PRIMOR DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJ Leto 2. iste v. 188 - Cena 3.- lire TRST, sreda 9. januarja, 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1 - L Tel, it 93806,93807,93808. Rokopisi »e no vračajo Zločin in kazen Večina odposlanstev Združeni narodov prispela v London Uspehi konference Treh zunanjih ministrov v Moskvi so bili »e za-■i v popolno tajnost, ko Je v svet •nila vest o anglehkem in ameriškem priznanju Federativne ljudske republike Jugoslavije. Z zadovoljstvom so sprejeli to vest narodi Jugoslavije, se prav posebno pa je razveselila nas Primorce. Tema Prvima priznanfima so nato sledi-la še druga; Francije, Grčije, Ira-na> Egipta. Tem bodo sledila ostala. Nova ljudska republika stopa tar ko v svoje mednarodno življenje, v veliko zadoščenje vseh demokra-tlono mislečih ljudi in v nič manjšo jezo vseh onih, ki jim je ljudski enačaj noue republike trn v peti. Priznanje Federativne ljudske republike Jugoslavije pomeni potr-Jštev zavezniških odnosov md anti-fošistič-nimi soborci in istočasno po-‘pešitev kaznovanja vojnih zločin-in čiščenja ostankov fašizma. *'Prvo dejanje napovedujoče po-itopne likvidacije jugoslovanske iz-dajalske emigracije, ki se je v zadnjem poskusu rešitve zatekla na an9lo-amriško zasedbeno področje, te zgodilo Z. januarja t. I. ob 11 JO, ko je na demarkacijski črti Storjah XIII. zavezniški korpus °čil jugoslovanski vojaški misiji generala Leva Rupnika, generalne-inšpektorja slovenskega domo-ranstva in dva srbska vojna zločinca. Izročitev prve skupine vojnih * ocinoev ima nedvomno velik pomen, ^ Izročitev prve skupine vojnih zlo-vlnccv jugosl. oblastem pomeni Predvsem priznanje izdajalske vk>-v službi okupatorja vseh pomož-njh gvizltnških in izdajalskih vojar Ških formacij Rupnika, Nediča, Pa- *n Mihajloviča, ki so se, po govoru z generalom Rupnikom, * °i Po osvoboditvi Beograda in **i po zmagovitem osvobodilnem ***Predovanju Jugoslovanske arma-9 čelno zatekli na ozemlje Julijske rajine v upanju, da bi ob zlomu nemške vojaške sila zaigrali na J**«*, karto: isto karto, ki jo je otela zaigrati v Trstu eGuardia oivioa*. Hogel prodor IV. Jugoslovanske armade ob sodelovanju IX. korpu-Hm je špekulacijo onemogočil 11 v hagUd so si morali rešiti kožo onstran Vidma in onstran Kara-v**nk. Domobranske, čet niške, i*-ttške in nedičevske formacije v * a* C Z hrd shrdl shrdl shrdl shrm okupatorja so, skupno z ^»noi in fašisti, ki so pribežali iz »šlmacije »n Reke, hotele iz Julij-0 krajine napraviti svojo zadnjo tostojanko, v blaznem upanju, da Hrn bo uspelo zaustaviti prodiranje h*goslovanske armade t« dočakati ahglo-ameriske sile, od katerih so Pričakovale drugačen sprejem, ka-š°r jim ga je pripravljala Jugoslo-^nska armada. Zatekli so se v Ita-od koder so se v večjem Ito-vilu vrnili v novo nastalo oono A, «lasti y Trst, ki jim nudi priliko *n možnost spletkarjenja proti novi Jugoslaviji, ■P^vi meseoi po osvoboditvi so ** mogli, vsaj navidezno, dajati npanja na boljše čase. In njihovo govorjenje je bilo zelo samozavest-n° in objestno; nadaljnji razvoj do-pa jim je upanje čedalje *1 manjšal, dokler Jim ga ni po-vginoma pokopalo uradno prizna-Jugoslovanske republike. vsemu temu je sledil Se zadnfi ^ r*°' NIII, zavezniški korpus je 50slovanskim oblastem izročil skupino vojnih zločincev. Nji-razočaranje se je sedaj spre-'"ilo v strah: strah pred kaznijo. °«io jim tla pod nogami. Kam >edajt Sodelovanje med zavezniki ni *«a fraza. Sklepi prve moskov- V London so prispela z letali na bližnji sestanek glavne skupščine Združenih narodov odposlanstva naslednjih držav: Norveške, Belgije, Jugoslavije, Sirije, Perzije, Abeainije in Grčije. Odposlanstvo Sovjetske zveze, Bele Rusije in Ukrajine, to je celotne sovjetske delegacije, bo doseglo število 100. A-meribko odposlanstvo šteje s tehničnim osebjem 94 oseb. Ko bodo vsi člani odposlanstva prispeli v London, bo njihovo število narastlo na 2000 oseb. Večina držav je kot svoje prestavnike poslala odlične osebnosti. Kakor predvidevajo v Londonu, bo te dni zbranih nič manj kot petdeset zunanjih ministrov. Byrnesova izjava Vashingtom, 8. — Ameriški zunanji minister je pred svojim odhodom v London izjavil, da bodo ZDA uporabile pravico veta v varnostnem svetu Združenih narodov v primeru, če bo potrebno zaščititi svoje lastne interese pri sestavi predlagane kontrolne komisije. Takoj po svojem prihodu bo sklical sestanek vseameriške delegacije. Višinski in Byrnes dospela v London London, 8. — James Bjmes, zunanji minister Združenih držav in vodja amerifik; delegacije pri glavni skupščini Združenih narodov je pristal na letališču ameriške vojske v Bovlngtonu. Sovjetska delegacija, ki ji načeljuje podkomisar za zunanje zadeve Andrej Višinj-skl, je dospela v London s tremi letali. Višinjski je prispel naravnost iz Bukarešte, kjer je bil navzoč pri izpremembah v rumunekem političnem položaju. Edvard Stettinius je izjavil, da Je gospa Eleouora Roosevelt imenovana za člana kulturno-socialne-ga odbora glavne skupščine Združenih narodov. Lažne govorice o vojni napovedi SZ Turčiji Moskva, 8. Tass. — Francoski list «Paris matin* razširja govorice o vojni napovedi SZ Turčiji in o »krvavih spopadih,, ki se baje vršijo «med ruskimi in turškimi obmejnimi stražami na turško-bolgar. ski demarkacijski liniji, v okrožju Leninakana in v obmejnem ozemlju med turškimi Andi in sovjetskim Kavkazom*. «Tass» je bil pooblaščen izjaviti, da so te govorice lažnive in nepoštene klevete omenjenega franco. skega lista, ki se splošno nagiba k izzivanju. Razširitev ramenske vlade Bukarešta, 8. — Tristranska komisija, ki ima nalog izvesti razširitev vlade Petra Groze, je končala svoje razgovore ter Izbrala dva voditelja Emila Ratzeganua in Mihaela Ramniceaoua, ki bosta vstopila v rumunsko vlado kot predstavnika kmetske narodne stranke in liberalne stranke. Včeraj sta bila sprejeta pri kralju Mi-hajlu ter prisegla kot ministra brez listnice. Bolgarska opozicija delile proti moskovskim sklepom Moskva, 8. - Tass — Izvestja objavljajo članek pod naslovom »V zvezi s sklepi o bolgarski vladi*: »Na moskovski konferenci zunanjih ministrov SZ, ZDA in Velike Britanije je bil dosežen sporazum o vprašanju bolgarske vlade. Kot je znano, je sporazum določil, da bo sovjetska vlada