Stev. 37. V Ljubljani, dne 15. septembra 1910. Leto XXIII. Kmet in trgovec. Posebne novice ne povemo, če režemo, da so draginje krivi največ pre-kupci. Brez trgovine seveda ne gre sedanje življenje naprej, toda krčem in gtacun je na vsak način preveč. Za te posle misli domala vsak, da je sposoben. Nikjer še tudi ložje ne dobi na upanje, kakor tukaj. Neštevilno trgovskih potnikov hodi krog; vsak izkuša Spečati čim največ blaga; zato pa ponuja in sili, kar more. Pri tem lovu morajo biti pogoji za kupca vedno lažji. Blago je pri tem vedno slabše in dražje. Ko bi se plačali samo resnični stroški za blago in bi pri tem proizvajalec še pošteno zaslužil, bi bilo neprimerno cenejše. Tisti stroški, ki jih dela samo medsebojno tekmovanje, so nepotrebni; po krivici se ž njimi silijo groši iz drobnih mošnjičkov. O tem pa ne maramo danes pisati. Naš namen je samo povedati, kaj manjka v trgovini z ozirom na našega kmeta. In tu pravimo: Če hoče trgovina biti res domača, in če hoče, da jo bomo imeli v čislih, se mora tudi za fdom brigati in ozirati na domače blago. Nečemo, da bi nam ušla kaka pre-. itrda beseda, ki bi morda koga razzali-ijia. Zato pa rajše prepišemo, kar je bilo (pisano leta 1908 v švicarskem Kmeč-ikem listu. Tam se sicer govori le o Švici in ondotnem kmetu, toda prav lahko Se dotične besede prenesejo tudi na na-iša tla, in razumejo o naših razmerah. iTako-le se bere v navedenem listu: »Trgovec, kakršen je pri nas, preplavlja deželo s cenimi turškimi, grškimi, laškimi, španskimi, algerskimi in 'dr. vini in se ne zmeni za veliko škodo, (ki jo ima zavoljo tega domače vino, da le dobi kupcev. Suha jabolka dovaža iz Kalifornije in suhe češplje iz Bosne in je s tem domala uničil domačo obrt, ki se je pečala s sušenjem sadja. Iz Amerike vlači suho meso, klobase in razne mesne konserve in z Ogrskega salo v našo deželo, če ima pri tem dobiček. Oškodovani kmet mora biti pa še zadovoljen, če se tuje klobase ne prodajajo pod imenom domačega blaga. Če je laško surovo maslo časih nekoliko ceneje, nego ga morejo dati do-moče mlekarne z ozirom na mlečne cene, se naenkrat brez skrbi za težavne razmere ljubega kmeta uvaža vse polno laškega surovega masla. Iz mleka, ki je iz njega Lah napravil surovo maslo, se v tovarnah v Lodi, Casalprester-lengo, Cremona, Soresiha itd. posneto mleko ne pokrmi, marveč iz njega se dela ne suhi, marveč margarinov sir v ogromnih množinah. Če ima naš trgovec kupcev, navleče tega blaga v našo deželo in domači sirar bi moral biti pravzaprav že vesel, če se ta sir res pod imenom margarinski sir prodaja.« Ali se ne godi pri nas prav enako pri vinu, sadju, maslu, siru in sploh pri vseh kmečkih pridelkih? Lahko je seveda reči, da pri nas kmetijstvo, vinarstvo, mlekarstvo, sadjarstvo še ni razvito, da ne znajo naši ljudje tako delati kakor drugod, toda ta ugovor je jalov. Kdo bo pa vtikal denar v kako reč in si nabavljal najnovejše stroje in skrbel za umne kleti in shrambe, če ne more prodati svojega pridelka za primerno ceno? Kje je pa kak trgovec, ki bi se res potrudil, da bi domačemu blagu iskal trgov? Imel bi pač začetkom le skromne dobičke; čakati bi moral, da bi se reč razvila. Tega pa ne mara in zato se obrne tja, kjer je vse zanj priročno uravnano ter uvaža tuje blago v domovino, iz katere bi ravno to ob pametni' uredbi sami lahko izvažali in pri tem kmetje in trgovci zaslužili lepe denarje. Najlepši zgled za to je naše mlekarstvo. Sira in tudi surovega masla se je v našo deželo uvažalo vse polno; sira se tudi še zdaj. Ali so trgovci pomagali mlekarstvu na noge? Kaj še! Pod vodstvom nesebičnih prijateljev so kmetje z lastno močjo jeli snovati mlekarne, izdelovati surovo maslo in sir. Mlekarne so si morale same iskati trgov ob silnih težavah; in zato, da bi šla ta reč lažje, so si ustanovili mlekarsko zveze. S trgovci bi to ne bilo šlo; in kjer so mlekarne navezane na trgovce, da jim prodajajo blago, se jim vedno slabo godi. Nekaj podobnega je tudi z vinom. Kdo se je pa pobrigal za našega rev-; nega vinogradnika, lco je lani ob polnili sodih zastonj čakal in gledal, kam bo vino prodal. Da se ga je le iznebil, ga je dal za vsako ceno, da ni dobil niti svojih stroškov povrnjenih. Letos je letina slabša; vino je poskočilo v ceni. Kmet ga bo pridelal le malo; po svetu bodo kričali, da odira. Tudi tukaj velja samo eno načelo, ki vodi v boljše čase, samo eno zdravilo za krvaveče rane kmečkega stanu: Tudi za vino mora postati vinogradnik sam trgovec, ka kor pri mleku. Ravno taka je s sadjem, žitom in drugimi kmečkimi pridelki, pa tudi % živino. Trgovino tega, kar priredi in pridela, mora dobiti kmet v roke, po-i tem bo trgovina res domača in kmetu v korist. En sam pač tega ne zmore; s skupnimi, združenimi močmi, po zadrugah, se pa da vse to doseči. Šele potem bo tudi kmetijstvo pri nas tako napredovalo, kakor je treba, da bomo res izrabili lepo zemljo, ki nam io ie Bog dal. sa^ET"' Voliiiii boj v novoraeško-črnomaljskem okraju. ^ Me Hiška okolica za Vseslovensko L S. Kandidat V. L. S. je priredji v volilnem okraju doslej shode v Smihclu, Beli Cerkvi, št. Petru, Stopičah, Semiču, Črnomlju, Dragatušu, na Vinici in v Mirni peči. Na vseh shodih je ljudstvo izreklo zaupanje naši stranki in za kandidaturo deželnega odbornika Jar-ca. Zadnjo nedeljo pa sta bila shoda v Metliki in Radovici. Dasi je nasproti kandidat Engclbert Gangl po rodu Met-ličan, se jc pokazalo po teh shodih, da ostane Metliška — kakor je bila doslej — zvesta V. L. S. — V Metliki je bil shod po rani maši v dvorani kmetijskega društva. Predsedoval mu je in ga otvoril dežel, poslanec Matjašič. Živahno pozdravljen je kandidat Evgen Jarc v poldrugourncm govoru ovrgel vse laži nasprotnikov in obrazložil delovanje naše stranke doma in na Dunaju. Iz njegovega govora povzamemo glavno točko. Ljubezen do bližnjega in laži nasprotnikov. Nasprotniki govore po shodili vedno o ljubezni do bližnjega, pa so popolnoma pozabili, da se mora ljubezen kazati v dejanju in da obstoji tudi božja zapoved, ki pravi: ne kradi — ne blaga, nc časti, ne dobrega imena svojemu bližnjemu. Nasprotniki uganjajo hinavščino in lažejo o kandidatu V. L. S. in o stranki sami, kjer in kolikor morejo. — Kdo je postavil kandidata? Nasprotniki trdijo, da so me postavili za kandidata v Ljubljani in nihče ni prašal ljudstva. Resnica pa je, da sem se branil prvotno kandidature in šele, ko so sc izrekli zame zaupniki novomeškega okraja in Kmečka zveza za Belo Krajino sem sprejel kandidaturo., izjavljam pa danes: če najdete sposobnega, krščanskega moža naših načel — kra.eia, se mu takoj umaknem in bom zanj agifiral, kakor bi delal zase. Sicer pa nisem tujec, ker sem rojen Novomeščan in sin slarišev, ki so bili kmečkega rodu. Nasprotno jc pa res, da jc protikandidat Gangl sam se ponudil za kandidata in je liberalna stranka še le pozneje vprašala zaupnike. — Delo v državnem zboru. Naših poslancev šc nikdar ni židovsko-nem-ško časopisje tako sovražilo, kakor jih danes. Bolj ko jih napada, tem bolj kaže to, da jc njihova politika dobra in bati bi sc morali, ko bi jih hvalilo. Žal, da je med liberalnimi poslanci več političnih kramarskih duš (Ploj! Hribar!), ki spletkarijo proti našim poslancem, se ponujajo vladi, ki bi ji takoj prodali slovenski narod za skledo leče. — Belokranjska železnica. Nasprotniki trdijo, da je belokranjska železnica padla v vodo. Da se ni gradila doslej, je kriv finančni minister Bilinski, ki je porabil za to določen denar v vojne namene za časa, ko se je priklopila Bosna naši državi. Naši poslanci so napadli Bilinslcega in ga skušali vreči. Da se jim to ni posrečilo, so krivi Hribar, Ploj in njih prijatelji, ki so se odtegnili 2« odločilnemu glasovanju. In zakaj? Samo zato, ker je dobil Hribar mastno pečenko ža Ljubljano v obliki 900.000 K, ki jih jO odpisal finahČ. minister ljubljanskemu mestu. In ti izdajalci si sploh šo upajo stopiti pred belokranjsko ljudstvo! Sicer pa se mora železnica zgraditi, ker velja postava z dne 30. decembra 