DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ui. Machiavelli 22-11. - tel. Uprava: Trst, ulica S. An^siasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna' številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštna čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 2 Trst - Gorica 11. januarja 1952 Izhaja vsak petek Razvalina idealov Pod tem naslovom se je tukajšnje kominformistično trobilo, spodtak-nilo ob uvodnik »Naši časi« (»Demokracija« 4. I. 1951), v katerem smo stvarno pogledali na zapletenost političnih in družbenih problemov našega časa. Mi si namreč lahko privoščimo tak stvaren pregled in prav brez težav ugotavljamo, da se časi izpreminjajo, kajti nikjer nismo vezani na okostenele dogme, kakor je to primer z našimi. rdečimi bratci, ki nikakor ne morejo iz začaranega kroga Marks-Engels - Lenin - Stalinovega svetega pisma! Zato smo ob tej priliki tudi lahko napisali, da so se mnogi predvojni ideali zrušili, da je povsod čutiti potrebo po novih sistemih in načrtih, ki naj zopet povzdignejo zanos človeških množic ter jim vrnejo vero v dosegljivost in možnost srečnega življenja. Rdeči pisarčki so seveda pograbili za to ugotovitev. Prepričani, da imajo patent na srečo, ki naj bi jo človeški rod dočakal, so v svoji slepoti izpregledali, da je prav razvalina njihovih idealov tisto, ki je prinesla najširšim delovnim množicam največja in najtežja razočaranja. Po svoji stari praksi so namreč v komentarju našega uvodnika izpustili vse, kar jim je neprijetno in pričeli so se na vse grlo dreti Lastnega praga in metle, ki smo jo nanj zastavili, se pa pri tem seveda niso dctaknili. In vendar veljajo naši glavni očitki prav njim in njihovemu preživelemu lažnemu evangeliju. Ne pozabimo namreč, da je nastal Marksov kapital v času najzgodnejšega kapitalizma, ko še bilo nobenih zakonov in odredb, ki bi urejale razmerje med delavcem in podjetnikom na osnovi dejanske enakopravnosti, v času, ki še ni poznal socialnih zavarovanj, zaščite otrok itd. Sto let je že preteklo odkar je Marks pisal svoje knjige in nespametno je trditi, da bi bilo v njih še vedno vsebovano najboljše vodilo za rešitev današnje social-no-gcspodarske problematike. Nači- zivi tržaških iredentističnih glasil. V svojem u-vodniku potrjuje »Difesa Adriatica« naše stališče; marčna izjava je preživela, realnost zahteva druge rešitve, ne pa povratek pod Italijo »Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo ustanovljeno kot poizkus kompromisa med dvema blokoma, ki lahko dobilo po štirih letih zapostav- Eisenhower kandidat za predsednika ZDA E!senhowierjeva kandidatura je bila zadnje mesece glavni predmet ugibanj v vsej ameriški javnosti. Nihče ni vedel točno, če bo priljubljeni general kandidiral ali ne. Končno je v ponedeljek 7. t.m. sam razbil -vse dvome. V Parizu je izdal sporočilo, v katerem pravi, da bo dovolil, da predložijo njegovo .kandidaturo za imenovanje za kandidata republikanske stranke pri predsedniških volitvah, ki bodo bližnjo jesen. Obenem pa je izjavil, da ne bo zaprosil, da ga, razrešijo dolžnosti vrhovnega poveljnika atlantske vojske v Evropi, ker se sam ne misli aktivno udeleževati kampanje za imenovanje. ju pregazilo, tako je sedaj razočaranje nad tem naukom omajalo v precejšnji meri tudi navdušenje in vero v ostale boljše in zdrave jše socialne sisteme in programe. Preprosti človek se vprašuje: tisti, ki mi je obljubljal največ, me je tako grdo prevaral; kako naj sedaj verjamem drugim? Taka je stvarnost, pred katero stojimo. Usodno odgovornost zanjo nosijo torej predvsem komunisti ki so se najhuje pregrešili nad vsem, kar si je človek obetal od življenja