Posamezna Številka 30 vinarjev. Siev.41. - V i!, v sredo, dne 19, es Velja po pošti: s aa celo leto naprej.. & 60'— sa en maaoc „ „ 5.50 ia Inozemstvo . „ 70 — V Ljubljani na dom Ka afllo lato naprej.. K 58-— «a aa mesec „ ,. K 5-— f aprili prslemaa messEaa „ i'50 bb Sobotna izdaja: == Za oelo lato.....k io-— aa laoiasistvo......15 — NT Uredništvo jo t Kopitarjevi allol iter. 6/10. Bokopial aa ne vračajo; nefrankirana plima a« ne ■sa aprajamajo. — DredotSkogn telefona štev. 50. bsb Leio XLVIL Enostolpna petltvrata (59 mm široka in 3 mm visoka ali ■]• prostor) sa aakrat .... po 50« ia dva- ln večkrat . „ 45 „ pri več|lli naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tir 11 r^' Poslano: 'i Enostolpna peUtrrata K 1* Ixha]a vsak dan ISTiamil po« aeleljek in dan po praznika, ob S. ari ajatra}. Opr.iTnlžtvo je ▼ Kopitarjevi allol it 6. — Bačai poitno brsnilaioe avstrljs.te it. 24.797, ogrske 28.511, ^osn.-':oro. št. 75S3. — UpraTniškega telefona it 50. ZbDrou&Riie uod&fra L \ > • A .Vsled sklepa izvršilnega odbora V, U. S. se bo dne 20. svečana 1919 ob 10. uri dopoldne vršilo v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica št. 12, zborovanje vodstva V, L. S. Dnevni red: 1. Poročilo o političnem položaju; 2. stanovska in politična organizacija strank; 3. slučajnosti. Člani vodstva so: 1. Načelstvo V. L. S., izvoljeno na zadnjem zboru zaupnikov. 2. Vsi člani državnega veča in deželnega zbora ter njihovi namestniki. 3. Izvoljeni odposlanci sodnih okrajev ter Ljubljane, 4. Načelstvo Slov. kmečke zveze za Štajersko, kat. polit, društvo za Slovence na Koroškem in goriške S, L. S. Vsi člani vodstva naj sc zborovanja polnoštcvilno udeleže! Na Jesenicah se je zgodil slučaj, ki so ga voditelji jeseniške socialistično organizacije že dolgo napovedovali: krščansko-socialnega delavca Korošca, načelnika on-dotne naše skupine, so socialisti vrgli i« tovarne. Mimogrede povedano, je Korošec miren človek, ki ni vajen napadati sodelavcev in ki nikomur ni storil zalega. Da pa bo kot načelnik krščansko socialne organizacije delal za svojo organizacijo, jc umevno, saj zato jc načelnik. Naj pojasnimo nekoliko položaj. Pretečem teden so trije zaupniki kršč. soc, jeseniškega delavstva priredili na Dobravi delavski sestanek. Na sestanek so došli tudi trije socialistični zaupniki. Nihče jih ni gonil proč. Govorila sta večinoma le dva člana J. S. Z., tretji, Korošec, se sam aktivno niti ni udeleževal razgovora. Z ozirom na znano socialistično stališče, da morajo vsi delavci postati člani socialistične organizacije, jc umljivo, da se je razgovor pletel tudi okrog tega vprašanja, rrav tako pa so delavci tudi govorili o fem, da danes vodijo jeseniško socialistično organizacijo le sodrugi s Koroškega, ki so morda rojeni Slovenci, ki pa sc obnašajo kot Nemci- Jasno je, da je vse delavstvo, tudi socialisiično organizirano, soglasno mnenja, da ne gre, da bi taki voditelji metali domače slovanske delavce iz tovarne. To stališče je delavstvo zavzelo na dobravskein sestanku. Drugi dan pride v tovarni h Korošcu eden onih treh socialnodcmokratičnih zaupnikov, ki eo bili navzoči na Dobravi ter Korošcu veli, naj zapusti tovarno, češ, da je zabavljal proti socialistom. Stvar je bila domenjena. Na migljaj co se zbrali socialistični delavci okrog Korošca, ki je moral zapustili svoj prostor in svoje delo. Tak je dejanski položaj! Jasno je. da. je trditev, češ, da jc Korošec žalil socialiste lc iz trte zvit izgovor. Prvič bi lo ne bil sc nikak greh, drugič pa Korošec Lega niti storil ni. Zakaj jc Korošec moral iz tovarne, bil vržen ra cesto in v bedo? Edino zalo, ker je on načelnik jeseniške skupine krščanskega organiziranega delavstva. Udarcc je bil namenjen vsej krščansko socialni organizaciji, zadel jc koalicijsko svobodo delavstva, za katero sc jc tudi socialna demokracija včasih tako potegovala. Na mesto le naj nastopi diktatura socialističnega delavstva, terorizem večine, ki jc negacija vsake demokracije. S tem načelom se proglaša boj delavca proti sodelavcu, najbrutalnejši in najne-raoralnejši boj stranke proli stranki, s tem dejanjem sc v času, ki sc cedi svobodo-ljubja in demokratičnosti, oznanja pravica nasilja in sc ustoličujc veličanstvo brezobzirne surovosti. In sinočni > Naprej < jc lo dejanje zagovarjal. V. L. S. ne bo mogla preko tega slučaja. To je prvi slučaj nasilja, a prccej pri njem se bo moralo dognati, ali sme tako ravnanje poslati sistem. Svojega delavstva ne bomo izpostavili nevarnosti, cla bi mu kdo nastavljal nož na vrat, kadarkoli se mu poljubi. Vestno smo držali disciplino in nnjveslnejše takrat, kadar nam jc bilo to najtežjo; ko smo stopali v vlado, smo verjeli, da ic od vseh strank načelo o svobodi združevanja resno sprejeto. Dejanja nas uče drugače, tako prepričevalna dejanja, da resno vzbujajo dvome, ali bi bilo kaj slabše pri nas, če takozvano koalicijo jutri vzame vrag. Vodstvo V. L. S. zboruje v četrtek; njegova dolžnost bo, da pove, ali jc stranka še nadalje voljna izpostavljati svoje somišljenike ravnanju, ki ga smejo bili deležni samo brezpravni ljudje. Mi to dejanje globoko obžalujemo, ker poznamo kritični položaj v deželi in zlasti okrog nje. A biti si ne damo v obraz, dasi smo popolnoma preverjeni o »Naprcj«evi trditvi, ki jc to pol prav tako resnična, kakor obrabljena, da za vetrom prihaja vinar. Wimm iz Zsgre&a. V Zagrebu, dne 17. {cb. 1919. V Zagrebu vlada povsod splošen nered. Promet na železnici jc došcl do mrlve točke. Madžarski uradniki delajo pasivno rezistenco. Zaradi nereda v prometu preti posameznim krajem doslovno lakota. Upravni aparat jc popolnoma odpovedal. Pregleda ni več nobenega. Minister za notranje zadeve, g. Svctozar Pribičevič, je pač mogoče deber političen organizator, a državnik ni. Namesto da bi državno centralizacijo zgradil potopi evolucije z vodnimi oziri na politične ia gospodarske odnašajo, jc odpravil z enim samitu odlokom vsa poverjenistva, na njihovo mesto pa ni postavil nič novega in nastala je prazne b. Tako nima danes nihče efektivno vlade v rokah. Belgrad je predaleč in zaiuore ura-dovali in vladati lc s pomočjo brzojivov, ki prihajajo v Zagreb s tridnevno zamudo, kakor vlaki na f.elc::nici, a v Zagrebu nadomešča odpravljena poverjenistva ban dr. Ivan Paleček, ki sedaj nc ve, kje se prične in kje neha njegova kompeienca. Dežela nima pojma, kar spada v koinpe-lenco centralne vlade v Belgrad in kaj v kcmpctenco avtonomne vlade v Zagrebu. Na mestih bivših poTcrjnikov sadč avstrijski birokratje, popolnoma nedorastli za novo situacijo; govoriti nam niti ni treba o korupcijskih pojavih, ki ro na dnevnem redu. Upravno zmešnjavo poveča šc politična. Napetost med strankami vsak dan raste. Starčevičcvci postajajo od dno do dno. radikalnejši, ker - idijo, da so jim Hr-voj in Radič zaradi njihove dosedanjo ooli-tikc odvzeli precejšnje število pristašev. Prejšnja srbsko-hrvatska koalicija pa ie izgubila med narodom vso zaslombo. Inteligenca ce tudi odločno uoira centralistični politiki, Kratkomalo: v Zagrebu so politična situacija pooslrujc. Ozračje jc polno elektrike in vsak dan se lahko pojavi kriza z elementarno silo. Situacijo jo mogoče obvladati lc na ta r.?.