1907, potrjena in podpisana od cesarja. Da ovržemo vso hujskajoče govorice, sva šla z našim deželnim glavarjem na Dunaj in tam od železniškega ministra izvedela sledeče: minister Wrba jc izjavil, da stoji odločno na stališču, ki ga je zavzel že po Veliki noči v državnem zboru, da bo namreč storil vse, da se čimprej začne z delom. Reklo se nama je, da morajo biti do konca septembra gotovi podrobni načrti; še. pred zimo se ima vršiti politični obhod, potem sc pripravi vse za razpis, ki se izvrši še precl spomladjo. Upati je, da se bo začelo z delom meseca majni-ka ali junija. To je resnica in nič drugega! Kar pišejo in govore liberalci, je !ež in hujskanje! — Vojaška b r e -m c n a. Gangl je zahteval na Suhorju, da se naj vpelje dveletna vojaška služba in dopusti ob košnji. Glede dopustov so mu že na shodu odgovorili kmetje, da to ni nič novega in njihovi sinovi že sedaj lahko pridejo ob košnji domov. Kar se tiče dveletne vojaške službe, so se naši poslanci potegovali zanjo, vojni minister je tucli zanjo, treba bo samo dobiti denarja, ki ga bo treba šteti, če se vpelje. — Davčna bremen a. Gangl zahteva, cla jc treba premožnejše bolj obremeniti. Naša stranka in večina državnega zbora je že davno za to. Finančni minister je sam predložil načrt, da se male hiše oproste hišno-razred-nega davka, cla se zviša osebna dohodnina v višjih stopinjah. Ravno tako jc gotovo, da se bo zvišala, pristojbina od velikih dedščin.. Gangl odpira odprta vrata in nehote hvali, za kar delajo naši poslanci. — Vinski davek. Eden liberalnih prvakov je govoril v Črnomlju o nameravanem vinskem davku. Pozabil pa je povedati, da je že protestiral proti temu davku naš deželni zbor na predlog poslanca Matja-šiča. Zamolčal je pa tucli, da je pisal »Slovenski Narod« lansko leto, da povzroča naše pošteno vino »raka« v želodcu. In ti ljudje si sploh upajo postaviti kandidata v Beli Krajini! Letos bodo pač dobili ljubljanski liberalci raka, ako boelo vsled slabe letine pili ponarejeno židovsko vino! — Za živinorejo. Da se povzdigne najgoto-vejši vir kmetovih dohodkov, so naši poslanci v zvezi s kmečkimi poslanci drugih dežel dosegli, da je dovolil državni zbor veliko svoto za povzdigo živinoreje. Od te svote pride za letos na Kranjsko 133.000 kron. S tem, kar bo dala dežela, bo to nad 200.000 kron. Treba pa je, da začno tudi dolenjski kmetje bolj pridno snovati živinorejske zadruge, da bodo tudi oni deležni državnih in deželnih podpor. — Brezobrestna posojila.. Ker je več mož izreklo prošnjo, da bi posredoval z ozirom na slabo vinsko letino radi izterjavanja brezobrestnih posojil vinogradnikom, bom storil to v prvi soji deželnega odbora in sem prepričan, da bo moj predlog sprejet. — Ostali dol govora prinesemo šc prihodnjič. — v, Radovici je hotel imeti Shod gosn. Gangl. Ko je pod cerkvijo s svojo metliško gardo čakal ljudi, pride kandidat S. L. S., združi mahoma vse ljudstvo okolu sebe in vrli domači župan, izvoljen za predsednika, otvori shod. Kandidatura je bila soglasno sprejeta. Po govoru prof. Jarca se oglasi za besedo g. Gangl. Ljudstvo je nekaj časa poslušalo, potem pa nezadovoljno obrnilo hrbet, predsednik je moral zaključiti shod. Po shodu jc zbral g. Gangl nekaj radovednežev pod cerkvenim zidom in govoril, kar jc že znano iz »Narodovih« poročil o drugih shodili. Bilo je pravzaprav prerekanje v veliko zabavo rado-: viških žena, ki so ga poslušale z velikim zanimanjem. Zabava je bila vrlo kratkočasna. G. Gangl pravi, da je prva. Kristusova zapoved: ljubi svojega bližnjega! Nc, to jo druga; prva. je: ljubi Boga — poduči nekdo gospoda kandidata. Ko je razlagal, da treba sejati v srca zavest enakosti, vsi smo enakovredni. ga povpraša kmečki posestnik: Kaj pa ono: »liberalcem groš, klerikalcem knof«? Zadrega. Seveda se jc šče-peril tucli g. Makar, ki naj bi se raje brigal ze kmetijsko podružnico in svoje trtje, kjer ima dosti posla. Kandidature liberalci nišo dali na glasovanje, Mož i o bilo devetnajst, izvzemši mlade-fante in liberalne spremljevalce kandidatove. Vrhu tega so bili skoro sami naši, ki so nestrpno opominjali govornika, da jc čas za kosilo. — Gangla zlorabljajo liberalni mladini, zgago mu pa delajo še surovosti kakega Makarja ali hujskarije »nerodnega« prof. Juga. Ljudstvo pa trdno drži z V. L. S., to uvidi menda tucli g. Gangl. XXX V nedeljo, 18. septembra priredi kandidat S. L. S., deželni odbornik Evg, Jarc volivna shoda, dopoludne v Adlei šičih, po večcrnicah pa na Prcloki. V nedeljo, 25. septembra pa bodo volivni shodi v Toplicah, v Brusnicah in v Oreliovici. Ako se kaj izpremeni, sc bo volivcem pravočasno naznanilo. Dolenjski kmetje I Pridite vsi iia naše volivne shode in prepričajte se sami o našem delu in o lažeh nasprotnikov. Zaupniki S. L. S.! Agitirajte že danes med ljudstvom za našega kandidata, da bo naša zmaga sijajna in poraz nasprotnikov sramoten I XXX Na znanje kranjskim vinogradni-kom! Deželni odbor je sklenil v seji dne 12. septembra, da se takoj za letos ustavi izterjavanje zapadlih obrokov dežel-nega brezobrestnega posojila za obnovitev vinogradov in da se naprosi c. kr. vlada, da ukrene isto glede državnega posojila. D FKELUDIJE PRED JESENSKIM ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA. Vladne, mastno plaCane sirene so namerile svoje zapeljive pozavne, fagote, trobente, flavte, klarinete in kakor se že imenujejo vsi podobno v vladno večino vabeči inštrumenti in ža sedanjo Slovanom in zlasti nam Slovencem skrajno sovražno in nas zatirajočo vlado vdinjani listi, glasila in trobila vladnih strank, ki so s sedanjim »mogočnim« Bienerthom vred tako »močne« in »trdne«, da jih zavest, da jim stopi v jesenskem državnozbor-skem zasedanju zopet na njene krivične prste z novo energijo in silo krepka slovanska opozicija, njen najstrašnejši i»bav-bav« »Slovanska Jednota«, potiska in sili v roko na eni strani najgrje in najnečednejše spletke in laži zoper .»Slovansko Je dno to« in njene voditelje. Zlasti zoper ženijalnega našega dr. ■Šusteršiča se je zagnala Židinja »Preša« prešnji teden v posebnem članku. Dobro je povdarjalo glasilo naše ljudske stranke, da rovarijo »Preša« in njeni pomočniki proti njemu le iz golega strahu in pa zavisti, ker nimajo judje in Nemci nobenega šušteršiča. Veliko napornega, a upajmo tudi brezuspešnega dela si napravljajo judovski vladni intrigantje, da bi mogli kako razbiti »Slovansko Jednoto«. Ker se jim ne posreči izpodkopati ugleda med poštenimi slovanskimi, zlasti češkimi zavezniki, pa ubirajo vladne sirene druge stru-aie. Čehe hvalijo kot kulturno visoko stoječi narod, ki nima s kulturno niz-ikostoječimi Slovenci nobenih skupnih interesov. In radi Slovencev naj bi imeli Čehi škodo, radi Slovenccv in njih pialopomcmbnega prijateljstva naj žrtvujejo Čehi celo vrsto raznih ugodnosti, ki bi jih lahko dosegli, če opuste »slovensko« politiko in začno delati le svojo »češko« politiko. Da bi pa bil uspeh židinega prilizovanja in zapeljevanja in ščuvanja zoper Slovence popolnejši, je pa vzela Židinja »Preša« v roko svinčnik in preračunila, kaj in kdo pa so ti Slovenci, radi katerih morajo radi njih opozicije imeti drugi narodi škodo in zlasti Čehi prenašati »vodstvo« Slovencev. Zračunala je, da ■tvorijo Slovenci v Avstriji eno boro samo tridesetinko prebivalstva avstrijskega, ter nato vprašuje, kako more ostalih 29 tridesetink avstrijskega prebivalstva trpeti, da bi ta neznatna ko-.£.a Slovencev ovirala delo v državnem .