lepega in plemenitega. Njihov, na papirju do pičice zgra jen in lep, a v praksi nemogoč in izpačen program je tisti, ki doživlja polom, ne pa ideja svobode, katere luč bo svetila še takrat, ko o marksizmu ne bo več ne duha ne sluha. X X V svojem sporočilu poudarja general Eise;nhower, da je pripravljen sprejeti kandidaturo, ker imajo volivci nesporno pravico, da ga predlagajo, a njegova dolžnost je, da služi svoji domovini. Dokončno kandidaturo bo sprejel, če bo jasno, ,da to želi pretežen del ameriškega ljudstva. Svoje sporočilo zaključuje: »Ge -prti me ne poklicali na to politično dolžnost z vso odločnostjo, iigsijše naprej posve čal ves sv6j trud izpolnjevanju važ ne naloge, katero so mi zaupali.« Kakor je znano, morata obe glav-ni ameriški stranki šele izvoliti kandidate, ki jih bosta nato pred lagali ameriškem volivcem v odločitev. Zato še ni sigurno, če bo ge neral Eisenhower tudi dokončno res izvoljen za kandidata .republikan-ske stranke. Mnogi namreč pripi sujejo veliko moč njegovemu tek mecu, republikanskemu senatorju Taftu. Opazovalci menijo, da bi pomenil Eisenhower za republikance .gotovo zmago, medtem ko bi Tafto ■vo kandidiranje nudilo sedanjemu predsedniku Trumanu večje izglede na uspeh, ^rva odločitev bo torej v kratkem padla na ameriških strankarskih forumih, dokončno besedo bodo pa izrekli volivci prihodnjo jesen. Evropa bi z Eisenhower-jem dobila na najvišjem mestu Združenih držav moža velikih izkustev in odličnega poznavalca evropskih problemov. 1 jan ja praktično uresničenje v okvi-u novega kompromisa.« Tu govore sicer iredentisti o od-nosi:i med Vzh-odom in Zahodom, toda končno upoštevajo to možnost kompromisa tudi v okviru zgolj tr-aške. problematike, ker pišejo: »ekVaiSio je namreč možno, da bodo Angloameričani smatrali zakonito ■vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja kot edini možen izhod in zapletenega položaja, ki so ga sami pomagali ustvariti.« To bi prišlo v poštev posebno, če ne bi Angloameričani v doglednem času našli stičnih možnosti med I-talijo in Jugoslavijo -za dosego drugačnega sporazuma o tržaškem vprašanju. Po vseh dosedanjih izkustvih je namreč tak sporazum kaj malo verjeten in tudi to je e-den izmed razlogov, ki postavlja vedno bolj v ospredje nujnost mednarodne, kompromisne ureditve našega mesta in njegovega 'ozemlja Bilanca razvoja tržaškega vprašanja v preteklem letu je torej za vse zagovornike samostojnosti in neodvisnosti našega mesta izredno zadovoljiva, ne glede na dejstvo, da se ni krajevna politika Zavezniške vojaške uprave še prav nič iipremenila. Vse to podpiranje krajevnih iredentističnih gorečnežev vse to pristransko postopanje itak ne bo moglo izpremeniti razvoja ki je nujen in neizogiben. Pač pa bi bilo velikim zahodnim demokracijam lahko žal za ugled, ki ga s svojim postopanjem v Trstu marsikdaj tako nepremišljeno zapravljajo. Bilanca mednarodnega in krajevnega razvoja tržaškega vprašanja je namreč v preteklem letu res taka, da je njeno nasprotje s krajevno .uradno politiko vse preveč očitno. Kakor smo videli, izhaja to celo iz zaključkov samega glavne ga glasila italijanskega jadranskega iredentizma, ki stremi ne samo po Trstu, temveč po celi dalmatin ski obali. Zanimivo bi torej oi-lo vedeti, kakšne in katere so ovire ki preprečujejo Zavezniški voiašk upravi, da bi se tej stvarnosti pra vocas.no prilagodila. ničenj, ki, jih je vzbudil v njih teror. Poročilo Organizacije združenih narodov opozarja na to, da je največja ovira hitremu reševanju be guns-kega vprašanja dejstvo, da prihajajo iz vzhodnoevropskih komunističnih diržav vedno ne«* begun el. Visoki komisar Združenih narodov