dala bolgarski vladi prijateljski nasvet, naj vključi dva predstavnika demokratičnih skupin, ki nimajo predstavnikov v dosedanji bolgarski vladi domovinske fronte. Sporazum določa, da bosta ta predstavnika sprejeta v vlado pod pogojem, da »e obvežeta z njo sodelovati. Izvedelo se je, da je bolgarska vlada zavzela pozitivno stališče glede sklepa treh zavezniških velesil. Po prijateljskem nasvetu sovjetske vlade, je takoj pričela pogajati se z onimi demokratičnimi skupinami, ki so ostale izven domovinske fronte in ki niso bile v vladi zastopane. Pogajanja s Petkovovo skupino kmečke zveze in Lulkevovo socialno demokratično skupino so se že prlč-rla, vendar doslej niso imela uspeha. Formalno so predstavniki skupin Petkova in Lulčeva izrazili svoje soglasje s sklepom moskovske konference. Toda trenutno so se stvari popolnoma preokrenil«. Kljub zelo jasnemu sklepu moskovske konference ske konference o kaznovanju vojnih zločincev se kljub več ali manj razumljivemu omahovanju in počasnosti neizprosno izvajajo. Bije ura obračuna z jugoslovansko izdajalsko emigracijo. Vsi tisti, ki se še danes nahajajo iruen domovine pOd moralnim pritiskom svojih organizatorjev, in ki se v Jugoslavijo ne bodo vračali v spremstvu angleških in ameriških vojakov, imajo še čas, da se s prostovoljnim povratkom med sorojake vključijo v delovni obnovitveni napor nove države, ki bo klicala na odgovor le one, katerih rok se drži kri; za vse zaslepljene in zapeljane pa je v novi državi dovolj prostora, da si s poštenim delom pridobijo zaupanje nove ljudske oblasti. 12 -Lgu P. GUSTINČIČ hi ali problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo Ilddalje; obrazloženo nas torej , 'k spoznanju, da je del zaledja za Trst no račun drugih if planskih pristanišč ali na račun ra-' čg ostaja še kaj za Trst, !r_>nora zahvaliti svoji izvrstni atu-opremf trga (reci spodob-u trgovskemu stanu, G J, ki tru'0 bolJ potrjuje našo tezo, da je )L, y,{l problem prej problem ljudi, Pa stvari*, iut i^rri0> <*a s0 te besede iz ust v pristaša in ideologa itali- i\nk0a 1a‘stzma dovolj Jasne za . '°gar in da ne potrebujejo no-'’nadaljnjega komentarja. h * * * P0(jo Zgoraj navedenih statističnih «lc( tfcot> smo videli, da se italijan-*i«0 tk°uomisti in ideologi fašistič- večno vojno nevarnost vse s>x>Je ljudstvo. Kako neitalijanska je ta pokrajina, pa Je najbolje dokazal italijanski falizem sam. Da bi mogel pred svetom opravi/iti svoje imperialistične težnje *» prikazati Primorsko kot italijansko pokrajino, je ita-lijanski falizem ob svojem prihodu na oblast uvedel na Primorskem kanibalsko narodnostno zatiranje, ki ga dotlej svet le ni videl 7,e leta IMS. je fašizem zadulil vse slovensko in hrvalko lolstvo te pokrajine. Od leta 19H8. je falizem prepovedal celo poučevanje verouka v ioli v slovenskem in hrva-ikem jeziku. Nad lt00 slovenskih in hrvaikih učiteljev se je leta I9B5-tS znašlo pred izbiro: ali iti poučevat na Italijanske Sele v notranjost Italije, ali pa odtati brez kru- gi modrega vodstva velikega voditelja Rdeče armade generallsima Stalina postala vir upov za vse demokratično človeštvo.* Stalin sprejel Beorgljeva Moskva, 8. - VZN — Včeraj je sprejel Stalin predsednika bolgarskega ministrskega sveta Georgije-va, zunanjega ministra Stalnova in notranjega ministra Jugova, Teroristična ietnlika tolpa aretirana Beograd, 8. - Tanjug — Organi javne varnosti so v Beogradu odkrili ilegalno tiskamo in aretirali skupino 13 članov teroristične četniške tolpe, ki j« poskušale oživeti teroristično delovanje. Skupino so zasačili, ko Je tiskala božično številko »Biltena četniške komande*. Kot je razvidno iz zbranih podatkov, Je tolpa že tri mesece izvrševala svoje nezakonito zločinsko delovanje. Večina aretirancev Je med okupacijo sodelovala z Nemci ln domačimi Izdajalci. Med aretiranimi Je Božidar Vasic, lndustrljalec, ki je med okupacijo imel tekstilno tovarno v Beogradu in vzdrževal stike z geetapom in čefnišklm Inženirskim korpusom in ki ga je Draža Mlhoj-lovlč med okupacijo imenoval za komandanta brigade. Med drugimi aretiranimi sta Zlvojln Matič, trgovec, in Božidar Vukaslnovič, odvetnik iz Beograda, ki sta bila med okupacijo oba aktivna člana organizacije Draže Mihajloviča. «Bilten» je tiskal Radovan Bu-retič, tlskamar, ki Je bil pred kratkim obsojen na prisilno delo zaradi črne borze. Med aretiranimi sta tudi dva člana tolpe, katere naloga Je bila organiziranje terorističnih band, ki naj bi umorile voditelje jugoslovanske armade ln narodno osvobodilnega gibanja. Skupno je bilo aretiranih 13 oeeb, ki verjetno tvorijo celotno zločinsko skupino. Edino dva člana te skupine e ta na begu, toda organi oblasti so Jima ie na sledu. Vsi prijeti zločinci bodo izročeni vojaškemu sodišču. ha na ulioi. Slovenska in hrvaška mladina je dobila italijanske učitelje, ki so jo nasilno stlačili v italijanske falistične mladinske organiea-oije, da bi jo tako čtm hitreje ras-narodill. Prepovedano je bilo poučevanje slovanskih jezikov oelo zasebno v skupinah, večjih od treh oseb. Da, prepovedali so oeho slovensko tn hrvalko petje na ulioi tn t> javnih prostorih. Da bi dežela dobila na zunaj Italijansko lioe, so poitalijančili vsa zemljepisna imena. Od leta 19S1. dalje je bil prepovedan vsa k javen napis v slovenskem ali hrvaSkem Jeziku. Slovenske in hrvalke priimke so poitalijančili 4n so se morali pisati po italijanskem pravopisu. Italijanizi-rati so is morali tudi vsi napisi trgovskih tvrdk. Toda tudi vse to le ni bilo dovolj: izginiti so morali tudi vrt spomeniki slavnih slovenskih in hrvaiMh mož na Primorskem. Nagrobni spomeniki niso smeli imeti slovenskih »n hrvaikih napisov, prepovedano je bilo celo polagati na grobove umrlih vence s poslovili v teh slovanskih jezikih. Da, ponekod so morali celo odstraniti napise na nagrobnih spomenikih, da bi pokopališče ne pričalo, da u tom kraju govori prebivalstvo slovensko ali hrvalko. Uničene so bile tudi vse slovenske in hrvaške kulturne in gospodarske organizacije, prepovedano vse časopisje ter vsaka publikacija u jugoslovanskih jezikih. Dežela visoko kulturnega slovenskega in hrvaškega ljudstva se je iako pod nacionalnim terorjem italijanskega fašizma spremenila v opustolano Čestitke maršala Tita ljudstvu Julijske krajine Beograd, 7. — Maršal Tito je poslal naslednji odgovor na novoletno čestitko, ki mu jo je poslal izvršni odbor Slovensko italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst: «Pri-srčno se vam zahvaljujem za tople čestitke, ki ste mi jih poslali za Novo leto. Prosim vas, sporočite v mojem in Imenu jugoslovanske vlade najboljše če. stitke za leto 1946 italijanskemu in slovenskemu prebivalstvu Julijske krajine in Trst. Z na. še strani bomo storili vse, kar bo mogoče, da bi se uresničile vaše želje in bi mogli biti v 1. 