^zboru in s tem škodovala večini avstrijskega prebivalstva. Za koristi Slovanov tako nesebično skrbeča Židinja nato daje Čehom očetovske nauke, češ, če hočete vi Čehi, da boste imeli res kaj prave koristi, pustite zvezo s Slovenci, jpridružite se Nemcem, ki vedno tako »skrbe« za interese češkega naroda, potem bo vse prav, in Slovenci ne bodo potem v državnem zboru nič več mogli z opozicijo in obštrukcijo z vašo lastno pomočjo škodovati Nemcem in vam samim! Pa naj še kdo reče, če nam teta Židinja ne želi res najboljšega! — No, pa šalo stran! Iz tega, da smo to podrobnejše podali našim cenjenim brav-cem »Domoljuba«, naj bo razvidno za vsakega, kako bi rada sedanja, nam Slovencem in Slovanom sploh krivična vlada razbila na vsak način in z vsakim kakoršnimkoli že sredstvom njenemu nadaljnemu življenju tako silno nevarno in grozečo slovansko opozicijo, da bi se ona okrepila zlasti s pomočjo Čehov in tako še naprej mogla nas obsipati z nadaljnimi krivicami in sovražnostmi! S tako pošteno vlado se more bratiti in bratiti med Slovenci res le za svoj žep se potegujoči liberalni agent ali lakajski hofrat! DEŽELNI ZBORI. Češki deželni zbor. Vlada bi rada sklicala češki deželni zbor, ki ne more delovati radi nemške obstrukcije že dokaj časa sem, in je radi tega prišla ta najbogatejša avstrijska dežela radi pomanjkanja novih virov dohodkov skoraj do denarnega poloma, kajti deželne blagajne so prazne in finačni referent hoče iti v »pokoj«. Kakor vsako leto, se tudi že letos nekaj dni vrše ta-kozvane »konference«, pogajanja v svr-ho sklicanja češkega deželnega zbora. Pogajanja vodi s češkimi, nemškimi in veleposestniškimi poslanci ministrski predsednik sam. Pa veliko ni upanja, da bi se končno mogle urediti razmere na Češkem, ker, če so se enkrat domenili in zedinili, da se naj skliče deželni zbor, pa stavijo češki Nemci zopet za Čehe nesprejemljive zahteve, in ker jih Čehi ne morejo dopustiti, završe Nemci z obštrukcijo in deželni zbor ne more delovati. To čudno, nerazumljivo ravnanje Nemcev vzbuja že opravičen sum da nimajo Nemci na Češkem kot ljudstvo prav nič ali premalo zanimanja o delovanju češkega deželnega . zbora, njih poslanci pa še manj veselja do dela v češkem deželnem zboru ter zadržujejo s svojo trmo vsak sporazum med Čehi in Nemci samo zato, ker Nemci sami le predobro vedo, da bi takoj, ko bi se enkrat dosegel narodni sporazum med Čehi in Nemci, zginil v češkem deželnem "zboru tudi njih vpliv in pomen na Češkem. Ker pa to napeto razmerje med Čehi in Nemci na Češkem zelo slabo vpliva na razmerje v državnem zboru, je že samo radi tega želeti, da se razmere na Češkem vendar že enkrat uravnajo in primerno urede. Parlamentarni krogi sodijo, da bo državni zbor razpuščen, če ostanejo pogajanja za delozmožnost češkega deželnega zbora brezuspešna. Kranjski deželni zbor bo sklican najbrže šele drugi teden v oktobru. Štajerski bo sklican, kakor se govori, že 20. kimovca, lahko pa, da tudi šele pozneje, ker se mora prej namestnik grof Klari posvetovati s strankami o delo-možnosti štajerskega deželnega zbora. Kakor znano, so nemški poslanci v zadnjem zasedanju kratkomalo odklonili vse upravičene slovenske zahteve in tako tirali slovensko manjšino v obštrukcijo. »MOČNA ZAVEZA« MED AVSTRIJO IN ITALIJO. Zadnjič smo poročali o vajah laške mornarice v Jadranskem morju in o sestanku laškega zunanjega ministra z našim zunanjim ministrom. Da bo prava slika laške naše dobre sosede in »zaveznice« jasnejša, dodajmo še nekaj s kopnega! Mislim namreč poročati še o laških vojaških razmerah ob avstrijski meji. Laška vojna uprava je v kratkem času navalila zlasti lconjeništva ob naši meji, v Vidmu in Vičenci ustanovila štab in več poveljstev, tako da je laško ojačenje vojaštva ob naši meji daleko pred našim. Laška zvesta zaveznica nas gotovo misli zvesto čuvati pred nekom ali kaj?! TURŠKA IN BOLGARSKA. ' Vsa znamenja kažejo, da se na Balkanu pripravlja nekaj, kar že bo. Turčija se neprenehoma oborožuje, na severu proti Bolgariji, na jugu proti Grkom. Proti Bolgariji se zato, češ, da ima v rokah dokaze, da bo Bolgarska v slučaju, da nastane vojska med Grško in Turško, podpirala Grško. V nekaj dneh bo že stalo ob mejah obeh držav dvestotisoč turških vojakov, pripravljenih za vojsko. Sicer skriva Turčija svoje prave namene in pravi, da se vrše te priprave le v svrho vojaških vaj. Pa nekaj več mora že tičati za vso to pretvezo! K SLAVNOSTIM V ČRNI GORI moramo poročati še o nadaljnih za »mladega« kralja veselih in ugodnih dogodkih. Dne 3. t. m. je sprejel kralj Nikita ruski maršalski štab z vsemi slovesnostmi. Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevič je izročil kralju krasno izdelano, zlato, z biseri posejano maršal-sko palico v znak, da ga je imenoval ruski car maršalom ruske vojske. Kraj Nikolaj se je ginjeno zahvalil, češ, da to odlikovanje ni namenjeno le samo njemu, temveč junaškim Črnogorcem kot narodu sploh, s katerim ga deli. Saj skupno s Črnogorci je delil slovansko idejo in prijateljstvo z Rusijo. Nato so slovesno vložili temeljni kamen katedrali, ki jo hoče sezidati car na svoj račun. Konec novembra ali pa nekaj pozneje se namerava iti črnogorski kraljevski par zahvalit carju osebno za odlikovanje. Z DRUŽI, o katerih smo že poročali v »Domoljubu«, se je začel, kakor se poroča, dne 5. t. m. prvi spopad turških vojakov in oddelkom druških vstašev. Ta oddelk Druzov je bil deloma ubit, deloma pa zajet. s« aaaaaaciaonannnu™ Of D LISTEK □aaaanaciaaaaaaaaD Črna žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Daljo.) »Kakor rečeno,« je začel hlapec pripovedovati obširno, »sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil ogenj v Bregarjevi hiši, sem hotel naglo splezati z drevesa in klicati na pomoč; tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po travniku sem — dolga, črna črta; nekaterikrat mi je prišel na uho žvenket sabelj in mečev.--- »Jezus, Marija, sovražniki gredo — to so Turki!« sem si mislil sam pri sebi, in res, nisem se motil. Ko so sovražniki opazili ogenj, so namah obstali in sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar se jim je zdela sumljiva; zato je njihov poveljnik poslal pet ali šest mož k požaru, ki naj bi skrbno preiskali, čo jim ni morda na ta način nastavljena past, ki bi jih tirala v gotovo pogubo. Vohuni so odšli in kmalu na to sem zaslišal od tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča — »Črn o žen o«. Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hiše. Njen obraz je bil ogljonočrn, oblečena je pa bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj je pa žena bliskoma vrgla svoj plašč na tla, potegnila nekaj črnega z obraza — in iz črne žene je naenkrat postal vojak v popolni turški vojaški opravi. Pa bila je žena, zakaj njen glasi jo je razodeval kot tako. Vsega sicer nisem mogel razumeti, kar je povedala, ampak toliko sem si pa zapomnil, da so jo njeni lastni ljudje ukanili in izdali ter da se zato hoče sama zdaj nad njimi maščevati in jih tudi izdati. — Ne morem si misliti drugače, kakor da je bila nora. — Nato je popolnoma prav pripovedovala poveljniku, da je na Špiku neka votlina, v kateri so skrite žene in otroci in katero neprestano stražijo ne ustrašeni gorjanski bojevniki; povedala jc tudi, da imajo tam shranjenega mnogo smodnika in da imajo na vrhu Špika pripravljenega mnogo kamenja, katero bodo jutri valili na graščinske, zoper katere so ravnokar začeli punt. — Zadnje je seveda izmišljeno. — Nadalje je pripovedovala žena, da pelje odtod na Špik steza, ki pa jc precej ozka in nevarna, a pripelje nazadnje čez drzno zgrajen lesen mostič tik pred votlino; zdaj ponoči bodo prav lahko in neopaženo prišli čez ta movstič, ker sc jih nihče ne bo nadejal. Tako jih bodo presenetili in brez nevarnosti vzeli to skrito gnezdo. — Poveljnik izprva ženi ni mogel kaj verjeti, marveč se je celo bal, da vse to utegne biti le zvijača, ki bi ga izvabila v gotovo pogubo. Tedaj pa je žena zakričala na vse grlo, da hoče sama iti naprej in jim kazati pot in če ne bo vse tako, kakor jim je povedali« la, jo smejo vsak trenotek usmrtiti... Precej dolgo so se posvetovali in ugibali, kaj naj store. A glej, zdaj je potegnila čudna postava poveljnika na stran in mu nekaj časa tiho šepetala na uho. — Rad bi bil slišal, kaj mu jo povedala tako skrivnostno; toda nisem sc smel ganiti, da bi me ne opazili. — Tedaj pa je naenkrat dal poveljnik znamenje za odhod- in potem so odšli vsi — popolnoma liho in skrivnostno — mladi vojak ali bolje rečeno »črna žena« naprej in