za begunce, dr. Van Heuven Goedhart, ceni, da pribeži letino 15-20.000 beguncev izza železne zavese Sovjetsha ..ljubezen" do sosedov Nedavno je odstopila Sovjetska zveza Poljski košček obmejnega o-zernlja ob reki San. Poljski tisk je zapel zaradi tega Sovjetom bučno hvalnico, ni pa omenil, da je napra vila Sovjetska zveza s tem prav dobro kupčijo. V zameno za tisti košček ozemlja je dobila namreč drugi kos poljskega ozemlja, po ka terem teče strateško zelo važna železnica in na katerem so tudi premogovniki in kakih sedem ali osem mest. iPri tem pa je omeniti to, da je odstopila Sovjetska zveza iPoljski samo tisto ozemlje ki je bilo že itak nekdaj poljsko in ki si ga je že med vojno protiprav no prilastila. moženja, Ludvika Nedoha pa na 4 leta in (i mesecev -strogega zapora ter na zaplembo vsega premoženja. »SlovenSKi poročevalec« pripominja, da naj ta opomin velja tudi ostalim, k. bi želeli razbijat* zadruge. Za .sam pred -tremi leti obljubljen izstop -iz zadruge se torej sedaj izrekajo kazni, kakršne bi bile upravičene kvečjemu za najtežje zločine. In te iza-druge se še vedno na-ivajo »prostovoljne«; režim, ki iz-eka itake kazni pa naj bi bil »svo-rdoljuben in demokratičen«? »Po dejanjih, ne po besedah so-i človeka«, pravi pregovor. In če pogledamo, kako drže titovci svoje obljube doma, če gledamo, kako postopajo s svojimi ljudmi, ali je potem kaj čudnega, če ne zaupamo njihovim besedam niti tu v Trstu in jim vedno znova ponavljamo: t dejanji se izkažite, besed je bilo že preveč! Odprto pistnofinančnenm oddelku pri Zlili u Trstu Skupina oškodovancev, ki so jim škodo povzročile zavezniške sile v bivši coni A na Goriškem od leta 1945 do 15. septembra 1947, se tem potom obrača na Zavezniško voja-ko upiaivo v Trstu s prošnjo, naj o Ledi takojšnje nadaljevanje izplačevanja odškodnine strankam, ki so že pred meseci podpisale sprejem likvidacijskega lista na pristojnem vojaškem uradu v Gorici, in zavrne vsakto zahtevo italijanske vlade, ki stremi za tem, da bi Zavezniška vojaška uprava odstopila reševanje teh zadev in izplačevanje odškodnine Finančni intendan-v Gorici. Škodo so povzročile zavezniške vojaške sile, zato nima italijanska oblast nič opraviti pri stvari kot taki, posebno še ker so z dosedanjim poslovanjem zavezniških ura* d(?v iglede tega vsi zadovoljni, medtem ko se proti goriški Finančni, intendanci vsi pritožujejo, ker ie prepočasna iv .reševanju takih zadev in tudi nevešča ter sploh krivična do slovenskih strank. Zakaj bi torej morali ukiniti zavezniške urade prav sedaj, ko gre njihovo delo h koncu? Morda samo zato, da bi nekateri gospodje pri goriški Finančni intendanci še enkrat pokazali svojo nezmožnost na račun oškodovancev, ki želijo doseči izplačilo odškodnine, ker nujno potrebujejo denar. Kdo, če ne Zavezniška vojaška uprava, lahko ukaže takojšnje izplačilo odškodnine strankam, ki so likvidacijske listine že podpisale, in kdo, če ne ZViU, lahko prepreči, da ise s prenosom pristojnosti na Finančno intendanco v Gorici prizadene oškodovancem še večje gorje in škoda? Upamo, da bo ZVU uslišala našo pritožbo in ugodila naši upravičeni zahtevi! Chupchillnp obisk v ZDA zahljucen Rnolito ie snreielB petino vseh bequncev v Evropi Iz poročila ob koncu delovanja Mednarodne begunske organizacije OIRO), k.i so ga obiavili Združeni narodi, sledi, da je sDreiela Velika Britanija petino vseh beguncev v Evropi, to ie okrog 260.000 beguncev. ‘Isto poročilo pa vsebuje tudi zanimivo ugotovitev, da se begunci v Angl.iii skoraj nait^f vživiio v novo življenie, ker je razlika med demokratičnostjo živlienia v Veliki Britaniji in med razmerami, iz katerih je