Čin, da se v sporazumu z vsemi političnimi strankami postavi dobra vlada v Zagrebu z vsemi poverjenišlvi, katera je ustvarilo Narodno veče«, in da sc promet na železnici vsaj približno uredi, Frankcvci dvigajo spet svoje glave in silijo na dan, veselijo se zmede in so pripravljeni z vsemi destruktivnimi boljscvi-škimi elementi razrušiti mlado državo. Seliti ps'm Split, 17. febr, (Lj. k, u.) Dalmatinski dop, urad poroča: Sonninov novinar sc zopet javlja, V »Giornalc d' Italia'< piše Vet-lori o našem problemu in se dotika iudi dr. Trumbiča, Kako jc ta časnikar informi-| ran, ali bolje rečeno, kako hoče biti infor-1 miran, lo dokazuje ono, kar piše: Jugo-I slovani nadaljujejo vojno, koljejo Črnogorce, vdirajo v nemške kraje, na Ogrskem plenijo povsodi, zatirajo Bolgare itd. Njih nenasitna lakota se zaustavlja cdino-le pred italijancko okupacijo. Srbske, hrvatske aH slovenske tolpe pridržavajo zase vse, kar morejo. Sicer pa Jugoslovani med sabo ni-.o složni, ker, decim Belgrad zapoveduje. pripravlja Sarajevo zaroto, Zagreb se kolje, Ljubljana sc 1 ju ti, katoliki, I pravoslavni in muslimani sc bore med seboj v krajih one Jugoslavije, ki za sedaj obstoji samo na posetnici ministra zunanjih poslov dr. Trumbiča, ki si je moral preskrbeti srbsko prepustnico, da je mogel kot delegat na mirovno konferenco. — Veitori si prizadeva, cla opraviči iudi režim bivšega črnogorskega kralja Nikclc, Jugoslovansko akcijo v Črni Gori imenuje okrutno in veli, d-i so mora vsak pošten človek zgražati oad lo akcijo. Kako naj so komentira taka pcrlidnej-l? l aj jc vsemu svetu znana volja črnogorskega naroda, da fc zcdjpi z Jugoslavijo. Znana ra sč vsa slaba, dela bivšega-kralja Nikclc, za ka'c-raga nočejo Črnogorci nič vedeti, ker niso pozabili tajnega sporazuma med bivšim av.-jtro-ogrrkiin Irdnjavskim povcljništvom v Kotoru iu kraljem Nikit6. Podoben korak je pripravljala Italija izza bitke pri Kobaridu, ko je hotela izdati zaveznike s separatnim mirom, Cicmcnccau je po Vet-Icriju rekel v seji mirovne konference, cla co breme vojne morale nositi velesile in da bodo ene sodniki situacije. Tega nihče ne zanikava ic, dasi Veitori smatra te besedo kakor žaleč proti Jugoslovanom iu idi namcrgcdeuo lic o dr. Trumbiča, mora jugor.lovs.uska duša c globokim spoštovanjem zreti na slavna dela junaške srbske vojske, ki je navzlic vsem naporom, ovirani in nesrečam maščevala Kosovo in Kumanovo in Niš in Belgrad, dočim bi za čine italijanske vojske mogli dali komentar francoski in angleški vojaki na planoti asiaški in v dolini Piavc, mm sM?£3sbb a Bsaim Praga, 18. febr. (Lj. k. u.) Čchoslov. tiskovni urad poroča: »Narodni Listy* pišejo: Glasom jugoslovanskih listov so Norveška, Grška in sedaj tudi Zcdinjcnc države pripoznale kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Resnično pa jc bila naša republika prva, ki jc pripoznala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcncev, in sicer na posebno svečan način, ki sc je izrazil ob izročitvi poverilnih listin poslanika bcl-grajske vlade Hribarja. Ne vemo, kako je jugoslovansko časopisje moglo pozabiti na lo dejstvo, ki ga samo konstatiramo. Preverjeni smo, da lo zadostuje. Naši prijatelji gotovo sami vidijo, da. jc imel la čin, ki jc sicer formaliteta, pri nas globok pomen v duhu onega poslanstva, ki je še danes kažipot naše politike, kakor jc tudi kažipot jugoslovanski politiki, Ministrslvo za pripravno ustavo tvorno skupščine in izenačenja zakonov kraljestva SHS je sporočilo deželni vladi v Ljubljani z odlokom št. G0 z dne 14, februarju, da je ministrski svet sklenil v svoji seji dne. 14. februarja neredno predstavništvo sklicati na 1. marca t. j. Zasedanje bo v Belgradu. Vlada je storila vse, da odpravi obstoječe ležkoče in jc upati, da sc bo lo posrečilo do sestanka narodnega predstavništva. Velike ovire so lc 2e ;:arad.i stanovanj oziroma prenočevanja. Skrbelo sc pa bo, da bodo sobe na razpolago. Priporočljivo pa jc, tla vzamejo gg. poslanci s seboj najnujnejše posteljno perilo in odejo. Sovražnik jc namreč oropal popolnoma naše glavno mesto. Iz es s« Nove obsodbe proti tržaškim želez-, ničarjem. Trst, 14. februarja. (Lj. k. u.) (Za-! kasnelo.) Včeraj se jc pred tukajšnjim vo-j jaškim sodiščem nadaljevala in zaključila razprava proti 63 železničarjem, obloženim, da so ponoči cd 1. do 2, t, m. zapustili delo in tako povzročili obustavitev železniškega prometa na kvar vojaškemu in poli ličnemu položaju na ozemlju, zasedenem po Italijanih. Zastopnik obtožbe je r.ahleval, da naj sc obtožcnci obsodijo. Povdarjal jc, da je bila stavka politična in da so jo izzvali ljudje, ki so prejkonc sporazumno z Jugoslavijo hoteli oškodovati italijansko drŽavo. Branilci ji so izjavili, da stavka ni imela svojega vzroka v političnih spletkah, marveč, da jc izbruhnila iz gospodarskih razlogov. Zlasti je še nagla-šal bronilelj dr. Robba, da so bili obtoženci le orodje v rokah drugih, in da bi bilo treba, ako bi hoteli zadeli prave krivce, moralne povzročitelje stavke, ki so odgovorni zanjo, poseči više. Kolikorloliko je na migava l tudi on, da ima stavka politično ozadje in jc posebno ostro prijemal socialno demokratsko vodstvo. — Sodišče je nato izreklo tole obsodbo: Obtoženca Andrej Jamšck in Juri Maruzza sta oproščena zaradi neobstajanja pregreška. Alojzij Besednjak, Mihael Pavlin, Valentin Robi.n, Fran Kokošar in Josip Balič so oproščeni zaradi nedokazane krivde. Ferdinand Končnik in Jakob Slsopnik (Stropnik?) sta bila obsojena na pot lel zapora in 2000 lir globe, Ivan Prclog, Josip Gori-šck in Alojzij Valcntinčič tri leta zapora in 500 lir globe. Drugih 51 obtožencev pa je bilo obsojenih vsak na dve leli zapora in 200 lir globe. — Ta stroga obsodba vojaškega sodišča, ki jc odmerilo vsega skupaj 121 let zapora in 15.700 lir globe 56 železničarjem, krivim le tega, da so se po-kazati zveste delavski solidarnosti in organizacijski disciplini, je zbudila v vseh krogih, razen v italijaasko-radikalnih krogih, ki so že dolgo prej tfazpravo ščuvali oblasti proti oh tožencem, ker ?o slovenskega vodu, največjo osuplo;-1 iti tznena-denje zaradi brezrjerno velike kazni. Obsojenci imajo pravico do hriziva na najvišje vojno sodišče tekom 24. ur. Socialno demokratično organizacijo" co poverili odvetniku dr. Zcnnaru, da vloŽi v imenu vseh obsojenih. Italijanski železničarji za tržaške. Trst. 15. fcb. (Lj. k. u. Zakasnelo.) V zveri s stavko tukajšnjih železničarjev poročajo italijanski listi iz kraljestva: Osrednji c.ibor italijanskega železničarkega sindikata, ki šteje 70.000 organiziranih članov, sc je sešel k izredni seji v svrho rarprave o f ,' vvki železničarjev trt ozemlju, zasedenem po Italijanih. Vzci jc, na znanje Jošle mu iiitcrmccijc, ki potrjujejo gospodarski značaj gibanja, in je sprejel resolucije, kjer protestira proti trditvi, da je stavka izbruhnila iz političnih razlogov. Ponavlja poziv, naj se tržaškim železničarjem dovoli oOcdstotna doklada, ki so jo uživali za avstrijskega režima. Slavkujočim tovarišem izraža svojo vzajemnost v boju, ki ga bojujejo z namenom, da nc izgube priborjenih pravic, Z vsemi močmi protestira proti napovedanemu poizkusu, c!a bi sc stavkujoči nadomestili z italijanskimi militariziranimi železničarji; opozarja vlado, da sindikat italijanskih železničarjev ne privoli nikdar, da bi se organizacija na kakršenkoli način onečaščala v prid kapitalističnim koristim s krumjrstvom (stavkolomom) ter ukrene vse, Kar jc potrebno v tem težkem primeru. Demonstracije proli tržaškemu škofu dr. Karlinu so se 14. t. m, obravnavale pred tržaško sodnijo na način, ki poleg drakonske obsodbe slovenskih železničarjev jasno označuje italijansko justico. Naj si javnost iz poročila napravi svojo sodbo! Trst, 15. februarja. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Včeraj sc je pred vojnim sodiščem vršila razprava proti 24 letnemu občinskemu učitelju Ivanu de Luca, ki je bil obložen, da se jc dne 29. decembra 1. 1. udeležil demonstracij in razgrajanja proti škofu Karlinu, da je vdrl v škofijo, sc pokazal na balkonu poslopja in kričal: »Ab-baso Austria, viva Italia, abbasso i ščavi!