteve tolminskih kmetov in delavcev, temveč splošna sti* ska dežele. Nevolja in srd. ki prevze? nui ljudstvo, je udaril na dan, ljudstvo hofe konec krivice. Naj zve te resolucije cela javnost, naj jih vzame na znanje vsa dežela. SciDLUtlJt: občnega zbora »Polit, in gospodarskega društva zs tolminski okraj« pri Sv. Luciji dne 20. svečana 1921. I. Vlada naj takoj odredi, da se iz me* in j a avstrijski denar, ki ga ni naše ljuds stvo še izmenjalo bodi zaradi nejasnih, dvoumnih odredb vlade bodi zaradi te* ^a.Jcer ga ni moglo izmenjati vsled vlas dine krivdi. II. Istotako naj vlada takoj izmenja v Jugoslavija naloženi denar naših zadrug in zvez, ki je bil v zm.'ski postave za* časno noznan jem :m leži se vedno ram v neizmerno škodo dežele brez vsakih obresti. — Ker zadržuje vlada izmenja* vo tega denarja, ki ga je lepo število iniljonov, proiipostavno, je dolžna po« vrniti zadrugam m zvezam tudi vso škodo " A obrestih. III. Vlada naj čim prej in pravično i^pl. ča že itak silno prizadetemu Ijud* •rtvu *rojno škodo na premičninah ter naj se izogiblje tiste krivične trdosrčno* iti, s katero skuša izplačevati le toliko ilir, kolikor znaša škoda v kronah -io •predvojnih cenah. IV. Kar zadeva vojne škode na ne* premičninah, poslopjih m zemljiščih, laj izda vlada jasne odredbe, da bo ubogo ljudstvo vedelo, pri čem da je. Oane3 nihče ne zaupa vladi! Vsakdo se f>oji zahrbtnosti in izkoriščevan j a. Protestiramo odJočno proti nameravani odredbi vlade, ki hoče baje voinim os k o? dovancem izplačevati potom bank polo* vico odškodnine v gotovini, dru<40 polo* vico pa v vrednostnih papirjih — držav* nih zadolznicah. Vojna odškodnina naj se čim prej popolnoma izplava, oziroma naj se po* skrbi, da bodo se pr^d zimo popravljene in vzpostavljene hiše in gospodarska po? slap j a. Odločne se protestira proti vsakterim vknjižbam na. vzp os tavjj ciia poslopja, ki jih vlada baje namerava izvršiti ah jih je morda celo že izvršila kar na svo* jo pest. Ubogo ljudstvo ni zakrivilo voj* nih škod in pravična in sveta je njego* va zahteva, naj se mu vse vzpostavi tako. kakor je bilo pred vojno. Po vojni prizadeti kraji hočejo in imajo vso pra* vico biti vsaj enakopravni z onimi kraji in deželami v zaledju, ki' niso bili po vojnih dogodkih porušeni in opustošeni. Vse škode, zlasti moralne, ljudstvu itak nihče ne more poravnati. V. Kljub postavnim določbam so se ubogemu ljudstvu in to še posebno ob vojnih črtah, kjer je bolj ali manj še v ruševinah, ustavile begunske in vse poljedelske podpore. Begunci moraio plačevati stanarino po drugih stanova^ njih iz lastnega žepa! Mnoge družine nimajo delavnih moči, da bi, i» obdelale polje, — nimajo vprežne živine, — ni* majo gnoja, ker je poprej cvetoča živi? nore j a skoraj zatrta, — nimajo sredstev, da bi si dale od drugih obdelati svoje polje, nimajo torej zadostnih ali sploh nobenih pridelkov in zdaj jim je še po* slednja pomoč — krvavo upravičena podpora odvzeta! Zaslužiti tudi nima kdo kaj, — od česa naj žive? Naj jih občina podpiral Aid ni vojna kriva nji? hove bede? VI. Tudi že davno priznane naknadne begunske podpore se nočejo izplačati! To je vnebovpijoča krivica! Ljudstvo zahteva, da se čim prej in sifcer brezpo^ gojno izplačajo! VII. Vsaki begunski družini, oziroma družini vrnivšega se vojaka tiče postav? no še dvas oziroma trimesečna podpora. Tudi te so se v decembru kar ustavile. Zahtevamo, da jih vlada popolnoma izplača. VIII. Vse polno docela upravičenih rekurzov glede begunskih in vojaški! podpor leži že mesece in leta v Trstu ne rešenih. Zahtevamo, da se vsi ti utoki čim prej pravično rešižjo ter se podpore izplačajo. IX. V uradih in po železnicah naj se nastavijo uradniki, ki so zmožni jezika, ki ga Ijiudstvo govoril. X. Protestiramo odločno proti vsakršnemu poitaHjančevanju in pačenji naših krajevnih imen kakor tudi paiče mju naših priimkov. XI. Naj se ohrani šola na iisti višini kot je bila pred vojno. Smo proti mve janju poučevanja italijanščine in to zia s tli v krajih, kjer je le poldnevni pouk ker bi tudi radi tega zelo trpeli vsi drug" predmeti. XII. Protestiramo proti vsem surovin napadom fašistov, ki se dan na dan po navijajo po deželi in v mestih ter ji* najodločneje obsojamo. Odločno poziv ljamo vlado, da napravi v tem takoj rec ker je njena dolžnost, da čuva pravic« življenje in imetja svojih državljanov Jugoslavija Iz ^eje ustavnega odseka BELG°wAD, 21. Petnajsta seja ustav? nega odseka se je pričela ob na 10 do? pOiilnc ter je govoril najprej pravosodni minister dr. GjuiiSdić o č.enu 5. v