1946 dokončno združeni z Ljudsko federativno republiko Jugoslavijo. Trdna in bratska edinost med slovenskim in italijanskim prebivalstvom bo veliko pripomogla k uresničenju te velike naloge za srečo in prospeh prebivalstva Julijske krajine*. Titova pohvala Inžen rskim četam JA Beograd, 8. — Predsednik ministrskega sveta, minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je izdal dnevno povelje v pohvalo Inženirskim četam jugoslovanske armade za izvršitev povelja glede obnovitve železniške proge Beograd - Sarajevo, ki so ga prejele 25. septembra 1945. Zunanja Mongolija - neodvisna Cungking, 8. Tass. — Kitajska vlada je izdala sledeče uradno poročilo : »V jeseni 1945. je bil Izveden v Zunanji Mongoliji plebiscit, h kateremu je centralna vlada poslala kot uradnega opazovalca namestnika ministra za notranje zadeve Lei Fachanga. Po poročilu, ki so ga pred kratkim predložile oblasti Zunanje Mongolije, ki so izvedle plebiscit, potrjujejo izidi plebiscita, da je zunanje mongolsko ljudstvo volilo za neodvisnost. V skladu s sklepom vrhovnega sveta za narodno obrambo priznava narodna vlada Kitajske republike s tem neodvisnost Zunanje Mon. golije in Je v soglasju s tem poučila ministrstvo za zunanje zadeve, naj to uradno sporoči vladi Zunanje Mongolije. Krzicki zapustil ZSSR Moskva, 8. - Tass — Leo Krzicki, predsednik ameriškega slovanskega kongresa in podpredsednik krojaške strokovne zveze, ki je včlanjena v CIO, je 6. Januarja odpotoval lz Moekve. Od njega so se poslovili predsednik vseslovanskega odbora, generalni poročnik Gun- dorov odpravnik poalov poljske republike Matwin, predstavniki zveze poljskih domoljubov in drugih javnih organizacij. Na letališču je imel Krzicki pred mikrofonom sledeči govor: »Ko se poslavljam od plemenitega sovjetskega ljudstva — ki ga vsa Amerika globoko spoštuje — želim povedati vsem svojim slovanskim prijateljem, da napolnjuje njihova prisrčnost, ki so ml jo izkazali med mojim bivanjem v SZ in njihova preprosta in globoka gostoljubnost, moje srce s hvaležnostjo. Želim, da bi mnogo Amerikancev obiskalo to deželo, da bi videli ln se osebno seznanili z ljudstvom dežele, ki je ustvarila mogočno Rdečo armado, ki je premagala hitlerjevske barbare.* Slnarblstl nameravali strmoglaviti mehiško vlado Mexico, 8. Tass. — Po zadnjih vesteh o dogodkih v mestu Leon so sinarhisti nameravali strmoglaviti vlado. To potrjujeta poveljnik vojaškega področja Quamjuanto, general Bonifacio Sallnas, ki Je izjavil mehiškim dopisnikom, da so »imeli sinarhisti očividno namen, odstaviti sedanjo vlado*. Uradno porodilo ministrstva za državno obrambo, vsebuje izjavo načelnika štaba vojaškega področja Quamjuanto, da so oboroženi sinarhisti ob vzklikanju: »dol z vlado!* streljali v vladne čete. Vojaške oblasti so podvzele ukrepe, da se preprečijo poskusi upora. V Leonu Je bilo razglašeno obsedno stanja. List »El Nacional* poroča, da so oblasti med preiskavami v Leonu odkirile velika skla. dišča orožja in municije. Napredni listi objavljajo številna izjave političnih strank ln organizacij, ki terjajo, naj podvzame vlada drastične ukrepe proti puntarjem in provokatorjem, — sinarhi-stom in članom »stranke narodne akcije*. Po zadnjih poročilih je bilo mnogo pristašev in članov mehiške demokratične stranke pri oboroženih spopadih v Leonu ubitih ali ranjenih. »Premalo se pobija** Komandant XI. italijanskega armadnega zbora, armadni general Mario Robottl je vojni zločinec največjega kova. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev je že ponovno uradno ugotovila ln priobčila podatke o njegovi odgovornosti za vojne zločine izvržene nad slovenskim narodom. Danes priobčujemo originalni italijanski dokument, v katerem poroča general Ruggero, komandant divizije Cacciatori delle Alpi, da Je dal aretirati 73 prebivalcev iz Rakitnice in okolice, ker so osumljeni, da so podpirali partizane. Na tem dokumentu je general Robotti z lastnoročno pisavo pripomnil, da ni pravilno, da mod 73 osumljenci ni bil ustreljen niti eden ln je zato napravil na istem dokumentu zaključek: »DA SE PREMALO POBIJA*. Načelnik štaba XI. armadnega zbora, polkovnik Gallo Annihale, je ta zaključek, v obliki obvezne okrožnice, poslal vsem podrejenim vojaškim enotam, da se po njem ravnajo in ne zaidejo več v to napako, da bi premalo pobijali. Dokument se v prevodu glasi; PREPIS FONOGRAMA OD KOMANDE DIVIZIJE CACCIATORI KOMANDI XI. ARMADNEGA ZBORA in na znanje KOMANDI DrviZIJE GRANATIERI Dl SARDEGNA KOMANDI DIVIZIJE MACERATA St, 5966/op. KRATEK OPIS NOVIC Z DNE 3. T. M. n. BATALJON na. PES. POLKA JE IZVRŠIL ČIŠČENJE PREDELA TRAVNA GORA (VH-XK) PREDEL RAVAC (VO-CD) PREDEL PODGORA (DO-CD) PO PRVEM BATALJONU 51. PES. POLKA, PREDEL LEDENIK (VS-BZ) NIC NOVEGA. EN KOMUNISTIČNI BANDIT JE BIL USTRELJEN — 10 OSEB JE BILO ARETIRANIH, KER SO OSUMLJENE, DA PODPIRAJO BANDITE. PRAV. TAKO JE BILO ARETIRANIH 63 PREBIVALCEV IZ RAKITNICE, KT SO TUDI OSUMLJENI, DA PODPIRAJO BANDITE. RAZRUŠENO JE BILO TABORICSE UPORNIKOV..... GENERAL RUGGERO Nato je pripisano s svinčnikom s pisavo generala M. Robottija: GALLO, DOBRO RAZČISTITE POSTOPANJE Z OSUMLJENCI, KER SEM MNENJA, DA NI V REDU, DA SE PRI 73 OSUMLJENCIH NI NAŠLO NAČINA, DA BI 6E DAL VZGLED... KAJ PRAVIJO DOLOČBE OKROŽNICE 3 C IN DRUGE? ZAKLJUČEK: »PREMALO SE POBIJA!* Sledi podpis: M Robotu in pripis »napravil okrožnico* Gallo. Kot avtor teh Obveznih navodil za pobijanje mirnega prebivalstva, ki so se v polni meri Izvrševala, je general M. Robotu skupno s tistimi, ki so njegova zločinska povelja izvrševali, v smislu člena 23, b, c, čl. 47 in drugih hoških konvencij iz 1. 