večina beguncev prišla, nai-večia. Begunci zato navadno potrebujejo nekaj časa, preden se navadijo na -svoboščine angleškega življenja in se iznebe strahu teir sum- Churchill zapušča ZDA in se preko Kanade vrača v Anglijo. Gre morda za najvažnejše in za našo usodo morda najodločilnejše povojno potovanje angleškega državnika. Mnogo so pisali vsi svetovni časopisi o namenu Churchillovega potovanja. Slo pa je le za bolj ali manj utemeljena ugibanja! Položaj je razsvetlila zaključna u rad na izjava o razgovorih med Trumanom in Churchillom, ki je bila izdana prav ob zaklj-učku našega lista. 'Najvažnejši je poudarek v izjavi, da državnika ne mislita, da bi bila vojna neizogibna. Poudarek v -izjavi je tembolj opažen, ker je predsednik Truman samo par ur pred objavo izjave poudaril v svojem pismu, naslovljenem na kongres, »da je grožnja nove vojne še vedno zelo -nevarna«! Za nas Evropejce je pa pomembna ugotovitev, da bosta obe vladi tudi v bodoče podpirali stremljenje po enotni obrambi evropske celine in da bosta v to svrho dali na razpolago vse svoje razpoložljive sile. Churchill je uspel pri svoji zahtevi, da mora Anglija soodločati pri sestavljanju načrtov za zračne napade, ki se bodo izvajali z letalskih oporišč, ki jih bo dala Anglija na razpolago ameriškim zračnim silam. Izjava pa prav nič ne -govori o povelj-ništvu zavezniškega brodovja na Atlantiku, glede katerega je Anglija postavljala odločne -zahteve. Izmenjava surovin med -obema državama naj bi skušala rešiti težko gospodarsko krizo, ki danes duši Anglijo. Anglija bo dobivala posebne surovine v -zameno za svoj aluminij in cin. .Izjava izraža željo obeh vlad, da bi prišlo glede vojne na Koreji do uspešnega zaključka mirovnih pogajanj, ki so v teku. Izgleda, da je Truman prepričal Churchilla o umestnosti neposrednih pogajanj s Perzijo glede rešitve dolgotrajnega petrolejskega si»ra. Ta pripravljenost angleške vlade prihaja jasno do izraza v izjavi! To so glavne točke skupne izjave ameriške in angleške vlade ob zaključku Churchillovega obiska Mnogo je ostalo nezapisanega, kot je to običaj pri tako važnih diplomatskih razgovorih. Vendar moremo biti prepričani, da so se vodilni ameriški in angleški državniki bavili s prav vsemi glavnimi vprašanji, ki tarejo današnji svet. V kolikor -niso v izjavi nanizane vse rešitve, kot smo jih pričakovali, bodimo uverjeni, da je vodstvo naj-novejše ‘zahodne politike v trdnih rokah, ki dobro vedo, kaj hočejo in česa zmorejo! SugoslBviia za poplavljence Glavnia jugoslovanska zadružn-a izveza je sklenila podariti tri milijone dinairjev v pomoč poplavljence m v padski nižini. Kakor je znano, je že prej nakazala jugoslovanska vlada i»mod v večji količini suhega sadja, cementa in lesa. VESTI z GORIŠKEGA Resnični položaj o Benečiji ■Punu uade je preteklu po Nediz oi tistega 8. setembra 1943, od ti-staga dne, u katerim Benečani su se zbudil an se začel borit za uon z njih majhane dažele izgnati fašistične tolpe, ki dolgo časa ,su ih terorizirale. Tek se lepuo po misle, u katerim položaju smu živjel u času fašizma, bo preča računu veli-ku škodu, ki njegova ulada nam je bla parnesla. Po naših nadluog, našega tarplenja, nje -biu kriu sam fašizem, on. pri nas nje druzega dje-lu ku kladu u praktiku tisti program, ki Italiani ljeta 1866 su bli določili. An teli program je biu: zadušiti u kratkim naš jezik an naše navade. Pa veliku su se borili za .to Ita-ljani, veliku su strašli an teroriziral naše ljudi, pa se donas (pet an osandeset ljet potle) u naši Benečji še slovensko govori, še slovensko mol, še slovensko puoje an navade su tiste, ki naši stari su mjel. Stara pamet nje bla nikdar