PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r1 rA/\ 1* Abb. postale I gmppo - (jGK3 4U 111" PRVI MK DISKUSIJE NA 11. KONGRESU KPI V RIMU Leto XXII. St. 22 (6309) TRST, četrtek 27. januarja 1966 Amendola predložil konkreten načrt za rešitev vprašanja zaposlitve Occhietto o protislovjih v politiki Vatikana in KD - Scoccimarro: KPI zahteva v bistvu 1. gospodarsko programiranje in 2. politiko miroljubnega sožitja - Suslov ni v svojem pozdravnem govoru omenil spora s Kitajci (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 26. — V svojem včerajšnjem poročilu na vsedržavnem kongresu KPI je njen generalni tajnik Luigi Longo poudaril, da komunisti ne ocenjujejo italijanske vladne krize kot slučajen dogodek, temveč vidijo v njej izraz globoke politične kri-se in za njeno rešitev bodo morali komunisti začrtati pozitivne smernice. V tem okviru se razvija dejansko tudi diskusija o Longo-vem poročilu. V vrstah KPI se razvija ta diskusija že dolgo ča-®.av in so se pojavila nasprotna sta- bsča, ki so povzročila celo žolčne debate. Spričo tega je vladalo danes zjutraj v kongresni dvorani veliko pričakovanje zlasti za A-raendolov govor Vendar govornik ni obravnaval vprašanja borbe delavskega razreda s splošnega sta-1’sča, temveč se je omejil le na vprašanje, ki danes tare delavske množice v Italiji: vprašanje brezposelnosti, toda tako, da je dc Podrobnosti zgradil splošnejšo sliko politike borbe delavskega razreda v Italiji. Amendola je v svojem govoru temeljito analiziral stanje zaposlenosti v državi. V tej mreži je poudaril, da se je kriza rtalijanske' družbe razvila preko nekontroliranega monopolističnega razmaha gospodarstva med leti 1959 * 1962 ter gospodarske krize, ki J® prizadela državo v letih 1962, 1963 in 1964. To krizo danes stopanje monopolistična reorganizacija gospodarstva, s katero hočejo kapitalisti najti pot iz težavnega gospodarskega položaja ter zvrniti na ramena delavcev in vsega delovnega prebivalstva ceno, ki jo je treba plačati za to krizo. Proces kapitalistične koncentracije se ražnja že od leta 1964 ter se je vse-skozi nadaljeval na krut način ob Podpori Morove vlade. Njegove po. sledice so bila porazne. Najhuje so bila prizadeta šibkejša podjetja toda glavni plačnik je bil delavski razred, ki se je znašel pred perspektivo brezposelnosti. V svojem govoru je Amendola pripomnil, da bo po računih Zveze industrijcev — Confindustria leta 1968 manj industrijskih delavcev kot jih je bilo leta 1953. Ti naklepi italijanskega kapitalizma pomenijo dokončno likvidacijo Pieracci-nijevega petletnega gospodarskega načrta. V nadaljevanju je govornik obširno obravnaval tudi vprašanje izseljevanja italijanske delavne sile. Po njegovem se je moralo v enem desetletju izseliti v inozem- . stvo dva milijona delavcev, kar odda je do govarja številu novega delavskega v— naraščaja v istem razdobju. Pet tisoč milijard lir, ki so jih izseljenci poslali domov pa odgovarja celotnemu finansiranju gospodarskega razmaha v omenjenem razdobju. Tega stanja je kriva KD in tudi na socialistih leži del odgovornosti. A komunisti se morajo paziti, da ne zakrijejo pred delavci odgovornosti Mora, Colomba in celotne Krščanske demokracije, ker niso rešili države iz krize. Delavske množice pričakujejo torej, da se najprej reši vprašanje zaposlitve. Zato pa je potreben izreden načrt, ker ne gre samo za to, da se razpravlja o velikopoteznih načrtih