LETO I.
LJUBLJANA, 13. MAJA 1923.
STIV. 21«
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA« za Jugoslavijo« za tri meseca 12'— Din.) za celo leto 48'— Din.j za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stana 1 Din.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IH ADMINISTRACIJA: Arena Marod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. KSr POŠTNITA PLAČANA V GOTOVINi! -«30
Orjunaško slavile na Bledu,
RAZVITJE PRVEGA PRAPORA ORJUNE V SLOVENIJI.
Ob veliki udeležbi članov Orjune iz Slovenije se je na praznik Gospodovega Vnebohoda vršila slavnost razvitja prapora naše blejske organizacije. Prireditve se je udeležilo naše članstvo, ki je prihitelo iz Ljubljane aia dveh osebnih avtobusih *n z jutranjim osebnim vlakom, v znatnem številu. Posebno čvrsto sta biii zastopani ljubljanska in šišenska organizacija, koje člani so to pot nastopili prvič v društvenem kroju.
Došle goste je na kolodvoru med Pokanjem pozdravnih topičev sprejel _ predsednik blejske Orjune tov. Žnideršič, ki je prihitevšiim izrazil toplo zahvalo, da so v tako obilnem številu počastili prireditev in jih pozival, da se klicu prapora odzovejo tudi v resni uri. kadar bo prapor klical na branik domovine in na pohod za osvoboditev zasužnjenih bratov na severu in jugu.
Po teh pozdravnih besedah, ki našle vseobče odobravanje, so se čete in gqstje razvrstili v povorko ter ob sviranju železničarske godbe, med vzkliki kralju in domovini ter med petjem or junaških pohodnih Pesmi odkorakali v strumnih četverostopih v mesto. Povorke se je udeležilo do 600 članov in članic ter gostov, ki jih je narod po celi poti navdušeno pozdravljal. Iz nam naklonjenih hiš je deževalo cvetje na povorko.
Pred zdraviškim domom se je med sviranjem državne himne izvršil obred razvitja in predaje zastave blejske Orjune. Predsednik oblastnega odbora tov. inž. Kranjec je poudarjal pomen zastave, ki ni samo društveni znak ampak bojni prapor, ki bo braniteljem države kazal, kje je njih mesto in ki bo v času potrebe vihral pred borci za osvoboditev zasužnjenih bratov. Med plamtečim navdušenjem je tov. predsednik razvil prapor, ld so ga navzoči pozdravili z oduševljenimi vzkliki in odo-bravajočm ploskanjem. Kumici prapora ge. Kendova in Prešernova sta na drog pripeli vsaka po en trak v državnih barvah in tov. predsednik je med zanosnim vzhičenjem zamahnil s praporom na vse štiri strani sveta, da so zabliščale v opoldan-
skem solncu zlate uvezene besede »Orjuna« in »Za Naciju««.
Predsednik mestne Orjune Bled je predal prapor tov. zastavonoši z resnim pozivom, da ga čuva kakor zenico svojega očesa, udeležnike slavnosti pa pozval, da naj se vsik-dar zavedajo vzvišene naloge Orjune in naj posvetijo vse svoje moči v dobrobit naroda in države.
Po kratkih pozdravnih besedah zastopnikov celjske in mariborske Orjune in po dobrodošlici g. župana Tomca, so se preči tale pozdravne brzojavke Direktorija Orjune iz Splita, podpredsednika ljubljan. oblastnega odbora vojvode Rističa, oblastnega čelnika Dušana Kazianiroviča-Podkrajška ter Orjun iz Beograda, Sarajeva, Slov. Bistrice, Št. Lenarta v Sim. goricah. Brežic, Krškega, Dobove in Mokric.
Nato so čete v paradnem koraku ob zvokih godbe difilirale pred praporom in se mu poklonile.
Po izčrpanem slavnostnem redu so čete odšle k skupnemu obedu v hotele, kjer so bile porazmeščene, da se po obedu zopet snidejo za skupen izlet po jezeru. Po povratku z otoka, kjer je zvonček želja neprenehoma pel pod potegljaji tovarišev in tovarišic, se je v zdrav iškem domu razvila prosta zabava s plesom, ki ga je zaključilo naše lepo kolo.
Ob 7. uri zvečer je bil četam zapovedan zbor za povratek. Z avtobusi in z vlakom so se gostje odpeljali s krasnega Bleda, noseč v srcu ponosno zavest, da naš pokret zmaguje in si utira pot v najširše sloje naroda. Splošno zadovoljstvo nad lepo uspelo slavnostjo ni štedilo s priznanjem blejskemu mestnemu odboru, ki je z ogromnim delom in požrtvovalnostjo v kratkem času razvil svojo organizacijo, da je ena najboljših, in nam pripravil lepi užitek razvitja prvega orjunaškega prapora v Sloveniji. Zasluga za to gre tovarišem Žnideršiču, Kendi. Kcbentarju in drugim, ko j ih imen ne nazivamo, ki pa njih delavnosti zato ne cenimo nič manj.
Živela Orjuna Bled! Živel blejski mestni!
Pretepači?
Pod gornjim naslovom nam je odličen starejši gospod, ki zavzema visoko mesto v sodni službi, poslal izboren članek, ki ga vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti v celoti podajamo pa glavne misli članka, ki iz njega odseva gorko ro-doljubje in mladeniški ogenj, ki ga ni mogla zatreti dolgoletna državna sodna služba.
Uvodoma omenja pisec naš slabotni značaj slovanski in našo bolestno kulturno občutljivost, ki se boji dejanskega nastopa — s pestmi — za obrambo sebe in domovine in nadaljuje:
Naravno je torej, da so se naši nemški sosedje nam nasproti imenovali »Herrenvolk« in da nas psujejo Lahi »ščave«.
Še sedai. ko imamo toliko lepili junaških vzgledov naših dobrovolj-cev, si mora naš nacijonalizem s skrajno težavo presekavati svojo pot skozi trnje naših predsodkov, kjer se nemoteno skrivajo označene kače in prežijo na primerno priliko, da zapičijo svoie strupeno zobovje v naše narodno telo.
Da jim to delo onemogočimo, treba je izruvati grmovje, da lahko oogazimo odkrito gadjo zalego.
Kdor ima še količkaj zdravega razuma, nam bo pritrdil, da se tako delo ne opravlja z rokavicami. Tudi nam normalni človek menda ne bo
svetoval, da naj poprej poskusimo z dobrimi vzgledi spreobrniti strupene kače v krotke golobe?
Kristus ni vabil z oljkovo vejico farizejev iz svetišča; tudi jim ni nastavljal levega lica, ker ni imel dosti z udarcem po desnem, temveč jih je pognal iz templja z bičem!
Le mi preveč pametni Jugoslovani se imenujemo surove pretepače in Bog ve še kai vse — če se po-služimo v sokolskih telovadnicah učvrščenih pesti, da poženemo protinacijonalne hudiče iz našega jugoslovanskega svetišča; — najbrž srno se s telovadbo ojačili le v 10 svrho da v svoji kulturnosti pokažemo lepo uglajene mišice in lepe vrstne rede pri prostih vaiah in povorkah. Čvrstih mišic naj gledamo, kako sedajo v naša sokolska gnezda kukavice in jastrebi-mrhovinarji?
Vse to le na ljubo tkzv. kulturnosti, ki je mi Slovani sploh pravilno ne pojmujemo, ker vedno zamenjamo kulturnost s pretirano dobrot-nostjo in ozkosrčnostjo — dasi je kulturen vendar le človek, ki je v njem zdi nzcna »mens sana in cor-pore sano!« in ki s krepkim telesom tudi razumno razpolaga, ščiti dušo, t. j. svojo pristno nacijonalno zavest in ono svojega naroda!
Zakaj pa nam tudi od veselja zaigra srce, kadar vidimo naše krep-
ke fante — pretepače —, če gredo v naši narodni vojski prepevajoč narodne pesmi? Morebiti za to, ker so odurni suroveži in bodo če treba streljali po naših sovražnikih? Seveda temu vprašanju nihče ne bo hotel pritrditi! Pač pa bo marsikdo takoj pristavil: »Prepustite torej rešitev domovine našim vojakom in se ne vmešavajte v zadeve ki vas nič ne brigajo!«
Da pa tem za čas vojne tako ubogim vojakom njihovo delo že v predidočem mirovnem času olajšamo in jim tembolj zagotovimo uspeh v vojni, ali da mogoče celo dosežemo, da sploh ne pride do vojne, ker bi z utrjevanjem nacijonalne zavesti onemogočili vsako poznejšo asimilacijo in s tem uničili vabljivost takega neprebavljivega plena — tega ti omejeni egoistični zabavljači seveda ne razumejo ali vsled svoje strahopetnosti niso zmožni razumeti ter nas raje imenujejo pretepače.
Za take podle duše Pa itak ni drugega zdravila kakor bič! Za pretepača pa bomo imeli le enega, ki se brezmiselno poslužuje svoie surove sile, ne pa enega ki io že pravočasno stavi v službo domovine!
Le glejmo živ primer! Vprašajmo se — ali je bila pred Mussolinijevim nastopom nevarnost za Italijo. da propade ali ne? Vsak objektiven človek mora temu pritrditi! Ali ie bil Mussolini »kompetentem« rešiti domovino? Ali jo je rešil brez sile?
Tudi v tem oziru so sklenjeni ra-* čuni, — dasiravno se sicer z Mussolinijevimi imperijalističnimi tendencami nikakor ne strinjamo!
Ali more le biti naši Jugoslaviji usojeno, da se ugonobi, ker je for-melno vprašanje kompetence važnejše kakor njena — dejanska rešitev?«	N.	N.
ORJUNAŠ — TRST:
Borba za obstanek.
(Položaj našega naroda v zasedenem Primorju.)