zvezi s predlogi zemljora/ likov, ki jih je skoraj vse prisvojil. Gre za justične ukrepe m roke pri aretacijah, za kompe? renco glede pritožb. Člen je bil v tem smislu sprejet. Čl. 6.: »Nikogar ne more obsoditi sodišče, ki ni zanj komperten? tno,« je bil sprejet z večino glasov, enako člen 7., da mora biti vsak zašli* san in na zakork način pozvan, da se ~nako člen S. o kazni, ki se sme ?Teči samo po zakonu. Pri členu 9. o smrtni kazni se ie oglasil k besedi soe. demokrat Nedeljko, ki ie govoril za ponolno odpravo smrtne ks.zni, enako tudi komunist Pavfe Pavlovič in rcpubK? kanec Gjonovič. Govorila sta še po? L-' m* dr. Ante Oulibič in dr. M. L agi? sva. ki la govorila o zaščiti vladarieve trimere ne predpisuje zakon. Brez sod? od'ioka se ne more ni^če i^tirati \z l-f^ia. kier predeva, č'en 11. se izi^e? meni takode: Pri pre^i^kavi mora biti navzoč oreHs-tomik občine ali r>a 2 ob? čana ter se glasi tako?lc: »Preiskave v stanova 11TU se moreio vršiti samo v pri* meru. ki jih pred v Veva zakon in vedno 11 a način, ki ga predpisuje zakon. Poli? tični oi-cani moreio vstoniri v stanova? nje državljanov sauno v službenem po? slu. kateri se more vršiti samo na sta? novanju dotičnega državljana. Ponoči imajo politični organi vstop v privatna stanovanja samo v primeru najskraj* >iejše potrebe in takrat, kadar bi stano? valcf organe poklicali na pomoč. Pri vseh hišnih preiskavah mora biti navzoč predstojnik občine in dva občana. Po iz? \rjeni preiskavi mora oblast dati pre* f>ivaicem potrdilo o preiskavi in seznam .-tvari, katere ie preiskovalna komisija odvze a.« Glede členov 12. in 13. pred? j laga poslanec Avramovič, naj se raz? prava teh dveh členov odgodi dotlej, ko se bo pričelo razpravljati o socialnih ki kulturnih vprašanjih. Predsednik dr. Ninčič sprejme ta predlog za 12. odk'onil pa za 13. člen in zaključi ob 1214. člen seje čeSkosIovaSka Masaryku gre stalno na boljše PRAGA, 23. Zdravje predsednik; Masarvka se sta!)no boljša. Mrzlice se j-, že popolnoma rešiL Minister Beneš zopet v Pragi. — V krat kem bo zopet govoril o zunanji politik; PRAGA, 24. Minister za zunanje stva= ri Beneš, ki se je povrnil snoči iz Lon dona v Prago, bo dal v kratkem prec' zbontico novo poročilo o mednarodneir položaju in o uspehih svojega potovanja po glavnih mestih zavezniških držav. Jutri se bodo nadaljeviala pogajanja mec odposlanci 5 češkoslovaških strank v svrho poravnave spora, ki je nastal pri razpravi o davčnem zakonskem načrtu ministra dr. Eng!iša. Novo državno posojilo na Češko* slovaškem PRAGA, 24. Do danes je bila podpisana in vplačaua ena milijarda za IV. državno posojilo. Končni trspeh posojila pa bo mnogo večji, ker je bil nekaterim zavodom m družbam rok za podpis po? daljšan. Kakor jc znano se zadolžnicc tega posojila zamenjujejo z zadolžnica; mi vojnih posojil avstro ? ogrske monarhije po razmerju od 75 96, Železnice v srednji Evropi PRAGA, 24. Češkoslovaški minister za železnice dr. Burger je odoofcoval na Dunaj, da se udeleži pogajanj za zbolj? sanje železniškega prometa v sred ..jI Evropi 'in za ureditev odnošajev med upravami železnic posameznih držav. Poljska Francosko « poljski zvezi bo sledila zve* za z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Ros munsko? VARŠAVA, 23. »Recz PospoHta« sc raduje radi podpisa francosko*poljske po godbe in pravi, da bodo tej pogodbi sle? dile pogodbe z Romunsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Poljski državni zbor za pospešitev gla* sovanja v Gornji Sieziji PARIZ, 24. Poincarf je včeraj imel VARŠAVA, 23. Državni zbor je eno* | novo predavanje o postaolku svetovne glasno sprejel resolucijo, v kateri se od voine. Razlagal je nemški šivani a v vlade zahteva, naj si prizadene, da bi se ljudsko glasovanje v Gornji Sleziji vr* šilo pred 20. marcem, in se protestira proti namenu, da bi se glasovanje do? mačinov in i^seljeceev vršilo istočasno. Knez Sapieha bo odstopil? PARIZ, 24. »Le Temps« javlja: Vsled odloka londonske konference, da bodo pri ljudskem glasovanju glasovali doma* •čini in izseljenci istočasno, je baje polj« ski minister za zunanje stvari knez Sa* pieha skleniB, da odstopi, čim se maršal Pilsudski povrne v Varšavo. Ta vest pa še ni bila potrjena. »Le Petit Parisien« pa že javlja, da pariški poljski krogi ie govorice odločno zanikajo. Witos o riških pogajanjih in francosko* poljski zvezi VARŠAVA, 23. Ministrski predsed* nik NVitos je rekel v odgovoru na vpra? šanje nekaterih poslancev, da samo tr* dovratnost sovjetskega odposlanstva za^ kasnjuje sklenitev miru. W?t03 