preobrazbe italijanske družbe, tem-več da se brezposelnim takoj zagotovi kruh. V tej zvezi je Amendola začrtal osnovne poteze tega načrta: agrarna reforma, gradbeništvo, pristanišča in trgovska mornarica, mo- .............. RAžOROŽITVENA POGAJANJA v ŽENEVI Danes se znova začne delo osemnajsterice ŽENEVA, 26. — Eazorožitvena konferenca, ki je prekinila delo lf>- septembra lani ,se bo jutri popoldne ponovno sestala v Ženevi. JJa tej konferenci sodelujejo ZDA, Kanada, Velika Britanija in Itali-i® za zahodne države (Francija je ®dsotna), Sovjetska zveza, Poljska, °SSR, Romunija in Bolgarija za Jzhodne države ter ZAR, Brazilija, "Jehika, Nigerija, Etiopija, Indija, fUrma in švedska za nevezane države. Na dnevnem redu so tri resolucije, ki jih je glavna skupščina °2N soglasno sprejela na svojem ®®dnjem zasedanju. Resolucije, ki vsebujejo navodila glavne skupščine odboru osemnajsterice, naštevajo vrsto splošnih načel, ki se jih Oodo morale države članice odbora držati pri pogajanjih. Zlasti priporočajo: 1. Proučevanje pogodbe, ki ?aj prepreči širjenje jedrskega o-rožja. 2. Iskanje sporazuma, ki naj vključi tudi podzemeljske jedrske ekspiozije v moskovsko pogodbo 0 Prekinitvi jedrskih poskusov v 3. Proučitev splošne in popolne razorožitve na podlagi načrtov pogodb, ki so jih predložile ZDA in Sovjetska zveza. Sovjetski delegat Carapkin, ki je prišel že včeraj v Ženevo, je izjavil, da bo vietnamska vojna ovirala napredovanje pri pogajanjih. Dejal je, da je vietnamska kriza ustvarila zelo težavno stanje, ki na-rekuje, da se še bolj napnejo sile za sporazum o razorožitvi. Carapkin je mnenja, da bo mogoče doseči sporazum o nekaterih problemih, ki so že dozoreli ,tako o prepovedi širjenja jedrskega orožja in o ustanovitvi brezatc-roških področij. BRUSELJ, 26. — Danes so uradno javili, da bo belgijski zunanji minister Henri S-paak uradno obiskal Sovjetsko zvezo od 10. do 16. februarja. V Moskvo bo odpotoval z letalom 10. februarja iz Kopen-hagna, kamor bo spremljal belgijski kraljevski par, ki bo obiskal Dansko od 8 do 10. februarja. demizacija železnice, šole in zdravstvo. Država bi morala pravilno porazdeliti svoja sredstva med te panoge. Pravilna politika na tem področju zahteva tudi globlje pre-osnove v gospodarski, socialni in politični strukturi. «In tako iz skupnega kritičnega iskanja možnih rešitev, iz skupnih izkušenj in iz skupnih borb se lahko porodi nova večina, ki bi u-tegnila dati demokratično rešitev politične in gospodarske krize. Začeti pa je treba z delom hitro, ker se borba razvija in ker ne gre za to, da se pripravljamo na borbo, ki je še daleč, za daljno bodočnost, temveč gre za to, da se zmaga danes kot je možno in potrebno v interesu skupnosti«, je poudaril Amendola. To je bistvo Amendolovega govora. Omenimo naj, da v socialističnih krogih prevladuje mnenje, da predstavlja Amendolova razlaga nekakšen «kolaboracionizem» s poborniki politike levega centra. Že sedaj lahko rečemo — sodeč po vseh znakih — da večina delegatov ne bi hotela sprejeti ta: ke usmeritve politike KPI, če bi jo seveda Amendola tako pojmoval. Danes so govorili tudi razni drugi delegati. Med drugimi je treba omeniti Occhetta, vsedržavnega sekretarja Federacije komunistične mladine Italije, ki je poudaril, da se je ustvarila danes nova večina za mir, kjer so tudi katoličani in z njimi tudi katoliška cerkev. Occhetto je šel še dalje ter je trdil, da