pre-obarnjena an mentelite.t naših ljudi bo le tist u vencnin. Prišu je 8. setember 1943 an naši Benečani su nardil račun usjeh ljet, ki pod Haljo su služil, an vidli su, di druzega 'im nje bla prinesla Ita-lja kakor veliko mizerjo an tarple-nje. Ki Benečanu je padlu u vojnah, ki Italja je mjela s družim daTŽa-vam, ki naših alpinu je izginlu u Grecj, u Rusji an u Afriki, an 8. setembra su se naši ljudje prašali. zakaj toliku mladih fantu je bluo po marlu. Za nič druzega ku za šeriti tistu daržavu, ki u službi an u veliei mi-zerji ih je daržala -cd dolgu časa! Z-a to pa su se zbrali naši fanti an rekli su, di je biu čas se zbuditi an začet se boriti za njih zemljio, za .njih korist an ne za druge. Sli su naši fanti u hrib an se lepuo borili, dan svobode je preča prišu. Troštal su se, di velici zavezniki, ki drugo pasvjetnu vojnu su bli udobil, -bli zedinil vse Slovence ■tu e-dno daržavu. Pa tuolega nje bluo an naši Slovenci su ostal pod Ital jo. Udobil su spet Italjani an nazaj začel terorizirati naše ljudi, kadar onj uečeju, di su Sloveni. 'Naši donašnj an resnični položaj je tel: ina občine u Benečjiu su Italjani poslal meridionalce, tu šuolah je prepovjedan slovenski jezik an naši otroc se muoreju samo taljan-sloo učit: učitelj su od diruzih kraju an našii otroc ih na moreju razu-miti; u cerkvah su prepovjedal du-hounikam pridgat po slovensko; kadar naši fanti puojejo lepe slovenske piesme, orožniki im branj.io. Velik dauk muoreju naši ljudje plačj-uvat uladi an ulada im na pomaga pa di bijio onj nardil kaišnu cestu al kajšan akuedot. Za velik dauk plačjuvat naši ljudje muoreju iti po svete djelat an vič ku kajšan je žej izginU u rudnikah. Use tole Italjani djelaju an či u italjanski ustavi (kostitucja) je član, ki da usjen manjšinan 1'rai--nost (svobodo). Ries je, di Italjanci pustjo živjet pair nas Demokratično Fronto Slo-vencov u Ital ji (DFS) an pustjo e-dan časopis, ki naši Slovenci su na stvli ((»Matajur«), pa na gledaju nič druzega, ku use tuo dušiti. Prestrašli su ljustvo an za to pa Benečani se bojio vpisati u slovenske organizacje. Use eno -u zadnjih provincjalnih volitvah smu vidli, di Benečani su dal punu oglasu slovenskim kandi-datam an či se vič ih nje su, da je bluo, zaki italjanski šiovinizem je pridgu, di slovenski kandidati su bli usi komunisti. Zato pa je trjeba, di Italjanam bomu uzel uon z rok use tiste motive, ki veliku im služjio za njih propagandu. Zato je prišu čas.'di bomu povje-dal, di ne samo komunisti se borjio za di naši slovenski narod se bo ze-dinu, an pa tud mi demokrati! Vje nai naše ljudstvo, di tudi med nam su demokrati an naj se na bojio jprit u naše organizacje! Samo takuo bo preča prišu tist dan, di usi Slovenci bomu zedinjeni pod ednu samo bandjero, pod našu slovensku demokratsku ban-djeru! Kadar bo prišu tist dan, bo za nas končala služba an naše tarple-nje. Benečan Središče za delo Vprašanje našega svetovalca g. R. Bratuža Kakor je znano, je bilo tudi za to zimo napovedano, da bodo odprli Središče za delo, ki naj bi o-lajšalo položaj brezposelnih in Di moralo dati delo 450 delavcem. Italijani imenujejo tako središče »Ca:i-tiere di lavoro«. V teh središčih o-pravljajo delavci nujna in lahka dela kot na primer popravljanje cest itd. V plačilo prejemajo brezplačno kosilo in pet sto lir na dan. Na ta način bi moralo dobiti vsaj delno pomoč v veliki potrebi 450 brezposelnih delavcev in z njimi njihove družine. Zgodilo pa se je, da v go.riški občini to središče ne posluje, ker je odgovorni občinski urad zgrešil načrt dela in prepozno zahteval nakazilo zneskov za poslovanje Središča. Ubogi brezposelni delavci seveda se