j« dosta? vil, da sovjetska vlada gospodarska vprašanja zavlačuje ter skuša, da bi u? blažila pogoje, ki jih je v predhodnem miru bila že sprejela. Poljska se izogib? lje vsega, kar bi znalo zakasniti skleni* tev rn.ru, toda ne more se odreči svojim zakonitim pravicam in pravičnim zahte* vam. Pogajanja se nadaljujejo in mi* nistrski predsednik upa, da bo mogel v najkrajšem času zbornici predložiti o»od teh posvetovanj. Nato je ministrski predsednik govoril o obisku; Pilsudske? ga v Parizu. Rekel je, da je ta obisk raz* čistil ozračje bi ustvaril prijateljstvo med Francijo in Poljsko, kajti pogajania so imela uspeh, o katerem bo zbo~nica kmalu obveščena. Witos je zaključil re? koč, da je pariški sestanek dokazal ne? •utemeljenost trditve, da obstoja poljski mperializem. Poljska je - pripravi'ena stopiti v prijateljske stike z vsemi svo* •imđ sosedi, $ko ti poslednji tega sami ne ovirajo. _______ Rusija Vojaška zveze med Rusijo in Kitajsko PARIZ, 24. Sovjetska Rusija je skle? :tila s Kitajsko vojaško zvezo. Zveza ma le obrambni značaj. »Eche de Pa-is« :rna o tej stvari s!edečo vest iz Hel? ingsforsa: Japonska misija v Revelju zagotavlja, da je v pogodbi, ki ste jo odpisali ruska in kitajska vlada, re? ;eno, da se morate obe vladi podpirati ma drugo proti vs«n zunanjim sovraž* likom. V Gruziji oglašena sovjetska rea publika LONDON, 24. V Gruziji je izbruth? lila revolucija proti dosedanji vladavini. Mla je progiašena sovjetska republika. družine! odbili ruski napad proti Tiflisu CARIGRAD, 23. Potrjuje se vest, da o gruzinske čete odbile napad treh ru? kih divizij proti Tiflisu. Tiflis je rešen. V ova čičerfnova nota o trgovskem spo? rmtmu 2 Anglijo LONDON, 24. »Daily Herald« poro? '^a, da je Čičerin poslal lordu Curzonu lovo noto, v kateri s:2l2', naj angleška »lada odgovori na noto od 4. februarja. S to noto ie sovjetska vlada vprašala ngleško vlado, kakšni so angleški po? ;oji za podpis trgovskega sporazuma. Ruska vlada pooblastila Krasina, naj podpiše pogodbo z Anglijo LONDON, 24. »Dailv Chroniele« ima iz Rige vest, da je sovjetska vlada po? >blastila Krasina, naj podpiše trgovsko pogodbo z Anglijo. Žalosten položaj prometa vsied poman-kanja netiva HELSINGFORS, 24. Finski zastopnik v Moskvi se mudi ta hip v Helsingforsu. Listom je izjavil, da je promet vsled po? mankanja netiva ustavljen na 30 želez? licah. Dasi država ima 220 milijonov nudov žita, je hrana zelo omejena, ker >e ne more dovažati. Tvornice so ve? činoma -zaprte. Samo v Petrogradu je zaprtih 93 tvomic, med njimi tudi Puti? "ova tvornica. Oblasti ukrepajo stroge mere, da bi zbeljšale položai, Ui to bo najbrže nemogoče.__ i&rislifa Znižanje eeu angleškemu premogu LONDON, 23. Lastniki premogov* nikov v Walesu so sklenili, da znižajo ceno najboljšcim: premogu za izvoz s 31. marcem t. 1. od 59 na. 57 šilingov. Angleška delavska stranka «11 kriza brezposelnosti LONDON, 24. Konferenca delaviske stranke je 'imela včeraj zopet sejo, na kateri jc razpravljala o uspešnih sred? stvih za borbo proti brezposelnosti. Z veliko večino je bila sprejeta resolucija, v kateri se napoveduje živahna propa? ganda po vsej državi z namenom, da se izvrši na vlado pritisk. Skrajneži so Dredlagali splošno stavko 24 ur, toda vsi govorniki so nastopili proti temu, ker bi stavka brezposelnost le povečala. Francija Novo Poinc«re*jevo predavanje o vzro? kih svetovne vojne PARIZ, 24. Poincarf je Maroku, ki jih je začel sam cesar s svo* jim komedijanskim obiskom v tej de* želi Ako bi Nemčija L 1914 ne bila na? šla povoda za vojno — je trdil govornik — bi se bilo izzivanje v Maroku pono? vilo. Glede balkanskega vprašanja je Poincare rekel, da Rusija 1. 1909 ni ho* tela priznati a-nkesdrje Bosne in Hercego? vine. Toda Nemčija ji je naznanila, da bi to imelo za posledico vojno. Rusija se je tem nemškim grožnjam udala in Francija in Anglija ste aneksijo priznali in s tem ustviarili pravil vzrok svetovne vojne. Poincare je zaključil rekoč, da je francoska vlada, katere predsednik jc bil tedaj on sam, storila vse za mir. Sa^ zonov ga je 1. 