poleg nje poveljnik.....Brž ko jo izginil za gričem zadnji turški vojak, Sem zdrčal z drevesa hitro kakor veverica in potem tekel skozi gozd proti Špiku kar so me nesle nogo. — A bila je slaba pot in zato sem le počasi prišel naprej. Nameraval sem sprožiti s Špika debele kamene, ki naj bi razrušili »mrtvaški mostič«. Toda nisem mogel splezati tako daleč med skalovje, da bi dosegel s kamenjem mostič. Ko sem tako ugibal semintja, kako bi mogel svojim Gorjanci so pravočasno opazili nevarnost in zato pognali „mrtvaški mostič" v zrak. najhitreje in najuspešneje pomagali, se je pa že pomikal črni sprevod globoko pod menoj proti mostu. Ni mi preosta-jalo drugo sredstvo, kakor, da sem kričal na vse grlo. Ko so sovražniki zaslišali moje kričanje, so začeli teči, da bi tem hitreje dospeli na most. — Tedaj so pa že opazili sovražnika tudi pred votlino. Grozotno se je oglasil rog in naznanjal, da sc bliža sovražnik. Strašno sem bil razburjen ob teh trenotkih, strah me je bilo in par minut sc mi je zdelo dolgih kakor cela večnost. ■— Toda hvala in čast Bogu! Naenkrat se je posvetilo — in zagromelo! Vsa stena se je potresla in kmalu bi bil tudi jaz padel v nižino. Mimo glave mi je sfrčal hitro kakor veter debel kamen in še preden sem se zavedel svoje nevarnosti. je bil že v nižini. — Hvala Bogu! Gorjani so pravočasno opazili nevarnost in zato pognali »mrtvaški mostič« v zrak. VeČina sovražnikov je bila pa že na mostu in zdaj ležijo mrtvi tam sp0, daj.« Bregar je sledil z mrzlično nape-« tostjo hlapčevim besedam, zdajnazdajj se je stresel na vsem životu kakor šihal na vodi in globoko, pa pritajeno vzdih-, nil. Slednjič pa je zakričal kakor snnt-i nozadet: »In tudi Nigana je mrtva! Nesrečna — uboga žena — Nigana! Nigana!« »Ali si mar poznal »črno ženo«?« ga jo radovedno in začudeno vpraševu/ hlapec. »Ah, kako naj bi jo poznal?« je od-i govoril namesto Bregarja Štefuljček; »grozni dogodek ga je tako razburil, da se ne more več dodobra zavedati, —t Pojdi hitro v Bodešče in sosednje vasi in pripelji s seboj ljudi kar jih je še doma. Gotovo je še nekaj turških vojakov; pod mostom pri življenju, ki pa se zvi-i jajo v strašnih mukah; krščanska ! ju-bežen zahteva, da jih ne smemo pustiti brez pomoči, saj so ljudje. Pa tudi naši v votlini potrebujejo gotovo pomoč/, ker so morali prestati toliko strahu.« »iz Bodcšič bodo gotovo prišli sa« mi, saj so slišali to strašno gromenjo,« je pristavil hlapec in se obenem nezai upno ozrl na Bregarja. Ni se dal preslei piti Štefuljčku, marveč jc bil popolnoma prepričan, da mora biti tuji vojak v neki zvezi s »črno ženo«. »Pa bodo prišli s praznimi rokami, Pojdi in povej jim, naj prineso vina in obvez,« ga je silil možek, da bi ga od-i stranil za nekaj časa. Hlapec je ubogal in se takoj priprav vil za odhod, a poprej se je še enkrat sumljivo ozrl na Franceta. Kakor hitro jima je pa izginil izpred oči, je začel France krčevito prositi Šlcfuljčka: »Pojdi, Štefan, pomagaj mi poiskati Nigano — morava jo najti!« »Brezuspešno bo to delo, France,« mu je žalostno odgovoril Štefuljček. »Nigana, nesrečna Nigana, gotovo ni več med živimi.« »Ni — več — med —> živimi!« jo stokal jecljajoč France. — »Nigana! - -Nigana! — Toda moram doli — vsaj: nekaj moram najti še od nje.« »Bodi previden, ljubi prijatelj!« P« je prosil možek, »vsekakor so še turški vojaki na poti, zakaj vsi gotovo niso mogli na most; ko so videli tako stra-šen konec svojih tovarišev, gotovo pihajo od jeze in maščevalnosti in zato bi ne bilo prijetno za tistega, ki bi jim prišel v roke.« »Za Boga! •— vedno sama previdf nost! Iz same previdnosti in obotavlja-* n ja sva prišla prepozno. Zdaj me ne zadržuj več, sam grem — vojak ne pozna strahu.« »Čakaj, grem s teboj! Bregar, kot bojazljivca ali omahljivca me nisi ma vendarle, tudi v nasprotno društvo. Bodimo s polnim srcem na eni strani! Opozarjamo torej vse tiste, ki hočejo biti z nami in veljati za naše jiristaše, naj se popolnoma otresejo liberalnih spon in naj z obema nogama stopijo v naše vrste. — Na s V. T i 1 n a dan, dne 1. septembra, je bil običajni vsakoletni shod pri podružiii cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori. Prejšni dan je lilo kot za stavo, bilo se je bati, cla ne bo romarjev, a došlo jih je vendarle pre-: ' cejšne števiM. Prihodnji veliki romar-.' ski shod bp binkoštni ponedeljek. — D e k I i Š k e M a r i j i n e družbe cele moravške dekanije imajo svOj shod na Limbarski gori pri sv. Valentinu v ponedeljek dne 19. septembra. Želeti je, da bi bila udeležba na tem skupnem shodu kar najbolj obilna. Čim težja pot, tembolj zaslužna. —• S t r a ,š n a ploha se je vlila proti večeru v nedeljo 4. t. m. Bliskalo se je in treskalo. Strela je zahtevala tudi svojo žrtev. Zadela je na cesti od kapelice na Hribcih proti Moravčam gdč. Pavlo Koširjevo, ki je šla v Moravče. Bila je seve takoj mrtva. Gdč. Pavla je bila daleč tu poznana in čislana. Bivali sta z gospo mamo v bližnji graščini na letovišču in bili namenjeni drugi dan, v ponedeljek, nazaj v Ljubljano, a smrt je nenadno prekrižala načrte. Bog ji bodi milostljiv! Gospa mama je sedaj v visoki starosti ostala sama. Naše odkrito sožalje. — Podružnica »Slov. Straže« v Moravčah opozarja svoje člane in prijatelje: Kupujte le naše vžigalice in nobenih drugih; zopet: svoji k svojim! Načel se držimo! — Pisali smo že, kako storiti s »Slovenskim Domom«. So pa ljudje, ki nas še danes nočejo razumeti. Pravijo: Toman mi ga je naročil in jaz ga nisem plačal. Naj ga na- 71 roči Toman ali pa Oman, pošlji ga na-zaj in zapiši: se ne sprejme. In če ti je kaj na tem, da ta strupeno-umazani list ne bo zahajal v tvojo hišo, piši še na eni dopisnici uredništvu »Slovenskega Doma«, naj ti ga več ne pošiljajo, ker plačal ga ne boš in list bo odsedaj naprej romal v peč. Ce pa ne boš odgovoril, ti bodo pa terjali denar za naročnino in tedaj ti ne bodo Tomani nič pomagali. Torej ubogaj dober nasvet. Naj bo to zadnja beseda o »Slovenskem Domu«. — In naše izobraževalno društvo? Lepo raste in se razvija. Z zastavo se je udeležilo slavnostne otvoritve »Društvenega Doma« v Domžalah. Članov je bilo do 60. Nad 100 pa je bilo vseh Moravčanov. Društveni moški pevski zbor je tudi nastopil v Domžalah in naravnost imenitno izvršil svojo nalogo. Občinstvo ni mo-glo prehvaliti naših peveev-društveni-Jkov. Član društva, znani pesnik Urba-nija, je zložil za to priliko lepo navdušeno pesem in jo tudi sam prednašal. aana^^oooaPOPODPg Dolenjske novice D □ D naacaaanCTiDnnpapnn d Iz Cerkelj na Dolenjskem je vzel slovo preč. g. A. Kreč ter odšel 6. septembra na svoje novo mesto v Kranjsko joro. S solzami v očeh so se ločili njegovi najožji prijatelji, še težje je bilo pa ljudstvu ločiti se od svojega ljucijene-ga pastirja, ki je deloval med njimi 6 let z največjim navdušenjem in z očetovsko ljubeznjivostjo. Najtežja je bila ločitev od najmlajše cvetko njegovega organizatoričnega dela, od Orla. Prihiteli smo vsi v kroju k maši, pri kateri sta stregla svojemu predsedniku dva brata v kroju, da bi pokazali, kako smo udani svojemu predsedniku. Najganlji-vejši trenotek pa jc bil, ko je govoril brat predsednik zbranim Orlom še poslovilne besede ter se z vsakim pozdravil s poljubom. Vsi smo bili zelo ganjeni, sedaj pa se nismo mogli več zdržati solz, kakor tudi vse občinstvo. Predobro smo se zavedali njegove bratov-ske ljubezni, zavedali smo sc, da izgubimo z njim nad vse požrtvovalnega voditelja in bodritelja. Naj bo prepričan brat predsednik, da bomo vedno hodili po poti, ki jo je nam on začrtal. Še enkrat mu kličemo: Hvala lepa! Na zdar! d Loški potok. Najiskrenejšo zalivalo izrekam tem potom Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Pri nas smo si ustanovili pred meseci društvo tesačev z bolniškim zavarovanjem. Komaj sem plačal en mesec 56 krajcarjev, sem bil v gozdu nesrečen, drevo me jc podrlo. Bil sem v bolnici in tudi doma dolgo časa za delo nesposoben. Zavarovan nisem bil nikjer, ker pri nas se za gozdne delavce glede