pritožujejo zaradi takega brezsrčnega ravnanja z njimi. Nekateri od teh delavcev so se obrnili do obč. svetovalca g. Bratuža, ki si Je zadevo takoj vzel k srcu in naslovil na župana1 sledečo interpelacijo: »Gospod župan! Podpisani občinski svetnik Rudi BRATUŽ sem izvedel, da se še niso odprla v naši občini Središča za delo, pri katerih bi bilo, kakor je bilo sporočeno, zaposlenih 450 brezposelnih delavcev, katerih beda bi bila s tem olajšana. Zdi se celo, da je temu kriva občinska uprava, ki ni preko svojih uradnikov pravočasno predložila pristojnemu ministrstvu predpisanih načrtov in prošnje za nakazilo potrebnih fondov. Obračam se torej do Vas s prošnjo, da mi pismeno odgovorite na n i________________________________________________________ ii • • • V zvezi z odlokom štev. 1356 od 21. decembra 1951, ki podaljšuje stanovanjske najemninske pogodbe, navajamo še sledeča določila tega odloka. (Najemninske prosto sklenjene pogodbe od 1. marca 1947 dalje niso podaljšane. Podaljšane pa so take pogodbe v primeru da so bila stanovanja ali prostori nakazani po Komisarijatu za stanovanja tudi od 1. marca 1947 dalje in dokler je ta Komisa>rijat posloval. (Prepoved sklepanja podnajemnin-Sikih pogodb je še vedno začasno ukinjena. Od 1. januarja 1952 dalje je stanarina povišana za 25 odstotkov na stanarini od 31, decembra 1951; v primeru luksuznih stanovanj pa za 50 odstotkov. (Povišek je samo za 10 odstotkov, če so bili prostori dani v najem pr-viikneut po 31. decembru 1945. Ti poviški veljajo tudi za pod najemninske pogodbe; vendar se na te pogodbe poviški e uveljavljajo in se morajo celo pravilno znižati, če so dosedanje podnajemnine previsoke. T Važno je določilo zak. odloka, ki pravi, da de je kdo kistnik enega samega stanovanja ali pa dveh (od katerih enega zaseda sam!), ima pravico do večjega poviška za oddano stanovanje. In če se ta višji znesek ine more določiti sporazumno med strankami, ga določi pa sodnik (pretor). Nobenega poviška ne predvideva ta odlok za stanovanja najnižje vršite, za barake, kleti, za stanovanja z enim samim prostorom brez pomožnih in higienskih prostorov. prostore, ki ne veljajo za stanovanje in izvrševanje otarti odnosno prostega poklica, so tudi podaljšane, najemnina pa povišana za 25 odstotkov razen v primeru, da je bila pogodba sklenjena prvikrat po 31. decembru 1945. V tem primeru velja povišek samo za 10 odstotkov. S 1. januarjem 1952 so najemnine za prenočišča, penzione in lo-kande (»alberghi, pensioni e lo-cande«) povišane za 50 odstotkov na znesku, ki se je plačeval 31. decembra 1951. Veljavni pa ostanejo poviški, ki so jih stranke prostovoljno sklenile, razen v primeru da so nižji od zakonitih poviškov! sledeči vprašanji: 1) C e in kdo nosi odgovornost in krivdo za zamujeno pravočasno predložitev rednih načrtov in iz tega izvirajoče pomanjkanje nakazila fondov? 2) Kako misli občinska upi'ava popraviti velikansko škodo, ki jo trpijo zaradi tega brezposelni delavci, in jim priti nujno na pomoč, da bodo dobili potrebna sredstva za vzdrževanje svojih družin?! Prosim skorajšnjega vljudnega odgovora/« Protestna brzojauka SDZ zaradi ukinitve slavonske šole v Krminu SDZ za Italijo je poslala dne 8. januarja naslednjo protestno brzojavko vladnemu predsedniku in prosvetnemu miitistru v Rim: » SDZ za Italijo ogorčeno protestira proti nečloveški ukinitvi slovenske šole v Krminu in zahteva takojšnjo zopetno otvoritev šole kot znak spoštovanja slovenskih manjšinskih, jezikovnih in človečanskih pravic. « Nova hinoduopana Ta teden so začeli s popravilom oziroma s prenavljanjem in povečanjem stare kinodvorane »Eden«. Napravili bodo moderno