1907 odgovoren za vse uboje in pokolje, ki so bili izvršeni nad mirnimi prebivalci takozvane »Ljubljanske pokrajine* v času zloglasne italijanske ofenzive poleti 1942. in vse do odhoda generala M. Robottija z mesta komandanta XI. armadnega zbora v decembru 1942. General Mario Robottl Je vojni zločinec najtežje vrste in v smislu moskovske deklaracije o kaznovanju vojnih zločincev mora priU pred naše sodišče. Čeikoslovaikl delavci proti Francu Praga, 8. Tass. — Delavci tiskarne »Svoboda* so se obrnili na vse praske delavce in urednike s poslanico, v kateri zahtevajo prekinitev vseh odnosov med demokratičnimi državami in fašistično Španijo. Tudi po drugih tovarnah so se vršili sestanki, ki podpirajo zahtevo delavcev tiskarne «Svoboda». Zahtevo delavcev podpira tudi zveza češke mladine. Francova prizadevanja za vzpostavitev monarhije Pariz, 8. Tass. — V španskih frankističnih in rojalističnih krogih v Parizu je opaziti v zadnjem času veliko živahnost. Grof Luka de Tena, bivši španski veleposlanik v Chtle in lastnik l'sta «ABC», zloglasni rojalist, ki vzdržuje sUke med Francom ln pretendentom za španski prestol don Juanom, Je prispel v Pariz. Iz Pariza namerava odpotovati v Lau-sanne, kjer se bo sestal s Don Juanom. Na poU v Lausanne se mudi v no *» kulturno degradirano pokraji. kulturno in gospodarsko revščino, katero so prikrivali samo Se kričeči plakati italijanske trgovine in ekspeunzivistične industrije. Razume se, da se je vršilo vse 10 čudaško raznarodovanje *n kulturna degradacija dveh kulturno in gospodarsko ramHtih narodov v znamenju najbolj krvavega fašističnega nasilja, ki je zahtevalo mnogo človeških in materialnih žrtev. Pod tem strašnim terorjem je okoli 100.000 Primoroev zapustilo svojo rodno zemljo ter se preselilo deloma v Jugoslavijo, deloma v druge države. Požgane so bile oe-le rast (Krnica v Istri), uničene vse slovenske in hrvaške gospodarske ustanove, razlaščeni tisoči slovenskih tn hnaških kmetov. Vpeljana je bila umetna kolonizacija italijanskega življa, ki naj ti bila po posebnih denarnih zavodih (IstL tuto federale per il risorgimento delle Tre Venezie v Veroni, Ente nazionale pbr la Rioostruzione e Rinascita agraria) razkrojila strnjeno naseliiev slovenskega in hrvaškega prebivalstm te dežele ter izkoreninila Slovence in Hrvate z rednih tal. V takih fašističnih kanibalskih razmerah pa je v veliki meri trpelo tudi italijansko prebivalstvo te pokrajine, ker divjaško ravnanje italijanskega krvavega fašizma nt samo motilo družabnih odnosov med slovanskim in italijanskim življem, temveč tudi oviralo gospodarski rasmoj obeh ljudstev. Zato so tudi italijanski delovni sloji te dežele iz vsega srca soirražili fašistični režim ter se približali zatiranemu slovan- Parizu tudi drugi španski rojalist, bivši veleposlanik v Franclji Qui-nones de Leon. List »Franc tireur* piše v zvezi c delovanjem frankističnih ln ro-JalisUčnih španskih krogov v Parizu, da pripravljajo zunanja ministrstva Francije, Velike Britanijo in ZDA »načrt za sestavo protl-frankovske fronte od anarhoslndl-kaliatov do rojalistov, toda brez u-deležbe komunistov. Očividno bi tak sklep, piše list, neizbežno vodil do ponovitve državljanske vojne. skemu prebivalstvu. Razumljivo Je torej, da je bila ta svetovna vojna naravni enak za enodušno narodno osix>bodilno gibanje proti krivični italijanski zasedbi, ki so ga krepko podprli tudi vsi demokratični elementi italijanske narodne manjšine Primorske. Od poletja 1941. smo imel i po vsej Primorski pravo pravoato narodno vstajo, ki kljub ogromnim irlvam tn izgubam človeških življenj ter imetja ni prenehala ose do konca vojne, vse do popolne osvoboditve Trsta tn vse Primorske izpod fašistične Italije. Neomahljivo je stalo vse jugoslovansko ljudstvo na strani svojih velikih zaveznikov Sovjetske zi>eze, Vetike Britanije in Združenih držav Amerike i« izdalno podprlo njihove nadčloveške napore proti Hitlerjevemu in Mussolinijevemu fašizmu. Nad 300.000 človeških življenj, najboljših sil svojega naroda, so dali samo Slovenci tn Hrvatje v krvavih bojih e nečloveškim italijanskim tn nemškim okupatorjem teh zahodnih provinc. Dali so fih, ker no bili neomajno prepričani, da se bodo ob skupni zmagi s svojimi velikimi zai>ezniki, v polnem soglasju z njihovimi proglašenimi naoionainimi načeli in e njihovo praiHčno podporo končno otresli tujčevega jarma in zaživeli u svoji narodni si-obodi. V tej veliki Iti neomahljivi veri v nepotvorjeno pravičnost Anglije, Zedinjenih držav Amerike (« Sovjetske zveze so hrabre Jugoslovanske vojske tn primorski pariiaont zasedli 1. maja Trst in vse ostalo slovensko in hrvaško ozemlje Primorske. (3e nadaljuje), Pod iežo dejstev pričenjajo razumeti Ljudje v Italiji, ki jih za Izjemo od večine, ne preveva tako izrazit fašističen in imperialističen duh, skušajo pogledati dejanskemu položaju poražene Italije v oči. K temu jih seveda silijo vse preveč očita ln strašna dejstva, ki Jih profa-Jlstičnl tisk, pa čeprav s« z vso močjo trudi, ne more prikriti. Milanski »Osservatore* prinaša 3. januarja uvodnik Franca Ama-dinla pod naslovom »Ml in Jugo-slavlja*, v katerem sl odgovarja na vprašanje: Kaj hoče Jugoslavija t Prizadevajmo si odgovoriti objektivno m jasno. Iz vojaških in političnih nujnosti vojne, ki sta jo začeti Nemčija in Italija, je prišlo do vdora tn okupacije Jugoslavije; ooenjevaS to nujnost, pomeni, presojati samo vojno, kar pa prisega naš okvir. Osnim silam je bilo treba zagotoviti posest jugoslovanskega ozemlja na način, ki bi zahteval t ostalih bojišč čim manjše število čet. Tako so bile ustvarjene — po načelu dtvide et impera — svobodna črnogorska država, kraljevina Hr-vatska, kraljevina Srbija, Kosovo pa je lilo poklonjeno Albaniji sa njeno sodelovanje v vojni. Pod italijansko kraljestvo je prišta dalmatinska obala s otoki in Lubljanska pokrajina. Jugoslavija, kot nacionalna zveza, ni več obstajala. Ce so Srbi, Hrvati tn Slovenci sprejeli ta položaj, čeprav iz različnih nagibov to vseeno nf bila nt kaka olajševalna okošnost pri razdelitvi. Toda čim je potihnil prvi bojni vihar, so se Jugoslovani, posebno Srbi tn Črnogorci, prežeti svobode tn domovinske ljubezni organizirali v upor, podpirati zaradi simpatije ali vojne nujnosti zavezniške sile, ter se oklenili partizanskega boja, ki je zadrževal Nemčijo in Italijo, da bi odtegnili od tu sile za druga bojišča ter ju celo prisilili, da sta nenehno večaJi svoje