je danes politika Cerkve v globokem protislovju s politiko Krščanske demokracije. Omembe vreden je govor predsednika centralne kontrolne komisije Maura Scoccimarra, ki je o-stro polemiziral z nasprotniki komunistov ter skušal izpodbijati vse njihove teze o nemoči KPI, da bi dala svo-j pozitiven prispevek k rešitvi gospodarske krize, h gospodarskemu napredku in demokratizaciji države. Med drugim je trdil, da so komunisti v tem pogledu izdelali konkreten program, ki predstavlja pozitivno in resno alternativo programu, ki ga stranke levega centra ne izvajajo. Scoccimarro je še poudaril, da komunisti zahtevajo v bistvu dve stvari: gospodarsko programira- nje in politiko mirnega sožitja. Obstajajo vse možnosti, da se glede gospodarskega programiranja ustvari široka enotnost delavcev in delovnih ljudi. Glede vprašanj mednarodne politike pa so sami dogodki nazorno pokazali, da je v današnjih pogojih mogoče u-stvariti široko fronto. Politični položaj v svetu se je zelo zaostril in vedno bolj postaja jasno, da se je treba konkretno boriti za ohranitev miru v svetu ter nehati s politiko podpiranja ameriške agresije v Vietnamu. Udeležence kongresa je pozdravil danes v imenu CK KP SZ Mi-hail Suslov, ki je izrazil željo, da bodo italijanski komunisti v marcu prišli na kongres sovjetske partije. V svojem govoru je obravnaval številna vprašanja, predvsem pa vprašanje borbe proti imperializmu, zlasti ameriškemu. Poudaril je, da se socialistične sile danes krepijo v svetu. Suslov ni izrecno omenil spora s kitajskimi komunisti. Posredno pa je vseeno pobijal njihove teze. Tako je poudaril, da nudi Sovjetska zveza vso pomoč Severnemu Vietnamu, da bi ta država ohranila svojo neodvisnost. Nadalje je de- jal, da pomoč, ki se nudi narodom, ki se borijo za svojo neodvisnost, ni v protislovju s politiko mirnega sožitja, ki jo vodi Sovjetska zveza. Y nadaljevanju svojega govora je orisal gospodarski, kulturni in socialni razvoj Sovjetske zveze. Še posebej pa se je potem spomnil 45-letnice ustanovitve KPI in 75-letnice rojstva Antonia Gramscija. Na koncu je izročil kongresu doprsni marmornat Leninov kip. Na večernem zasedanju je pozdravil udeležence kongresa tudi predstavnik francoske KP Jacques Duclos, ki je orisal politični položaj v Franciji ter prispevek francoskih delavcev in delovnih množic v borbi proti osebni oblasti generala de Gaulla, za mir na svetu in za socializem, še posebej pa je poudaril odločno nasprotovanje francoskih komunistov revanšistični politiki Zahodne Nemčije. Kongres nadaljuje delo jutri ob 9. uri. VL. K. Stewart in Healey odpotovala v ZDA LONDON, 26. — Britanski minister za obrambo Healey in zunanji minister Stewart sta odpotovala danes v Washington na razgovore o angleško-ameriškem vojaškem sodelovanju vzhodno od Sueza. Zahtevala bosta od ameriške vlade, naj z izdatno finančno pomočjo podpre britansko «vojaško navzočnost« na tem delu sveta, ker se bo drugače morala Velika Britanija odpovedati svojim obveznostim na tem področju. Omejila bi se samo na kratkoročne obveznosti do Malaje, Singapura, Avstralije in Nove Zelandije. Predsednik Johnson in minister za obrambo McNamara bi rada •zadrževala* Kitajsko na črti, ki poteka po 38. vzporedniku na Koreji in se nadaljuje po 17. vzporedniku v Vietnamu do Himalaje. V okvir te strategije bi vključili tudi ponovno oboroženo Japonsko, kakor je v Evropi ponovno oborožena Nemčija