Naš narod živi v obupnem, ne-zmagljivem položaju. Parletna zasedba naše zemlje nam je prinesla vse dobrote lačne države. Visoki davki, ki se nalagajo našemu kmetu. so nevzdržni, ker naš kmet ni vajen čebule in kruha kakor laški poljedelec; vsled zasmehovanja in trpljenja naš kmet prodaja svojo zemljo, tisočletno last naših dedov in našega naroda in na naši grudi zagospodari veko-večni naš sovražnik.
Slabše, mnogo slabše se godi našemu delavcu. Tvornice se zapirajo, podjetja ustavljajo delo. Naš delavec mora povezati svojo culo. vzeti ženo in otroke in oditi v neznani svet, odvisen od milosti ljudi, ki ga sprejmejo v svojo sredo. Žalosten in bolesten je pogled na naše ljudi, rojene v temnih nočeh črnega suženjstva in odhajajočih z grude, katera jih je živela da napravijo prostor pohlepnemu tujcu ki se zadira vedno bolj in bolj v nas, y naše živo meso, da nam izsrka našo srčno kri.
Sprejmite izgnance z bratskim srcem, odprite jim vrata vaše hiše, ker vedite* da so to ljudje dvojne bolesti, da odhajajo ti ljudje z umirajoče grude, ker nočejo umreti v suženjstvu; da odhajajo zato, da se kasneje vrnejo zopet v osvobojeno domovino.
Da se ukorenini na naši grudi, se ie lotil požrešni tujec tega, kar nam je najdražje. naše dece. Širom Istre govore zaprte šole dovolj o nečloveškem delu predrznega tujca. Deco izganjajo iz naših šol in .io silijo v svoje da bi si vzgojili hlapce in tlačane,
Toda vliti hočemo v mlada srca strup sovraštva in zaničevanja do
njih, da bo zrastel mladi rod kot krepek borec za pravico in svobodo naroda, ki je v neštetih bojih .branil že stoletja svojo grudo, da jo končno reši poslednjega trinoga in jo priključni za vedno k svobodni domovini.
Naše bedno goriško ljudstvo, ki je tekom vojne izgubilo vse in si ohranilo le golo življenje, in ki je našlo ob povratku med razvalinami komaj sledove svoiega doma. bridko občuti svoj težki položaj. Premočna tujčeva pest je sklonila til nik najzavednejšega dela našega rodu in solnčna Gorica stoče pod tež-kim jarmom.
Istrski seljak, ki nm je njegova skalovita zemlja dala komaj košček kruha, živi v najobupnejšem polo žaju izmed vseh ostalih v Primorju. Še izpred vojne tužna Istra doživlja danes svojo Kalvarijo. Vzplamteli so v tej težki, od vseh trpinčeni zemlji tu pa tam plameni upornosti, ki pa so bili kmalu udušeni in katere ie moralo istrsko ljudstvo krvavo plačati. Učka bi znala govoriti o vseh grozotah najnesrečnejšega dela naše domovine.
Prosvetno delo se je po vojni v zadnji dobi živahno razvilo, le žal, da mnogi nimajo pravega razumevanja za to naše, skoraj edino obrambno sredstvo. Kjer je bilo pred vojno razvito prosvetno delo, tam se je po vojni še poživilo. Kulturna društva so malone edino zatočišče našega ljudstva.
Toda tudi to delo nam skušajo ovirati, ker vidijo, kako se ljudstvo oklepa svojih edinih pribežališč. Zato so zagorele naše knjige; samo zato. ker so pisane v našem jeziku, sredi noči so zagoreli naši Narodni domi, samo zato, ker so bili duševni hrami našega rodu. Razvaline in pogorišča svetoivanskega, barkov-ljanskega in drugih Narodnih domov so spomeniki v zgodovini našega naroda ob Jadranu in glasno govoreče priče vseh grozot in trpljenja v dobi suženjstva.
Največja priča v zgodovini suženjstva rodu ob Jadranu pa je tržaški Narodni dom, ki s svojimi golimi zidovi in okajenimi razvalinami govori nebu prisego tisočerih, prisego pričakujočih dneva maščevanja in osvete.
Primorje doživlja danes najgren-kejšo dobo svoje zgodovine. Nasilni tujec nam podira vse to. kar so zgradili naši najboljši možje z nešteto mukami in trpljenjem. Naš človek ie zatiran na svoji zemlji, podijo ga z njegove grude. Naš rod doživlja svojo Kalvarijo. Dvigniti pa nas mora ena misel, upanje na tisti dan. ko vržemo raz sebe težke verige in se rešimo spon. ki so nas oklepale, ko dvignemo svojo glavo in povemo vsem in celemu svetu da smo mi gospodarji na tej zemlji, da hočemo živeti in ne umirati. Vse do takrat na se pripravimo, dobro pripravimo za dan obračuna in plačila.
DR. KRSTO CAZAFURA:
Pomen centralizma v kulturnem pogledu,
Po za zaveznike zmagovitem koncu svetovne vojne, so se združile vse iugoslovenske dežele, ki so bile poprej pod avstrijskim, ogrskim in turškim jarmom s svobodno Srbijo. Toda čeprav ujedinjene. stojijo te dežele, ki so živele pod raznimi kulturnimi vplivi na različnih kulturnih stopnjah. Dežele, ki so bile do leta 1912. pod turškim jarmom, imajo nainižjo kulturo, one na. katere so bile pod avstrijskim, stojijo sicer na primeroma visoki stopnji zgubili so na deloma slovanski značaj radi nemške infiltracije. Stara Srbija je živela dolgo časa svoje lastno državno življenje, je na radi večnih bojev s Turki zaostala v kulturnem
napredku. Po združitvi vseh Jugo-slovenov leta 1918. je zavladalo veliko navdušenje; to veselje se je pa kmalu ohladilo — ohladilo radi tega, ker so nekateri demagogi in politični šarlatani širili potom svojih hlapcev plemenski separatizem.
Ravno našo državo, katero tvori en sam jugoslovenski narod, ki govori tri različna narečja, ima pa velike razlike v kulturnem pogledu, bi se moralo centralistično obvladati. Nikdar se ne smejo ti različni kulturni otoki izolirati, ne, morajo se izenačiti, in to izenačenje se lahko vrši samo v centralistično ureieni državi. Če pride do avtonomij, potem se bodo te kulturne razlike samo poglobile. vršili in nadaljevali bomo delo avstro-ogrske monarhije. Dunaj je dobro vedel, ko je odstopil Hrvatsko Ogrski, da s tem odtuji Hrvate od Slovencev. Hočemo li delati naprej v tem smislu? Ali se ne zavedajo oni. ki širijo plemenski separatizem, ki hočejo avtonomij, da delajo naprej v smislu Dunaja? — Da če pride do avtonomij, potem se bodo kulturne razlike samo poglobile In končno bo iz kulturnih razlogov razpad naše države gotovo dejstvo
Razlagati, da s centralistično upravo pridemo enkrat do izenačenja kulture, je brezpomembno, ker je samo ob sebi razumljivo.
Federacije in avtonomije imajo samo pomen v onih državah v katerih živi več plemen, zato. da se vzdrži narodna integraliteta. Na primer bi bila dobra avtonomna Slovenija pod tujim jarmom; nikakor pa ne sedaj v bratski državi.
Orjuna, katera pozna samo en narod, eno državo, mora z vso svo^ jo silo delati na to, da vzgoji jugoslovanski tip. Orjuna naj deluje na to. da spravi ves naš narod na isto stopnjo. Potrebno je iti v vsako najmanjšo vas in z ljubeznijo širiti med narodom jugoslovansko misel. Oni demagogi pa ki hočejo s silo razdvojiti našo s toliko krvjo priborjen no državo, se morajo moralno uničiti.
Kar so naši nasprotniki umetno zidali, se da z dobro voljo zlahka zrušiti. Zid med Hrvati in Srbi se mora odstraniti in Orjuna mora kamenček za kamenčkom ki tvori ta zid, odstraniti. Nobena žrtev ni prevelika za dosego tega cilja.
Mnenje hrvatskih klerikalcev o našem pokretu.