zavarovanja no zmeni nihče. J. S. Z. pa mi je dala podporo za vse dni bolezni po 1 krono na dan (42 kron). Priznam, da nisem imel nobene 8i pravice, ker nisem še plačeval zahtevano število mesecev, a se mi. je vendar dalo. Kako v dobro mi'je prišla ta podpora, ko nisem imel nikjer nobenega zaslužka. Jugoslovanski Strokovni Zvezi iskrena zahvala, tovarišem delavcem pa bratski opomin: Kar se jc meni zgodilo danes, se lahko jutri tebi, nesreča pri našem nevarnem delu nc počiva. Kdo se te bo spomnil takrat? Vlada, delodajalci prezirajo nas gozdne delavce glede bolniške podpore. Spoznaj, kako silne koristi je J. S. Z. zlasti za nas! Vsako leto jc po več nesreč pri našem delu. Postani član J. S. Z.! Moj slučaj naj te uči, kako koristna je ta naprava za nas delavce, ki živimo z delom svojih rok. —A lojzij Lavrič, tesač, Retie 105. d Podšentjurij v Izlakah. Hranilnica in posojilnica se je nepričakovano lepo razvila. S sklepom leta 1909 je imela 442.997 K vlog, 145.952 K posojil in 285.485 K v Ljubljani naloženega denarja. Ves promet v letu 1909 je znašal 611.528 K 80 vin. Vseh hranilnih knjižic je dosedaj izdanih 935. — Mlekarska zadruga je postavila mlekarno, ki spada med najlepše na Kranjskem. V prostornem poslopju sedaj ljudstvo lahko sodeluje za skupno gospodarstvo in napredek vse okolice. d Ribniški Orel ne bo priredil letos javne telovadbe, ker jo je Zveza prestavila na 25. septembra. Takrat je pa že prekratek dan z ozirom na oddaljene odseke (Loški potok, Sv. Gregor in dr.). Telovadba bo pa kmalu spomladi. Na svidenje torej drugo leto! — Odbor. cl Iz Velike Loke. Bližajo se občinske volitve. Naši naprednjaki so popolnoma prepričani, da jim bodo prinesle zmago. Saj se pripravljajo že dve leti, shod za shodom se vrsti pri A. Šlajpa-hu na Veliki Loki, kjer je glavna gonja zoper vse črne. Zakaj pa sovražijo vse naše razstvljene glave tako strastno stari odbor? Pri jaslih niso več. Okrajni cestni odbor, kjer imajo naprednjaki večino, je do vratu zadolžen. So pa tudi imenitno plačevali. Oni nadzornik, ki je prišel navadno vsaki dan čatežko cesto pogledat, je imel vselej 6 kron. — Znano je tudi, da ima gasilno društvo še veliko dolga. Kako bi bilo lepo, ko bi se dalo vse kar iz občinskega plačati! Kakor znano, skrbijo naprednjaki jako dobro sami zase, le za cerkev je vsega škoda. Zdaj ima naša občina izmed vseh sosednih gotovo najmanje občinske doklade, kar za gotovo priča o pametnem gospodarstvu. — Kaj pa očitajo naši stranki in našim možem? — Še vedno je na vrsti ono zavarovanje. Plačevati bote morali za otroke in zase, da vam bodo vse prodali. Vsi dobro vedo, da še ni nobeden plačal niti vinarja, dobro vedo, da nobeden na celem Kranjskem ne more te postave sam napraviti. Ker je pa za hujskanje pripravna, se ž njo laže in laže. — Mi pa moremo liberalcem po pravici očitati škodoželjnost revnemu kmetu. Skušali so z vsemi silami doseči v trebanjski fari odkuD bire. le zaraditega, ker so pro- padli pri predzadnjih volitvah. — La-ščanov Janez, ki je pri volitvah sebo volil, češ: »Jaz najbolj poznam sebe, torej Bukovec Janez,« je večkrat pravil: »Raje dam glavo, kakor da odstopim.« In vendar je moral odstopiti na pritisk domačih žensk. — V Št. Lorencu so pa dosegli odkup, da so morali ubogi kmetje do 8000 kron plačati, ko so popred tako lahko dajali biro v naturi. Vse jo bilo storjeno iz same zlobnosti in ma-. ščevalnosti. Zdaj se ti ljudje delajo prijatelje kmetov! — Znano je tucli, kako strastni sovražniki cerkve in duhovnov so naši naprednjaki. Vselej je le: pro-kleti far! — Kdo bi mogel voliti s taki-» mi sovražniki sv. vere? — Vedno se ba-hajo: »Mi smo ta veliki davkoplačeval-ci, mi vse gori držimo.« Koliko je res-niče na tem? Cela občina Velika Loka plačuje na leto 9549 K 71 vin. davka. Izmed podobčin plača največ Štefan 2333 K 99 v., Čatež 1676 K 2 v., Škovec 1447 K 94 v, Velika Loka 1973 K 20 vin. Toda od tega plača Korenitka, Pljuska in še druge skoro polovico. Torej komaj deseti del davkov plačajo Ločani in vendar se vedno bahajo: »Mi smo ta veliki davkoplačevalci«. Vidimo se torej pri volitvah, kjer bodo naši ljudje pokazali, da so in hočejo ostati kristjani. Naj nobeden ne ostane doma. d Senožeti. Danes prinašamo iz naše prijazne vasi vest, cla prirede naši mladeniči, člani Orla pri Sv. Heleni, prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. povodom izleta, ki ga napravijo člani kat« slov. izobraževalnega društva Vič v Se-nožetih, gledališko predstavo »Najdena hči«. Cisti dohodek je namenjen družbi za zgradbo kapele v čast presv. Srcu Jezusovemu v Rožni dolini. Vabimo vso naše bližnje sosede iz Ribč, Velike vasi, Kresnic, Poljan, Dolskega, Dola in vso druge vasi, da prihite v obilnem številu in si ogledajo igro, ki slika življenje prvih kristjanov; obenem pa vrlim Orlom v Senožetih pripomorejo, da se, čim večji preostanek izroči družbi, ki je v silni stiski glede pokritja stroškov, ki so nastali pri stavbi nove kapele. Cujemo, da pride več Ljubljančanov, gledat predstavo. Ne dajmo se osramotiti od njih in sezimo po vstopnicah, ki se že dobe v Senožetih pri Fr. Dragarju. Očetje in matere, pridite vsi in tudi otrokom Vašim dajte priliko, da si ogledajo res lepo igro. Igra se vprizori po-* poldne ob vsakem vremenu. Na svidenje tedaj prihodnjo nedeljo v Senožetih! d Iz St. Ruperta. V četrtek, 8. t. m, bil je v Št. Rupertu shod, na katerem je poročal deželni odbornik dr. Lampe. Med drugim je povedal dr. Lampe tudi marsikaj o naših liberalcih, katerih' značajnosti in delu za ljudski blagor se moramo vsi čuditi. Prvi slučaj. Ko se je šlo za to, da bi bila dobila občina' 3000 kron podpore od Kranjske hranilnice za občinsko bolnišnico, bili so liberalci tako prebrisani, da so to podporo s svojim nespametnim ravnanjem preprečili in tako oškodovali občino za tri' tisoč kron. Drugi slučaj. Ko se ie ara- rlila Št. Janška železnica, bil jc liberalni načelnik cestnega odbora in sedanji župan Zupančič tako vnet za ljudski blagor, da se jc pogodil z želcznico, da bode vplival na ljudi, da bodo svoj svet za nizko ceno odstopili železnici. Seveda pri tem tudi nase ni pozabil, Dobro je sicer, ako se kaj zasluži, toda načelnik cestnega odbora tako ne sme ravnati. Govornik omenja tudi občinske volitve ter izvaja, da le tam more občinski odbor uspešno delovati, kjer je v soglasju z deželnim odborom, kjer so v občinskem odboru ljudje, ki delajo res za blagor ljudstva, ne pa tako kot nek tukajšnji inteligent — ki pa komaj brati zna — kateri brani mlekarni vzeti vsak dan po par sto litrov vode iz potoka, dasi nima pri tem niti en vinar škode. — Zvedeli smo tudi, da se je policijska ura v Št. Rupertu zgubila, ker imamo gostilne vedno do tedaj odprte, dokler kdo hoče piti. — Da so naši poslanci res vneti za ljudski blagor, kaže tudi to, da je deželni odbornik dr. Lampe prehodil peš cesto iz Radeč preko Svibnega, Dol, Sv. Križa do Mirne in Trebnja ter se prepričal o žalostnem položaju cest. Gotovo je, da te poti še hi prehodil noben deželni odbornik. Slava našim poslancem! d Škocijan pri Mokronogu. Dasi je bil gospodarsko-politični shod S. L. S. oznanjen in oklican še-le na praznik, dne 8. t. m., vendar se je shoda udeležilo na Mali Šmaren nad tristo volivcev. Gosp. državni poslanec dr. Hočevar je govoril o težnjah in nalogah, katere imajo slovenski poslanci izvojevati od xneprijazne vlade in navajal nekaj praktičnih novih državnih postav, ki bodo tudi Slovencem koristile, kakor o pogodbi z Rumunijo, o odredbah proti živalskim kužnim boleznim itd. Omenil jo tudi izid prošnje za potočence v občinah Šmarjeta in Škocijan. — Gosp. deželni poslanec Mandelj je razkladal nove deželne postave o lovu, deželni banki itd. — Obema poslancema so ibrani kmetje enoglasno izrekli zaupanje. G. dr. Rataj, deželni travniški moj-Bter, pa je razkladal poslušalcem o namenih in pomenu živinorejskih zadrug, posebno pa zboljšanju in ureditvi občinskih pašnikov. Pričujoči soupravi-čenci pašnikov v Škocijanu, Dobr. vasi itd. so