1912. tajno obvestil o srb? sko-bolgarski zvezi. On je s svoje strani sporočil to angleški vladi. Francija se pripravlja na vzpostavitev svobodne trgovine PARIZ, 24. Včeraj se je sestal ministr? ski svet v palači pravosodnega ministr* stva. Ministri in državni podtainiki so se posvetovali o ukrepih, ki se nanašajo na vzpostavitev svobode trgovanja. Londonska ksnfersftia Odškodninske zahieve posameznih držav PARIZ, 22. Posebni poročevalce »Ma? tUna« javlja iz Londona zneske, ki so jih posamezne države naznanile reparacij? ski komisiji kol: višino svoje škode: Franoijai zahteva, kakor se je že poro^ oalo, 218.542 milijonov frankov, Anglija 2.541^02.534 funtov ter 7.587,832.086 frankov, Italija 33 milijard lir, 37 mi? Jijard frankov in 128 milijonov funtov, Poljska 23 milijard zlatih frankov. Bra? ziliia ceni svojo škodo na morju na 1,189.000 funtov, Belgija predlaga račun v znesku 34 miKiiard belgijskih in 2 mi? iijandi in pol francoskih frankov. Za rodbine zahteva Angltfia skupno 18 mi? liiard zTatih m^rk. K temu pridejo še računi drugih držav, ki' se cenijo na pet milijard 'zlatih mark. Bek vi beg razlaga stališče narodne vlade v Angori LONDON, 23. Današnja seja Ion? donske konference, na kateri so se sesli? šali turški odposlanci, je trajala komaj eno uro. Zavezniki so bili zbrani že en četrt ure, ko so prislii carigradski in an? gorski turški odposlanci. Lloyd Geortfe je dal takoj besedo Tevvfik pasi. Veliki vezir je govoril francoski in tako tudi drugi turški zastopnik?!. Tevvfik ie.imel kratek govor v prilog svoji domovini Osman Ma;^si paša je podprl govor svojega načelnika. Nato so carigradski zastopniki odstooili mesto odposlan ceni iz Angore. Bekvi Sani bog je razvi* i al na do'go stališče turških narod n j a? kov ter je večkrat iz i a vil, da samo ti pos*ednii zastopajo turški narod, vendar pa da n;ima nič proti temu, da konferen? ca zasKši tudi zastopnike carigrajske vlade. Bekvi je naiglasal dalie, da se mir na vzhodu more vzpostaviti Ie na pod= laei pravičnosti. Zahtevali ie ohranitev turškega carstva brez ozemlja, kier sta? nuieio Arabci. Mcie bi sc določile na podtasi samoodločbe. Zahteval je tudi svobodo Dardanelov. Ponovno ie na? ^lašal, da ni nie^ov namen, da bi konferenci stavil' kake predloge, temveč da zauna njenemu pravico!;ub:'». Nato je ansfleski ministrski pred.cednik spor«^ zumno z Briandoni m grofom Sfoizo dal v imenu zaveznikov sledečo izjavo: Brezoredmeino bi bilo ^kari trkaj sno? razum o snlošnih načelih. Važno ie le, da se vzhodno vprašan?e reši v praktič? nem znrTslii. Turški odposTanci so na? mieniU r«1^^ Tr^;H;e in Smii-ne na vla* davčno, ki '"o predvideva sev**eska v*** godba. Izrekli so se proti finančnemu nadzorstvu s strani zaveznikov. O teh vorašaniih bi* se fr-rški odnoslanci mo* rali izjaviti in povedati, v katerem zmi? sHi bi žele^. da bi se sevreska po««orl^a izpremen^a. Vsled tega je bila konje? rc-nca od Vodena do jutri, da se turški odposlanci lahko sporazumejo glcdo svojih zahtev. Obe its^^M odposlanstvi pred konferenco LONDON, 23. (Uradno.) Francoski, italijanski, angleški in japonski zastopniki so se danes prednoMne sest^H v pa? lači Saint James ob 11* 15. da zasliši i o tur? ške odposlance. K se;i a^te biTi prin' ščeni obe t.TŠki odnoslanstvii, c.°H^ra;sko in angorsko. Tewfik paša in B^kvi beg sia obrazložila splošna načela, na podlagi katerih bi se mir ua vzhcdu dal vroosta-viti. Konferenca ie na+o zahtevala od njiju na i stvarno obrazložita svoie ume? nic o tistih do'oičibah sevrerke pogodbe, radi katerih zahtevata zadoščen i e. Pri? nodnia seia ie določena za iutri o-b II ter bo posvečena seslišanju te obrazlo? žitve. Francoske in jtdiianske čete zapustijo Palestino KAIRA, 22. Francoski in italijanski oddelek, ki sta v Palestini, odkar so jo zavezniki zasedli, bosta zapustila sveto deželo. _ Zedinjene drŽava Aro^rika za enakopravnost po deželah s posebnim mandatom NE\V YORK, 23. Ameriška vlada je zahtevala od sveta Zveze narodev, naj se določijo za vse državljane zveznih in pridruženih držav enake pravice v vseli deželah, v katerih je bil posameznim državam poverjen mandat. Amerikanci v skrbeh za svojo zunanjo trgovino W ASH1N G TON, 23. Senator dell je predložil senatu resolucijo, v karteri zahteva, da naj predsednik Harding takoj po svojem nastopu podvzame potrebne korake, da sc najde rešitev iz sedanjega zastoja v ameriški zunanji trgovini. Predlagal je tudi, naj se takoj skliče konferenca, na katero bi se imeli razen prizadetih povabiti tudi ameriški trgovski zastopniki v inozemstvu^ ker bodo oni predvsem v stanu priporočati primerne korake, ki jih bo treba ukreniti v tem pogledu. L'lfetr podpira i o Raus* d c lovo resolucijo in priporočajo, naj vlada ne izgublja časa, ker bo število pairnikov brez dela v ameriških lukah v dveh mesecih itak žc znašalo 400 ali 250.000 ton. Vprašanje kabl jev rešeno. — Razburjen nje vsled angleškega raztezanja v Siriji PARIZ, 24. Težkoče glede razdelitve ; nemških kabljcv so poravnane. Kabeij iz Bresta do Amerike