Neviden političen faktor. Pod tem naslovom je prinesla zagrebška klerikalna »Narodna Politika« v svoji zadnji številki zanimiv članek o našem gibanju, ki je sicer poln netočnosti in zavijanj, se pa vendar ugodno razlikuje od člankov katere nam posvečajo slovenski klerikalci, članek priča, da nas tudi tam v nasprotnem taboru pričenjajo presojati drugače kakor doslej in priznavati, da smo že danes faktor, preko katerega ni mogoče na dnevni red. Že prvi odstavek članka je velezanimiv in se glasi: »Nazivajo se jugoslovenski nacijonalisti in govore o nacijonal-nem bloku in o nacijonalni fronti. Njihovi javni in polujavni izvršilni organi so Orjuna, Narodna obrana in četniki. Eden glavnih njihovih listov je »Preporod«, njemu pa se pridružuje še cela plejada orjunaških listov’ Na štiri oči vam, ko so v razvnetem razpoloženju, priznajo da je v njihovih rokah vojska, žandanne-rija in policija. Torej so država v državi. Narod jih ni izvolil za svoje zastopilike, nikdar jim ni poveril svojega zaupanja. Toda do tega jim niti ni. Volilci so zanje samo glupa masa, kateri je treba pokazati čvrsto roko. Vlade se vstvarjajo m padajo, poslanci danes so, jutri niso, oni pa ostajajo vedno trdno na svo-
jem mestu. V javnosti se kažejo najbolj njihovi voditelji Pavle Jurišič,
Premovič, Jevdjevič, Andjelinovič itd., za njimi pa stoje še druge mnogo močnejše in vplivnejše osebnosti, ki dirigirajo ta velik pokret. Ti samozvani nacijonalisti so izdali lo-zinko: »Ima kr v da legne po zemlji Jugoslaviji!« In res. kri je že tekla, čeprav morda ne v toliki meri kakor bi oni sami hoteli. Njihove žrtve pozna hrvatsko Primorje, otok Krk,
Ogulin, Zagreb, Maribor, Ljubljana,
Split, Osijek, Novi Sad, Subotica,
Sarajevo, Skoplje, Prilep itd.« Dalje sledi sledeči pasus: »Odkar je v Italiji potom parlamentarnega udara prišel na vlado Mussolini, sanjajo tudi oni neprestano o svojem Mussoliniju. Nekateri so mislili, da bi ta Mussolini bil Svetozar Pribičevič, toda izgleda da tudi 011 ne uživa pri vrhovnih voditeljih nacijonalistov popolnega zaupanja. Oni imajo druge načrte.« »Oni so danes močan političen faktor.« Tako pravi klerikalna zagrebška »Narodna Politika«, ki pa v ostalem ne veruje v iskrenost našega jugoslovanskega mišljenja, priznava pa ob koncu, da bi si pridobili priznanje celokupnega naroda, če bi delali res v jugoslovenskem smislu. Za danes nam »Narodna Politika« priznava vsaj to, »da smo močan političen faktor, ki se ne briga za vlade, ki nastajajo in padajo, mi pa ostajamo trdno na svojem mestu.«
Za enkrat je tudi to dovolj; ker drugo še prid% pred vsem pa pride spoznanje, da smo res edini Jugoslove-ni, edini čist in pošten pokret v naši žalostno razdrapani državi. Radovedni smo, kdaj bodo prišli naši klerikalci vsaj do takega pojmovanja našega pokreta? Sicer pa vemo, da se tudi oni danes že prav dobro zavedajo, kdo smo, kaj smo in kaj pomenimo, toda — priznati to svojim zaslepljenim masam jih je strah, zato nas samo blatijo in skušajo ponižati in omalovaževati. Toda tudi klerikalci bodo šli — mi pa borno ostali trdno na svojem mestu!
RADI VOJ REHAR:
Srbski separatizem.
Mi jugoslovenski nacijonalisti, ki presojamo politične in tudi splošne življenske pojave brez s predsodki pobarvanih naočnikov, ki računamo z realnim življenjem, ne z imaginarnimi fantomi, smo že ob prvem koraku v življenje spoznali, da Srbi,
Hrvati in Slovenci danes še nismo en narod kakor mislijo nepraktični idealisti, ampak da smo le heterogena kaotična narodna masa. iz katere je šele treba ustvariti res enoten, edinstven jugoslovenski narod.
Poedini deli našega jugoslovanskega plemena so se vsled politične razcepljenosti pod utisi različnih kulturnih. gospodarskih, političnih in so-cijalnih prilik razvili v individualne skupine, ki imajo na zunaj vse znake posebnih narodov. Vse to pa je bilo ustvarjeno umetno in na željo naših sovražnikov, ki so nas hoteli po znanem geslu »Divide et impera« oslabiti in napraviti podložne. Srbi so se razvijali pod vplivom vzhoda, muslimanski Jugosloveni v Bosni in Hercegovini pod vplivom Turkov,
Hrvati pod vplivom Madžarov,
Dalmatinci pod vplivom Italijanov,
Slovenci pa pod vplivom Nemcev.
Mnogo so k tej delitvi doprinesle tudi vere: Srbi so se notranje etično in psihično, razvijali na podlagi vzhodnega pravoslavja, muslimani na podlagj konservativnega in nasilnega mohamedanstva, Hrvati in Slovenci pa na podlagi tujega rimskega katolicizma. Vpliv ver je po-
SUŽENJ LAŠKI:
Boji za narodno njedinjenje
tekom stoletij. (6).
(Konec.)
Pa Nemec je slutil, kaj se pripravlja. Potom veleizdajniških procesov je hotel izvedeti, kaj se vrši med narodom, da bi mogel potem z vso krutostjo nastopiti proti nam. Ali vsi ti procesi so se končali z velikansko sramoto za Avstrijce, ker ni bilo nobenega izmed obtožencev, da bi kaj izdal. Pred svetom pa takrat niso stali naši ljudje na obtožni klopi, ampak' avstrijski sistem. Ko si Nemec ni znal več drugače pomagati, ko mu je bila že gotovost, da se pripravljamo na upor, a ni imel nobenih dokazov, da bi posameznike prijel, Je porabil sarajevski umor, da je vrgel bakljo požara med evropske narode.
Nemec in Avstrijec sta bila dobro pripravljena, pa sta vedela, da v drugih državah ni še nihče pričakoval obračuna. »Predno bo list-
vzročil tudi časovno razcepljenost in razkroj v pisavi: grški, turški in gregorianski koledar, cirilica, latinica. Po rasi in jeziku pa smo vsi eno, spadamo skupaj in moremo, ako hočemo, tvoriti en sam edinstven novi jugoslovenski narod.
Iz zgodovine, ki nam je bila kruta mačeha, smo se mi jugoslovenski . nacijonalisti naučili, da so mali narodi, kakršni smo mi Slovenci, Hrvati in Srbi. nezmožni širokega individualnega življenja, da taki mali narodi nikoli ne morejo razviti one široke lastne kulture, lastnega gospodarstva, da ne morejo razviti onih rasnih dobrin, ki leže v njih kot mrtvi kapitali in do katerih bi edino lahko koristili višjemu vseob-čemu človeškemu smotru — izpopolnitvi vesoljnega človeštva. V družbi narodov imajo pravico do obstanita samo oni ki lahko koristijo, nikoli pa ne oni, ld ničesar ne koristijo, pi so navadni paraziti ali celo ovira skupnemu delu in napredku ter mirnemu sožitju. Mi Jugosloveni, razcepljeni na tri dele. na Srbe, Hrvate in Slovence, smo taki individualnega, splošnemu človeštvu koristnega izživetja nezmožni narodi, Kot tri samostojne edinice smo družbi velikih narodov le v napoto, ker porabimo vsaj petdeset, ako ne več procentov svoje nacijonalne enerži-je samo za golo samoobrambo. Taki mali narodi pa končno tudi ne morejo trajno obdržati svojega posestnega stanja. Permanenten, sčasoma celo naraščajoč pritisk velikih sosedov. jih končno izmuči in zaduši. Na taki poti zadušitve smo bili mi Slovenci pred osvobojenjem in smo deloma tudi še danes. Nič na boljšem, ali vsaj malo na boljšem, so bili in so tudi Hrvati in Srbi.
Zato smo se mi jugoslovenski nacijonalisti postavili na stališče, da je edini spas Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se pretope v velik edinstven narod Jugoslovencev. Za to so dani vsi predpogoji, pred vsem pa je naše popolno nacijonalno uje-dinjenje le vprašanje notranje izgraditve, notranje pretopitve, kajti zunanji temelji: rasnost, jezik, čutnost — že obstojajo, ker so se ohranili iz davnih starih časov in jih vsi pre-okreti zgodovine niso mogli uničiti. Ujediniti Srbe. Hrvate in Slovence v edinstven narod Jugoslovanov, ni niti nemogoče niti težko, treba je imeti le en sam predpogoj — voljo. Slični procesi so se odigrali tudi v Italiji, v Nemčiji in drugod — tudi tam so obstojali poprej različni narodi z različnimi kulturami in tradicijami, volja po ujedinjenju pa je ustvarila iz njih eno. Kar pa je bilo mogoče v Italjji. v Nemčiji in drugod je mogoče tudi pri nas. Da se to še ni zgodilo vsaj formelno, da se niti počelo ni z ujedinjevalnim delom, je krivo le pomanjkanje one volje, katero sem poprej omenil kot prvi predpogoj. Zato pa je ravno ena glavnih nalog nas jugosloven-skih nacijonalistov, ustvariti to voljo. Naše delo je težko, toda ni brez nade na uspeh, ker v kratki dobi našega delovanja smo vcepili to voljo že stotisočem naših tovarišev širom naše države, vcepljamo pa Jo še dan za dnem novim. Dan za dnem raste naše število, s tem številom pa raste tudi volja do dela za končno popolno nacijonalno ujedinjenje treh različnih enot — Srbov. Hrvatov in Slovencev.
(Konec prih.)
Osnivajmo »Jadransku Stražu«! Pomozlmo »Jadransku Stražu«!
Usi pokret.
Ustanovni občni zbor Orjune v
Krškem se je vršil v soboto 5. maja. ki ie zelo dobro uspel. Istemu je prisostvovalo več članov iz Brežic, Vidma, Mokric in Rajhenburga. Na zboru sta govorila o programu in delovanju Orjune član C. O. v Splitu Joviča M. Silobrčič in član O. O. v Ljubljani Jan Tonja. Izvoljen je bil stalni mestni upravni odbor.
V Brežicah se je vršil dne 6. maja sestanek članstva z našimi delegati.
V Dobovi je bil ustanovni občni zbor v nedeljo dne 6. maja. Tudi temu zboru sta prisostvovala delegata Jov. M. Silobrčič in Jan Tonja. Razen delegatov so govorili tudi člani bližnjih organizacij. Na tem zboru, ki je bil zaključen ob velikem navdušenju članstva, je bil izbran stalni mestni upravni odbor. Iz teh zborov je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in predsedniku di-rektorija dr. Mirku Koroliju.
Polenšak pri Ptuju.
V nedeljo, 6. maja se je izvolil pri nas Mestni Odbor Orjune, Tri tedne je minilo, kar se je vršil prvi informativni sestanek in v tem kratkem času smo dosegli v moralnem in gmotnem oziru prav lepe uspehe.