okupacijske stls ter jima prizadevali krvave in občutne izgube. V takih okolnoetih so se osne sile zafekl« k edinim sredstvom, ki so jim bila na razpolago, k vojaški tn politični akciji. Očiščenje gorovja, požigi vasi in mest, streljanje »rt* belov*, deportacije prebivalstva, uvedba specialnih sodišč, so bile vojaške okolje. (Op. ured. Toda povedati Je treba, da so se fašistične bande zagnale s poživinjeno bestialnostjo predvsem na mirno civilno prebivalstvo, na šen«, starce ln otroke. To smatra pisec za edino sredstvo okupatorskih oblasti v boju proti partizanom. Zavezniki se takih sredstev niso posluževali nikjer. To Je bila specialiteta nemških tn italijanskih armad). Vse to Je bilo poleg oživitve stalnih zgodovinskih političnih nasprot. stev Hrvatov proti Srbom, Srbov proti Črnogorcem uvedba, rasne in verske mržnje med katoliki, grko-katoliki in muslimani, v prid osva-jaloem. (Op. ured. — Ne gre tu sa oživitev starih zgodovinskih političnih nasprotstev, ki so bila bolj, kot vse drugo, umetna tvorbe vladajočih monarhističnih krogov, temveč za načrtno organiziranje kvizltnškVh fašističnih band, ki so s svojim bo-J e vonjam groti narodno osvobodil- ni vojski Jugoelovansklh narodov pomagali nemškim in italijanskim okupatorjem). Ne da bi dosegli meje nemške krutosti, so vendar tudi ftnltjani — posebno zaradi trdovratnega partizanskega odpora — prispevali svoje k smrti in uničenju. Op. ured. — Tisoči, zverinsko pobiti, do tal požgane vasi in povelja slična in Se strašnejša Roattovim »premalo se pobija* so dokaz, da so imele italijanske armade enake sposobnosti, kot nemške in nič manjše). Crne srajce, karabinjerji in razne diinzije vojske so se posebno odlikovan v neupogljivosti pri izvrševanju povelj, da si zaslužijo pohvala svojih poveljstev in povzročujoč srd pri nasprotniku, kot je to po nehumani vojni logiki. In sedaj, ozirajoč se na leta trpljenja, razmišljajoč o razdejanju, ki je obubožalo deželo na njenem gospodarskem področju, ki e razdejalo vasi in mesta in sklicujoč se rta svoje mrtve, predlagajo jugoslovanski narodi premagancem svoj račun. Jugoslavija, zapomnimo si dobro, je izšla kot zmagovalka iz vojne. Z vzpostavitvijo enotnosti tn z vlado priznano od zaveznikov sedi med narodi, ki so vojaško prispevali k zmagi in na mirovni konferenci, medtem ko bo Italija odsotna tn jo bodo samo vprašali predstavniki Združenih držav, Anglije, Francije in Rusije, za svre-jem mirovne pogodbe, ki bo nam namenjena in kalere pogoji bodo i-heli svojo težo. Pol g tega ima Italija od dveh premagancev, že to smolo, da meji na Jugoslavijo na črti, ki je bila iz etničnih, geografskih tn strateik.h motivov vedno predmet diskusij, kompromisov in reditev, ki mso zcs-dovoljevale ne ene ne druge strani, Danes išče Jugoslavija, zavedajoč se stroje nadmočne vloge napram Italiji, da doseže od nas maksimum, vključujoč v račun reparacije tn teritorialna jamstva. (Op. ured. — Da. danes se Jugoslavija zaveda in to s ponosom, da je dežela zmagovalka, ki je v boju proti italijanskim in nemškim armadam v štirih letih Izgubila milijon sedemstotisoč fcrtev in ve tudi, da je Italija premagana driava. Italijanskim povampirjenim fadi. stom Je to teiko razumljivo. Ne gre sedaj pri pravičnem obra-čunu med zmagovalci ln premaganci za to, da doseže Jugoslavija od poražene Italije maksimum, ampak gre za to, da JI Je z reparacijami vsaj delno, spričo nepopravljive škode, povrnjena vsa materialna ln človeška škoda ln da dobi to, kar je njeno. Tujega nočemo — svojega ne damo! _______ KRATKE VESTI V Rimu so aretirali lzvršil-ca atentata na sedež italijanske komunistične stranke. Aretiranec je Giovannl Orinaldl, doma iz Neaplja. DETROIT. Nova avtomobilska tovarna »Kaiser-Frazer* je podpisala danes v delavci kolektivno p®» godbo, ki predvideva 30% v'*-'’* mezde. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. januarja 1944 Delovno ljudstvo ima v Enotnih sindikatih vso oporo za svoje zahteve in težnje S konlvroncB pokrajinskocja sindikalnega aktiva 5. t. m. je bila v prostorih Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov konferenca Pokrajinskega sindikalnega aktiva. Na seji so razpravljali o najvažnejših sindikalnih vprašanjih ter so na njej podali svoja porodila delegati vseh okrajev cone A. Sejo ja vodil tajnik Pokrajinskega cdbora tov. Ivan Bu-kovec-Vojmir. Goriški delegat je v svojem izvajanju poudaril, da so Enotni sindikati v Gorici sklenili sporazum z združenjem delodajalcev, da s; delavcem prizna 100 lir dravinjske doklade ter da je kljub temu sporazumu ZVU na svojo pobudo zmanjšala draginjsko doklado na 90 lir za Gorico in na 80 lir za goriško okrožje. Tiskarski delavci... Zato so poudarili potrebo enotnega nastopa ter veljavnosti sklenjenih sporazumov za vso pokrajino s Puljem vred. Zastopnik tiskarskih delavcev je v svojem poročilu poudaril, da je njihovo članstvo popolnoma solidarno z delom Enotnih sindikatov. Od 60 tiskarniških delavcev v Gorici je 57 včlanjenih v Enotne sindikate, 3 pa sploh niso nikjer včlanjeni. V poslednji stavki so dosegli viden uspeh pri zvišanju plača od 10 na 13 Ur na uro, kar ostale stroke že niso dosegle. Posebno jih je gonila solidarnost tržaških ti-skarniskih delavcev ob priliki stavke, ki so v prvem času zbrali zan j j 22.000 lir, naknadno pa poslali že 14.000 lir. Poudaril je obenem tudi tovariško pomoč, ki so jo ob priliki stavke goriških tiskamiških delavcev dali tudi občinski uslužbenci. Tov. Batti je podal kratko poročilo o gorički stavki in poudaril solidarnost briških kmetov s stavko industrijskih delavcev. Brici so poslali materialno pomoč v hrani in denarju ter stali delavcem tudi moralno ob strani. furlanski delavci... Delegat Iz Krmina j« podal kratko zgodovino organizacije Enotnih sindikatov v tem okraju. V glavnem se na tem področju nahajajo poljedelski delavci, 1« malo jih Je zaposlenih v tekstilni ali opekarski industriji. Kolikor je delovnega ljudstva organiziranega v delavskih organizacijah, se vsi nahajajo v Enotnih sindikatih. Julijski sindikati nimajo v tem kraju svojih pristašev. 