se takoj začeli zanimati za to vprašanje in sklenili vložiti prošnjo na deželni odbor, da jim pošlje inženirja in da ta vse potrebno ukrene v prospeh paše in živine. Uspešnega, koristnega ghoda nasprotniki niso motili. d Vače. Naš Orel je 11. t. m. prvič fazvil peroti ter vkljub slabemu vre-jienu poletel na otvoritev Društvenega Doma v Trbovlje. Pa četudi je manjkal en trobentač in nekaj krojev, ni to našega navdušenja nič ohladilo. Tako poj-iemo na dnevni red preko stranke stranišča, rokovnjačev in njih »papeža«, preko časnikarskega papirja in surovine, ki je zmožna samo še osebnih napadov. Ljudstvo bo pa prej ali slej spo-tnalo volka in naj je oblečen v še tako len ovčji kožuh. Ljudstvu se no sme vsega zameriti. Kaj pa so svoj čas storili za pravi napredek ljudstva pri nas razni gospodje z brkami in brez brk? Potem ti pa pride medeni in gostobesedni Blagajna, priprost človek mu verjame, saj vendar ne more biti hudoben tak človek, ki se zna tako laskati! Blagajna jc priden, nedolžen, koristen — zelo dober človek. — Pravijo, da našemu kaplanu zelo prede; če nima Ko-lomanovega žegna, ga bodo »panali« tisti, ki slišijo travo rasti. Slišimo, da pridejo s sedmerimi pričami k njemu po 400 kron, katere je obljubil 14. avgusta (ne pa 28.) tistemu, ki mu dokaže, da je v Vidrgi rekel, da »mu ni nič, če tudi vsi Vačani crknejo«. Izprašujejo se sedaj tisti, ki so bili na shodu, kdo bi bil slišal. Povemo jim mi: Slišali so tisti, ki jih zraven ni bilo. Le urno tecite po kronice in nikar se ne izgovarjajte. Brez advokata in kakih potov jih dobite, če nimate patenta za laž in lo-povsko obrekovanje. d Na Žalostni Gori pri Mokronogu bo shod porcijunkula 18. septembra. Za spovednike je preskrbljeno. Isti dan bo popoldne ob dveh blagoslov nove zastave Marijine družbe. Ob zadnjem shodu je bila najdena ženska žepna ura; dobi se v zakristiji. d Iz Črnomlja. Ker smo zopet v prvih dnevih meseca, so sklenili naši liberalci, da gredo po svoji stari navadi zopet kam pit. To pot so si izbrali Vinico in priredili tam 6. t. m. svoj »izlet«. Izmed izletnikov moramo še posebej omeniti, ne zaradi osebe, ampak izključno radi vrlega zgleda, neko častitljivo črnomaljsko narodno damo, ki je šla v svoji »narodni« požrtvovalnosti tako daleč, da je kljub svojim bolestnim »očescem« z zares občudovanja vredno vztrajnostjo sledila liberalnemu pohodu. Čast in slava ji, a njenemu vrlemu činu večen spomin! Toda, žal, da ga je spodrinil še slavnejši čin istega dneva. Naši liberalci namreč niso šli zastonj tako daleč na Vinico in so ga gotovo srkali, na kar so bili Viničani brez dvoma pripravljeni. Žalostna posledica je bila, da jih je zopet enkrat »prevarilo«, kakor pravi Belokranjec, ko gre pozno v noč natrkan domov. To pot so pa imeli vrhu tega šc precejšnjo smolo. Ko so se namreč bolj pozno dvignili z Vinice in prijadrali do Nerajca, jih je tam naenkrat zadela nemila usoda in jim prevrnila kar tri kočije, eno vrhu druge. —■ No, naši liberalci so takih nesreč menda že vajeni in so se hitro umislili v položaj. Odlašali niso dolgo, ampak pobrali hitro polomljene kosti in jo mahnili v nerajske skednje k počitku! — Drugi dan so pa celo jutro lazili v Črnomelj, seveda skromno in mirno, kakor še nikdar poprej. Kar verjeti nismo mogli, da so to še oni liberalci, ki so vedno tulili svoj »Na zdar!«, ko so se vračali z izleta. Še-le ko smo zvedeli za njihovo smolo, nam je postala njih zmernost umljiva. — No, tio. kar nič obupavati! Menda ni bilo to zadnjikrat. Na zdar! □1 D □ n C3C3C3C3C3C3C3aC3CaC3CaC3C3C: 'S notranjske novice 0 o D □aaauc-iuoDDLJuaDaci 6 n Z Vrhnike. Dne 4. septembra se je na mesečnem zborovanju »Katoliš« kega društva rokodelskih pomočnikov« v spodbudnih besedah poslovil večlet«| ni društveni starosta Franc Leskovec* ker odhaja v Stari trg pri Ložu, da sel ondi vsposobi za deželnega dacarjaV Gospod podpredsednik Frančišek Vov« ko se je v imenu društva starosti naj« topleje zahvalil za njegovo trudapolnol in požrtvovalno delo na korist roko« delskega društva ter mu želel v novemj poklicu mnogo sreče in zadovoljnosti; S Franc Leskovcem je društvo izgubi« lo eno najboljših moči, bodisi za petje,; tamburanje ali pri dramatičnih pred« stavah na našem odru. Ker ga je pal upanje v boljšo bodočnost izvabilo iz naše srede, mu bodi na tem mestu še enkrat javno izrečena najislcrenejša' zahvala in Bog povrni! Iz Podlipe pri Vrhniki. Vkljub sla« bemu vremenu se je naša veselica 4. septembra prav lepo izvršila. Počastilo nas je nepričakovano veliko prijateljev. Najobilnejše nas je obiskala Vrhnika irt Rovte. Okoličanov je bilo bolj malo, pri« hitelo pa je nekaj naših prijateljev tudi iz HHorjulja in celo iz daljnih Žirov* Močnoje povzdignila našo slavnost si. narodna godba iz Rovt. Izrekamo ji v prvi vrsti hvaležno zahvalo za veliko požrtvovalnost. Prireditev sama je za naše razmere nepričakovano dobro izpadla. Ponosni smo lahko na lepo petje in tudi obe igri sta se nam posrečili. Vsi igralci sploh so dobro izvršili svoje vloge. Ljudstvo je bilo zadovoljno, nekako poplačano za veliko naklonjenost in obile darove, ki nam jih je dalo. Veseli smo, da tudi srca drugih bijejo za nas, hvaležni smo jim. Bog živi vse na« še dobrotnike in prijatelje našega društva, poverne naj jim vse, kar so nam dobrega storili! — Na letošnjem občnem zboru smo izvolili sledeči odbor: Predsednik Lovro Troha; podpredsednik Janez Malavašič; tajnik Franc Brenčič; tajnikov namestnik Štefan Jereb; blagajnik Tomaž Fortuna; blag. namestnik Ivan Dolinar; knjižničar A. Železnik; pregledovalca računov Franc Troha, Ivan Zakelj. Pri dekliški zvezi: predsednica Marija Otrin, podpredsed« niča gdč. učiteljica Erna Blaznik; taj« niča Marija Filipič, blagajničarka Mar« jana Košir; knjižničarka Ivana Corn. -n Društvo v resnici že še dobro napredu« je, čeprav nas nasprotniki silno blatijo in gledajo naše napake z največjim po« večevalnim steklom daleč nazaj v mi< nula leta. Bog daj, da bi bilo Podlipo lcrnalu drugače! n Iz Starega trga pri Ložu. V o 1 i * t e v župana za našo občino se je vršila 6. t. m. Izvoljen je bil zopet so« glasno dosedanji župan, g. Jožef Škr« lec, za njegovega namestnika pa g, J. Pianecki, oba odločna pristaša V. L!< S. Zadnja volitev je zopet pokazala, da so uspehi V. L. S. v naši občini trajni ter da ima med svojimi pristaši dovolj sposobnih mož, ker so za omenjep.a moža glasovali tudi nasprotniki.. Zn svetovalce so izvoljeni tudi sami zavedni pristaši V. L. S. — Utonil a je v nedeljo 4. t. rn. 121ctna Ivana Ožbolt z Babincga polja. Služila je pri gostilničarju Troha v Markovcu. Sodi se, da je šla iskat perilo, ki se je sušilo ob bregu in pri tem na še ne pojasnjen način padla v vodo. — Mrtvega so našli 7. t. m. okrog poldne samskega posestnika Laženovega Janeza iz Markov-ra. Bil je preveč zaljubljen v kralja alkohola, ki je bil tudi kriv njegove nagle smrti. — Tatovi nadlegujejo v zadnjem času našo okolico. Skoraj je ni vasi, kjer bi se ti neljubi gostje še nc bili oglasili. Izbirčni tudi niso posehno, odneso, kar jim pride pod roko. Ljudje so vsled tega silno razburjeni in nezaupljivi. Čudno, da se ne posreči zalotiti nobenega teh tičev. — Snežnik jedo-bil lepo belo kapo v noči od 4. na 5. t. m. Vsled tega je tudi že postalo pri nas nenavadno hladno in parkrat smo imeli precej močno slano, ki je poparila poljske pridelke, kar jih je še na polju. n Iz Unca. Dne 4. t. m. smo imeli pri nas lep in poučljiv gospodarsko-političcn shod, na katerem sta poročala državni poslanec Gostinčar in dr. Žitnik o svojem delu v državnem in deželnem zboru. Shod se je vršil takoj po dopoldanski službi božji na prostem pred cerkvijo. Že dolgo ni imela pri nas Slovenska Ljudska Stranka političnega shoda, menda, deset-let ne. Tako mirnega Iri številno obiskanega pa gotovo nikdar. In to je v čast unskim' furnnoni, ki doslej niso poznali svojih-jjoslancev tako od blizu in iz njihovih- slišali toliko zanimivih stvari o ]H>yzdigi kmetskega. stanu, njegovih, potrebah