*, da jc nadalje zmetal liste iz škofijske palače na cesto in jih ondi zažgal. Obtožc-ncc se je zagovarjal, da je bil jako razburjen, Tudi razbremenilne priče, en vojak in dva italijanska stotnika, ki sla bila pri demonstracijah proti škofu, so potrdili, da je bil obtoženec izredno razvnet. —-Glasom lista »La Nazionc« jc državni pravdnik v svojem govoru priznal palri-otična čustva, ki r.o obtoženca gnala do do ekscesa; toda ako tudi so plemenita čustva, ki so ga animirala, njemu v čast, jc vendar zakrivil cksccsc in jc on, ki je po svojem poklicu pozvan, vzgajati mla- ' tlino, dokazal, da ni obvladal onega duševnega ravnotežja, ki je neizogibno potreb- j no, da sc premaga razburjenost, ako tudi bi biki upravičena, in da sc izkaže spoštovanje, kakor je to dolžnost prosvete, tudi onemu, ki se ni vedel tako, kakor bi se imel vesti. Državni pravdnik je nadaljeval svoje napade proti škofu Karlinu, rekoč: . Gotovo jc zabi-edel tudi on, ki jc pozabil svojo misijo verskega funkcionarja ter je izzval okoli sebe jezo onih, ki čutijo italijanski. Vendar gre tu za predstavi tel ja verske ideje, ki jo je treba spoštovati, in na to se je morala misel koncentrirati, ako ludi si ni znal mož, ki jo je tedaj predstavljal, pridobiti to spoštovanje. Obtoženi De Luca se je že pokoril za ta svoj eksces, ker je bil aretiran in ker jc moral do sedaj biti v preiskovalnem zaporu. Na podlagi tega, kar izvira iz procesa, jc podana državnemu pravdniku možnost, da zahteva oproščenjc obtožen-L-a; to stori on z zadoščenjem, ker je preverjen, da sc bo Dc Luca v bodoče znal premagovati iu nadaljevati svoje patrio-tično nadaljevanje v drugi smeri, posvetujoč se edinole vzgoji naše mladine.« Branitelj je hvaležno sprejel izvajanja državnega pravdnika. Naglašal je razburlji-vost obtoženca, ki se ni znal premagovati V hiši onega, ki bi bil moral biti poklican v Trst, da pridiga mir med svojimi ovcami, dočim ni delal drugega, nego izzival boj med njimi. Vsem jc znano, da je biJ škof Karlin steber Ilabsburžanov, steber Avstrije, Trdovratnost, s katero ta funkcionar vzdržuje svoje vedenje, ki ga jc naredilo nepriljubljenega v Trstu in v Istri, spada pred javno sodbo. Zaradi tega so bile demonstracije in njih posledice. Če ae je dogodil eksces, jc temu kriv on, ki ga je z vsemi sredstvi izzval proti sebi. Da bi kolegij italijanskih sodnikov mogel obsoditi obtoženca, ki čuti italijanski in to le radi svojih pretiranih patriotičnih čustev, sc dozdeva branitelju nedopustno. Zato pričakuje na vsak način oprostitev obtoženca, in sicer zaradi neobstajanja pregreška, ker Dc Luca ni zakrivil dragega, nego da se jc čutil Italijana. Vojno sodišče jc obtoženca oprostilo. Mož, ki vdere v zasebno stanovanje -- najsibo to last cestnega pometača ali tržaškega škofa — tam lomi pohištvo, vdira predale, pleni spise, jib meče na cesto, uničuje imetje, grozi stanovalcem, tak mož bi bil v vseh kulturnih državah pred vsakim sodnikom kaznovan. Italijanska špecijaliteta pa so državni pravdnik in sodniki, ki takega ruoža oprostž in ga poprej šc pohvalijo. Kolikor mi poznamo delovanje škofa Karlina, v Trstu nikdar ni sejal prepira, marveč jo bil vse prej kot izzivalec boja med Tržačani. V tej luči je italijanska juslica še značilnejša. demokrat sodni g Franc Dvorak, urednik Delnickih Listov-, ki jc dobil 16.000 glasov. Ta praktični uspeh bo odločilen argument, kadar sc bo razmotrivalo na mirovni konfcrenci vprašanje varstva rnino-ritetnih pravic dunajskih Čehov. Nemški list o volitvah. , Dunaj, 18. februarja, (Lj . k. u.) Dun, kor. urad poroča, da povdarjajo meščanski listi, da nobena stranka nc bo mogla imeti večine pri zasilnih volitvah v tistih pokrajinah, v katerih sc radi zasedanja po tujih državah niso mogle vršiti volitve. So-ci:.lis'i, kot najmočnejša stranka se bodo morali združiti v kako drugo veliko stranko ali pa bo ostalo pri sedanjem kompromisu med socialnimi demokrati, krščanskimi socialci in nemškimi nacionalci. Na vsak način se bo rešilo vprašanje o tvo-ritvi večine žc v prihodnjih dneh. Poslanci za zasedeno ozemlje se bodo najbrže že udeležili ustanovne narodne skupščine, ki sc bo bržkone sešla že v prvem tednu meseca marca. Proslava socialistične zmage r.a Dunaju, Dunaj, 18. febr. (Lj, k. u.) Dun. kor. urad poroča: Povodom zmage socialue-demokratične stranke so vojaški sveti in ljudska obramba priredili pred parlamentom ogromen irprevod vseh formacij ljudske obrambe, Izprcvoda sc jc udoležilo nad 10.000 ljudi, med njuni mnogo socialnih demokratskih poslancev, Frid. Adler, državni podtajnik Deutsch, poveljnik ljudske obrambe Frey in predsednik Seitz so imeli govore, v katerih »o naglašali pomen socialno demokratične zmage. Vsi govori so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem, Ko je občinstvo odpelo marseljezo, je defilirala ljudska obramba. Nato je iz-prevod odšel k vseučilišču in od tam k državnemu vojnemu uradu, kjer se je mirno razšel. Ia ftorld©? med lusosSovani. Bratislava, 18, februarja. (Lj. k. u.) Posebni poročevalec Čehoslov. tisk. urada poroča iz Bratislave: Danes zvečer jc bilo v gledališki dvorani bivšega kornega poveljništva izredno dobro obiskano zborovanje, kateremu so prisostvovali med drugimi minister S rob ar, veliki župan Žoch in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pred več kot tisočglavo množico | je govoril član čehoslovaške narodne skupščine in mirovne misije dr. Markovič, ki sc je ravno vrnil iz Pariza. Omenil je, da prinaša seboj poslanico ministra zunanjih zadev dr. Beneša, da naša stvar zelo dobro sloji. Ugotovitev sedanjih mej i:i priznanje absolutne suvcrcnitete nad zasedenim ozemljem, sc ne bo tako tolmačila, da bi bil še mogoč kak popravek v našo škodo, temveč odseva iz nje izpolnitev naših najmanjših zahtev. K večjemu se bo razpravljalo o vprašanju, za koliko se naj premaknejo naše mejc proti jugu. O Bratislavi sc nc bo več razpravljalo, pač pa o koridorju ali pa o internacionalizaciji železniške proge Bratislava-Rcka. Dr. Markovič je potem apeliral na prebivalstvo Bratislave, da naj se prilagodi dejstvu in sc ne da motiti po napačnih poročilih Nemccv in Madžarov. Nemci in Madžari niso deležni mirovne konfcrcncc in tudi. ne vedo, kaj se da doseči. Radi tega si s tem pomagajo, da ribarijo v kalnem. Končno jc dr. Markovič apeliral na prebivalstvo, da naj obdrži mir in red in da naj z vsemi močmi deluje na to, da prej ko mogoče preidemo iz vojnega gospodarstva v mirovno, VoSllve v BSemšStf AvstrSJS. Uspehi dunajskih čekov. Praga, 18. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk, urada piše »Pravo Lidu« o nemško-avstrijskih volitvah: To pot so dunajski Čehi dosegli velik uspeh. Postavili so povsod lastne kandidate, ki so skupno dobili 65.000 glasov. Z ozirom r.a to, da se jc na lisoče Čehov vsled preobrata preselilo, jc ta uspeh zelo razveseljiv. Razveseljivo jc dejstvo, da jc bil izvoljen en češki kandidat in siccr socialni tftazna poročila* Železniška nesreča v Trstu. Trst, 16. febr. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Sinoči ob enajstih ponoči se je na tukajšnjem kolodvoru južne železnice dogodila grozna železniška nesreča. Na kolodvoru v Nabrcžini jc namreč v.lak štev, 80 zadel v v rt, t o praznih voz, ki to se vsled sunka zaleteli v vrsto sedmih vos, polnih italijanskih vojakov, ki bi bili morali odpotovali na dopust v Italijo. Vsled sunka sc jc jelo teh sedem voz premikati in, ker visi proga proti Trstu, leteti čimdalje hitreje navzdol. V največjem diru so prileteli li vozovi in se zaleteli na tukajšnji postaji južne železnico v pripravljen prazen vlak. Kriki nesrečnih vojakov so so mešali z groznim treskom in polomom voz. Vsi vozovi so sc razbili in vojaki so ostali pokopani pod razvalinami. Takoj sc jc organizirala prva pomoč. Voiaki, ognjeg.isci rešilna postaja, delavci in prostovoljci so prihiteli pomagat. Velikost katastrofe se ni dala takoj pregledati. Žrtev jc okolo 150 mrtvih in ranjenih. Do zgodnjih jutranjih ur so potegnili približno 20 (rupcl izpod razbitih voz. Vojaški in civilni avtomobili so pripeljali ranjene v bolnišnico. Delo za rešitev ranjencev in za prevoz trupel sc nadaljuje, Tramvajska nesreča v Trstu. TrsL, 16. febr, (Lj. k, u.) Voz občinskega tramvaja, ki vozi na progi Sv. So-bole.