16 sindikalnih podružnic zelo dobro deluje. ...In kmetie... V pogledu kmečkih sindikatov se opaža velika delavnost za aktivnejše delovanje na njihovem sektorju, posebno zato, ker je vprašanje kolonov posebno nujno, četudi so v nekaterih primerih ie dosegli nekaj pozitivnih rezultatov. Pričelo se je tudi delo za sklepanje kolektivnih pogodb med poljskimi delavci in veleposestniki. briški koloni... Tovariš iz Brd je v svojem poročilu poudaril, da je bil organizatorski uspeh povoljer.. V teh trajih ni industrijskih podjetij, temveč le večinoma mali kmetje in nekaj bogatih gospodarjev s koloni. V preteklem letu so uspeli pri vseh zamljiških lastnikih doseči 25% dajatve namesto prejšnijh 50%. Kasneje so sicer lastniki zahtevali, naj bi se to stanje zvišalo v njihovo korist, ker so se po ukinitvi oblasti oprli na stari fašistični zakonik, toda ni jim uspelo. Tako je zdaj 60 organiziranih gospodarjev, ki se drfce istih pogojev, kot za časa osvobodilne borbe. Kolonov je v teh krajih okoli 500. Ko so sklepali novo pogodbo, jo je baron Baguer, ki ima 34 kolonov, podpisal. Nanjo je pristala tudi baronica Taifenbach, ki ima nad 30 kolonov, kak R V C Nasa živinoreja Povrh tega, da se je število goved v zadnjih štirih letih pri nas zmanjšalo več kot za 1500 glav, in nevarnosti, da se bo to število vsled pomanjkanja krme še občut-nejše zmanjšalo, je naša živinoreja tudi sicer v nevarnosti. Izvoljene ljudske oblasti so Jele odločno ščititi plemensko živino. Umevno je, da se ti ukrepi ne morejo izvajati v zaželenem obsegu ravno zaradi tega, ker so bile ljudske oblasti ukinjene. V tržaškem okrožju je 24 biko-rejskih postaj. Za oživitev krvi bi bilo potrebno uvesti vsaj še 20 plemenjakov iz drugih krajev. ZVU je s svojo odredbo št. 28 OD TRIGLAVA DO JADRANA KULTURNO-PROSVETNO DELO „7lamišljeni bolnik" o Qorici Preteklo soboto in nedeljo je Dramsko društvo v Gorici uprizorilo Molierovcga *Numišljene qa bolnika». Ne tajim, da sem šel k predstavi z rahlim dvomom v uspeh. Klasična komedija je trd oreh za diletante. Posebno, ker je bila to šele druga predstava po dolgih letih znova oživljenega dramskega društva, pri katerem sodelujejo po večini nove moči. Nočem trditi, da se predstav* ni poznalo, da je diletantska. Tudi ne bom navajal imen posameznih igraloev in jih ocenjeval kot Solarje za spričevalo. Vem, da tudi sami čutijo nepopolnosti in vedo za napake, ki jih bodo v bodoče skušali popraviti. Dali so od sebe vse, kar so v danih okoliščinah mogli dati in predstava je imela v celoti lep uspeh, kakršnega — da odkrito povem — nisem pričakoval. Da je komedija zagrabila, posebno v dru-ffem in tretjem dejanju — o čemer je pričal smeh občinstva in oelo odobravanje na odprti sceni — in n^w.’a v vrsti prizorov umetniški učitek, je že samo na sebi dovolj veliko, zasluženo priznanje in pohvala, Tu pa tam sem pozabil, da nimam poklicnih igralcev pred se* bo). Med njimi so nekateri talenti, ki jim manjka le rutine in igralske vzgoje. Ti pomenijo razveseljiv obet za bodočnost. Na misel mi prihaja, kako lepo bi se lahko razvilo Dramsko društvo, ako bi pred leti ne bilo prisiljeno prenehati s svojim delom. Z ljubeznijo do dela in z voljo do napredovanja bo sedanje Dramsko društvo lahko v doglednem času svoj začetni uspeh razrhlo do tiste popolnosti, da bo — pomnoženo s poklicnimi igralci — uresničilo nase staro prizadevanje za stalnim slovenskim gledališčem v Gorici. In to bodi naš oilj. B. Prireditve po deželi LANI5CE PRI MELINKIH. Dne S~. decembra p. I. so pri nas priredili kulturno predstavo. Nastopi/ Je moška pevski ubor pod vodstvom Šolstvo na dorlSkom v preteklem letu Koncem decembra 1945. je bilo v goriškem okrožju 98 slovenskih šol in sicer: v okraju Bovec 8, Brdih 16, v Gorici 13, v Kanalu 11, v Kobaridu 17, v Komnu 18, v Mirnu 15. Zaradi pomanjkanja učiteljstva že ne deluje 15 šol, ln sicer v Brdih 2, v kanalskem okraju 8, na Kobariškem 5, na Komenskem 3. Le majhen del učiteljstva je bil nameščen v teh šolah brez vednosti roditeljskih svetov lr. samo z dekretom ZVU. Po dosedanjih poročilih je ZVU začela propravljatl šolska poslopja v Brdih, Trem stavbenim podjetjem so dali v obnovo šole v Koj-skem, Kozani in Vipolžah. Po ostalih okrajih ni nlkakih pomembnejših popravil. Dopisujte v „Primorski dnevnik" tovariša, ki se je nedavno vrnil iz pevskega zbora JA *8rečka Kosovela». Na prireditev so prišli tudi Beneški Slovenci, Po političnem referatu, ki ga je podal tov. Soški, je nastopila tudi mladina in pokazala svoj napredek na kulturnem polju. Navzoči so vzklikali maršalu Titu in zahtevali priključitev te zemlje k Jugoslaviji. Beneški Slovenci, k\ Sive na najzapadnejšem delu na-*s zemlje, so ponosni nad pridobitvami težke borbe. Izjavili so, da jim je žal le zato, ker teh pridobitev Se ne morejo vživati. KOJSKO. Mladinski odsek prosvetnega društva tSača* v Kojskem je skupno z mladino sosednih vasi BRESTJE in SNE7.ATNO ustanovil odličen pevski zbor. Vodstvo zbora so prepustili prof. Kumar Srečku. Po pripravah, ki so trajale mesec dni, so 22. in 23. decembra p. I. nastopili v Gorici. Priredili so pevski koncert, ki je zelo dobro uspel. Ob tej priliki so briški mladinci obiskali tudi ranjence in bolnike, ki se zdravijo v bolnuji JA v Gorici. Razveselili so jih s pestrim programom pevskega koncerta. IDRIJA. Dne 28. decembra p. I. je Mestno prosvetno društvo s sodelovanjem borcev VII. U. D. in III. bat. NO. priredilo svečano akade<-mijo na čast rojstnega dna g»ne~ Policija je razpustila zborovanje v ladjedelnici Dri Sr. Andreju Trst, 8. — Po navodilih Zavezniške vojaške uprave je policija danes v ladjedelnici pri Svetem Andreju razpustila delavsko zborovanje, ki so ga organizirali Enotni sindikati. Zborovalci so se na poziv policije razšli. Govornika Radicha Je policija vzela pod nadzorstvo ter ga pozneje izpustila, Modrej ce V Modrejcah smo imeli 4. 1. 