in revah. Tu še "je ialiko vsakdo. ki je bil dobre volje, na lastna ušo-su prepričal o resničnosti zaplotnih li-itov o »klerikalni mavhi« in podobnih čenčah. Ne verno, če so besede obeh* poslancev vsem poslušavcem segle do srca in jim izpodbile predsodke o klerikalnih poslancih in delu S. L. S., to pa vemo, da je poslancema marsikdo pritrjeval, ki je doslej več verjel za, bavljačem in nasprotnim časnikom. Splošna sodba je, da bi bilo treba takih, shodov pri nas še večkrat, ker jih mno-uo:ne bere ne takih ne onakih.listov, pač pa verjamejo na slepo tistim, ki znajo najbolj zabavljati proti vsaki stvari, ki se je loti »klerikalec«. Upamo, da bo ta poučljiv shod rodil vsestranske koristi, če se bodo poslušavci ravnali po besedah obeh poslancev: lfomagaj si sam in pomagali bodo tudi poslanci! — Pri tej priliki pa se čutimo dolžne, izreči našim poslancem naj-iskrcnejšo zahvalo za to, da se je že pričel kopati toliko let obljubovani in vedno odlašani vodovod Cerknica-Ra-kek-Unee-Ivanje selo. Slovenska Ljudska Stranka je komaj 2 leti na krmilu v deželi in vodovod bo tekom enega leta dovršen. Liberalna večina je samo I 72 obljubovala, a storila nič. Le pri volitvah je bilo na papirju vse storjeno, po volitvah nič. Tako je še danes in bo: liberalci bodo obljubovali ob volitvah deveta nebesa, zidali železnice, kopali vodovode, delali ceste, hujskali ljudstvo proti Slovenski Ljudski Stranki, po volitvah pa bodo zopet lepo tiho ali pa vlekli po svojih listih tiste, ki se jim bodo pustili. Kdor je hotel, je sprevidel že zdaj, katero gospodarstvo je boljše v deželi: ali naših ali liberalnih poslancev. Naj bi vsakdo sprevidel, da ima pravo srce za delavnega človeka, kmeta in delavca, edino-le Slovenska Ljudska Stranka, ki se trudi z novimi postavami doseči ljudstvu več pravic in več koristi. Občani rakovske občine pa se moramo odslej povsod skazati hvaležne poslancem S. L. S., ki kažejo v resnici in dejanju pravo skrb za svoje volivce in tudi nevolivce — nasprotnike! Dostavimo le to še, da je predsedoval shodu župan občine Rakek-Unec-Ivanjc selo-Slivice, g. Iv. Fatur, ki je ob zaključitvi shoda predlagal resolucijo, izražujočo popolno zaupanje poslancem S. L. S. n Cerkniške novice. Sokolska ž u p a se je pretakala po Cerknici v nedeljo dne 4. septembra. Zberačili so skupaj, kar so mogli, in nabralo se je 183 sokolov, nekaj sokolic in precej naraščaja dečkov in deklic, dasi je po šolskih postavah sedaj otrokom prepovedano celo telovadbe se učiti pri društvih. Tu pa so nastopili pri javni telovadbi v sokolskih krojih. Največ malih je pripeljala idrijska župa. Liberalci so si veliko obetali od te prireditve, pa se jim je zelo ponesrečilo. Ljudstva je bilo malo, kar smo mi že naprej vedeli. Vr-hutega jih je dobro nažehtal dež in jim pokvaril tudi plesno veselico na vrtu, ki so jo mislili imeti celo noč. Marsikdo je rekel: »Prav jim je. Oni so Orlom želeli celo točo; mi jim toče ne privoščimo, dež naj jih pa le nekoliko opere«. — Telovadba bi bila lahko boljša kakor je bila. Pri prostih vajah so precej mešali, zdaj je kazil eden, zdaj drugi. Na orodju so nekateri dobro telovadili, toda nobeden tistih ni iz Cerknice. Domači so se slabo postavili, r—, Kdo je olikan? Liberalci so Orlom aia slavoloku pomazali napis z gnojem. Orli so ga potem nalašč pustili do so-kolske prireditve. Zadnji večer so ga župarji ukradli in skrili, a našel se je in je v nedeljo že zopet visel na svojem mestu kot dokaz liberalne olike. Orli pa se sokolskih naprav niti dotaknili niso. Plesali so tisti večer po vseh liberalnih gostilnah čez polnoč, dasi je imel dovoljenje samo g. Strgulc. — Skrb za naraščaj je bila pri sokolih majhna. Enega dečka so pohodili. Nekaj deklic se je zvečer izgubilo in tavalo okrog po trgu. Dve sta ob poldese-tih jokali skozi Podskrajnik v veliki temi in dežju. Srečni starši, ki takim ljudem izročajo svoje otroke! — D e ki et so naprosili poleg liberalnih tudi nekaj kmečkih. Za božjo voljo so jih prosili. Kmečke so .pripravljale, pletle vence, skupaj znašale cvetlice, potem pa so jih — prezirali. Kmet in liberalna gospoda nc gresta skupaj. — Nadučitelj Š č s t, ki je učencem prepovedoval ho, i diti k Orlom, ko je bilo še dovoljeno, pozneje pa priporočal, naj hodijo k sokolom, jc sedaj svojevoljno v šolske so-, be spravil deklice, da so na župarje me, tale šopke. Predsednika krajnega šol, skega sveta še vprašal ni za to. Ljudi stvo pravi, da bo treba gospoda Šesta prijeti malo za ušesa. — Tatovi so se začeli prav pridno oglašati. Kradejo vse, kar jim pride v roke. Neki ženi so ukradli krog 600 K, nekje drugje oble-ko. Vlomili so tudi na pokopališče. Vi cerkev niso mogli, pač pa v Obrezovo grobišče, kjer pa niso dobili nič porab, nega. — Se mora tudi tat včasih za-i stonj truditi. — B o g o mil a se je dne 4. septembra ustanovila v Cerknici, Pristopilo je mnogo deklet in žen in se jim mnogo obeta. Govorili so gg< Pavlin, Podbevšek in Udovč. Predsed* niča je Ivanka Mramor, podredsednica pa Marjeta Martinčič. Le krepko na-t prej! n Gor. Logatec. Dne 30. avgusta se je od nas poslovil preč. g. Jožef Lavrič, naš dolgoletni župnik in odšel na svojo novo faro Breznico na Gorenjskem. 12 let je prebival med nami vnet za časti božjo in za blagor svojih faranov. Pri-i ča temu je lepa cerkev, ki se je preno-i vila leta 1904 in 1905; z veliko goreč" nostjo se je udeleževal tudi našega iz-; obraževalnega in socialnega dela in povsod stal na strani z besedo in dejanjem. Njegova roka in njegovo srce sta bila odprta vedno, kadar je šlo za1 kako dobro, občekoristno stvar. Zato si je pridobil preč. gospod pri vseh, ki so ga poznali, mnogo spoštovanja in lju, bežni, dasi je vžil mnogo bridkosti tc-i kom svojega tukajšnjega delovanja. —» Vsi, ki smo mu bili ves čas naklonjen ni, mu kličemo: Bog naj Vam plača' vse, kar ste nam dobrega storili, in Vam rosi v novem vinogradu mnogo svojega blagoslova! n Shod Kmečke zveze v šturiji. Na Mali Šmaren je imela vipavska »Krneč« ka zveza« shod v Šturiji. Ker je bil skli-< can shod kot javen, so kolovodje liben ralne Narodne delavske organizacijo sklicali vse svoje pristaše, povabili cen 10 sodruge iž Trsta in Gorice, da bi ga; preprečili. Res so prišli na shod, raz« grajali so kakor znajo liberalci ter se kot svobodomiselci pregrešili proti svo, bodi zborovanja, vsled česar bodo ime« 11 sedaj ti liberalci opraviti tudi s sod-i nijo. Ker ni bil shod sklican za te »kmete«, ga je predsednik župnik Kro-; mar zaključil in sklical novega po §' 2. v društveni dvorani, kjer so naši so-: mišljeniki zborovali nemoteno. V dvoi rani sta poročala poslanca Pcrhavc hi dr. Žitnik. Na zborovanju, ki je trajalo nad dve uri, jc dr. Žitnik poročal sle-; deče z ozirom na letošnjo slabo letino za odpis zemljiškega davka: lilmamo poseben državni zakon z dne 12. julija 1896., št. 118., ki določa, kdaj se more zahtevati odpis zemliiš- Vezana knjižica pa velja 90 vin., po pošti 10 vin. več. moderno zdrausfuo. Jcega davka zaradi poškodbe po toči, povodnji, ognju, miših, trtni uši, strupeni rosi, plesnobi, črvu itd. Letos bode sploh na Kranjskem vsled slabega vremena in raznih uim jako slaba letina. Trta je slabo rodila, krompir gnije, fižol je slabo uspel, črv pa je povsod napravil ogromno škodo. Kmetovalci tarnajo že sedaj in spomladi bode manjkalo živeža in semen. Zato naj bi županstva ali pa posestniki skupaj naznanili škodo okrajnim glavarstvom s prošnjo, da se jim odpišejo ali znižajo zemljiški davki in izposlujejo državne podpore za potrebni živež, semena in .umetna gnojila. Tudi deželni odbor daje umetna gnojila za polovično ceno, da se izboljšajo pašniki in travniki. Končno je shod našim poslancem izrazil soglasno neomejeno zaupanje in naročil »Slovenskemu klubu« v državnem zboru, da ne odneha od svoje poti, dokler nam vlada ne da naših pravic. .Viharno odobravanje zborovalcev je pričalo, da so poslanca razumeli in uvideli njegovo veliko požrtvovalnost, ki .jo izkazuje skoro vsakemu svojemu volivcu in