okrepila vojaško moč NATO Za sedaj niso znani nameni britanske vlade, ki bo 22. februarja objavila belo knjigo o reorganizaciji svojih splošnih obrambnih načrtov. Velika Britanija skuša zaradi gospodarskih težav kolikor mogoče zmanjšati svoje obveznosti v tujini. Vsekakor pravijo v Londonu, da britanska vlada ne bo nikoli sprejela ameriške zamisli o »zadrževanju« Kitajske. Britanski minister za obrambo bo iz Washingtona odšel v Canberro, kjer se bo sestal z obrambnima ministroma Avstralije in Nove Zelandije. Obiskal bo nato fe Singapur in Malajo ter bo nato pregledal britanske čete na Borneu in se bo vrnil 9. februarja v London. MNENJE DRŽAVNEGA SVETA Dvojezični napis na spomeniku v Miljah je povsem zakonit Poraz vseh tistih nacionalistov in fašistov, ki so 25. aprila lani odkritje preprečili • Datum slovesnega uradnega odkritja bosta določila pokrajinski odbor ANPI in miljski pripravljalni odbor Tržaški pokrajinski odbor f Nacionalnega združenja partizanov Italije — ANPI — sporoča, da je 25. tm. načelnik političnega urada tržaške kvesture dr. Ambrogi njegovega predsednika Calabrio uradno obvestil, da po mnenju Državnega sveta ni nobene ovire glede dvojezičnega napisa na spomeniku padlih partizanov v Miljah. Načelnik miljskega komisariata javne varnosti pa je o tem obvestil tudi miljskega župana. S tem v zvezi «izraža pokrajinski odbor ANPI svoje zadoščenje zaradi pozitivnega mnenja Državnega sveta in poudarja — spričo črke in duha republiške ustave — da pomeni mnenje Državnega sveta hkrati obsodbo stališča vseh tistih oseb in političnih skupin, ki so dvojezičnemu napisu na spomeniku v Miljah nasprotovale. Vsi ti so dejansko hoteli ponovno začeti napad na odporniško gibanje in so se poslužili celo samovolje na ju-ridičnem in pravnem terenu pri svojem neprikritem poskusu nacionalističnega nasilja«. Pokrajinski odbor ANPI poudarja končno, da je pravici zadoščeno, in sporoča, da si pridržuje pravico, skupno z milj-skim pripravljalnim odborom določiti datum in način manifestacije za uradno odkritje spomenika, kajti tako manifestacijo je 25. aprila lani sramotna protipartizanska akcija preprečila. Prav gotovo izražamo mnenje vse demokratične javnosti in vseh Slovencev brez razlike, če spričo gornje novice izrazimo zadovoljstvo, da je po več kot de; setih mesecih končno Državni svet v Rimu sporočil svoje povsem logično mnenje: da je namreč na spomeniku 300 padlim partizanom, od katerih je 180 slovenske narodnosti, vklesan tudi napis v materinem jeziku večine padlih, ki jim je spomenik postavljen. Vendar pa je po drugi strani žalostno, da so padli bor- IllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiitiiiilliiillllllilllllliilliiiilliiillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIlllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllliilll ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA KD Notranja trenja v KD dokazujejo poskus usmeritve vlade v desno Na zasedanju so prišla do izraza ostro nasprotujoča si stališča, odkriti zagovori «prostih strelcev» in celo Scelbova zahteva po reviziji ustave - Govorice o sestavi vlade Kraku, v vesolju in pod morjem .............................iiiumillllll.min............ NADALJNJI RAZVOJ V 1VC1II UGRABITVIJO BIN BARKE Francoska vlada uradno ugotavlja udeležbo člana maroške vlade Veliko protestno zborovanje proti načinu dosedanje preiskave PARIZ 26. — Po današnji seji francoske vlade je minister informacije Yvon Bourges podal izjavo, ki pravi med družim: «Francoska vlada je predvsem ugotovila, da je preiskava v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke vpletla maroško vlado, ali ^ vsakem primeru člana te vlade. Francoska vlada ne more drugače, nego da s tem v zvezi 'k vaj a posledice v okviru svo-odnosov z maroško vlado, tod izhaja odpoklic poslani-Gilleta po dolgi vrsti diplomatskih korakov. Francoska vlada je pozneje ugotovila, da sta Policijska in sodna preiskava dokazali udeležbo več Francozov prj ugrabitvi Ben Barke in *J.a so med Francozi bili nekate-l1 agenti ali funkcionarji poseb-ne službe in policijske službe. Vlada, katere naloga ni, da nado-•aesti sod3tvo (katerega naloga je dkriti in soditi krivce), ima dolž-*Qst. da v celoti sodeluje s sod-ja oblastjo. Zaradi tega so bila ^“da jasna navodila v tem smislu ®em upravam. Takšno mora biti S. takšno bo stališče vlade do za-*JUčka preiskave.« V začetku izjave Je rečeno, da I® Je diplomatska akcija začela že n' hovembra, ko Je prišel v Rabat »Celnlk kabineta zunanjega minl-«£* Malaud. Francoski poslanik g ulet je v spremstvu Malauda imel j, hovembra razgovor s kraljem rmanom v Fezu. Naslednjega dne Priše' v Pariz na posvetovanje. P° povratku poslanika Gilleta v Maroko je francosko poslaništvo nadaljevalo korake pri maroških oblasteh. Šestnajstega novembra je maroško sodstvo prejelo mednarodni zaporni nalog proti Bouchesei-chu. Naslednjega dne so poslali dve zahtevi za zaslišanje generala Ufki-ra in poveljnika Dliroija. Maroška vlada ni odgovorila. Zatem je predstavnik poudaril, da je francoska vlada bila v stalnem stiku z maroškimi oblastmi tudi v zvezi s sodnim razvojem zadeve in ker ni bilo primerne akcije maroške vlade, je francoska vlada sporočila 23 maja v Rabat svoj sklep o odpoklicu svojega po slanika Na koncu pravi Izjava, da okoliščine, v katerih je bila izvedena ugrabitev, kažejo pomanjkljivosti In vrzeli v organizaciji in sestavi protivohunske ln policijske službe ter v odnosih med tema ln sodstvom. Zaradi tega je francoska vlada sklenila Izvesti njih reorga nizacijo. Maroški poslanik v Parizu, ki ga je njegova vlada odpoklicala, je odpotoval danes v Rabat. Policija je prepovedala predstavnikom tiska dostop na letališče. Sinoči je bilo v Parizu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo ki so v skladu z ureditvijo moderne države. Glede zunanje politike pa je poudaril, da KD ne more voditi pasivne politike in da .ne sme v okviru zavezništev samo čakati in potrjevati tujih sklepov. Za namestnika tajnika Piccolija je zavrnitev zakona o državnih o-troških vrtcih razumljiva, saj ta zakon predstavlja razliko med «sta-liščem zdravega katoliškega koncepta«, ki ga predstavlja KD, in pričetkom procesa »zanikanja prisotnosti katoličanov v italijanskem političnem življenju«. V bistvu vidi Piccoli v socialističnem združevanju proces izrivanja demokristjanov in pritegovanja komunistov s ciljem prihoda na oblast, ko bo KD izločena. Vse to pa naj bi pomenilo »padec italijanske družbe v roke komunistov«. Tudi za Scelbo je razumljiv od- nad 10.000 oseb. Na zborovanju so ostro obsodili pomanjkljivosti, ki so omogočile ugrabitev Ben Barke. Navzoči so bili bivši levičarski predsedniški kandidat Mitterran, glavni tajnik KPF Waldeck Rochet, glavni tajnik socialistične stranke Guy Mol-let, tajnik PSU Depreux, voditelj