-t.rg Goldonijev, se ob koncu proge na Goldonijevem trgu ni mogel ustavili, najbrže zalo, ker jc bilo mežavo vreme, Dasi zavrt, je drdral po tračnici dalje in sc z vso silo zaletel v končne odrivače. Vsled sunka sc je postavil pokoncu; sprednji del voza se jc močno razbil. Ranjenih je bilo 20 ljudi, na srečo nihče težko. Rane so prizadele večinoma razbite šipe. Gtal iitld -J- Jc merilo drugam. Ko smo zahtevali sklicanje deželnega zbora, j\j :>Slov. Narod« v dolgi polemiki izrazil dvom o tem, ali je V, L. S. kaj na trdni zgradbi države. Če niso bile lc besede tako mišljene, so sc lako razumele. Na naše tozadevno vprašanje jo isti list — sicer med malo preobilno dekoracijo retoričnih girland — izjavil naslednje: »Prav radi priznavamo, da jc v tcin pogledu bila doslej lojalna in se vsled tega čudimo, kako nam more njeno glavno glasilo očitati clrupcnc pliue in i,nc-todo obrekovanja, ali pa kako more naše pomisleke občutili naperjene proti sebi.« Centralistična struja med bosen-skuni Hrvati. »Siidslavischer Couricr« piše, da poročila o konferenci Hrvatske Narodne Zajednice, ki so jc nedavno vršila v Sarajevu, niso bila doccla točna. Glasom leh poročil bi sc bili Hrvatje vseh struj v Bosni in Hercegovini združiti ta. enotno politično smer, in siccr v avtonomističnem smislu. Temu pa nikakor ni tako, marveč jc tudi med bosenskimi Hrvati močna centralistična struja, ki pa zaenkrat šc noče odločno nastopiti, ker njen čas še ni prišel. Pač ua utegne v tem oziru prinesli prva presenečenja državno vcče, Saj velja izvoljeni hrvatski delegat za narodno predstavništvo H. Vekoslav Jclavič kot prepričan centralist, Istotako — pravijo — pojde med centraliste dr, Nikola Man-dič. Tudi med frančiškani se dobe centra-listi, na čelu jim fra dr, ikič, dočim je svetna duhovščina s svojimi ožjimi pristaši odločno avtonomistično. Hrvatski centralizem temelji na sledečih načelih: Hrvatski živelj jc v Bosni in Hercegovini kakor tudi v drugih jugoslovanskih pokrajinah preslaboten, da bi se mogel v samoupravi primerno uveljaviti; nasprotno: ravno v avtonomistično urejeni državi bi bili Hrvatje razdrobljeni in obsojeni na stališče plemena drugega razreda, V centralizirani državi SHS se bodo pa Hrvatje vseh dežela zlili v enoto in tako združeni kompaktno nastopili. Pridružili sc bodo ludi Slovenci in z njimi bodo Hrvatje predstavljali takorekoč eno državno in narodno polovico, tako bi bila vsaka hegemonija iu majoriziranje izključno. Centralizem jc torej v najlastnejšem interesu Hrvatov. Ta izvajanja oziroma odkritja so vsekakor zanimiva dovolj, da jih beležimo. -j-. Ironija usode. 'Kakor mi jo pripovedoval sinoči težko ranjeni major Lavrič, mu jo baS na operacijski mizi celovški primarij sporočil, da ga smatra list >;Jugoslavija.« ali za popolnoma nezmožnega ali za izdajalca. Na njegovi trnjevi poli v boju za Jugoslavijo in to cclo v urah največjega trpljenja, tudi »zahvala« iz domovino ni izostala. — Kapetan Janša. »Slovenska kultura« je naslov članku, ki ga v prav nekulturnem jeziku objavlja »Goriški Slovenec«, glasilo laškega komandanta v Gorici. Da smo uživali nemško kulturo v preveliki meri, je deloma res, res pa je tudi, da nikdar niso Slovenci izgubili smisla za zapadno kulturo, kakor pravi pedrepnik laškega generala. Čc ia listič govori o »virih, iz katerih blesti luč zahodne kulture,« ki jo sedaj šele »vidimo in občudujemo te nove zvezde,« nai v pojasnilo vzame na znanje to-Ie: Prenesli smo tisočletno nasilno germanizacijo, ki nas je z germansko kulturo hotela ubiti, prenesli bomo tudi te bedne članke »Goriškega Slovenca«, eksponenta italijanskega imperializma, čegar kulturo označuje analfabet-stvo, lakota in brigantstvo v Italiji, Visoko čislamo romansko kulturo, ampak ta ni identična z »Goriškim Slovencem« in njegovimi zaplečniki, -r Pcrfidnost »Goriškega Slovcnca«. »Goriški Slovcnec« z dne 12, t. m., ki je, kakor znano, pisan v slabi slovenščini in v italijanskem duhu, jc pričel loviti kaline na svoje limanice na pristno italijanski za-vratni način, V famoznem članku »Organi, zirajmo se!« piše med drugim; »V skrbeh mislimo na to, kar se bo zgodilo, kadar bodo stvari odločene in bodemo mi sami morali odločevati o našem položaju.« Tu sc jc gospodom okoli tega lističa malo zareklo. Par mescev je komaj od lega, kar so se gospodje dr, Pettarin in njegovi sodrugi priduševali, da jc usoda Goriške z laško okupacijo zapečatena. »Fatto compiulo,« so kričali na vse strani, a danes »žc mislijo v skrbeh na to, kar se ima zgoditi«. Gospodje Pettarin & Co. imajo popolnoma prav, da se bojijo in enkrat vsaj nam govorijo v: srca. Le naj bedo prepričani, da jih zadene takrat, ko bo vrli naš goriški narod odločeval o lastni usodi, za njih efialtsko delovanje pravično plačilo. Takrat jih pokliče naš narod na odgovor_ in obsodba bo za nje strašna. »Vlada (italijanska) sc malo briga za naše razmere, ker nc pozna naših teženj in ji niso znane potrebe našega ljudstva-, piše dalje »Goriški Slovenec :. Čemu to piše? Naše ljudstvo vendar dobro ve, kdo sc jc zanjo brigal, kdo je vse zanje žrtvoval in kdo še danes zanje skrbi iu dela. Mar li mislijo gospodje, da naše ljudstvo njim zaupa? Kruto se motijo! —- Članek dosega višek laško perfianosti v sledečem odstavku: »Prejšnjih zastopnikov slovenskega ljudstva ni med nami in drugi se drže rezer-1 virano in oddaljeno od ljudstva. Ne ve sc, kaj mislijo oni možje, ki bi morali voditi ljudstvo, nc ve se, koliko se mere računali na njih morebitno delovanje. Ali res misiijo ti ljudje, da naše ljudstvo nc ve o vseh persekucijah laških oblastij nad našimi voditelji vsled njihovih denuncijacij? Ali so res žc tako zaslepljeni in »pijani zmage«, da verjamejo lastnim lažem? Vprašamo jih, kdo jc zapri in deportiral naše voditelje na Goriškem, kdo jih jc izgnal iz domovine? Naši voditelji iu naša intcligcnca na Goriškem sc ni nikdar držala rezervirano in oddaljeno od ljudstva. Pač pa jc vedno stala na čelu narodnostnega gibanja in Sc danes stoji. Nekaj ba-sed na vaš naslov, gospodje okoli »Goriškega Slovcnca«. Vedite, da zastopniki kulturnega sveta so danes povsem poučeni o Vaših mahinacijah in da naše ljudstvo je o vsem, kar se godi okoli njega, dobro informirano. Vemo, da boste ta članek čitali, a vi vedite, da Vaše perfid-nosti so naši delegati v Parizu žc razkrinkali pred celim svetom in da našega ljudstva na Goriškem, čc bodete vporabljali še tako zvita in nasilna sredstva, ne pridobit« nikdar na svojo stran, Člankar kon- čuje svoj pamflct s sledečim stavkom: »Slovcdsko ljudstvo na Goriškem, bi ec tudi lahko enkrat spomnilo, da je bilo v najtežavnejših trenutkih svojega obstoja zapuščeno od lastne inteligenco.« Temu sklepu pripomnimo samo sledeče: »Naše ljudstvo ua Goriškem dobro ve, da ga njegovi voditelji nikdar niso zapustili, pač pa, da so bili izgnani iz svoje domovino baš radi svoje odločnosti, aretirani, v verigah vklenjeni in deportirani v notranjost Italije radi svojega odkritega in možatega nastopa za blagor in pravice jugoslovanskega naroda na Goriškem ter da ni in tudi ne bo nikdar zapuščeno od svoje inteligence. -f Ljubljanski Nemci sc pritožujejo v »Tagblattu«, da oblasti izganjajo nezaposleno uradništvo iz stanovanj. Potolaži naj se gospoda in naj vpraša, kako delajo v Gradcu s Slovenci. Poznamo uradnika., ki so mu te dni v Gradcu vdrli v stanovanje nc da bi bili ga sploh obvestili. Pohištvo so mu zmetali v klet. -j- Koroška goljufija. Iz Celovca poročajo, da je nemško štetje do 14. t. m izkazalo v 76 občinah z 83.816 volilnimi upravičenci 70.700 glasov za Nemško Avstrijo, 54.0 pa za Jugoslavijo, Ti ljudje so seveda prepričani, da ves svet nc čaka na drugo, kakor na njihovo nasilno in goljufivo početje! Storimo vsi svojo dolžnost, da jim preženemo njihove sanjarije! V naši javnosti pač kotsoških volitev pojasnjevati ni treba. Predobro se poznamo, gospoda iz Celovca! 