46, vaški zbor. Prišli so vsi, ki imajo volivno pravico ln ki so izvolili krajevni NOO. Krajevni NOO je podal ljudstvu račun ter poročilo o vsem delu preteklega leta. Sklenjeno je bilo, da bodo z robotami popravili poti in ukrenili vse potrebno, da bo dobila vas električno razvetljavo. Ljudstvo samo rešuje vprašanja na vasi, kljub temu, da mu sedanje oblasti ne nudijo pomoči. Zato pa dela s pomočjo svojega Kr. NOO, ki ga je ljudstvo samo izvolilo in ki Uživa zaupanje vseh. Ob priliki našega vaškega zbora je prišlo do izraza hrepenenje po ljudski oblasti, ki daje ljudstvu to, kar si je v borbi priborilo, Kosi Tudi vas Kosi je mnogo prispevala v tej veliki domovinski vojni. Ze v času, ko so pri&li prvi aktivisti OF na Primorsko, so pričeli vaščani neumorno delati za osvoboditev. \ naži vasi so bili vedno partizani, bodisi za časa italijanske okupacije, bodisi za čaja nemške. Stalno so prenašale mladinke ln žene pošto ter časopise, prale in kuhale za borce, medtem ko so bili vsi fantje in možje, razen enega skrivača, v vrstah J. A. Ta vasica je tudi danes zelo požrtvovalna, kljub temu, da hočejo beneški reakcionarji preslepiti ljudstvo z raznimi poizskusi. Na plesu so zbrali vaščani precejšnjo vsoto za sirote padlih partizanov. Tudi slovenski Benečani, ki so bili na plesu, so prispevali za to nabiralno akcijo. Kozariie V vasi Kozaršče se Je sestal krajevni odbor AFZ. Ko nam je tovarišica orisala program sestanka, smo izvolile iz svoje srede odbor. Kmečka in delavska žena sta prispevali največji del k naši zmagi. Sedaj, ko se bo odločala usoda na. RADIO SREDA, 9. JANUARJA 7 glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 pestra glasba; 12.30 zdravstveno predavanje (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14 glasbeni pregled; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 13 godalni kvarteti; 18.35 odmev dela; 19 oddaja odreda J. A.; 19.30 literarna ura -pisatelj Finžgar; 20 poročila v slovenščini; 20.30 pestra konoertna glasba; 21 radijska humoreska; 21.10 opereta; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče. še domovine, ne bomo pozabile, da nismo klonile, ko nam je fašistični sovražnik požigal in ropal domove ter moril celo otroke. Me Sene, ki smo znale vzgojiti družine, ki se zavedamo, kaj pomeni trpljenje in suženjstvo, hočemo pokazati tudi danes, ko se odloča o naši pripadnosti, da se zavedamo, kam mora voditi naša pot. Pripravljene smo pomagati za dokončno zmago, dati vse za uresničenje našega cilja, ki je samo e-den in ki bo poplačal vse naše trpljenje. Ta je: biti priključeni s Trstom in Slovensko Benečijo k F.L.R.J. Nekovo Mala vas Nekovo je veliko doprinesla v tej krvavi domovinski vojnd. Naši sinovi so se dobro obnesli kot borci v partizanskih edlnicah. Ni bilo človeka v naši vasi, ki ne bi delal za svobodo, ki ne bi dal vseh sil na razpolago za uničenje fašizma. Tudi danes v tej vasici pridno delajo. Ljudstvo je zelo samoiniciativno ter dela z zavestjo, da se ustanavlja lepša prihodnost. Preskrbelo je tudi drva za okraj. Ok. NOO in Ok. SIAU za Kanalsko se s tem toplo zahvaljujeta. Morsko pri Kanalu Pri nas so ustanovili sindikalni odbor, ki šteje okrog 30 članov. V organizacijo so vključeni fantje, ki so se pravkar vrnili lz Francije. Ljudstvo na splošno, posebno pa delavci se zavedajo, kako važna Je ta organizacija, ki edina ščiti delavce ln njihove interese. Tudi mladina Morskega je zelo marljiva ter j« stalno na delu. Enako deluje tudi ženska organizacija ter naši pionirji, ki jih vzgaja tov. Kralj Janko. Gabrovica Delovni bataljon mladine iz Ga-brovice je šel dne 4. t. m. na delo, da očisti borove gozdove borovih prelcev, ki povzročajo tako veliko škodo. Z glasbo in petjem je odšlo na delo kakih 60 tovarišev ln tovarišic, med njimi tudi udarniki: Grmek Roman, Švara Emil in Rehar Milena. Pobrali so skupno okrog 1200 borovih prelcev. Sele pozno zvečer je obšla mladina zdela ter se podala v Mladinski dom z zavestjo, da je opravila koristno delo. Mladina iz Gabrovice naj bo vzgled ostali mladini, ki tega dela še ni začela. državo, ki bi ji pridobitve evropske kulture ne ostale tuje. Reformatorska sila carja Petra premaga vse težave v borbi z egoistično, konservativno zaostalostjo ruskega plemstva in pravoslavne cerkve, opirajoč se pri tem na na-saščajočo silo trgovcev in tovarnarjev, ki so v delu carja Petra videli perspektive velikega razmaha za rusko gospodarstvo. Igralci, svetovno znani ruski «hudožestveniki», priklenejo gledalca z dognanostjo svoje igre tako, da se ob koncu sprašuje, kako je mogoče, da je predstava trajala celi dve uri. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle" Danes ob 20. uri, se vibi v veliki dvorani društvenega doma redni članski sestanek s predavanjem. Predava župnik tov. Piščanc o »naseljevanju Slovanov*. Vabljeni vsi. Presvetno društvo „Škorklia“ Vabi vse članstvo k rednemu mesečnemu sestanku, ki bo jutri ob 20. uri v društvenih prostorih v Vi-colo dell’Ospedale Militare št. 2. Na dnevnem redu je predavanje tovarišice Sebekove: Zgodovinski razvoj zahodne meje. Prehrana Testenine. Razdeljevanje 1 kg na osebo bo 11. t. m, razširjeno na skupine VI., VII., VIII., XI., XII. in XIII. Dne 18. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cena 21.50 lir za kg. odredila, da morajo vsi živinorejci na vsako kravo molznico oddajati 2 litra mleka v zbirališče. Kdor ne bo prijavil krav in oddajal mleka pri UPSEA-i, bo kaznovan. Tej ustanovi pa, po pogovorih sodeč, kmetje ne zaupajo dati, ker jim je preveč znana zaradi afere, ki so jo odkrili enotni sindikati ravno glede živinske krme. Zato naši kmetje nočejo o njej nič slišati in nočejo oddajati mleka, ker, namesto, da bi od nje kaj dobili, gre krma na črno borzo, medtem ko je naša živina obsojena na pogin. Prav zaradi te nezadostne krme se pojavlja pri naši živini bolezen «kostolomnica». V nekaterih krajih je od te bolezni bolnih čez 20% krav molznic. Ker se za spomlad predvideva še večja kriza v hrani, se bo ta odstotek povečal in razširil tudi na ostale kraje. Zato bi bilo potrebno podvzeti takoj potrebne korake za nabavo krme, klomega apna In soli za živino. Nerazumljivo je, da ravno mi, ki smo ob morju, nimamo dovolj soli! Druga bolezen, ki je precej razširjena v coni «A», je «vaginitis» (bolezen na spolovilih, ki povzroči neplodnost). Bolezen je nalezljivi Potrebna bi bila energična in # stematična kontrola nad kravami in biki. Potrebni bi bili tudi rafl* veterinarski instrumenti za ugotaV' ljanje te bolezni, prav tako zdi* vila in živinozdravniki. Imamo I® živinozdravnike, zdravil in instnf mentov pa ne. Pri prašičjereji primanjkuje V rejo. Kup takih prašičev je 7 Ji rejo. Kup tekih prašičev je i /J otežkočen vsled visoke cene, a kmet je preveč obubožal, da bi * prašiča lahko nabavljal po ceni 2-3000 lir. Posebno velja to za ntf' lega in srednjega kmeta. Ce k tf mu dodamo, da je mnogo km sto* prizadetih od fašističnega In nJ' cističnega terorja, ter da nima)0; niti krova nad glavo, je jasno, . odposlali so pozdravne čestitke genera-listmti Stalinu. 