V naši sredini smo imeli čast pozdraviti drage nam goste, tovariše iz Ljubljane. Maribora in Ptuja. Delegat Oblastnega Odbora tovariš dr. Štefančič nam je v temperamentnem govoru obrazložil pomen in cilje naše organizacije za nacijo in državo. Dobrovoljce in član ptujske Mestne Organizacije tovariš Šestan pa nas je v vznešenih besedah podžigal k ljubavi do naše skupne svobodne domovine, za katero so žrtvovali tisoči in tisoči naših junaških dobrovoljcev ramo ob rami s herojsko srbsko vojsko svoje življenje. Tem našim junakom pa se oddolžimo, da čuvamo to. s toliko krvjo pridobljeno svobodo, kakor punčico v očesu proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. — Naše zavedno kmečko ljudstvo je vzhičeno pritrjevalo tovarišema govornikoma ter nazdravljalo procvitu
organizacije.
Pred razstankom ie tovariš Kaučič fotografiral zborovalce, da si ohranimo tudi vidni spomin na to tako lepo uspelo zborovanje — Živela Orjuna!
Širjenje Orjune v Bosni, V Drveti se je vršil dobro uspeli občni zbor Orjune. kateremu so prisostvovali orjunaši iz Bosan. Broda in Broda na Savi. Tudi mnogo dobro-voljcev iz okolice je prišlo na zbor. Izbran je bil mestni upravni odbor.
Orjuna v Srb'Sk Pretekli teden .ie bila osnovana po O. O. Beograd Or-juna v Cupriji in Paračinu v Šuma-diji. O. O. v Skoplju je osnoval mestne Orjune v Petovu in Kičevu.
Orjuna v Vojvodni. »Vidovdan« poroča, da so se ustanovile nove Orjune v Loki, Gložani, v Gračacu (Hrvatsko), v Petrinji, Irigu in Sisku (Hrvatsko).
Strelsko društvo Orjune v Vrše-cu se je ustanovilo po inicijativi Orjune. Društvo ima namen vaditi vse vojne obveznike v rabi vojaškega orožja. Predsednik društva ie višji častnik, a člani odbora rezervni in aktivni častniki. Društvo ima redne izredne in častne člane. Redni morejo biti le voini obvezniki.
Predsednik Centralnega odbora Orjune v Zagrebu. V torek, dne 8. t. m. se ie naš predsednik Centralnega Odbora in Direktorija Orjune v Spli-
tu g. dr. Mirko Korolija na potu v Beograd ustavil v Zagrebu, da je sprejel poročilo zagrebškega Oblastnega Odbora.
Predsednik in oblastni čelnik zagrebškega Oblastnega Odbora gosp. Bere Angjelinovlč je na trgu pred kolodvorom postavil 200 mož akcijskih čet zagrebške oblasti, ki jih je g. dr. Korolija kot najvišji predstavnik Orjune naše države pozdravil s tradicijonakiim vojaškm pozdravom: Pomoz’ Bog. junači. Po sprejetju raporta akcijskih čet je predsednik C. O. odlikoval dva člana akcijskih čet zagrebške oblasti za njihovo odlično držanje v boju za državo in narod.
Frankovska Hanao se ob pogledu na strumne. 200 mož broječe Čete ni upala motiti orjunaške revije, ki se je izvršila v najlepšem redu.
Kakor nam poročajo, namerava naš predsednik C. O. po svojem povratku iz Beograda, kamor je šel na važne pogovore in pogajanja, tekom meseca junija posetiti vse Oblastne Odbore. Na svojem inšpekcijskem potovanju bo posetil tudi Ljubljano in Maribor, zato opozarjamo vse organizacije. da izvrše vse predpriprave za dostojni sprejem našega najvišjega dostojanstvenika in predstavnika.
Občni zbori Orjuna. Dne 12. t. m. ustanovni občni zbor na Lescah. — Dne 13. t m. ustanovni občni zbor Zagorje ob Savi. — Dne 16. t. m. ustanovni občni zbor Ormož. — U©e 19. t. m. ustanovni občni zbor Vič. — Dne 27. t. m. ustanovni občni zbor Novomesto.
M
UM
TfiP.DE MARK C
P©i'tiž®s» pregled.
Notranji.
Narodna skupština je začela poslovati v znamenju nekega sporazuma med separatisti in vlado, in
sicer na ta način, da Radič s svojimi poslanci ne pride v skupštino, klerikalci in Spahovci pa stojijo nasproti vladi v »blagohotni« opoziciji. Ampak trden in soliden ta sporazum ni. vežejo ga samo prav lahne vezi, ker separatisti nočejo priznati narodnega in državnega edinstva. radikalci pa v tem oziru ne morejo in — radi svojih volilcev — tudi ne smejo odnehati v tem kardinalnem vprašanju.
Nezdrave so te razmere in ne bodo mogle dolgo trajati, ker vodilo državo v pogubo. Nad skupštino ne sme viseti Radičeva sekira, ki se — pri sedanji konstalaciji — lahko vsak hip spusti v skupštinsko dvorano in razžene narodne očete, ki ne vedo, kako se upravlja država ter mislijo vedno in samo na strankarstvo. mesto da bi se povzpeli malo višje in mislili malo tudi na narodne in državne koristi, ki jih tako lahkomiselno zapostavljajo. Ža-libog je večina poslancev tako slaba in moral bo nastati preokret. ker dolgo takih razmer država ne bo mogla prenašati.
Edini vesel pojav v teh žalostnih razmerah je grupiranje jugoslovansko mislečih in čutečih državljanov. Proti separatističnemu bloku se mora trdno strniti vse ono, kar se zaveda, da ie rešitev našega naroda in države samo in edino v zmagi
unitaristične jugoslovanske misli. »Orjuna« se razvija, napreduje in —« dela. To čutijo dobro vsi nasprotniki prave narodne misli in odtod vse ono besno sovraštvo, posebno črne internacionale do »Orjune«. To je dobro pri tem. da je vse to sovraštvo zelo onemoglo — vsekakor, nevarno ni čisto nič!
Zunanji.
Razmere na Bolgarskem so podobne našim, s to razliko, da so tam na površju ljudje, ki hočejo narodu in državi dobro, medtem ko so prt nas taki ljudje brez vsakega vpliva na javne posle in morajo stati ču-ječi na straži, da združeni sopara-tisti ne napravijo preveč škode. Bolgarsko vznemirjajo tkzv. »make« donstvujušči«. ki jim ai prav, da dela vlada na tem, da se ustvarijo med Bolgarsko in Jugoslavijo dobri sosedski odnošaji. Posebno v južni Bolgariji nastopajo »makedonstvu-« jušči« naravnost revolucionarno, ampak vlada je dovolj močna, da ta nemirni element ukroti. Upati je. da nastane na Bolgarskem kmalu popolni' notranji mir. ki je deželi tako potreben, kot vsakdanji kruh.
Spor med Nemčijo Francijo traja dalja, Mi na vse strani se iščejo načini, kako bi se našel nekak izhod iz težke krize, od katere trpi vsa Evropa. Nemčija ie malo odne-hala. ali Francija njenih predlogov ni sprejela, pač pa tudi vseh mostov, ki vodijo do nadaljnih pogajanj, ni zrušila s svojim odgovorom. Vsekakor bo reparacijski spor še dolgo trajal in njegov končni izid ie ne-preračunljiv.
Italija se približuje Angliji in Anglija se je tudi začela močno zanimati za Italijo, kateri dela celo komplimente in se na nekak način opravičuje pred njo radi mirovne pogodbe. ki ni bila taka. kot bi Italija za« služila. Seveda, na naš, Jugoslovan« ski račun bi se morala Italija še bolj okrepiti, ali Wilsonova ideologija j© temu preveč nasprotovala. Anglija je bila vedno nasprotna vsem slovanskim stremljenjem, ker se j© vedno dobro zavedala v kako silo se še razvije Slovanstvo. Zato nam ie zaprla morje, kjer je le mogla, ampak prišel bo tudi naš čas in takrat pregazimo vse ovire v Jadranskem in Egejskem morju, v Dardanelah in Bosiporu — in še kje dru« gje! Slovanstvo ne bo propadlo, naj nam sedaj, kos mo še slabi, zapirajo morje kjer le morejo! Bomo že od-nrii vsa pota, ki jih bomo rabili!
Mizice za pisalne stroje
Narodno
gospedSTSlve.
Srednjeevropski carinski položaj.
Pota, na katera se podaja carinska in trgovska politika srednjeevropskih držav, spadajo, — če jih sodimo po vodilnih teoretičnih principih evropske gospodarske politike, — k posebnostim povojne dobe.
Takoj po prevratus e je vse ogrevalo od svobodno trgovino, ki naj bi jo sporazumno uvedbe vse države. Vendar so vse tozadevne objave ostale le na papirju in večina držaV se vedno bolj in bolj oddaljuje od svojih prvotnih programov. Tako so »omejitve in zabrane« na dnevnem redu, opažati je celo nagnjenje do zapore uvoza, ali pa celo volja kreirati pravcato carinsko obzidje.
je padalo, bodete doma«, je rekel nemški Atila svojim vojakom, ko so šli na boj. V 14 dneh pride polom Srbije, v 4 tednih Francije in potem še v kratkem Rusije, pa nastopi za Germane svetel dan, za Slovane temna noč. Ger-manentag und Slavennacht! je pel nemški pesnik ob izbruhu vojne.