4- švabčarenjc hočejo na vsak način zatreti na Hrvatskem, kjer sc opaža zlasti med častpištvom šc dosti takih, ki mislijo, da jc njihovemu stanu primerna samo švabščina. Osješki mestni poveljnik je sedaj izdal ukaz, da sc zapre vsakdo, ki bi na ulici brez potrebe govoril švabsko ali madjarsko. Zastrupljcvalci. V »Sisaškcm Glasu« opozarja nekdo hrvatske duhovnike, naj raztolrnačijo kmetskemu ljudstvu, kako jc z novim koledarjem. Med hrvatskimi seljaki širijo namreč hujskači vest, da so sedaj Srbi uvedli svoj koledar po vsej zemlji in da se morajo sedaj tudi katoličani ravnati po srbskem koledarju. Sedaj Hrvatje zahtevajo po trgovinah »novi koledar« in seveda zabavljajo, Srbi so menda razboritejši, kajti dasi so ravno pri njih uvedli nov, gregorijanski koledar, ni slišati, da bi se vsled tega bunili. -f is naših temnih dni. Budimpeštan-ski Usti so objavili tc dni tajni akt iz arhiva bivšega avstrijskega vojnega ministrstva. V aktu zahteva »naš Konrad«, cla bi morali k naboru lelu 1917. tudi žc sedemnajstletni fantje. Pri vojaški pisarni pa so le imeli toliko pameti, da niso pritrdili Konradu pl. Hotzcudorfu. Tako se bivša Avstrija ni mogla ponašali z najbolj nc-godnimi vojaki. Konrad pa ima zavest, da bi vojsko dobil, ako mu ne bi preprečili njegovih načrtov, »Dan odločitve« je nazval »Grazer Tagblatt« volitve preteklo nedeljo. Odločitev je padla, toda gospoda okrog tega lista bo še dolgo glava bolela ob misli na odločitev in njenih posledicah. Celo zaradi »tlačene« Spodnje Štajerske naj bi veliki volili v Gradcu in drugod le vse-nemške kričače. Za res so volili, toda doccla proli tem izzivačem in puhloglavim nasilnežem, * „ Reko ia Trst naj bi Lahom vzdrzali Čchoslovaki. Italijani dobro vedo, da moreta Reka in Trst živeti lc cd zaledja in da bi morala, zapuščena od tega zaledja, v kratkem popolnoma propasti. Zato sc sedaj na vse načine prizadevajo, da bi si pridobili prijateljstvo Čcho-Siovakov in sklenili z njimi gospodarske pogodbe, s katerimi bi sc zagotovilo, da pojclc ves izvoz in uvoz čeho-slovaškc republike preko Trsta iu Reke. V tem smislu jc spisana knjižica, ki jc izšla tc dni v italijanskem jeziku pod naslovom »Nova čchoslovaška država iu italijanske lukc v Jadranu«. Spisal jo je Mihael Angelini. Pisec navaja, da jc pred vojsko dosegel promet v Trstu pičle tri milijone- tonelat, ua Reki pa še dveh milijonov ne. To pa zato, ker jc šla večina avstroogrskega uvoza in izvoza preko nemških luk, kar jc znala Nemčija doseči z izredno nizkimi prevozninami in mnogimi ugodnostmi, ki jih je nudila prevozu. 25 odstotkov tržaške trgovine so tvorili pridelki iz Češke in Moravske, dasi ss je ludi češka trgovina razvijala večinoma'prclctf Nemčije. Poslej mora to postati drugače. Jadransko morje jc za novo čehoslovaško državo edina pametna pot v Italijo, Francijo, Špansko, za velik del balkanskega polotoka, za Afriko, za Sueški prekop in Indijski ocean ter Ameriko, posebno južno, — Anglija jc že doslej dobivala iz Češke za 220 milijonov kron blaga, zlasti sladkorja; tudi ona sc bo poslej za prevoz čeških proizvodov rajši posluževala poti po Jadranu nego preko Baltika. Končno je bila ludi Italija dober odjcmalec Češke in Moravske za pivo, železnino, steklo, stroje, kemične proizvode itd. Poslej se bo mogla ta trgovina še razširiti, a tudi Češka bo morala kupovati italijanske proizvode naravnost v Italiji brez nemškega posredovalca. Iz Italijo bo mogla neomejeno dobivati žveplo, olje, sir, zelenjavo, južno sadje, vino, sveže cvetlice. Dalje bi mogla dobivati naravnost fosfate iz Alžita in Tunczije. Vse to nc samo zase, ampak tudi za milijone poljskih, ruskih, a tudi nemških konsumentov. Seveda bi sc mora-le preuredili tudi evropske železniške zveze, ki so doslej vodile na Vshod vse preko Berlina ali Dunaja in Budimpešte. V Bodoče uaj gre železniška zveza od zapada na vshod preko Francije in Italije na Trst, Zagreb, Belgrad, Bukarcšt do Odese. Vestno je treba proučiti tudi vprašanje slovanskega koridorja, ki naj bi bil pod mednarodno zaščito in bi tvoi-il neposredno zvezo med Požunom in Jadranom, Svojo narodno luko naj si ustanove Slovani v — Senju. Trst in Reka morata brezpogojno ostati Italiji, obstanek jima morajo zagotoviti Čeho-Slovaki. Tako ci stvar predstavljajo Italijani. — Vojni kurat Ljudevit Strauss je nastavljen za kaplana v Šmarju na Dolenjskem. — Železniška zveza Ljubljana—Borovnica. Z ozirom na notico na naslov ravnateljstva državnih železnic v štev. 41 »Slov. Naroda« z dne 17. febr. 1919, naznanja po-verjeništvo za promet, da vozi na lokalni železnici Ljubljana—Borovnica tja in nazaj eden in isti vlak. Vlak iz Borovnico bi se zamogcl vrniti v Ljubljano, da bi imel zveze z Gorenjsko, Dolenjsko in Zagrebom lo tedaj, ako bi isti odhajal iz Ljubljane ob 3. uri pop., kar bi pa gotovo večini potnikov no ugajalo. Skušalo se bode potnike tudi na tej progi zadovoljiti, žal pri sedanjih razmerah ni mogoče vsem željam ustreči. — Shod za tujski promet priredi Prometno društvo na Bledu v nedeljo, dne 23. t, m. ob 3, uri popoldne v Blejskem domu in na ta shod se vabijo vsi interesenti z Bleda in okolice. Dnevni red bode zelo važen in se bo bavil s probujo letošnje sezone, s poročilom o velikih škodah nastalih vsled vojske in razgovor o tem, kako se te težke rane zacelijo. Zahtevala se bode reorganizacija tujskega prometa za celo Slovenijo in preporod vseh lokalnih organizacij. Govorilo se bode tucli o prihodnjošti jugoslovanskega tujskega prometa, Shoda se udeleži tudi zastopnik po-vcrjeuištva za javna dela, zatorej sc pričakuje tudi obilna udeležba interesentov. — Beguncem v Nemški Avstriji. Ker /e vlada v Nemški Avstriji ustavila izplačevanje begunskih podpor s 15, januarjem, se je preselila večina bcgunccv na južno Štajersko, Vendar jo ostalo v deželah Nemške Avstrije par sto bcgunccv, ki zaradi bolezni, visokih šol ali iz drugačnih razlogov niso mogli vrniti sc v domovino. Deželna vlada za Slovenijo jc poskrbela, da bodo tudi ti begunci prejemali begunsko podporo, ki jim tiče po zakonu in po najnovejših odredbah naše vlade. Pooblaščenec za begunsko skrbstvo v rečenih krajih je g. Andrej Gabršček, ki posluje do konca t m, v prostorih prejšnjega Osrednjega odbora, Dunaj L, Bankgassc 2, Begunci naj torej naznanjajo na ta naslov svoje naslove. Poslati je treba tudi izkazilo o doslej prejemani begunski podpori in s potrdilom, kdaj jc bila la ustavljena. — Spodnjcstajerski konjerejski odsek slovenske kmetijske družbe nam sporoča: Deželna vlada za Slovenijo kraljestva SHS je nakupila za Spodnje Štajersko 60 mrzlo-krvnih in pa 30 vročekrvnih plemenskih žrebcev. Vročekrvni žrebci so se nastavili tia državnih postajah, vsi mrzlokrvni pa sc aahajajo v zasebni oskrbi pri zanesljivih konjerejtih, Konjerejski odsek jc predlagal razdelitev in sc je žrebčama tega predloga držala. Odsek se je držal pri tem razdelitve prejšnjih let, ter števila kobil, katere so prišla prejšnja leta vpoštev. Število vročekrvnih žrebcev jo bližje dosedanjemu številu, a pri mrzlokrvnih žrebcih manjka 19 do lanskega šlevila in jc torej Bamobsebi umevno, da sc jc moglo število pri vseh okrajih kolikor mogočo enakomerno skrčiti, in da sc na nove zahteve sjDloh ni moglo ozirati. Kakor hitro pa sc bode deželni vladi posrečilo kaj žrcbccv dobiti, sc bodo isti gotovo pravilno razdelili. — Spodnještajerski konjerejski odsek. — Razpis služb. Glasim naredbe