radikalne stranke Robert Ballan-guer ln drugi. Franeois Mitterrand je v svojem govoru ostro obsojal »sistematičen molk« uradnih krogov po izginotju Ben Barke. Dejal je, da se je vlada umaknila v molk, zato da ne moti volilne kampanje predsednika republike. De Gaulle, je dejal Mitterrand, mora dokazati za tiste, ki niso pozabili njegovih velikih uslug v preteklosti, da je pripravi ien udariti, zato da se ohrani dostojanstvo Francije. Vprašanje je, ali bodo tisti, ki hočejo molk, prevladali, ali pa nam bo uspelo potegniti jih iz njihovih brlogov.« Poleg že omenjenih sta bila na zborovanju tudi predsednik zveze za človeške pravice Daniel Ma-yer in glavni tajnik socialistične in republikanske zveze Charles Hentru. Sodnik, ki vodi preiskavo v zvezi s smrtjo Figona, bo jutri snel pečate z zabojev Figonovega imetja, ter bo napravil točen seznam vseh predmetov. Pregled teh predmetov bi lahko pripeljal do odkritja novih elementov, ki bi mogli biti odločilni za nadaljnji potek preiskave. Zvedelo se je, da je v zabojih pokojnika tudi magnetofonski trak, ki ga Je omenil časnikar Marvier. RIM, 26. — Danes se je pričelo zasedanje izvršnega odbora KD, ki je trajalo ves dan in katerega niso mogli zaključiti, ker niso v razpravo še posegli neka teri vidnejši predstavniki stran, ke in med njimi še ni spregovoril Fanfaili. Vendar pa je že iz prvih izjav, kot tudi s stališča Mora, dokaj jasno razviden poskus, da se obme vladno krmilo nekoliko proti desnici in da se postavijo v hladilnik nekatere važne reforme. Tako poročajo, da so socialisti zaskrbljeni. Govori se namreč o zahtevah, da se ne uveljavi urbanistični zakon, da se pokoplje deželna ureditev, v dvomih pa je celo reforma delniških družb, tako da bi glede temeljnih preureditev ostala samo. reforma zakonikov. ^ Povrh tega je na vidiku vstop «centristov» v vlado. V tej zvezi je razumljiva izjava, ki je sinoči ušla socialističnemu sen. Tolloyu, češ da za zavoro levega centra povsem zadostujejo «dorotejci» in še tl so preveč. Glede sestave vlade se čujejo najrazličnejše govorice in med njimi, da bo Nenni baje prevzel zunanje ministrstvo, za katero pa se menda poteguje tudi La Malfa, če pa postane La Malfa minister za zunanje zadeve, bi ga avtomatično v tajništvu stranke zamenjal Reale, ministrstvo za pravosodje, za katero je do sedaj odgovarjal Reale, pa bi prevzel Scelba ali kateri drug predstavnik njegove struje. Seveda pa so to šele prve govorice in pozornost je usmerjena predvsem sestavi programa nove vlade, ki je zelo zapletena in tudi težko uresničljiva. Pri tem predstavlja važno novost dejstvo, da je KD nekako na zatožni klopi ne več s strani opozicije, temveč članov vladne večine in da so glede tega vse tri laične stranke složne. Izvršni odbor KD se je sestal nekaj čez 11.30 v Inštitutu «A. De Gasperl« v Camillucci. Tajnik stranke Rumor je v uvodu ugotovil, da je izvršni odbor že na zadnji seji soglasno odobril načelo politike levega centra. Sedaj mora odločiti o osnovnih vprašanjih, ki so po njegovem naslednja: bistveno načelo o omejitvi večine, potrdilo zunanjepolitične orientacije KD in predvsem zahodnega zavezništva, evropske integracije in prijateljstva z ZDA, programiranje in gospodarski razvoj, vprašanje državnih struktur v zvezi z deželami, šolska vprašanja in še zlasti otroški vrtci, urbanistični zakon, zakon o reformi bolnišnic in davčni zakon. Rumor je ugotovil, da je