je bil prepuščen Amerik'. Ameriški politični krogi sc mnogo zanimajo za besedilo angleško francoske pogodbe, s katero ie Francija odstopila Angliji mandat nad sirsko piLv» ščavo. ,Nag!:aša se, da je Angliia na ta način dobila prostor za železnico od Sredozemskega mor j a Po Ind'l'c. Po V-tični krogi sc čudijo, kako je Francija mogla odstopiti Angliji ta mandat, ne da bi bila prej o tem poročaJii Zvezi narodov. __ Z¥gf@ i^aroditf Ameriška nota pred sejo zveznega sveta PARIZ, 23. Člani sveta Zveze naro dov so imeli danes od I6'30 do 19 tajno sejo, na kateri so se bavili z noto Zcdi* njenih držav o mandatih. Zedirijene države zahtevajo, naj se ji nameravani mandati sporočijo, preden se bo to vpra j šanje obdelovalo pred zveznim svetom, ker so ti mednarodni mandati navdih* njeni z načeli, ki jih Zedinjene države ne morejo odobritL Zedinjene države zahtevajo, naj svet Zvezo vzame njih protest na znanje ter naj o vprašanju dodelitve otoka Japa še enkrat sklepa. Ob koncu seie ni bito izdano nikako po? ročilo. Ameriška nota se bo jutri naj* brže objavilia. ___ Nemžiia Končnoveljav&i izidi pruskih volitev BEROLIN, 23. Končnoveljavni izidi vo'itev v pruski deželni zbor so sledeči: Nova zbornica bo imela 428 poslancev, med njimi bo 114 večinskih socialistov, 81 centristov, 26 demokratov, 75 nacio® nalistov, 29 neodvisnih socialistov, 58 poslancev ljudske stranke, 30 komuni? stov in štirje pristaši gospodarske stranke. _____ Romunska Take Joneseu o habsburški nevarnosti na Ogrskem BUKAREŠT, 23. Take Joneseu je v državni skupščini odgovarjal rui vpra* šanje načelnika narodne stranke z £r? deljskega in je rekel, da se trianonska pogodba mora popolnoma izvršiti. Izja^ vil je, da ima popolno zaupanje v med* zavezniško komisijo v Budimpešti. Gle* de vprašanja razorožitve je Take Jo? noscu povdarjal, da je treba Ogrsko pri* siliti, da sc popohioinii in čimprej raz* oroži. Vprašanje povratka Habsbvrža^ nov ie cisto mednarodno vprašanje. Ro? munska ne bo nikdar dovolila, da bi se oblast Habsburžanov vzpostavila. Če bi se piizađete države ne zoperstavljale z zadostnim p o vd arkom proti tej Propagandi, bi se morali pred vzeti primern. koraki in določiti primerna priiilna sredstva.__ Penila Revolucija v Perziji je obrnjena pfoU boljševikom LONDON, 24. Reuterjeva agencija daja o revoHiciji v Perziji sledeče po=< drobnosti: En polk perzijskih kozakov je nemoteno zavzel Teheran. Vlada, ki je bila pred kratkim sestavljena, je str» moglavljenai. Poveljnik tega kozaškega polka sestavlja novo vlado, v kateri bo Said Ziadni ministrski predsednik. Po* veljnik misli, da sc nova vlada mogla braniti proti bolj še-* kom. Nova vlada jc zvesta šahu in nr J^roti drugoztmcem dobro razpo'ožena. V Teheranu vlada mir in angleški krogi so brez skrbi. vesti Pa da nismo taoTraiuiki iialije! Iz tukajšnjih italijanskih listov doznavamo, da »o faSisti v Puli razdejali prostore nekega hrvatskega društva. Povod to je bil naravnost senzacionalen. Pomislite icf Načii so nesievilno »dragocenih atvari«, ki psjkk minjajo na l>oje v minulosti«. Med r*mimi spi« Ir drugimi -propagandnimi predmeti; «o naill tud» neka? — blokov za nabiranje ra obrambni »klad povodom aneksije. V prostorih so ar tudi vrlila posvetovanja za — bodoč« volitve, fe volitv« razpisuje siccr italijanska vlada ln pozvani *0 menda na sodelovanje državljani Itabje! Pula pripada aicer k Italiji in nje prebivalci so menda potemtakem državljani Italije, toda, po logiki nikov« — kakršne ne bi n«$H nikjer drifgj« o® 6vetu _ so pripi*avc za. volitve ia nabiranje v na,* attđii il. Uto i d jaeae, fcl flL «*kos «« **brftx>ievaii,,, pro?E> ganda proti Italiji, ki opravičuje Lke napade ia Sinef Pa da nismo sovražniki Iti-li; k I Prijemlje 110 ve ra glavo: m božjo voljo — kje žhime?! lm avtonomijo — ludi Te dni je eden IriaS-db listov — ne spominjamo se več.kat^ri — priobčil dopis iz Londona, ks poroča o nekem zborovanju Slovakov v — Aiaeriki, ki da so je iz-reklo za popolno avtonomijo Slovaške, In sicer v ri&»£,kc c i^kodnino za to, da £o Slovaki priključeni k čežki republiki Znano je, da so na Ji sodeieksi italijanske narodnosti sploh silne navdušeni za na-Selo avtonomije, ker da jo zahtevata pravičnost in pravica narodov do samoodločba. Tudi omenjeno poročilo govori z vidnim st ado vol j si verm o tistem aberovanju Slovakov v Ameriki, Toliko da ne .