nevolivcu neprestano. Predsednik Kromar je v mirnih, a krepkih besedah označil nastop liberalcev. Ne znajo prav nič. Izurjeni so le v drznem izzivanju in pretepanju. To je sad vzgoje, katero ti elementi uživajo v »narodno-delavski organizaciji«. Taki prizori več učijo, kot vsi govori v cerkvi in na shodih. — Našega ljudstva, ki je bolj zavedno in olikano kot marsikaki .»inteligenti«, ne bodo nikdar preslepili tisti Tržačani, ki poznajo kulturno delo 3amo v vpitju in razbijanju shodov. n Št. Vid pri Vipavi. Naš telovadni odsek Orel priredi 25. t. m. s sodelovanjem Bogomile društveno veselico, pri kateri se vprizori zadnja A. Medvedova igra »Stari in mladi«. Kjer se je že igrala, povsod je ugajala gledalcem. Bogomile nam bodo pokazale, kako so izurjene v tamburanju. Pridite vsi iz sosednjih vasi, da bodete videli, kaj znamo! Ne bo vam žal. Cisti dobiček je namenjen za nakup telovadnega orodja, zato se preplačila hvaležno sprejmejo. n Podraga pri Vipavi. Precej časa je že preteklo, odkar ste zadnjič čitali ,v »Domoljubu« o naši vasi. V kotu smo, pa nočemo vsega obešati na veliki zvon. Tiho delo je veliko vredno. In delali smo! Letošnje leto smo priredili dve veselici. Eno 8. maja, pri kateri so se igrale tri igre: »Zamorec«, »V ječi« in »Dve teti«; drugo 17. julija v proslavo slovanskih bratov sv. Cirila jn Metoda z dr. J. Krekovo igro »Tri sestre«. Obe ste se obnesli v vsakem oziru povoljno. Igralci so bili dobri in kažejo z vsakim nastopom večjo gotovost in izurjenost. Le s petjem ne pridemo naprej. Premalo pevcev je pri nas in pa premalo zanimanja. Najbolj je bil vesel blagajnik lepih kron, ki se zbirajo za društveni dom. Prostor za stavbo smo že kupili in počasi bomo napravljali materijal, da bi vsaj v par letih prišli do lastnega doma. Zbirka ljudskih iger, 13. snopič. — »Katoliška Bukvama« s to knjižico nadaljuje započeto delo, ki ima namen izobraževati naše ljudstvo s prirejanjem iger, ki imajo nravstveno čisto in realistično, versko ali romantično vsebino. Držimo se načela, da mora dobra igra gledalca zabavati in tudi vzgajati ter blažiti. — Naša izobraževalna društva in Marijine družbe, ki hočejo izpolnjevati svojo vzgojevalno nalogo, morajo izbirati to, kar je primerno za ljudstvo. Nalašč zbrane so zanje te igre. — Trinajsti snopič obsega troje lahko upri-zorljivih iger s samoženskimi vlogami, in sicer: »Vestalka«, »Smrt Marije Device«, »Marijin otrok«. Cena knjižici 80 vin. — Dobe se tudi poprej izdani zvezki te zbirke, katerih vsebina je naznanjena na ovitku 13. zvezka (razprodan je samo prvi zvezek). Slomšek A. M. o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti. Cena 1 K. Nepozabni Slomšek, ki je s tako vnemo nadaljeval delo slovanskih apostolov med Slovenci, je bil obenem poseben častilec teh svetnikov in je napisal o njih mnoga najkrasnejša gradiva, katera bo ta knjižica obvarovala pozabljenosti. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Skrivnost najdenke. Povest. S prav posebnim zanimanjem so čitali »Domo-ljubovi« bralci to povest, ko je izhajala v posameznih podlistkih v »Domoljubu«. Še z večjim zanimanjem pa jo bodo čitali naši bralci sedaj, ko je zbrana v knjižici, ki ima na čelu zelo zanimivo večbarvno sliko, ki predočuje pretresljiv prizor iz povesti. Smelo trdimo, da imamo Slovenci malo tako zanimivih povesti na razpolago. Če pri-čneš čitati povest, se zatopiš v njeno vsebino in jo ne moreš preje odložiti, dokler je nisi prečital do konca. Pa še vedno ti uhajajo misli nazaj na posamezne pretresljive — da naravnost ganljive — zapletljaje v povesti, ki posega tako globoko v čustvovanje dveh zakonskih — med trdo kremenito, a nikakor ne brezsrčno moško naravo in plemenito ter požrtvovalno žensko dušo. V človeškem življenju d& večkrat malenkost — ja nesrečen slučaj — povod hudim nesporazumljenjem, ki se tako nepričakovano pojavijo med dvema ljubečima se srcema in edino trdna verska podlaga je zanesljiv pripomoček, da razžene temne oblake, ki pretijo ugonobiti tiho družinsko srečo. — Knjižico »Skrivnost najdenke« so mnogi težko pričakovali, kar nam spričujejo obila nujna naročila; prvič smo jo malo prezgodaj naznanili, ker še ni bila dotiskana večbarvna slika na ovitku. Sedaj pa je knjižica na razpolago in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, pa tudi v »Knjigarni Ilirija« v Kranju. Cena 60 vin. za nevezan izvod. Namesto ricinovega olja, ki navaj"a k bljuvanju, vporabljajo mnogi zdravniki osobito pri daljšem bolehanju in * ležanju v postelji naravno Franc Jožef-ovo grencico. Klinične izkušnje potrjujejo, da se s to čisto, naravno rudninsko vodo že pri manjših količinah doseže zanesljiv in trajen učinek, ne da bi se sluznica dražila, in to še pri takih slučajih, kjer ne izdado več druga odvajalna sredstva. Od lekarnarja, drogista ali prodajalca rudninskih voda naj se zahteva izrecno Franc Jožef-ovo grenčico; kjer ni naprodaj, naj se obrne naravnost na ravnateljstvo razpošiljevalnice Franc Jožef-ovih vrelcev v Budimpešti. 24 Rešitev uganke v 34. številki: PRAH. Pravilno je uganko rešilo 81 naročnikov. Nagrado sta dobila: I. Mat jas Briški, Koszeg Nr. 438 Ogrsko. II. Antonija Nagelj, Smolenja vas 7, pošta Kandija-Rudolfovo. Nagrada za oba: »Iz dnevnika malega poredneža«. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 7. septembra: 14, 84, 15, 70, 74. Line, 10. septembra: 8, 6, 10, 18, 23. Trst, 10. septembra: 49, 72, 43, 47, 86. Fani Komar (oblastveno koncesijonirani učni zavod) Ljubljana, Pred Škofijo št. 21 poučuje v krojnem risanju in praktičnem izdelovanju oblek. 1144 Malfimo posestvo le m prodaj pri novem premogokopu v Gornji vasi. Cena posestvu 4200 K. VeC pove lastnik Franc KriStof, Sajenice št. 2, p. Mirna. Dolenjsko. 2635 Moršitm pomoftiiko sprejme takoj Lukek Franc, Št.Hupert, Dolenj. Traino delo, DtaCa oo doaovoru. 2644 62 EES3 Pljučne bolezni kašelj, katare, oslovski kašelj, imluenco zdravijo zdravniki z S1R0LIN „ROCHE" Kdo naj vživa Slrolin? 1. Vsak, ki trpi na dolgotrajnem kašlju. Kajti boljše je bolezni odvrniti, kot pa iste ozdravljati. 2. Osebe s kroničnim broncliial-kotaroin, ki se ozdravljajo s Sirolinom. 3. Astlimatični, ki sc bistveno zboljSajo z Sirolinom. 75 1. Skrofulozni otroci z bezgavkami, kataro n na očesih in v nosu itd., pri katerih Si-rolin zelo vspeSno vpliva na ccloten razvoj. ...."""*'' n rjlo^rbl^v^l fS^ški z*-*" "—i* j Zahteva noj sc izrecno Sirolin izvirni zavoj .Rodie" in zavrne odločno ponarejanja in takozvana nadomestila (Zdravniški predpis). t Mmanii-La iloohe <3 Go., časel fSvfcaj Oren:ach fBaden}. Županstvo v Škocijanu pri Mokronogu na Dolenjskem razpisuje do 15. oktobra 1.1. 2642 mesto okrajne babice Pluča in drugo po dogovoru pri tem županstvu. Malo posestvo vrtom, njivami in travnikom, pol ure od Ljubljane pri vel. cesti, pripravno za živinorejo in mlekarstvo, .se proda. Fran Golob, Barje St. 53. Ižanska cesta, Ljubljana. Denar prihrani taisti, ki o potrebi vpo-labnih reči in daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 8000 slikami, kateri se pošlje usaEganinr zastonj in Jrunko. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad Bnix St. 1405 (ČeSko). Žlvdz kave pred nakupom vporabnih predmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik s 8000 slikami ki se pošlje vsakomur zastonj in franko in v katervMn dobi vsak kaj primernega. C. in kr. dvorni založnik BrUx št. 1408 (Csško). popolno nadomestijo za jabolka in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta razpošilja proti povzet;u CISiiriSBjlflSsioij Gradec, Murplatz 10. 2595 Cenike in navodilo m zahkvo išs!«iij! Pazite na c. kr.orla naju ivrdKe | Škodovati Vam nc more. ako pišete takoj po nove vzorce od blagu za ženske in moikc obleke Uatere Vam pošlje proti vrnitvi franko narodna veletr-govska Inša 1566 J lepe bele (jurje) kupi po dobri ceni G. F. Schubert Oradec, Mitrplatz 1012. 2596 (Vzorec je vposlati.) 3-1 v a r i l o ! 5(+>irht-0U0 milo le prauo 50mo z imenom Schichf In z znamko „1 e I e n".