celokupno deželne vlade z dne 20, januarja 1919^ št. 310 »Uradnega lista«, št. XLIIL, "bil jc dosedanji * Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« preosno-van v državni »Urad za pospeševanje obrti<-. Pri tem uradu jc namestiti: t, enega inženirja elektrostrojne stroke kot ravnatelja, 2, enega cksporlnega akademika, 3, enega konzulenta za keramične izdelke s teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju lončeuc posode, opeke in glinastih izdelkov sploh, 4. enega konceplnega uradnika (izprašanega jurlsta) s prakso v obrtnih zadevah. Prošnje, pravilno koleko-vane in opremljene s študijskimi spriccvali, oziroma diplomami in spričevali o dosedanjem službovanju, (ad 3.) tudi s spričevalom o kakem praktičnem izpitu naj se vlože do dne 28, februarja 1919 pri pod- pisanem poverjcnišlvu, ki izvrši imenovanja v sporazumu s predsednikom zgoraj omenjenega urada. V prošnjah naj te navedejo plačilni zahtevki, upoštevajoč, da odgovarja mesto ravnatelja Vil, činovnemu razredu državnih uradnikov, ostala razpisana mesta se bodo zasedlo v činovnih razredih, kakor odgovarjajo sposobnostim najprimernejših prosilcev. — Ljubljana, dne 18. februarja 1919. Poverjeništvo za javna dela in obrt: Inž. VI. Remec 1. r. — Si3ek kot prekladališčo za premet z žitom priporoča neki dopisnik v »Jugo-slovenskcm L!oydu«. Na ta način bi sc dala dobiti mnogo krajša in cenejša zveza z Reko, Ljubljano itd, Vpoštev pride tu tudi Siva, ki je skoro cclo leto plovna. Razen tega je v Sisku na razpolago dovolj težaških moči, katerih v Zcmunu, Vuko-varu itd. primanjkuje, — Hrvatsko učiteljišče otvorijo dne 1. marca t. 1. v Čakovcu. — Gencrcl išče službe, Znani hrvatski general Anic Matasič je priobčil v »Hrvatu* oglas, da išče službe, ker mu neznatna, z dolgovi obtežena pokojnina ne zadostuje za preskrbo nmogobrojne družine. To je grenko. — O Antonu Mesojedcu. Vojnemu dopolnilnemu poveljstvu Ljubljana je došel mrliški list o Antonu Mescjcdec, umrlem dne 9, novembra 1913 v rezervni bolnici v Kiralyhida na Ogrskem brez vsakih osebnih podatkov. Komur bi bil imenovani znan, se naproša, da sporoči z navedbo tuuradnc štev, 2391/E po možnosti njegovo rojstno leto, bivališče in pristojnost (občina, okraj). Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. — Podkupljivi likvidatorji. Vojni dobičkarji na Dunaju še vedno mislijo, da niso dovolj izsesali ljudstva, »Nemško-avstr. drž. koresp.« javlja namreč, da $o vojni dobičkarji-liferauti podkupili člane vojaške likvidacijske komisije, da so jim izplačali večje zneske, kakor so jih imeli ob itak prebogatih dobičkih terjati. Več članov jc bilo aretiranih; pri njih so našli visoke vsote, Lepa družba mora biti to! — Tvorni co avtomobilov in gospodarskih strojev snujejo v Vinkovcih. Priprave so že tako daleč, da sc tc dni začne podpisovanje delnic in se osnuje društvo, — Prva msdmurska zdravnica. V Čakovcu sc je naselila kot praktična zdravnica domačinka dr. Milana Novak-Gav-rančič, zdravnica za otroške in ženske notranje bolezni. — Prepoved izvoza živil iz Jugoslavije. Ministrski svet v Belgradu jc izdal odredbo, koja prepoveduje vsak izvoz žive živine in sploh vse vrste ljudske in živalske hrane. Od slučaja do slučaja se dovoli izvoz v prijateljske dežele. Prepovedano je tudi potnikom, ki odhajajo i i teritorija SHS, da vzamejo več živeža kot za tri dni seboj. lj Prihod naših ujetnikov iz Koroškega, V ponedeljek ob 9. uri 56 minut so sc vrnili naši ujetniki iz Koroške. Transport jc obstojal iz 10 častnikov in 99 mož, dalje 12 težko in 9 lahko ranjenih, pod vedrt vom nadzdravnika dr. Gerlovič-a. Med težko ranjenimi se jc nahajal prvoboritelj za naš slovenski Korotan major pl. Lavrič, čigar j junaštvo in požrtvovalnost more edinole 1 poplačati hvaležnost naroda. Vlak je sprejel na glavnem kolodvoru v imenu ooveij-nika Dravske divizije generala Smiljanič-a major pl. Andrejka v spremstvu številnih častnikov divizijskega poveljstva. Ujetnikom sc jc čitalo na obrazu prestano gorje in pomanjkanje, njih razpoloženje pa jc bilo kljub temu ugodno, vsaj so stali zopet na domačih tleh. Po pozdravnem govoru majorja Andrcjke so se napotili domačini v Šenlpetcrsko vojašnico, Štajcrci in Korošci so pa nadaljevali svoje potovanje. Ranjcnci so sc prepeljali v garnizijsko bolnico. Dobrodošli hrabri tovariši, prestali ste obilo trpljenja in zaničevanja, katero naj bo pozabljeno v svesti, da so bile žrtve v prid naše mile domovine, lj Pristopnice za organizacijo iranco-sloveae so na razpolago v pisarni organizacijo v Narodnem domu od pol 10, do 12. ure dopoldne in od 2, do 6. ure dopoldne. lj Minister dr. Kramcr se je nocoj pripeljal v Ljubljano, lj Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo prične z vestnim delovanjem. Ustanovljeno leta 191-4. tik pred svetovno vojno jc razvijalo precej živahno delavnost, katero jc prekinila svetovna vojna. Sedaj, ko sc je večina članov vrnila od vojakov ter so sc tudi razmere v naši novi domovini deloma ustalile, zamorcino pričeti s podvojenimi močmi, da ne bo naša župnija zadnja v našem mestu, kjer deluje že lepo število društev za krščansko prosveto. V četrtek, dne 20. februarja t. 1. sc zberemo ob pol 8, uri zvečer o priliki predavanja g, župnika F i n ž g a r j a v mali dvorani h o -t e la »U n i o n : (vhod z Miklošičeve cestc cestc skozi vrl), da sc medsebojno dogovorimo o društvenem delu. Pridite v obilnem številu k zanimivemu predavanju.1 lj Umetniško društvo. V četrtek, dno 20. t. m. so vrši v Stritarjevi ul. št. 511. ob 8. url zvečer ustanovni občni zbor »Društvo slovenskih upodobljajočih umetnikove. Vabljeni iu dobrodošli so vsi slovenski upodobljajočl umetniki, ki čutijo potrebo smotrenega vzajemnega delovanja. lj »Pri belem kcnjlčkn« je naslov vele-zanimivi burki, katera jo v nedeljo jako lepo uspela in so ponovi na splošno željo dan c a ob pol 8. url zvečer v Ljudskem domu. Kdor jo hočo videti, naj so potrudi danes ali v iseleli priti v Ljudski dom. Veletržee gospod Bucek ga bo spravil gotovo v zidano voljo. — Opozarjamo, da so dobo k psikovl predstavi vstopnice v četrtek cd G. do 9. ure sv. v Šentjakobski »Prosvetic, na dan predstave pa pri blagajni v Ljudskem domu. Pridite! lj Poročila sla so gosp. dr. Rudolf K o bal, štabni zdravnik vojne mornarico iu gdč. Mercedes, roj. G e i g o r. lj Cdborova seja »Slomškove zveze« bo v četrtek ob 3. uri popoldne v ljudski šoli v Mostah, Istočasno zboruje odsek za reformo šolstva. ifetaOTelše. JUGOSLOVANSKE MEJE NA STTEKU UPRAVIČENE. Ženeva. 18. februarja. »Jornul des De-bats« piše: Severne meje Jugoslovanov na Koroškem in Štajerskem so popolnoma upravičene, ker odgovarjajo narodnemu prebivalstvu in zemljepisni meji. SAMO FRGTI SLOVENCEM. Dunaj, 18. fcb. (Lj. k. u.) Duuaj. kor. urad poroča: Rektor univerze je razglasil sporazumno državnim uradom za pouk, da so odredba o odstranitvi jugoslovanskih dijakov razteza samo na Slovence, NEMCI NAGAJAJO. Maribor, IS. fcb. (Lj. k. u.) Kakor znano, smo v Mariboru že celo zimo brez razsvetljave. Ulico so temne. Obrati, odvisni od plina, morajo počivati. Gerentu dr. Pfeiferju se jc posrečilo, nabaviti več vagonov ostravskega premoga za plin. Dočim celo mesto obupno kliče po razsvetljavi, leži ves s težkim trudom, dobavljeni premog še vedno na češko-ncnvški meji. Iver Nemci našim vojakom niso dovolili spremljati vlak s premogom, jc vojaška oblast odposlala v to svrho Srbe, misleč, da jih bo Nemška Avstrija respektirala kot zavezniko enteute. Nemci pa tudi Srbom niso dovolili prevez premoga. Zahtevajo, da vlak "spremlja nemško-avafrij-sko vojaštvo. Med obema vladama so vršijo tozadevna pogajanja. Eati se je, da bo prej zime konec, preden bedo vsa pogajanja za nas ugodno rešena, in do tedaj imamo itak že elektriko. ŠULFERAJNSKE ŠOLE RAPUČČENE. Maribor, 18. februarja. 