treba v tem okviru določiti prednost nekaterim rešitvam v okviru tehnično-zakonitih možnosti sedanje poslovne dobe. Takoj za njim je spregovoril Moro, ki se je skliceval na včerajšnjo izjavo ln ki je ponovil, da po njegovem ostane veljavna politična in programska osnova prejšnje vlade, ki predstavlja temelj tudi za preurejeno vlado levega centra. To velja za omejitev večine, kot tudi za določitev programa, ki temelji na že izdelanih zakonskih načrtih, oziroma na načrtih, ki se pripravljajo. Med prvimi govorniki je posl. Forlani zagovarjal naprednejša stališča o nvtjnosti okrepitve in poglobitve levega centra. Zato je treba pričeti z zakonom o otroških vrtcih, ki naj potrdi veljavnost sklenjenega kompromisa. Bistva procesa ošibitve in postopne vodenelosti politike levega centra pa je v katastrofalnih sodbah o gospodarskem položaju, tako da je politika konjunkture, ki naj bi utrdila Uro in ščitila zaposlenost, privedla prav obratno do milijona brezposelnih in milijona napol zaposlenih. Zato je Forlani zahteval pogumen načrt naložb v okviru predvidenega gospodarskega načrtovanja In učinkovit poseg državnih podjetij. Odločno nekateri «umerjeni» popravki. Bist- mora skratka biti «vlada večje go- por proti zakonu o otroških vrtcih, čeprav je to izrazil v nekoliko blažji obliki, češ da niso bili sprejeti: manj 200 milijard Ur. Nova vlada vo pa je v tem, da bJ morala drža va poseči izključno na področja, kjer niso mogle izpolniti pomanjkljivosti lokalne ustanove, in ne bi smela ogrožati zasebnih ustanov. V besedah se je izrazil za deželno ureditev, ki pa naj bi bila izvedena na osnovi spremembe ustave, tako da bi se preprečile kršitve zakonov, vse to pa naj bi naredili postopno in še prej uredili položaj pokrajin in občin. Socialistično združevanje zahteva v prvi vrsti razčiščenje odnosov med KPI In PSI, tako da se odstranijo dvomi, da se komunistični glasovi lahko izkoristijo proti KD. Zaključiti Je treba z vsemi «frontizmi» in potrditi na vseh področjih nesodelovanje s KPI. Sen. Martinelli je bil zelo odločen in se je izrazil proti programiranju, za bistveno omejitev programa vlade, pri čemer je treba izredno oprezno predvidevati naraščanje narodnega dohodka. Vlada naj odloči, če je politično res potrebno ustanoviti dežele, na vsak način pa bi taka ustanovitev stala naj- spodarske učinkovitosti«. ci za svobodo ter z njimi vsi njihovi sorodniki ter preživeli antifašisti morali čakati toliko časa samo zaradi tega, ker se je nacionalistom in fašistom zahotelo preprečiti ali pa vsaj ovirati svečanost, na kateri bi morale tudi vojaške oblasti izkazati padlim borcem vse tiste časti, ki jih izkazujejo po vsej Italiji, Naše ljudstvo upa, da bo do take u-radne svečanosti za odkritje spomenika v Miljah čimprej prišlo. Kot je znano je tudi miljski župan hotel sklicati v lanskem aprilu sejo občinskega sveta za proslavo 20-letnice osvoboditve. Toda med tem je prišlo do prepovedi odkritja spomenika z dvojezičnim napisom, kar ni žalilo le spomina padlih borcev in njihovih svojcev, temveč tudi vse prebivalstvo milj-ske občine in še prav posebej vse Slovence v Italiji. Prepoved je bila celo v odkritem nasprotju z izjavami predsednika republike in šovinisti so lani privlekli na dan tudi fašistične kraljeve dekrete iz let 1923 In 1927. Zaradi tega je takrat protestirala vsa demokratična javnost, predvsem pa Slovenska kulturna gospodarska zveza, KPI, PSI in Slovenska skupnost. Zelo žalostno pa je dejstvo, da se je kljub vsemu oglasil tudi bivši poveljnik takoimenovanega CLN in izjavil, da nasprotuje dvojezičnemu napisu zaradi tega, ker so v te kraje «Slovani prišli šele v šestem in sedmem stoletju z invazijo barbarov In so nato Benetke poskrbele, da so bili preseljeni, zato da bi jih rešile pred Turki, ki so vdrli v Dalmacijo: Slovani so torej naši gostje znotraj zemljepisnih meja Italije največ nekaj dalj kot eno tisočletje.