Stari tiran na avstrijskem prestolu, ki vsled svojega podedovanega dekadentstva ni bil zmožen drugih mislij, kot edino le misli sovraštva do Slovanstva, je dal po svojih svetovalcih ultimat Srbiji, ultimat, ki jo bi bil izbrisal izmed svobodnih držav, ki bi jo bil uničil kot naš Pijemont, ko bi ga bila sprejela. V strahu in trepetu smo čakali. 26. julija 1914 na odgovor. Ce sprejme Srbija ultimat, smo izgubljeni. Vedeli smo pa tiudii, koliko krvi bo prelite, koliko žrtev bo padlo, ako ga ne sprejme. Po 6. uri zvečer pride naenkrat brzojav, ki nam sporoči, da je ultimat odklonjen. Skočili smo na noge, mdra, ki nas je tiščala k tlom, Je Izginila, lahke so postale naše duše. Ni nas motilo vpitje zaslepljene množice: Doli s Srbijo!«, ker smo verovali v našo zmago z nepremagljivo vero, ker smo verovali v prosla-
vo srbskega imena, v sijajno bodočnost jugo-slovenskega naroda.
Pripravljali smo se bili takrat ravno na vsesokolski zlet v Ljubljani, ki naj bi izvenel avgusta meseca v sijajno manifestacijo jugo-slovenske misli. Tokrat bi se bil spojil slovenski, hrvaški in srbski Sokol v eno edinstveno zvezo jugoslovenskega Sokola. Nismo mogli pozdraviti v beli Ljubljani svojih boratov. Prignali pa so jih uklenjene in ravno avgusta meseca 1. 1914. je bil ljubljanski grad zbirališče naših prvih mož, naših mučenikov, naših herojev.
Prišla je vojna! Morje naše krvi je bilo prelito. In Žallbog v veliki meri v proslavo in veličino naših zatiralcev, Madžarov in Nemcev, teh kletih trinogov, ki so s svojo brezbožno nogo gazili našo lepo zemljo, naš sveti dom- Kot slep, brezmiselni stroj so se zaganjale naše čete v armade, ki so nam hotele prinesti svobodo. Le ena fronta je bila, kjer se je zavedal naš človek, za kaj se bije, da se ne bori za Avstrijo, ne za Germanijo, ampak za rodna svoja tla. Kot levi so branili rodno našo grudo Dalmatinec in Bosanec, Hrvat in Slo-
venec, ob vzpenje.nih valovih naše, samo naše modro zelene Soče. Lahko je rekel vspri-čo tej hrabrosti naš krvnik Boroevič:
Nema rata bez Slovenca i Hrvata, a po ratu nema ne Slovenca ne Hrvata. —
Na vseh frontah pa se je borilo za našo svobodo srbsko pleme. Prvi so bili, ki so začeli strahoviti ljuli boj, zadnji so bili, ki so i najjačjim udarcem vrgli na tla dvoglavega orla. Proslavili so si svoje ime po vsej Evropi, da je danes dika in ponos, zvati se Srbinom. Oni so nam prinesli zlato svobodo, oni nas morajo učiti, kako naj jo ljubimo, kako naj jo očuvamo svojemu rodu kot najdražji zaklad.
Ali še ječi nad pol milijona bratov in sester ob Soči, ob Dravi in ob Adriji pod težkim jarmom tujca. Temni oblaki ležijo nad Krasom in Istro, nad Goriško in nad Gosposvetskem polju. Svobodni bratje, ali čujete njih žalostno pesem, njih obupni klic:
Oj Jugoslavija, srečna ti dežela, tam svobodno brat bratu v roko seg. a ml kot sužnji vragu smo prodani, oh, bratje, al’ nas rešite še kdaj?
Kakor vsi drugi, tako skušamo tudi mi zadnje čase s pomočjo pro-hibidvnih carinskih postavk pospeševati svojo mlado Industrijo, kar pa seveda raznim industrijskim sosedom nikakor ni po volji. Tozadevna interna pogajanja so še v teku. Slične pojave opažamo tudi >pri ostalih državah.
Belgija je z maksimalno carinsko postavko, ki kar štirikratno presega prejšnje, dosegla skoraj popolno zaporo. — Čehoslovaki se zapirajo pred Avstrijci, Nemci in Madžari. Ti na jim zopet vračajo milo za drago in tako se danes klaverno razvija meddržavna trgovina pod vplivom prohibitivne carinske taktike. — Nekaj posebnega je povsem nov genre v francoski trgovski politiki. V predvojni dobi je namreč obstojala v zunanjetrgovinskem prometu le maksimalna carina ali asančie pogodbe za maksimirane vrednosti. To enotno stanje je danes docela predrugačeno, ker sklepa Francija carinske pogodbe le z delnimi koncesijami. Zato tudi čehoslovaško - francoska trgovska pogajanja niso prinesla tako ugodnega zaključka, kakor so ga obojestransko pričakovali. Ta francoska metoda je našla posnemalce v Poljski, Grški in Italiji, ki dovoljujejo uvoz le najpotrebnejših produktov. Nemčija pa se odlikuje kar po dvostranskem zapornem sistemu, ki ga smatra, vsled plačilne impotence marke (nasilna devalvacija!), nujno potrebnim, da prepreči tako možnost blagovnega Izpraznenja države.
Kakor vidimo vladajo v Srednji Evropi uprav kramarske razmere. Kako temu odpomoči, kako pravočasno preprečiti nasilno sistiranje vseh starih trgovskih zvez s solidnimi dobavitelji?
Pokojni dr. Rašin je v ta namen snoval obširen projekt;, — srednjeevropsko carinsko unijo, na podlagi skupne transitne novele. Inicijativa za realizacijo pa je imela že ob rojstvu kal smrti v sebi, — podana je bila prezgodaj in zato niti med nasledstvenimi državamj ni našla pravega odmeva. Saj nam vendar imena, kakor: Genova, Porttorose, Budimpešta in Beograd dovolj jasno označijo težko srednjeevropsko gospodarsko atmosfero In da se vsa ta različna trgovska pogajanja niso še mogla vršiti v znamenju medsebojne zaupnosti in resne volje, ustvariti zopet solidno bazo nekdanje re-elne trgovske politike. Prenehajmo že enkrat z brezsmiselnim izpopolnjevanjem carinske tarife na podlagi finančnih novel, ki temelje vse ie na kratkovidnem naziranju o povečanju državnih dohodkov in onemogočajo vsako carinsko adekvacijo na škodo zunanji trgovini.
Pomnimo nadalje tudi, da pri nekaterih srednjeevropskih državah še vedno eksistira ideja, ako že ne politično, pa vsaj gospodarsko uničiti soseda in tako vidijo v svojem šovinizmu v sedanji krizi meddržavne trgovine, edino le zaželeno znamenje za početek uresničevanja njihovega machiavelističnega programa. Vsled takih in enakih vzrokov je obstal ženijalni projekt carinske unije že pri prvih zaprekah, kjer bo moral počakati — umirjenejše zunanje politike.
Čevlje kupujte od domačih tovarn
tvrdke Peter Kozine &. Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1.
Kronik«.
Naši uspehi. Moč naše organizacije se že krepko čuti povsod. Za nami leži komaj štirimesečno delo, nam nasprotni elementi, k; so do našega nastanka neovirano izigravali naše narodne in državne interese pa se že pričenjajo umikati in tresti. Naši čitatelji se še dob»M spominjajo naše notice »Ruško gnezdo«, v kateri smo poročali, da je tovarna za dušik v Rušah odpustila vsled pomanjkanja dela 60 delavcev samih Slovencev, dočim je Nemce in inozemce obdržala ter zahtevala, da se odpuščeni takoj zopet sprejmejo, ker bodo sicer naše akcijske čete napravile red. Naša interv^icjit^ je pomagala. Ni nam bilo treba poVati v Ruše akcijskih čet — tovarna je takoj zopet sprejela vse niše ljudi, ki sedaj uvidevajo, kaj je Oriuna in drug za drugim vstopajo v naše vrste. Mi smo oonosni na h uspeh osobito še radi tega, ker mora našemu trpečemu delavstvu odoreti oči ter ga prepričati, da mi ne govorimo
samo in ne trosimo ie praznih obljub pri volitvah, da bi s tem lovili gumaste kroglice, ampak da delamo in s tem delom dosegamo to, česar razne »delavske« stranke, ki pozna-io delavce samo ob volitvah in takrat. ko je treba plačevati v razne fonde, iz katerih se rede »voditelji«, ne morejo doseči. Mi ne iščemo pri našem trpečem, zapostavbanem in goljufanem delavstvu kroglic in tudi ne prispevkov v razne fonde, ml iščemo pri njih le razumevanja in moralno podporo, da se za to dvoje postavimo v boj za njihove koristi in proti vsakomur. Delavstvo danes to že uvideva in zato se raznih »voditeljev«. ki so naše delavstvo iz svojih osebnih interesov razcepili na celo vrsto strančic, dan za dnem bolj polašča strah pred Orjuno, zato so tudi pričeli zadnje čase v svojem časopisju bruhati na nas ogenj ir žveplo. Ta bes pa je le dokaz, da smo nevarni, da smo le mi tisti, ki jim lahko prevrnejo korita, katera so polnili z delavsko krvjo. Ruški uspeh pa ni osamljen, sličnih uspehov smo tudi drugod dosegli več in tudi najhujša trdnjava, delavnica južne železnice v Mariboru se že maje.
Veliko ie poklicanih, a malo izvoljenih.
»Nova Pravda« objavlja v svoji 16. in 18. številki spisek nekih oseb iz Zagorja ob Savi. ki na vso sapo zatrjujejo, da niso člani Orjune. Nam je to prav, kajti v tem spisku smo opazili dokaj Imen, ki bi jih morali potem mi objaviti med izključenimi, ako bi se bili na katerikoli način vtihotapili v naše društvo.
Ginljiva je zavest nekaterih Zagorjanov, ki tako dobro vedo. da ne spadajo med idealiste in med borce za domovino in proti korupciji.