9T. PETER NA KRASU. Na praznik sv. Stefana je šentpetrsko prosvetno društvo *Pivka» uprizorilo dramo cPrisega o polnoči», U-speh je bil odličen. Igralci so bili nagrajeni s toplimi aplavzi. Isti dan so v šolskem poslopju otvorili društveno čitalnioo. Prisotnih je bilo mnogo prebivalcev t* okoliških vos*. TOLMIN. Dijaki tolminskih šol so imeli v kinodvorani svojo prvo kulturno prireditev. Na sporedu so bile deklamacije, zborne recitacije, ruski ples in drugo. Zeli so dober uspeh m pokazali napredek, ki so ga v tako kratkem času dosegli na kulturno prosvetnem polju. BOVEC. Bovško ljudstvo je pred kratkim imelo čast pozdraviti v svoji sredi Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje, ki Je priredilo komedijo c Vdova Rošlinka». Obojekrat je bila dvorana nabito polna. Navdušenje bovškega ljudstva, ki kaže veliko zanimanje in ljubezen do slovenske umetnosti, je bilo zelo veliko, pejali so, da so domači igrai-oi mnogo pridobili od teh predstav in upajo, da bodo nauk prenesli med ljudstvo. HERPELJE-KOZINA. Zene tega okraja so ob priliki Novega leta priredile zabavni večer na čast bor-oem I. bataljona VIII, VB. Slavnostni del programa, sestavljen s primernim kulturnim sporedom, ki jo izzvenel v prisrčnih voščilih za dosego skupnih končnih ciljev, so zaključili z obdaritrtjo boroev. Borci so se prisrčno zahvalili ženam okrajev Herpelja-Kozina, Sežana in Milje za prejeta darila. Sledil je pester kulturni spored. Nastopile so skupine u vseh delov okraja. Pionirka z one strani modre črte je prisrčno pozdravila Titove junake in Jih po\>abila naj kmalu pridejo na obisk. Prireditev so končali s pesmima tlz bratskog zagrljaja» in «Morje Adrijansko» ter rusko narodno *DvanaJst razbojnikov». SEMPOLAJ. Pred dnevi so v oktHru organizacije AFZ in pod vodstvom tov. Svetličeve nastopili pionirčki. Uprizorili so igro *Me-zinoek» ln nabrali i.000 lir za par-tizanske sirote. V soboto je Prosvetno društvo predložilo svoj delovni načrt. Teb-nja društva je, ojačati de'ovanje na glasbenem in dramatskem polju. Tovariši 40 zavedajo velikih nalog, Dne 30. decembra pr. 1. Je gostovala v Postojni nogometna ekipa II. divizije KNOJ-a Iz Ljubljane, Igrala je z moštvom nogometnega kt jih čakajo pri odstranitvi žalostne fašistične dediščine. Dejali so, da je potrebno vzgojiti mladino u smislu ljudskih teženj. Tudi krajevni odbor dobro podpira delovanje prosvetnega društva. V nedeljo je na sempolajsketn odru nastopila skupina SAMOTOR CANOV, sestavljena iz samoukov, ki so pokazali neizmerno voljo in veliko samoiniciativnost. Želimo, da bi krajevne organizacije odkri'e čimveč takih skritih talentov. LOKEV. Vaško prosvetno društvo *Tabor» je na Silvestrov večer priredilo lepo uspelo kulturno predstavo. Ker je bil dotok ljudstva tako velik, da mnogo ljudi ni moglo v dvorano, so kulturno prireditev ponovili v nedeljo 6. t. m. Na sporedu so bile deklamacije, narodni plesi in drugo. Sodeloval je domači mešani pm>ski zbor pod vodstvom požrtvovalnega kaplana tov. Požarja, ki je ves čas okupacije učil skrivoma po skednjih nar šo mladino slovenskih pesmi in materine besede. Pevskim točkam so sledili razni prizorčki, ob konou pa dvodejanka tZupanova Micka*. /-gralot, zlasti pa člani pevskega zbora, so bil i nagrajeni s toplimi umestnejše tako, da postavimo ^ kužen fižol v pečico štedilnika, smo ga prenehali kuriti, ali v krti*' no peč, ki ima 50 do 60” C toplot ter ga v njej pustimo 2 uri, da hro šdi, bube, ličinke in jajčka pogin*’ jo. Toplota ne sme biti večja ^ 70° C, ker bi sicer postalo seme kaljivo. Ako je danes že mogoče dob® ogljikov žveplec, se ga poslužio>° za razkuževanje. Pri tem nasujeH10 fižol v posode, skrinje ali prostori ki se vse dado nepropustno zaprek Na fižol postavimo široke, niz"6 posode z ogljikovim žveplecem, »*• kar skrinje, oziroma prostore, if bro zapremo. Zaprti ostanejo 24 d® 48 ur, da se v njih razvijejo hlap' ogljikovega žvepleca in delujejo o® zajedavce. Ogljikovega žvepleca n8' lijemo v posode toliko, da pride d* vsak kubični meter prostornine, nl glede na to ali je polna fižola ali prazna, 300 g te rumenkaste tek0, čine. Ker je ogljikov žveplec zei° strupena tekočina, ki se zelo rad* vname in eksplodira, moramo * njo previdno ravnati, da prepreči' mo požar, eksplozijo ali lastno *a’ strupitev. V prostorih, kjer izbi*' peva, ne smemo kaditi, ne prižigi vžigalic niti spajati električnih sti' kal. Kjer so vskladisčene večje koli®' ne napadenega fižola, razkužimo ^ žol s cianizacijo s pomočjo javni® deslnfektorjev. Tako razkužena in od fižolaTja i*-jedena zrna, ki imajo v sebi zaj* davce, niso užitna kot ljudska hr* na in za seme neuporabna. Med nji' mi pa so ae zdrava zrna, ki bi ji" bilo škoda porabiti za krmo živili Da Jih rešimo za ljudsko hrano za seme, moramo ves napaden 9 razkužen fižol vsipati v posodo vodo. Pri tem zdrava, težka zrfl5 popadajo na dno posode, od fft(r larja izjedena pa plavajo na vodi' Skrbeti moramo, da se shramb4 in skladišča vedno čisti, da ni 1 njih ostankov fižola, graha, 1» boba, soje, graščlce ali koruze, ». bi se zajedavec v tem zrnju napf^ razmnoževal. Odg. urednik DUŠAN HRESCA# _______ MALI OGLASI KISLO ZELJE, prvovrstno, napr^ daj po sodčkih, skladišče Corso C®' vour, 4. MODRA GALICA in žveplena n'0, sanica naprodaj. Androna S. Euf^ mia 2 (podaljšek Via Univen-sitA'' Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustil na3 predragi soprog, oče, sin, brat, stric ln svak ZORO DODIČ dne 4. 1. 1946 v Obrovem po dolgi ln mučni bolezni. Zadnji zemeljski ostanki predragega pokojnika so bili položeni k večnemu počitku dne 5. 1. 1946. v Hrušici. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti so zahvaljujemo. Posebno zahvalo družinam DODIČ, STUPAR, UDOVIČ, DELFAR ki POČKAJ za vence, gg. duhovnikom za spremstvo ter HruSičanom za slovesen sprejem. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Obrovo dne 9. 1. 1946. Žalujoče družine: DODIČ, STUPAR. UDOVIČ DELFAR, ter ostali sorodniki. VINSKI KIS vam nudi KI S A RIM A PLESNIČAR zaloga v TRSTU, Tla JUanaodo K * T0I0L 8916 NAJNIŽJE CENE NAJNIŽJE CENE