-»klika; Živela avtonomna Slovaške! Na zborovanju da so omenjali, kako da je piedsednik Masa- firaELi? fe bila fzjavifs. da očs nI fn:e! nikoli pri sebi samokresa. Pač pa se jc moglo dokazati, da ;a priJel Peter tktega usodnega, dne s samokresom v roki v hišo. Ni izključeno, da se je Peter med prerekanjem z očetom satn ustrelili Vsekakor sc pr U tiskovni mm „Edinosti" i V Tfflit?; dae 23. DruJtvc. -.S red akrbij cb odsotnosti predsednika ] L 40. V hoiJu »Adrija« v Vipavi nabrano L 60 . ,. . . , , . , - i T protest proti napadu daruje Franc Štrancar L 10, nadaljujejo preiskovanja. Mimogrede ic omenim«,! tfaak» pckr l' jPoT?5a -]e b<«'iCTnlfe tarilov u* JiiiaS ielezsaici. j tnarka* Iz Dunaja javljajo, da jc generalno ravnateljstvo dolarji Jui.sc telezaico povišalo blagovno tarife za 50 Odstotkov. Zaeaenj kik v Jug o ar i ji, Fkiančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, Finančna deželna blagajna v Ljubljani ia blagajna davčnih uradov bodo posredoval* zamenjavo 20-dinariks novčanice in jih epre}ema2e od strank do vpljučljivo t. oi. Stranke, ki rsilcktirajo na zamenjavo «.eh oovč a ni c po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože e dvema izkazoma, na Lat arih nuj '.stranka označi ime, bivališče, ž>te-vifo oddanih nooanic hi od %-eak© novčanice šie-vilko in «,erijo. Ea primer ak seznama bodo pre- Neprepečatene krone avstrijsko nemške krone . češkoslovaške kron^ . . dinarji oa.,.aoa leji . y@*tf Is li Sv. Lccije. Preiekio nedtkjc ee jo vr5il pri Sv. Luciji občni zber »S. K. gospodarskega društva za tolminski okraj«. Dvorena župena Mikuža vzema^oče blagajne vvnil« strankam s potrdilcci o ^ rilihito P0^- ° delovanju društva je poro crejeam. Čim b^do poiožcice Narodne banko novna svoj račun! Peklenšček se ne boji U>Hko"blad^ I čal Jcfp Ab"m« ^ ,Luci^ Dru^tvo' čanicc preizkusUs, stranke za pristne nov-Um* vode, kakor se oni boje mrvice avobodo' SP02f ^ d.a ^^ m .v ***** protivrednost .pri blsgajnah, kjer «o jih v nam v prilog. Sicer pa utegnejo vskiikati nekega t™*™ ^elav^ zvez. Dr. Jo«? i-itežnik je pojasnil giavne pro^ramaticne točke »Kmetskih in delavskih zvez«. Zborovalci bi bili radi slišali tudi inž. Gustinčiča, Id je dan prej ob- francoski frank! . . a 0 švicarski franki . . . a angleški funt! paplmćtl. ang!*ž!vl funti, slati . „ fu^i ....... . napoleord o o o o , 4 50 - 5.."i0 4.25 - 4.75 34.50 35 73 50 - 74.25 35 50 - 36.50 44.15— 45 25 25.85 - 26 95 197.50—198.25 452.--454 - i06. —106,50 116.-117.— 13.--14. - 92 -- 93 — MULI emUSi dae: Živela avtonomija — na luni i KumficrjeT koncert v Barkcrljafe« ki bi s e imel riiti prihodnjo nedeljo, j-j preložen na sofeoi*, dac j2iil tolminski kot, a se shoda ni hotel udeiažitf. 5. jnarca, ob 8. zvečer. Uradni Zelo lepo jc govoril župan Rejec iz Sebrelj. Zbo- rcvalci, ki sa bili po večird kmeij«. ao mu priu-uils in e tem priznali, da ja program »Kmetskih in delavskih zvez« njihov program, đa to ni program iznisljen po ljudeh, ki ljudstva ne poznajo. Sanjati in govoriti o velikih idealih in končnih ciljh člo- Poite f ŠteTerjemi pri Gorici. Višje pogina in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja; S 2, marcem 1921 se vzpostavi .poštni urad v Štever-anu. obč. feteverjau, pol. okr. Gorica, Vzpoetavlje-1 veške družba znajo tudi organinatorji »Kmetski!: in iii urad bo skrbel m pisemsko in paketno po&to ter delavvkhi zvez«, a oni nočejo izrabljati ma'e pe-posto z denarnimi vrečicami in nakaznicami. Urad ščice 600iaK) Jugoslovencv za ideale, ki zahtevajo bo zvezan s poštno mrežo po poštnem slu, ki poj- neizmerne, krvave žrtve. Govoril jc nadalje nad-de dvakrat na dan ca postajališče avtomobila, in učitelj Rakoviček o bodečih vohivah. Izvolil ee je »icer cb 8'40, ko odhaja avtomobil v Gorico, in ob;odbor 10 članov, da preosaiuje društv'o. II koncu 1-3*35, ko prihaja iz Gorice. Tako bo vzpostavljeni eo bi le sprejete encg'asao in z navdušenjem res-a- urad v neposrednem stiku z bridkimi počtninu ura^ »i; na Dobrovem, v Kojakem in v Povrni ter z glav-a-3 pošto v Goric!. — Vsi kraji in vasice, Li -spadajo k Rever jonskemu županstvu in kiterim je v poslednjem času dostavljal pošiljatve pevnmski urad, pridejo v področje vzpoafavljenc-ga štever-jan&kegs postneJa okraja. — Trst, 19, ftbr. 1921. Komisar Pascoli. zammo položila proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za vgotovi j ene falžifikate »e protivrednosti ne bodo izplačevale. Občinstvo se opozarja, da bo zamenjavo vršiča od maica do 30. aprila izključno le centrala Narodne banko v Belgradu brez posredovanja evojih filijalk ali pa državnih blagajn, II. razstave, vzorcev v Pragi Raistava je razdeljena v nastopnih 17 glavnlli ckupnn: 1. Stavbna obit. 2. Kovinska industrija. 