Prišel bo čas. ko bo marsikateri izmed teh jogrov silil med nas, toda naša organizacija si bo spravila ta spisek, da bo vedela, kdo je tajil društvo še predno je bil član. Sicer pa vprašamo gospode: Kdo pa Vas je vabil in snubil v društvo? Kaj se otresate članstva Orjune. ki ga nimate? Odkod Vam domišljava go-tovost da bi bili sprejeti, če bi Vas bil kdo predlagal? Orjuna zahteva celih mož, med Vami pa vidimo samo jadne polovičarje!
Tombola »Gosposvetskega Zvona«.
Opozarjamo tovariše in somiŠ-ljenike-čitatelje na I. tombolo »Gosposvetskega Zvona«, ki se bo vršila prihodnji mesec. Ker gre čisti dobiček v korist zasužnjenemu Korotanu. smatramo kot dolžnost, da pozivamo naše člane in vso domoljubno javnost, da po svoiih močeh prispeva h gmotnemu uspehu te prireditve.
Podrobnejše .poročilo o tomboli in o prodaji srečk bomo pravočasno objavili, za enkrat pa prosimo za reklamo in propagando te narodne prireditve.
POKUSITE IN PREPRIČALI SE BODETE,
da so »PEKATETE« najboljše in ker se zelo nakuhajo tudi najcenejše testenine.
Dopisi.
Radenci.
Naši nemčurji so hidra s stoterimi glavami: brž ko jim streš eno, sikajo iz stoterih drugih njih jeziki. Vendar se ne bomo ustrašili dela, da jim jih stremo temeljito vse po vrsti.
Pri nas zopet dviga greben znani nemčur Wiltschnig. ki smo mu ob prevratu prizanesli in ga pustili v skrivališču. Po njegovi inicijativi se je postavil pred zdraviliškim poslopjem nekak spomenik prvemu ‘lastniku kopališča dr. Hohnu in na tem spomeniku se izzivalno blešči nemški napis. Dosedaj je bil ta spomenik skrit v kleti, zdaj pa smatra nemčurstvo. da je že čas, da spet javno pokaže svojo barvo. Motite se, hajlovci, vašega gosjpodarstva je konec! Če ne odstranite izzivalnega napisa, bomo to delo preskrbeli mil G. Wiltschnigu pa svetujemo, naj kroti svoio nemčursko žilico, ker se mu že zbira nevihta nad grešno glavo.
Hujskanje proti Orjuni.
Dne 1. maja je delavstvo praznovalo na Rožniku svoj praznik. Ze v zgodnjih urah so se kotalile gruče po pobočju. V gostilni se je razvila nebrzdana zabava in pijančevanje na debelo. V gostilni igra harmonika kitara, pred costilno j>a viška godba. Med publiko opažam
razbrzdanost in podivjanje. Razni elementi z različnimi znaki v gumbnici se pojavljajo. Mimo dospeta dva
Orjunaša do gostilniškega vrta in že zaslišim za seboj: »Junci gredo!« V tem že priskoči tolpa mladeničev proti njima, na čelu jim neki železničar. ki oba Orjunaša prisili, da snameta svoje znake. Najbolj žalostno pri tein je, da so se med mladeniči, ki so oba Orjunaša prisilili k sne#u orjunaškega znaka nahajali izključno le člani viškega Sokola, ki so ©a organizirani v socialno-demo-kratski organizaciji, čudno, da odbor viškega Sokola ne odvzame tem članom njih članskih legitimacij in znakov, ter da jih iz društva ne izključi.
Drugi dogedek: Mimo opazujem vrvenje okoli sebe. Godba igra valček, nekaj parov se vrti in zagledam se v ta vrtež. Zdajci me obkolijo štirje moški, eden stopi predme in začne otipavati mojo suknjo.
V	tem se mu umaknem in vprašam, kaj želi? V odgovor me njegov spremljevalec, po imenu Škerl Maks z Viča, z vso silo udari po obrazu. Iz nosa se mi vlije kri, mirno se umaknem in stopim k stražniku. Slišal sem še prerekanja med mojimi tovariši in Orkanaši. Zakaj me je doletela klofuta, ne vem, ker nisem organiziran v »Orjuni«. pač pa vidim v dejanju veliko posurovelost in podivjanost orkanskih mas. Dejanja govore!
Prinašamo rade volje ta dopis mirnega meščana, ki je postal žrtev nasilja naših internacijonalcev. Tudi mi smo bili priče majniškega veselja ... Po gozdu so se opotekali pijani proletarci, na mizah so stali ne-dopiti Štefani vina, gostilničarka z Rožnika pa ima ogromno škodo na razbitih in razmetanih kozarcih. Sram nas ie bilo proletarcev, ki na telico ostuden način slave delavski praznik. Videli smo. da smo bili ta dan na Rožniku samo Orjunaši popolnoma trezni, vse drugo je tavalo v vinski omotici in kazilo naš praznik in krasni dan božji.
Iz Zagorja ob Savi. Pri našem rudniku je še dosti inteligentnih domačinov — Slovencev, ki se vnemajo za našo stvar le, kadar so pri pijači slučajno v narodni družbi. Takrat se ljutijo na Trboveljsko pre-mogokopno družbo, ki je mnenja, da so domačini dobri le za kramp in kladivo in kvečjem še za vivčke (paznike). Nemščina, švabstvo je corame il faut kakopak! To je mentalitet, ki je bil našm junakom dobro vtepen in priučen, kar pa se tiče teh par rasnih Tevtonov pri našem rudniku, prinesli so ga že s seboj na svet. Eden izmed njih, g. nadzornik P., ie tako globoko preverjen o ničevnosti slovenščine, da se ji nf priučil, čeprav živi v zagorski dolin že 14 let. Čemu tudi, saj govore vsi nastavljenci nemški, saj ie znanje nemščine za sprejem pisarniškega osobja pogoj sine qua non, da molčimo o tehnčnih močeh.
Gospod T. je prišel k nam pred dvemi leti iz znane medvedove dežele. Obolada dosti dobro slovenščino, ki pa se je poslužuje seveda kolikor mogoče malo in to le s strankami, ki_ nečejo ali ne znajo govoriti nemški. Te smatra seveda ali za tepce, ali pa za neotesane šoviniste kajti, da bi ne govoril kdo nemški, če ima priliko?! Sicer pa je v pisarni in izven nje še dokaj poštenih ljudi, ki radevolje in s slastjo švabčarijo, kar mu je v veliko uteho. če so ti dobri ljudje slučajno celo člani odličnega narodnega društva. mu ie to samo lep dokaz, da si lahko Sokol aii pa celo Orjunaš (bog nas varuj) ne da bi bil okužen z nestrpneostjo.
Napram Orjuni so naši ljudje še močno nezaupljivi. In čudno to ni. Večina delavskih »mentorjev« ve, kaj pomeni deviza Orjune: boj za enarodnost in državo, boj koristo-lovstvu. demagoštvu m korupciji, je govori 22. aprila na shodu pred rudniško restavracijo tajnik neke organizacije »Nezavisnih«. Besnel je v glavnem zoper Orjuno ter pozival vlado v resoluciji da to »fašistov-sko bando« razpusti.
Končno bi svetovali rudniškemu ravnateljstvu, da glede sprejema delavcev in v drugih zadevah ne ,t)oslu5a tako trdovratno le ene-ea delavskega zastopnika in čeprav. ie to sloveči č. To bi bila sovjetska metoda, ki je Trboveljska menda vsaj še ne misli uporabljati. Kakor se vidi, pa eksistira koncem Borovnika ekspozitura rudniškega vodstva. kamor zro boječneži z velikim rešpektom. Ker se je bati. da senca
tega velikega favorita, ki je zastrla že celo kisovško kotlino, ne pade Še dalje proti jugu, bomo delavnemu in za blagor sotrpinov vnetemu možu posvetili odlsej mnogo več pozornosti. O njegovih dobrih odnošajih napram rudniškemu vodstvu imajo dvomljivci že sedaj čisto posebno mnenje.
Razne vesti.
V	album nastal industrialcem.
Kako se danes podpira naša stavbena obrt nam osvetljujejo sledeča fakta:
Začnimo pri poslopju »Ljubljanske kreditne banke«. To največjo stavbo v Ljubljani je zidala stavbna družba s krasnim slivenskim imenom »Obnova«, za katero se skriva nemčursica firma »Tonnies«, v katere pisarni se še danes govori in občuje večinoma nemško. Palačo Trboveljske premogokopue družbe in bančno poslopje »Prve hrvatske šte-dionice« zida »Stavbna družba«, bivša »Krainische Baugesellschaft«, katere vodstvo kakor tudi uradni-štvo je še po večini nemško.
Nadalje krije firma Tonnies nemško firmo »Ast«, ki izvršuje ogromna dela na Fužinah in Vevčah.
Radoveden sem. kako bi nastopili naši sosedje Nemci, če bi se naselila med njimi povsem slovenska firma, s slovenskim uradništvom in bi dobiia vse večje javne zgradbe v izvršitev.
Človek se ne bi čudil, če nc bi Slovenija imela sama dovelj domačih stavbenih podjetij, ki bi bila zmožna prevzeti in izvršiti tudi tako velike zgradbe.
Še bolj obsodbe vredno na je dejstvo, da se pozovejo h konkurenci za načrte javnih stavb firme, ki imajo nemške inženirje in arhitekte. ali pa si dado te projekte napraviti v Nemčiji ter ž njimi potem konkurirajo slovenskim arhitektom, ali pa dobe v izvršitev načrte celo brez javne konkurence In to potom zvez, ki jih imajo v presojevalnih komisijah. Slovenski arhitekti morajo tem nemškim firmam hlapčevati za smešen honorar, dočim vlečejo one milijonske dobičke.
Na ta način je vsak razvoj domače stavbene obrti kakor tudi stavbne umetnosti nemogoč.