veliko dvorano z vhodom s Korza blizu lekarne Kurner. Delo bo trajalo okoli 10 mesecev in celotni stroški bodo znašali okoli 50 milijonov. Ta dvorana bo največja v mestu in bo i-mela nad 1000 sedežev ter vso moderno opremo. Uničenje borovep prelca Zakon za zaščito gozdov predvideva stroge kazni za vse lastnike gczdov in borovih nasadov, ki ne uničujejo borovega prelca na svojih nasadih. Zato naj vsak gospodar v teku zime poskrbi, da uniči vsa gnezdišča tega parazita. Edino in najuspešnejše sredstvo je ogenj: posekati je treba veje, na katerih so gnezda, in jih na primernem kraju sežgati. Izbrano ssdno drevje Kmetje, ki bi si radi preskrbeli izbrano sadno drevje, naj ga na-roče v teku januarja pri Kmetij- Obletnica smrti župniha g. Obida >Naš goriški čitatelj nas vljudno naproša, da ob priliki osme obletnice tiagične .simrti podsabotinske-ga cerkvenega upravitelja, župnika g. O.bida, ki so ga komunistične o-boiozene ediinice ustrelile meseca januarja 1944, objavimo sledeče podatke, resnici na ljubo, pokojnikovemu spominu pa na čast. Pokojni župnik g. Obid je bil po rodu beneški Slovenec in ni svojega rodu nikoli zatajil, ampak ;se je izkazal vedno zvestega sina svoje matere. Tako so mu italijanska oblastva odnosno italijanske organizacije ponudile štiri sto lir posebne mesečne plače, da bi učil ve-ronauk slovenske otroke v italijanščini namesto v slovenščini. Takrat je lira veljala mnogo! Pokojni župnik Qb.id pa se ni dal podkupiti m je odbil to ponudbo in tudi razne druge pritiske italijanskih prena-petežev zaradi stfojega odločnega narodnozavednega značaja. Naš goriški čitatelj nam zatrjuje tudi, da mu je dobro znano, kako se je pokojni župnik Obid upiral zahtevi nekaterih takih prenapete-žev, ki so ga siliti, naj ob neki priliki izobesi italijansko zastavo. Te podatke navaja naš goriški čitatelj zato, ker je italijanski -tisk ob priliki nedavnega procesa v Benetkah zaradi umora župnika Obida prikazoval tega duhovnika kot italijanaša, ki ni čutii.1 prav nič do svojega irodu in naroda! Za dvolastnike Do konca januarja morajo dvolastniki obnoviti svoja dovoljenja za prehod čez mejo. Prošnjo morajo nasloviti 332 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH l LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. TVRDKA KERŽE ima v zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk; jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko w REKOFI" itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah TRST - Trg S. Giavanni 1 - Tel. 50-19 TRGOVINA /revi ■/■p I %% Trat, Ul. G. Vasari 10 mki- ' " pa O« EE.ITE *o3 VAŠE IZLOŽBE! Predno se odtočite za nabane obiščite MAGAZZIHI DEL COBSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) _______________ DEŽNIH PLHŠČEV pou rSiiiko v L 0 D E N - O D COUERCOHTS GHBflRDIHES Isajoečja izbira po najugodnejših cenah TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugostaoijo. Pošiljamo na tisoče paketov mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih soeta. Blago je garantirano proorazredno CETsE TsAJNIŽJk E. JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini IS-I - Tel. 24181, 29852 mm u m*10* M Zvesta svoji tradiciji poklanja TVRDKA UNIVERSALTECNICA pri nabavi katerega koli električnega aparata za gospodinjstva Šivalnega stroja ali radioaparata zabojček s srečko PlhSTOCK s katero se kupee vrhu tega udeležuje še srečolova, ki obsega bogate nagrade RAPIOAPARATOV - ELEKTRIČNIH PRALN1KOV - L1Č1LCEV PARKETOV SEKALCEV PRAHU - ELEKTRIČNIH ŠTEDILNIKOV IN ŠIVALNIH STROJEV Prodajo no obroke pod najugodnejšimi pogoji samo pri OnTVER SALTE C NICA [CORSO GARIBALDI N?4 VIA D E L L * ISTRIA N2I3