3. Elektrotehnika, mehanika, optika. 4. Lesnn obrt. 5. Tkavna industrija. 6. Ob'eke. 7. Galanterijsko blago in dličoo. 8, Ko>.na industrija. 9. Steklo, pop ceian dn majolika. 10. Umetna obrt. 11. Kemija in zdravsivc. i 2. Prehrana ki poljski pridelki, 13. Godala. 14. Igrače in marionete. 15. Športni pred-metd, *6. Grafitna obrt, šckki predmeti in pissi r.ilki predmetL il, Dragulji, zlatensa?, &rtbmina in ure. Na raz^invl r.e Lo ^nekala vaa i.*govhm češko slovaške rermVike in e-cđzdnih držav. Udeležene Zlasti bodo PRAKTIKANT a ti-£i;v*ko predio obraz bo, ee sprff-» v veČ^m pcdjstfu; reOcktira se saaao na dobro in kral!iich-an<» moč. Nastop službe takoj'. Pc-aedbe p-o4 : Zmernost'- na opravniftvo lista, 310 DVA MIZARSKA POMOČNIKA eprejmo v trajno delo, Franc čelan, Postojna. 322' ki se bo vršil v društvenih prostorih v nedeljo, 13. marca 1921, ob 10. uri predpoutne s sedečim dnevnim redom ; 1. Nagovor prtdsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. PorrCi!o blagajnJka In nndzornlštvih 4. Odobrenje računov, 5. Vo? lev nadzomiStva. 6. Slučajnosti. ODBOR, V-akenrj zadiaiiiiku so računi na vpogle ] od 6 do 8 zvečer v društveni pisarni*. ( m se razu- KLJUčAVNlčA«SK£GA pomočnika, ki mc tudi na avtomobilska popravljanja, aprejme Maks Križe, Postojna. * 323 ŠIVALNE STROJE nemških izdelkov, dvokolesa, pneumatike in drago ima v zalogi Maks Križe, Postojna. 324 Podrulnica S. P. D, v TrsSu opezarja in vabi avoje člane in prijatelje narave na i .let ns Nanos, katerega napravi Vipavska podružnica S. P. D. v nedeljo* 27. februr. ja 1921. zjutraj iz Razdrtega. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj se tako; prijavi gosp-. dr. Mahuču v Jadrarski banki za vcčžnj'o s kamijononi. Kdor pa je zadržan in bi tega izleta ne mogel udeležiti, je rabljen danski izlet Podružnice S. I'. D. v Trata ga Ivana čez D: {Razklan LribJ po vrhovih do j bratov Konkonela, Odhod ob 3 popoldne o-ci rotundu pci' * Boiketu. Sicupiaa »Viktor £Waia< vabi \se člane na 10, redni obč-.ii zbor, ki se vrši v nedelje dne 27, t. m. luci j c, ki jih priobčuj3mo v uvodniku. Metalci bomb pied s6, Obojo dobijo pri kra fularaih uradili. Na razstavi bodo obiskovalcem na razpolago tudi vodniki Li tolmači Za češkoslovaška rcfrabliko, na katero oilpade 80% vse bivše avstro-ogrske produkcije, je razstava sredstvo, s katerim stopi v stik s svetovno produkcijo in svetovnim trgom, Ugodne valutne razmere omogočajo Ino-emcem, da lahko kupujejo na tej razstavi pod jako ugodnimi cenami. Pri tej priliki bo dana obiskovalcem razstave tudi možnost, da obiščejo evetoinoznana kopališča in zdravilišča, kakor Karlove Vary, Marianskč Ldznč, Pištane, Trenčinskč Teplice, Tatranske L c mnice. Vsi ti kraji imajo e Prago izvrstno železniško zvezo. Pa tudi Praga sama, ki je eno najstarejših isi najznamenitejših mcat, bo v svojimi starimi m kiafimmi cpomrailu vsakega tujca mal*. Švicarski tcc^iji Faais!ov»k«ž 1da solvay Octovava tlselina Barve in lake-Prabsn tnlla - Glauberjeva sol - Lira za mi?rtrje coioMtMg ouN^iSe Družba za uvoz i- izvo?. fersvifl« z« indsilnj:« um. tfuie, kefcaij. Trst - Piei Luigi da Palestrlna £t 2 Na zahtevo ceatui SODE, leseno, železne, oljeve in petrolejeve, kupujem. Kuret, Seittefontano 1, Trst. 19 _________ GralCInsko bll2y ZLATO hi »rebrne krona plačam več kot drugi® (1?7) CSlllf kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 45 (v bližini1 ^oda za 4 5 miljona krc« od teh 65 oral. pav > rvenegt. tr^a). _______„ | vrstne njive za hmelj i-i trav.r-ike, *>stanek £oz<£, ZLATO, erebro in krone plača po najvišjih cenah Graščinska hba v dobrcin stanju, gosp. poslopja, prvovrstna sušuica za hmelj, veliki mrtvi ia «!t»t Posestvo leži pri železnici za industrij* Na prodaj imam velika in mala posastva. Pertot, ul. S. Franceaco št, 15, U. nadstr. (290 REDKA PKILIKAi Na prodaj je po ugodni cen! landu dobro ohranjen harmonij Ls ameriškega orehovega pripr. lesa. Dispozicija sestoji iz 10 iz. emenov (Basa Couppler, Diaccnt CouppJer, 2 vrati jezikov 5 oktav F-F hi 1 kolenika). Harmonij je tvrdke »Pajkra in je upcrab'jiv za šolo in dom. Reflek-tantom sc jc obrniti na Postojna -132, 291 HIŠA ENGNADSTROPNA blLru nabrežinske postaje, s 7 sobami, 2 kuhinjam?., 2 shrambama, kletjo, vodovodom ter z malim vrtom, se proda. Več so izve pri F. Nemec v Nabrcžijri. 