Na naslov južne železnice in državne oblasti V delavnici južne železnice v Mariboru se nahaja 24 delavcev, ki so iz mržnje do našega naroda in naše države optirali za Avstrijo in dobili na podlagi tega ukaz. da se morajo do 15. maja izseliti. Južna železnica jim je že pred šestimi meseci odpovedala z rokom 15. t. m. Kakor se govori, pa se sedaj trudi na vse načine, da bi dosegla pri pristojni oblasti dovoljenje. da smejo tudi še nadalje osrečevati našo državo. Mi zahtevamo, da se tl ljudje 15. t. m. v smislu zakona odstranijo iz naše drževe. ker bomo sicer sami poskrbeli za to. da se jim pri nas ne bo godilo preveč dobro. Da bo tudi javnost vedela, kdo so ti ljudje, jih navedemo tu imenoma: Fridrich Koschar. skladiščni mojster; Alois Resch, ključavničar: Florian Nagele, ključavničar; Andreas Kosiak, ključavničar ; Eduard Hein ključavničar; Matheus Pflanzl, ključavničar; Ludwig Jud-mayer. ključavničar; Ferdinand Lang, ključavničar; Leopold Krampi, pomožni delavec; Josef Kager, pomožni delavec; Matheus Schorn, kovač; Franz Brumer. kovač; Anton Lindenberger. kovač; Konstantin Esteri, kovač; Ciril Alotschivvni-kar, kotelni kovaški pomočnik; Alfred Horvath. vrtač; Johann Zieser, strugar; Karl Janik, strugar; Wil-hdm Kneup. strugar; Heinrlch Rie-derer, mizar; Franz Narath, pleskar; Simon Wurzinger. pleskar; Ferdinand Schichtner. lakirar in Konstantin Mathausch.
Narodna sramota. Kolinska tovarna kavinih surogatov je naše podjetje in bilo je naše tudi pred osvobojenjem, zato nismo nikoli pričakovali, da bo ta tovarna poverila svoje zastopstvo v Mariboru našemu narodnemu nasprotniku Guldl. Ker pa smatramo, da ga tvornlca ni poznala in da ga je poverila s to nalogo le pomotoma, pričakujemo, da bo to pomoto nemudoma popravila, če se pa to ne zgodi, bomo zastavili vse svoje moči. da se izvede strog bojkot izdelkov te tovarne. Takih grehov ne bomo odpustili nobenemu podjetju, najmanj pa še našemu, ki ie v takih slučajih tembolj vredno obsodbe. Mi čakamo!
Pustite mrtve paragrafe. Pri mariborskem okrajnem glavarstvu jo zaprosil za kavarniško koncesijo že pred več meseci nek Slovenec, ki bi rad otvoril kavarno v Melju, kjer je ljudstvo danes navezano na nemško kavarno Humel. Glavarstvo pa zadeve še do danes ni rešilo, češ. da se temu protivi gostilničarska zadruga. ki je zagrizeno nemško gnezdo. Pustite mrtve paragrafe in gole formelnosti ter zasledujte nacijonal-ne interese. Skrajni čas je že!
Sram in stud. V Mariboru se nahaja špedicija »Orijent«. ki nosi naslov »dvorna«, kako pa Izgleda njena narodna zavednost, dokazuje najbolj to da je te dni odpovedala dimnikarska dela slovenskemu dimnikarskemu mojstru Ludviku Puclju ter jih oddala znanemu nemčurju Ertlu, češ. ker je ta opravljal v tej hiši dimnikarska dela poprej že 30 let. naj jih opravlja tudi še nadalje. Gospodje »Orijentalci«, ta vzrok ne drži, kajti onih 30 let je opravljal ta mož svoj posel v Avstriji sedaj smo pa v Jugoslaviji, katere dvorni naslov niste prejeli za to, da boste na škodo naših ljudi podpirali nemčurje. Če se to ne bo nehalo, potem bodite uverjeni, da bo tudi dvor izvedel, komu je dal svoj naslov.
»Jugoslavija« splošna zavarovalna d. d. ima v Mariboru glavno zastopstvo katero izstavlja svojim slovenskim strankam nemška potrdila o vplačanih premijah ter potrdila denarnim zavodom o višini zavarovalnih vsot. Za danes sporočamo ml Jugoslovani tej »Jugoslaviji«, da bomo skrbno nadzirali njeno poslovanje in če se v gotovem roku ne bo poboljšala, potem naj bo pripravljena na to. da bo nekega lepega dne ekspresno zletela Iz Jugosla: vije v Švaboslavijo. kjer bo svoje listine Izdajala lahko tudi v frank-furtarsklh barvah.
Našim bankam. Izvedeli smo, da nameravajo mariborske banke v kratkem vsled stagnacije odpustiti večje število uradnikov in to —• Slovencev. Mi pa vemo. da se šopiri po teh naših bankah cela vrsta raznih Nemcev in inozemcev ki že davno spadajo tja, kamor jih vleče srce. Radi tega zahtevamo, da se odpuste ti paraziti, ne pa naši ljudje. V nasprotnem slučaju bomo prihodnjič prinesli slike nekaterih »naših« bank.
Policijski agenti. Ml prav dobro vemo. kateri so oni mariborski policijski agenti ki so nekoč spremljali princa Eugena in zmerjali Slovence z »Windische Hunde«. Zato jih opozarjamo, naj ne pozabijo, da niso več v Marburgu. ampak v Mariboru.
Nemški potniki. Kakor sc nam poroča pošiljajo naslednje mariborske tvrdke k našim trgovcem na deželo nemške potnike. Eksportna hiša »Luna«, »Jugoslovenski L!oyd«, Konnann v Gosposki ulici. Martinz v Gosposki ulici ter dalje tvrdki Reyr ter Vernik in drug. Za danes priporočamo samo naši mariborski Orjuni. naj si jih zabeleži.
Kako se dela v Ljubljani s stanovanji. Neka judovsko-nemškutarska rodbina se je preselila te dni iz Ljubljane v Zagreb v svojo lastno vilo in prodala svoje luksuzno stanovanje v Dalmatinovi ulici 10 neki drugi nemškutarski rodbini kakor se govori — za sto tisoč kron. Ta druga stranka je dosedaj stanovala v Sodni ulici, a stanovanjski urad je zamenjavo dovoill. In tako stoji danes stanovanje v Sodni ulici prazno Irt na razpolago stranki, ki se je preselila v Zagreb v svojo hišo. a tu si je obdržala to rezervno stanovanje. Naše rodbine pa gnijejo v vagonih in barakah leta in leta!
Orjuna v Sv. Lovrencu na Pohorju. V nedeljo 6. t. m. popoildan se renc na Pohorju informativni sesta-je vršil v prijaznem trgu Sv. Lov-nek tamkajšnjih naših somišljenikov, na katerem je predsednik mariborske Orjune na kratko obrazložil namen in .pomen naše organizacije. Izvolil se je pripravljalni odbor.
Orjuna v PolenSaku ort Ptuiu.
V	nedeljo 6. t. m. popoldan se je vršil v Potenšaku pri Ptuju ustanovni občni zbor naše organizacije. Orjuna katero tvorijo sami kmečki fantje in možje, je že jako močna in se bo krepko razvijala. Občnega zbora se je udeležil kot opotnomočeni delegat O. O. v Ljubljani podpredsednik mariborske Orjune dr. Štefančič. Prisostvovali so tudi drugi delegati iz Maribora in Ptuja. Izvotljen je bil definitivni odbor, ki bo vodil naš po-kret v tem lepem predelu Slovenskih goric.
Ku turne vesti.
Da ste mi zdravi, otroci! Deset
poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis ie odlikoval s priznalno nagrado zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 Din. Strani 45. — Knjižica podaje v obliki zanimivih povestic najvažnejša zdravstvena pravila in navodila za .postopanje pri najpogostejših obolenjih med narodom. Oblika pripovedovanja ni dolgočasna temveč je napeta in polna menjajočih se dogodkov, ki vzdržujejo bralčevo pozornost in je oosebno prikladna za otroke, a v snaki meri tudi za priprosto ljudstvo. Pojavi so vzeti iz naroda samega. Več nesreč in smrtnih sluča-''ev izvira iz nepoučenosti in neved-msti naroda, nego iz opasnosti marsikatere bolezni same. Zato pisatelj »sveča vso pozornost navodilom za ■>rvo pomoč pri obolenju in spretno nobija napačno postopanje, ki je ta-^o široko ukoreninjeno med naro-.lom in bazira na vražah in napačni •loučenosti naroda o najprimitivnej-iili zdravstvenih zadevah. Avtori-eto zdravnika in potrebo pravočasne zdravniške pomoči uvaja v polili meri; nihče ne more tajiti upravičenosti in nujne potrebe/ tozadevne vzgoje naroda, kdor pozna konzervativnost naroda in nedostopnost naroda za zdravniško pomoč, kateri ie dostopen šele tedaj, ko bije bolniku že zadnja ura ali je pa zdravniška oomoč že prepozna. Pisatelj si ?e izbral za svoj spis sledečo snov: zastrupljenje po strupenih gobah, gadov pik in prva pomoč, pasja steklina in previdnost uri pasjem popadli črne koze in predsodki ljudstva do cepljenja zoper koze, jetika griza, rana in opasnost zastrupljenja zaradi napačnega postopanja, napačni pojmi o potrebi žganja za moč, o dkoliolu in zlih posledicah za zdrav-e, davica. Lahko rečemo, da je snov izbrana iz najtipičnejših bolezni in obolenj ljudstva. Knjižico najtopleje >riporočamo vsem šolani za šolsko mladino, ki ji je v prvi vrsti namenjena; prepričani pa smo, da jo bo •ado čitalo tudi preprosto ljudstvo, •e jim jo bodo nudile naše ljudske mjižnice. ker je podučna snov ovita y prav zanimivo obliko povestic. ::>osebno važnost ima pa knjižica za larodno zdravje in zasluži zaradi tega. da jo razširimo v zadnjo kmečko kočo.