7 ozirom r.a dokazano dejstvo, da so šulferajnska šole imele le malo nemških otrok, marveč so potujčevalc v prvi vreli slovensko dcco, je okrajni šolski svet mariborski soglasno sklenil šulferajnske šole razpustiti, nemško učiteljstvo odpustiti ter jc nadomestiti s slovenskim, — V Mariboru sc je danes mudil poverjenik dr. Verstovšek, ki sc jutri odpelje v Belgrad k dr. Korošcu. MOST MED BELGRADOM IN ZEMU-MOM. BeJgrad, 18. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Zgradba savskega mostu med Zcmumom in Bel-gradom ter zgradba obeh raljskih viaduktov je poverjena upravi tvornice v Rešici v Banatu, Tvrdka sc jc zavezala, da zgradi most in oba viadukta v najkrajšem času-tekom štirih mesecev. LASKE INTRIGE. Belgrad, 18. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: V italijanskih listih jc bila razširjena vest, da je dr. Trumbič priznal v razgovoru z neko višjo italijansko vojaško osebo leta 1918 Italiji Istro, Trst in Gorico. Z czirotn na i o vest se je obrnil Odsek za zasedeno ozemlje v Ljubljani na dr. Trumbiča s prošnjo za raz-jasnjenje, nakar jc prišel iz Ženeve vladi v Belgradu nastopni brzojavni odgovor: Prosimo \as, sporočite ljubljanskemu odseku za zasedeno ozemlje, da srno po govoru dr, Trumbiča z italijanskem generalom, ki sc jc vršil deccmbra 1917 in ne januarja 1918, prisostvovali tudi podpisani. O razgovoru ni bil sestavljen nikak zapisnik, storjen ni bil nikak sklep in nobena stranka ni sprejela kakšnih obveznosti. Niti dr. Trumbič niti kdo drugi od. odbora ni priznal Italiji zahodne Istre, Trsla ali Goriške in sploh nobenega kraja, v katerem živi naš narod. Nasprotno, dr. Trumbič jc najodločnejše pobijal italijanske zahteve ter branil vse naše dežele v zmislu krfskc deklaracijo. Na podlagi principov narodnosti in samoodločbe je zahteval, da sc razveljavi londonski dogovor. Sporočile javnosti, naj nc naseda italijanskim intrigam. Pooblaščamo vas, da naš odgovor objavite. RESOLUCIJE Ji ". Satajevo, 18. februarja, (!.i. !;. u.) Rc-1 solucije, ki so bile sprejete na skupščini de- mokratske stranke SHS, se glase: Uvide« varno potrebo, da naj sc osnuje velika demokratska državotvorna stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija naše edinstvene države kot ustavne parlamentarne monarhije ped dinastijo Karagjorg;e-vičev naj bo centralistična, loaa upravno decentralistična, to jc v njoj naj bo ena vlada z cirui zakonodajnim zastopstvom po-te4 široke krajavne samouprave. Monarhija bpdi o socialnih in gospodarskih vprašanjih moderna in radikalna, stoječu na stališču slabih proti močnim in oslarija jota se na najširše narodno sloje. Izvoli naj se začasni odbor, ki bo stopil v zvezo s strankami v Srbiji, ki bo z onimi izmed njih, ki stoje načelno najblžje iu ki hočejo organizirati enotno stranko na vsem teritoriju kraljestva SIIS, izdelal dc-finitiven program. Ta so bo predložil kon-stituanti stranki, katere so udeleže delegati vseh delov kraljestva. Na konferenci se je sestavil nastopni ožji izvršilni odbor: predsednik Svctozar Pribičcvič, podpredsedniki dr. Bogdan Gavrilovič, Adolf Rib-nikar, dr. Ivo Krstelj, tajniki dr. Slavko Žečerov, dr. Marko Čutič, Šukrija Kurto-vič, Jura j Dometrovič, dr. Prvielav Griso-gono iu dr. Pestotnik. WILSON O NAČRTU ZA ZVEZO NARO-DOV. Washing!on, 18. fcb. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Agence Havas«: Predsednik Wilson je iz krova ladje ?;Gc-orge \Vashington« na kongresni odsek za zunanje stvari o začasni ureditvi zveze narodov odposlal nastopno brezžično brzojavko: »Odsek, ki je sestavil člene za narodno zvezo, jc dejansko zastopal ves svet. Na strani zastopnikov Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske so se razprav udeležili z vso vnemo zastopniki Belgije, Srbije, Kitajske, Grške, Rutnunske, Čeho-slovaške države, Poljske, Brazilije in Portugalske in sodelovali na ureditvi tc zveze. Vsak člen je bil, preden so ga pismeno zabeležili, natančno proučen od vsakega posameznega člana odborovega. Vsak posamezni člen vscbu'e v svojih izrazih in v svojem dejstvu zadostno upravičenost. Dovolite mi, da načrt za zvezo narodov pred njegovim javnim razpravljanjem z Vami proučim člen za členom, S tem namenom Vas bom povabil k sebi v Belo hišo, čim mi lo dopuščajo uradni posli.« Domnevajo, da bo predsednik povabil člane kongresa na dan 25. t, m. CESAR KAREL GRE V ITALIJO. Dunaj, 18. februarja, Listi poročajo, da sc namerava bivši cesar Karel in prigovarjanje cesarice Zitc nastaniti v Lucci v Italiji. REVOLUCJA V EUMUNIJI? Pariz, 18, februarja. Semkaj je došla vest, da jc v Rumuniji izbruhnila revolucija. Kraljeva rodbiua jc pobegnila v Jaš. Kraljevski dvpr so revolucionarji obstreljevali, KURZ KRONE. alerad, 18. fcb. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Včerajšnji kurz na belgrajski borzi je bil: 100 dinarjev = "70 kron, 100 frankov — OSO kron, 100 mark = 180 kron, 100 drahem = 010 kron. i g Podružnica slovenske kmetijske družbe. Dosedaj ima slovenska kmetijska družba na slovenskem Štajerskem 60 podružnic z skoraj 0000 člani. Lepo število podružnic in lepo število članov. Vendar pa ue morem biti zadovoljen, če pregledujem podružnice iti najdem, da imamo med temi podružnicami 9 takih, katere imajo komaj do 30 članov in nadaljnih 11, katere imajo do 50 članov. In to ne morebiti v kakih rev rili krajih, ampak v krajih, kjer prebivalstvo gospodarsko dobro sloji. Ne bo dem tukaj imenoval nobenih imen, ampak pozivam Vas vse razumnike, kateri stanujete in delujete med kmetovalci, sodelujte pri edini strokovni organizaciji kmctcvalccv. Združujte jih, zbirajte člane, snujte nove podružnice, kjer jc to potreba in gotvo sc bode gornje število članov po-trojilo. Če se dajo v nekaterih krajih doreči tako lepi uspehi, se bodo dali tudi v drugih. Novi časi bedo tudi od nas zahtevali v marsikaterih panogah kmetovanja prenovljcnja, in za to bo treba pouka in organizacije in to oboje najdemo v najlepši meri v slovenski kmetijski družbi, g St snic francoske bar.kc. Francoska bankovna banka ima 31.983 milijonov bajikovcev v prometu. Zaloge zlata znašajo 3467 milijonov, zlata v inozemstvu ima 2037 milijonov. g Madžarska pogajanja z Italijo. Italijanske tvrdke sc pogajajo z madžarskimi lesnimi producenti glede dobave lesa za Italijo. Ta eksport bi imel početi spomladi preko Gradca. Madžarska jc vsled okupacijo izgubila mnogo gozdnega kompleksa, a vseeno poseduje v Marmoriškcm področju še prcccjšnjo množino lesa. g Cene dalmatinskih vin na Reki, 11 % bela vina ponujajo na Reki po 400 K. rdeča po 180 K» g Ekspert iialiianskcga vina, V prvih Štirih mesecih I. 1918. jc bilo izvoženo v sodih 978.148 hektolitrov, medtem ko jc v istem času 1. 1917. znašal eksport samo 277.662 hektolitrov, Vrednost izvoza leta 1918. znaša 78,251.840 lir, 1. 1917. 22,212.960 lir. Od eksportiranega vina jc šlo 715.303 hI na Francosko, a 134.653 hI v Švico, g Zveza zadrug cele državo SHS. Na seji zadrugarske sekcije poverjeništva za agrarne reforme v Zagrebu so sklenili, da pozovejo vse zadružne organizacije na osnovanje zveze vseh zadružnih organizacij države SHS; v to svrho bo zadrugar-ska sekcija pozvala vse organizacije na sestanek, na kojem bi se končno odločilo glede tega vprašanja. pr Repertoar narodnega gledališča. Danes, v sredo, dne 19. f. m., ob pol 8. zvečer v opernem gledališču opora 'Manon« za C,, v dramskem ob 7. uri zvečer »Tu-gomir« izven abenem. — V četrtek, 20. t. m. v dramskem gledališču 3. uri dijaška predstava Linhartove komedije »Veseli dan« ali »Matiček se ženi« — v proslavo Val. Vodnikove smrtne stolclnicc — izven abonem. Igrajo samo dijaki tukajšnjih srednjih šol. — V četrtek ob pol 8. uri zve- čer v opernem gledališču francoska opereta Coriievilski zvonovi izven aboucm. — V pa tek, dne 21, t. m. ob pol 8, uri zvečer v dramskem gledališču burka « ... ulica štev. 15« za C v opernem gledališču v petek ni predstave. pr V spomin stolotaSsc ssnrii Valentin: Vodnika jc bdal Gospodarski odsek Zveze Orlov dvoje pesmi za mešani zbor, kakor ju jc priredil Stanko Premrl. To sta *Dra-milo mojih rojakov in -Kdo rojen prihodnjih?