318 hotel z restavracijo, kavarno, mesarijo, pekarno p:) Celju, hote! na Gorenjskem, trgovine, gostilnc\ tovarne, hiše, vile in dr.. Naslov Karel Brezait, Celje, ul. Dolgopulje it, 3. I Zasitijnitl — Ižvfliaici — Komisiancrl Braća Icrić, CsUčK i. Jufosisulfj Pisaron; Trst, Via ^oiaro 4 prima zastupstvo i ponude za vsakovrstna robu, osobito kolon^eluu 134 i manufakturnu ŽENEVA, 23. Lira 22'25, marka 9'5625, kroaa 1'3125, žmgI. runt 23*445, fr. frank 43*625, dolsr 6'02?5. PODLISTFK TUJINEC (99 — Ali ss spominjaR — mu jo rekla M;.-.da zopež — Cvetne nedelje v Ljubeču, kako s; tam "pehajo ia vejice z nekoliko lovorovoga perja, da jih blagoslove fci fcaaado na grobje... — Nef —- je rekel Sianko veselo. — Takrat tiz&. uganila, k«r na Cvetno nedeljo niiera bil v Lju,-beču nikdar, ali videl ee?n is to stvar po dragih krajih v Zagorju. — Meni pa »c zd!, da »va midva od nekdaj eku-na}l je vzkliicala Mada. Vsi so se veaelo zasmejali ki kinalo eo začeli is sbeh kočij pod bregom stopati po nizkih stopnicah ob velike ra dvorišču e fitevikiimi kamenžtiini sedeii in ograjeni;ni spi-ehajališči. Tu so se že igrali neki otroci. Malo dalje sc jc epr.ha.jaJo nekaj gowpa in gospodov, a doli v sadovnjakih okolo jezerca tn kanalov z lesenimi mladi gospodar in Vlaho zbirala geste. No, Stanko i pano cei radi svojega imetja plemstva. Mati jih je poznal le malokoga, vendar so so skoro zaleteli je odgojila piiproato, a izgubili so jo Se le predlan-visi o-kclo njega in Bade, in ko so »e se.nanili, so akim in mil njen spomin jiai je Se lebdel pred 1 razleteli zopet in nastalo jc ves.elo vrvenje o£ncJ, La bile je, kakor du se njena duša krili tudi povsod!. Čudno ae je iziical etari dvorec med svežim zelenilom zimskega listja in rdečimi cveti kraj zidov, in kakor da je začudeno opazoval, kako veselje je to okolo njega. Podoben je bil tužnemu, zaskrbljenemu, otroškemu in vstrp'jivemu pregledu starca. ks£ ugaSa ia se čudi veselju otrok, ki se igrajo okolo njega, vale ekolo, da eo nudile »laščice, božale dt>co ker ga ne morejo ogreti niti siijajni topli sc lačni račele s pc«\iijo \ kaki »kumini < žarki, f>od katerimi ozeieneva včasih tudi suho deblo. Ali tak fic je zdel earoo tiatiia, Li gi; ponaa^'o ae le od nedavno in niso odrasli pod njegovo etreho. 3 eda j p j tej siari biiL Sla vjenča, mil mož e črnimi I^.irai, je hodil go-toglav se?n in tja, da razvedeti gosta. Na, to niti ni bilo po trebao, ker eo se veselili celo preko mere, 2e 6o v sadovnjakih ia pred dvorom polomili dovolj cvetnih vej, a tudi v hiši so razbili tolako stvari — rts v i al i ia Biaeba, In sestre t*o obleia- aH Vlasielhi Sadija jc imel petero otroki najstarejši Josip 22 let, potem dve hčeri, zatem sin in zopet hči — vsi po dve leti mlajši drug od dru^e^a. mostiči fe »kaltala vvscJa mladina, vzklikajoč in To je bila. izjema med dubrovaškimi vlastelini, vedel, kaj je bratovska ljubeaee, pak se mu se nečemu. I ^ jc oženil in sicer s dekletom, Id ni bila iz, taka-le iskrena in otroška zdela tako lepa, da lu Liiio »branih ljudi raznin starosti, ali največ pletnenitaSkega rodu. j obžaloval Se bolj, da nima nikoga* svojih, ki Stanko jc opazil v svoje velikv začudenje, kako sestro ižčejo brate in vsako toliko vprašujejo po njih, a istoiako bratje po sestrah, in miatil je, da ?o potrebni uirug dragemu. No, ko so ae našli, ao rc samo nasmehnili, objel!, zakihaH.. pak se hiiro razšli, da kmalu ponove isto &tvar. Posebno Josip in mlajši brat etž. bila skoro vedno okupaj, pak Stanko niisiil, da se nip.ta videla Bog \-e> od kedaj, ko tak® milujeta. Ni te Naznanjajoč našo preselitev Francesco 9 v ul. C si dovoljujemo ob tei priliki opozoriti cenj. gg. trgovce in go t lničarje »3 izredno ugoden nakup ČESSE STEILEiliHE Cilindri, raznovrstne steklenice in hozarci za vino, pivo in žganje, žipe, raznovrstne sveti ii: c in drug-, kuhinjska posoda, vse po konkur. cenah DEBIASIO & DOMENIŠ 165 Tret, Via Coronco tel. 12-34 IIMIII /1 n v A L Podpisana se iz globine duše zahvaljuje vsem onim, ki 60 m kterisibodi način izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu ERCOLE ZUDENIGO Posebna zalivala veljaj slav. „Zvezi pomorščakov" in „Pekovski zvezi" kakor tudi častnikom in moštvu parnika „Palack)?^. 155 šružfncs mmmi S^L riži L - ■mladine, in raznih stanov, in videlo se jc, da sta Bili so vsi lepi, zdravi in veseli otroci, nimalo delil ž niim bogatstvo in ljubezen. EBGARDO LQEWK — TRST — Via Cesare Battistl 14 s f Bedami!, Celje, DuDrovnlK, Kotar, Kranj, UuU ______________________ . a J ijann, Maribor, MetKoulč, Opatija, Sarajevo, sprgjgma v\m na hranilne Knjižice, žira in mu mu pod najusodnejilnii posoli,! Wit, im% Mnr, imb Trst, mu, Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Mmt žoazezvscml večMl Kroilutu ln inožemsloM