Naš organ nosi ime »ORJUNA«, kar pomeni v staroslovenskem jes ziku: vihar; ta vihar naj visoko dvigne prapor našega nacionalizma!
Lastnik Irsž. F. Kraeijee.
Odgovorni urednik Ul. I. GalsSfsJa
Išfe se
za eno tukajšnjih večjih restavracij oziroma kavarn nastopno osobje:
1 prvovrstna kuharica za restavracijo
1 kavarniška kuharica
1 plačilna natakarica za restavracijo
1 plačilna natakarica za kavarno
2 pomožni kuharici, ter
1 pomožna natakarica, vse z nastopom dne 17. t. m.
Natančnejša pojasnila daje ^Informacijska pisarna Sever, Ljubljana, Dunajska c. 5.“
Posolil®
25.000 Din. išče,
nacijonalist za dobro podjetje na deželi, sprejmem tudi tihega družabnika: ponudbe pod „Dobro in nujno" na upravo „Orjune.“
>
N
*£
3
O)
o
>v
53
tSJ
9 OS tH
• A
• CB*
• a
vi
v a
o
»o
o
co
a>
•p«
N
>
•mt
'O
<u
0Q
►
2
Q
RS
I
fe£
&>
E
U
O
>
m
&
&
m
N
@
6C
>S £1
o E
§ m
.s• ■“
C UL
o.
a
>
>o
O
-J
co
€>
ta
M
to
IS
o
•r cs
»
Oh TA
£1
O
Zobna pasta
„Aikadont“
Ustna voda
Galanterijo, drobnarijo, parfumerijo in vrvarske izdelke
a fJmhno priporoča na debelo
Maribor
Vetrinjska ulica št. 26
in
lia flslelo Ig Mio.
RRoiu m
Dlim SVEŽE VSAKOVRSTNO PECIVO
V
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 10.
CENE ZMERNE II
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
Mko kaSifate je edino sredstvo proti prehlajenju
PEKTO
kažerž sigurno pomaga
,ADRIJA“
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana.
lugi1
oblastveno poverjen stavbeni Miner in mestni stavbenik
liana. Mi St. II.
nje in projektira vsakovrstne visoke zgradbe, vodne zgradbe. železokeMe stavbe Itd.
Ufi
DRAGO
SCHWAB
UMU Dvorni trg iv. 3
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc.
| Izdelava oblek v last- s o nem modernem salonu. ■
■
Generalna
popravila automobilov.
Nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tape-ciranje. Solidno delo in zmerna cena.
V
Ce auto odpove,
pride takoj pomožni auto na telefonični poklic 286.
JUGO-AUTO d. z o. z.
Dunajska cesta 86.
J. BALOH
galanterija, drob- m narija, papir, ple- H
tarski izdelki na ® drobno in debelo,
Maribor, Grajski trg 3.
§
Hodna frgeiina
Harifeer
Ctespesfca ulica.
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster Teieion štev. 879.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
98
■ne
BB«f3
raiaas
aaa-sBe
iBBSBB
r
iBBSB&aeaBBB a
S
a a
ISaai® le naj modem ej e urejena in izvršuje vsa tiskarniška ■ shkhsš dela od najpriprostejšega do najmodernejšega, a
ta A	®
Tiska šolsko, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — |j Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in g knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije a in mladinske liste.
iiiili Okusna oprema ilustrirani! katalogov, cenikov in reklamnih listov, i
istasesBH	S
111111 Lastna tvoroica solskih zvezkov. |
B&BBBB ,	g
■RHS-SB Šolski ivezki za osnovne šole in srednje Sole. Risanke, dnev- S BBEM-BB	tu«	ui».	S
Sii	nikl	in	beležnice.
asmsEt?
Ha5SBaaESSSESESaB3BSi!aHSSSBfflSaj2 KBBBHBBBHSiBBffiffiaBaBHfi
s
Glavna zaloga cigaretnega papirja f9ABHDBE
ii
Papir en groš,
Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni.
A. LAMPRET
Krek©¥ trg šf„ 10.
Mmmmm
fMERAKL
boje, barve, lak, kit.
©maji, žopeči
it£§Jis©BJš@	nudi
ie p
Maribor, Ljubljana, Novisad,
|| podružnica. centrala. podružnica, gg
tgiiMMia mmMmm mmmmm&mmm
AutosaraSa
AUTODiLAVNiCA
A. Thaler
LIUBLIANA
37.
M«5- velika SsSsis-a vsakovrstnih “lil
robnih torfeie, tlstnic, kow. {ekov, isissl Itd.
Cšorafes iermenl i" vrste
©d 3®	35©	mm	v
i
Iv. Kravos
Heribor
ASe^Scmcšr&va cesta — Teiefoa 207.
JAVI:
TElEii 7S
m		S i]!	Mil!
Največja zaloga
:: modernih okvirjev ::
v ovalni, okrogli in drugih oblikah vseh velikosti, kakor tudi slik (reprodukcij) svetovnoznanih umetnikov priporoča
Miho Vahtar,
atelje za urasfno knjgoveJtre is izfeSsmje okvirjev.
CHARLES PRINC
PoStni predal 124.
LJUBLJANA,
MIKLOŠIČEVA C. 36.
Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah ter razpošilja po naročilu vsako količino damskih in gospodskih črevljev širom naše domovine.
samo na debel®
Priporoča se
delikatesna trgovina : in zajutrkovalnica :
Feliks Pučko
Maribor, Aleksandrova cesta 31
(v bližini glavnega kolodvora).
trgovina z deželnimi pridelki
Telefon 88	MaribOF	Telefon	88
Aleksandrova cesta št. 57.
Zaloga:
sena, slame, ovsa, koruze, zdroba, krompirja, sadja, lesne volne, drv, premoga, cementa itd.
Priporoča se
kavarna »Central'
VOLTA
Lojze Strahar,
Maribor, Gosposka ulica,
tovarna žarnic ¥ Mariboru
H@r©l§ta cesSai it* 27.
Najnižje cene
manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, perila, srajc, nogavic, kravati, t d.
Izdeluje zrakopraztie žarnice s
»poda, dam« in otrok« najmodcr«
kovin a sto nitjo v vseh vrstah
m—a————————— m	___
in oblikah po najnižji ceni in
itajia oblike, naj
^ jggj y fiflaP M boljše Kako»o«U po naJniSJIh cenah pripcroCa Ivrdka
Anica Traun
Hariiaor, Grajski trg it, 1,
najboljše, vsake tuje konkurence - - - zmožne kakovosti. - - -
M. Feldln
MARIBOR, Glavni trg 1 = Vetrinjska ulica, sss
SVETLA
Telefon štev. 688.	C3. d.	LJUBLJANA
CENTRALA:
RIMSKA CESTA ŠTEV. 2	HILŠERJEVA	ULICA ŠTEV. 5
PODRUŽNICE:
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 20	MESTNI	TRG ŠTEV. 25
MARIBOR ZAGREB BEOGRAD
Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev,
pnevmatika in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
NA RAZPOLAGO
STISKALNICA za montiranje polnogumijastih obročev. VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERIJALA.
Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurence.
trgovina z modnim, manu-fakturnim, suknenim in platnsnim blagom, konfekcijo in pleteninami.
Na drobno
Na debelo
Aleksandrova cesta 13. Cankarjeva ulica 2,
igrst ■vrumurut- >am\nntmrr i«
Stran 6,
s bji guisoH ‘VNvnenn
n VMsriM&iNOM
| Stegu in drugi
f kotu, družba za strojno in električno industrijo.
i Pisarna v plati Ljubljanske kreditne banke - Dunajska c. Ib, III. nadstr.
Postavlja:
e kompletne naprave modernih žag i ter naprave za sušenje lesa.
I Dobavila in montira;
? vse stroje za lesno obdelavo.
zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši: „YS1SBUNA“,
tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
Poziv doistilarjosn
Slovenske eskomptne banke v Ljubljani
Ker je že potekel trimesečni rok od dneva vpisa razdružitve Slovenske eskomptne banke v Ljubljani vsled fuzije s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani,
poživljamo
vse delničarje Slovenske eskomptne banke, da predlože takoj svoje delnice pri blagajni Trgovske banke, d. d. v Ljubljani v izmenjavo za delnice Trgovske banke, d. d. v Ljubljani v zmislu § 10. fuzijske pogodbe z dne 11. maja 1922., ki je bila odobrena na občnem zboru dne 20. maja 1922.
Izmenjava se vrši
od 16. mala do 16. junija 1923
Delnice Slovenske eskomptne banke v Ljubljani se izmenjajo za delnice Trgovske banke, d. d. v Ljubljani na ta način, da dobi vsak delničar Slovenske eskomptne banke za dve svoji delnici s kuponom za leto 1922. in sledeča leta tri delnice Trgovske banke, d. d. v Ljubljani s tozadevnimi kuponi in talonom.
Trgovska banka, d. d. v Ljubljani
Naznanilo
Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da je kupila in prevzela od gosp.
FRAN MULEC & DRUG
d. d.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
njihovo tvornico kuvert, Vožarski pot 1.
Tvornico bodemo po potrebi razširili in nam je vsled zadostnega kapitala, kakor tudi popolne trgovske izobrazbe dana možnost cenj. prejšnje kot nove odjemalce zadovoljiti v vsakem oziru.
Za cenjeno naklonjenost se vljudno priporoča
BEOGRAD
ZAGREB
Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina).
KUVERTA
AFILIACI JE:
BUDAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEKANDER
konfekcijska tvornfca
LJUBLJANA, Vožarski pot št. 1.
Izvršuje vse bančne posle najkuiantneje
V*V
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.