« Ker jc cena nizka — ix;vod po 50 vinarjev — pričakujemo, da si delce naroči vsako naše društvo, pa tudi posamezniki. Pcšije sc samo za naprej poslani denar in se naroča na naslov; Gospodarski odsek Zveze Orlov, Ljubljana, Ljudski dom. Cestnik S« s. 2. * Ljudski oder, dramatičen edsek ljubljanskih prosvetnih društev, se jc osnoval z namenom, da bo vprisarjal ljudske igre in nudil občinstvu res lep užitek dramatične umetnosti. Veliko sc igra po naši!.-društvih, a rcmica jc luni, da jc marsikatera vprizorilev bolj v muko kakor v razvedrilo in zadovoljnost občinstva. V svoj krog je zbral že lepo število naših igralcev in igralk, ki so že doslej pomagali pri gledaliških predstavah naših društev. Želimo da sc temu odseku pridružijo še vsi oni, ki imajo veselje do igranja. Vsak pa mora biti član enega naših prosvetnih društev. Prijave sprejema do 28. februarja 1919 pisarna Slov. Straže v Ljudskem demu (prvo nadstropje) cd 9, do 12. uro dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Z vprizeritvami sc prične mc&eca marca, obenem se yr redaj prične praktičen pouk za začetnike, Na delo za ljudsko dramatično umetnost! * Društvena godba na pihala. V Ljubljani občutimo vsi neprijetno, da nimamo niti eno godbe na pihala. Godba dviga človeka, v našem času jc pa postala važen či-nitclj v kulturnem življenju. Osnovati hočemo zeto društveno godbo, ki bi zao1o-fčala vcaj delno potrebam našega mesta. Težave so sedaj v priče tki.', velike, a če sc strnejo vsi, ki imajo veselje in zmožnost, se bo rešilo tudi to vprašanje v zadovoljnost vseh krogov našega mesta. Vabimo gode?, ki s vir a jo eden ali. drug inštrument, da se priglase v Ljudskem domu (prvo nadstropje) vsaj do 28 februarja 1919. Vse podrobnosti sc dogovorimo nn sestanku, ki se bo vršil prihodnji teden. Obenem pro-n'mo, da naši krogi podpro cc!o akcijo tudi denarno, da pristopijo kot podporni člani. O zdravju 3 posebnim ezirezu na fente govori br, dr. Mat. Justin na fantovskem večeru Šenlpetcrskčga Orla, ki sc vrši danes v sredo točno ob 8. uri zvečer v Šentpeterski prosveti. a Prodajalci moko se vabijo, da ta« k o j naznanijo ves ostanek blaga, ker se jim bode sicer naložila globa. a Za nadrobno predejo prašičjega mesa s slanino t. j. mesa od iakozvanih pršu-tarjev, ki sc od njega ne odbere špeh, se je zvišala maksimalna cena na 16 K za kilogram. Občinstvo sc opozarja, da velja ta zvišan? cena le za meso omenjene vrste ne pa tudi za drugo sveže prašičja meso. Mesarje, ki bi prodajali vse sveže prašičje incso povprek po tej ceni, naj se nemudoma naznani pristojnemu političnemu okrajnemu oblastvu. a Anroviznoija. Civilnim drž. upokojencem (tudi njih vdovam in sirotam) se bo prodajal v četrtek, pclck, soboto iu ponedeljek, dne ^0., SI., 22. in 23. t. m. popoldne od 1. do 0. uri v skladišču . Gradišč« st. S. podpritličje, sladkor. Cena sa isvc pri prodaji. Na vrsto pridejo v četrtek stranke od A do II, v petek od I do M, v soboto od N do R in v ponedeljek ostali Vsak naj prinese seboj posodo ali vrečo (er le ožigosan denar iu drobiž. Našel ne je na noti prot državnemu kolodvoru zlat uhan, Poizve se v upravništvu »Slovenca«. Kdo ve kaj o praporščaku Antonu Vi-žina, sinu restavraterja iz Via Caniposanlo v Gorici. Kdor bi vedel kaj povedali o njem, nagnati; ta naše uredništvo. Mesrti pomočnik Sjft, žbe. Iv. liobienbrand, Čiua p. Prevaltah. liojšs soUoriCfl ki zna šivati ln likati; pripravno deklo za pomoč v kubiuji iu perica. Ponudbe prosim na upravo Slov. pod št 1160. Tesarski poiir z večletno prakso, vajen vseh v tesarsko stroko upadajočih del, želi službe najrajši v Ljubljani — Cenjeno ponudbe na upravo Slovenca pod Vesten 1165. rnrnnrJmn samostojno išče vdovec s UUojiUllIIljU 4 odraslimi otroci. Znati mora nekoliko šivati. — Ponudbe ua upravo toga lisla pod Vestna 1203. Cnhn išiončui i lntormaun.1 zavod Beseijak & Roianc, Ljubljana, Fraačovo nabrežje 5. nPfiJi^U P° Pel mesecev starih liCl) JJluiJjKiS je ceno naprodaj pri Jeni. Jslsniču, Ljubljana, Stara pot 8. Modni salon Nina Pressl potrebuje takoj več izurjenih šivilj za dobro plačilo. Vpraša se: Sv. Fatrn cesta St. 20/1. nadst. 1220 Vsako inaažžno 9 nos razpošilja točno tvrdka Martin Bauior, Konjice. Kuuujem in dobre vrečo. Prodajam krem® za Ževtje v kovinaslih dozah. Vs doze po K 15-—, Vi doze po K 28'-- za tucut, čevlji z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. — Izvrstno letošnjo ia lansko vino in razno 2;gasj3. 11. Kant, Kranj. ki bi bil zmožen za 1 ks? pomaranče, komad.....K 1'50 citvone, komad.......K 1'50 smokve v vrečicah kg ... K 1P— kava — Santos kg.....K SO— riž kg...........K 20-— poper kg..........K la0-~ čebula (rudeča) kg.....K PG9 ročiči (ca robi) kg......K 12v- IJadi laije odpošiljatve naj sc pošlje denar naprej. Cene ae razumejo frenko mojega, skladišča.. 118 IsTil. W Bra?ev . z jako li- | uitn rezi-. Joni, že * brušena kar za rabo. Cene K G".'5, K 0'—, li 13"50. — Zahtevaj to veliki cenik z več nego 10C0 slikami, brezplačno. — E. LUNA, Maribor St. 75. = !_ ___ Eftlnl izmed vračajočih se vojnih lislUi ujetnikov iz Rusije ve kai povedati o IVANU PRANKETU, nadučl-teiju v flobrnlču, ki je služIt pri 27. paš polku. 2. stotnija, I. vod, vojna pošta 48. Udeležil se je bitke pri Novem mostu v Galiciji dne 18. It). 1914. Od takratni nikakega sledu o njem. Kdor-ve kakršnekoli podatke o njem po tem času naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov njegovi soprogi Ma. lil franka, iič.Ualjicl v Dobrnlčn pri Trebnjem, Kranjsko. 1197 e. BT~ Zaloga šlva.nih strojev in njih posameznih dolov igel iu o5;:». Iftotum se proda: steaio za izložbeno omare __ fcrle le ae do I. ntarca po najvišji ccni. kakor tudi 9 polbc in Tudi sprej emam vse v to stroko spadajoče kože v lastni stroj. krznar, LJubljana, Sv. Petra c. 19. Udaia konzorcij »Slovenca^ • )dj{ovorni urednik: Josi? Gusilučur v LfublianL Čepon illl oii i 7. to i i c vn: . 171 V f bo: i'' ■.. .../.i . i f. J...' ., j £ ;. igo ©jsilo1 .vodil?» Jt l&t i .ou - . C .1 i I. Jugoslovanski anončnl in iniornn mod i Beseljak & Rožanc ■ Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. I==a= " . . B I. Jugoslovanski umetni zavod za iini7Q^0 S 4 j i 50 li — u m tac«:. S. SCHILLER Zagreb, Gunduličeva nI. 1. telet 195 razpošilja na vse strani Jugoslavije po sledečih cenah: metle Krtače rozine v zabojih po ca 13 kg K 35 za 1 kg pomaranče, komad.....K 1-50 citrone, komad.......k *mokve v vrečicah kg ... K kave — Santos kg.....K riž kg...........k „ Poper kg..........k 160 oibula (rudeč«) kg.....K rožici (carobi) k*......K Radi lažje odpožiljatve naj se pošljo denar naprej. Cene se razumejo franko mojega skladišča. us < S. 0. vr»t« 17tiO 32 ,4S Woodrow Wilson K 9-50 velikost 48X<>4 K 14-50 Prvorazredni iždolki v barvah ter najlepši kras jugoslovanskih uradov iu domov. — Preprodajulci, ki naročo najmauj deset slik, tlebe 30«/„ popusta. — Priporočamo naso bogato zalogo pisarniških potrebščin, razglednic in vseh vrst papirja samo na debelo. Umetno založni zavod »MERKUR« Zagreb, Ilica 31. kompletne opreme za tovarne mnmeiade in konzeiv. FRIDERIK ROTTER8& Co- D«naJ IV. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Prva kranjska vrrarna x ^LTdlenSI1 vrvarskim blagom x vse vrste, izdelano ic pristne, dolge konoplje, kakor pred vojuo. V Cena določena. — Zahtevujtc cenik. Sc priporoča X X X X s S KXKmmxmxxmmmxx Dvan Ji. JRtlamič, Ljubljana. S X X X