« Logično je torej da takih argumentov Državni svet v Rimu ni mogel upoštevati. Sicer ni moglo biti nikoli nobenega dvoma, da je povsem logičen tudi slovenski napis na spomeniku Vsi nadaljnji govorniki so na da- 300 padlim partizanom, od katerih našnjem zasedanju zagovarjali bolj odprto in napredno politiko. Vitto-rino Colombo je zahteval primerne ukrepe proti poslancem, ki so se očitno uprli zakonu o državnih otroških vrtcih in naglo uvedbo dežel. Poslanec Rampa vidi v socialističnem združevanju pozitivno utrditev demokracije, za Sulla pa združevanje lahko privede do preliva glasov od KPI v novo združeno stranko, ali pa bistveno spremembo v KPI. Tudi za Sulla so dežele nujne. Zadnji govornik Granelli je ostro polemiziral s Scelbo, češ da ne zadostuje sprejeti levi center kot nujnost, v bistvu pa nasprotovati vsem vprašanjem, ki naj obeležijo bodočo vlado. Zahteval je bistvene spremembe v gospodarski politiki, ker bodo drugače plačali ceno gospodarskega razvoja brezposelni delavci, naglo uveljavitev ustavno predvidenih dežel, glede zunanje politike — pa v okviru zavezništev — odločno iskanje pogajanj za razorožitev, mir in univerzalnost OZN. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO POSVETOVANJU 0 VIETNAMU V BELI HIŠI Johnson nadaljuje priprave za obnovitev bombardiranja Načrt za zasedbo dela laoškega ozemlja • Utrjevanje in delna evakuacija severnovietnamskega pristanišča Hajfong se je zavzel za ustanovitev dežel, pravnik poslov v Tokiu izročil da- WASHINGTON, 26. — Bela hiša je danes ponovila, da predsednik Johnson ni še sprejel nobenega sklepa o morebitni obnovitvi bombardiranja Severnega Vietnama. Predstavnik Bele hiše Bill Moyers ni hotel komentirati govoric, da se v kratkem pričakuje odločitev v tem smislu, in je dodal, da niso še sprejeli niti načelne odločitve. Dejal je, da predsednik Johnson še dalje pregleduje celotno zadevo. Tudi voditelj demokratične večine v senatu Mansfield je izjavil, da niso še sklenili obnovitve bombardiranja, in je dodal, da so po njegovem mnenju na razpolago še nekatere izbire Državni tajnik Dean Rusk pa je v zunanjepolitičnem odboru predstavniške zbornice med drugim izjavil: «Z izjemo poraza ali predaje, ni druge rešitve nego odgovoriti s silo na silo.« Ponovil je, da ameriška «mirovna ofenziva« ni naletela «na pozitivne odgovore in niti na spodbudne odgovore« Hanoja. Včerajšnji sestanek v Beli hiši med predsednikom Johnsonom in številnimi predstavniki uprave in kongresa je trajal od 17.30 po krajevnem času do 20. (od 23.30 do dveh po polnoči po srednjeevropskem času). Udeleženci sestanka so bili obveščeni o poročilih, ki trdijo, da je Severni Vietnam «izkoristil ustavitev bombardiranja ter pospešil pošiljanje okrepitev v materialu in ljudeh v Južni Vietnam«. Zatrjuje se, da je več tisoč severnih Vietnamcev prišlo v Južni Vietnam ter da so pripeljali velike količine vojnega materiala. Vsa ta «poročila» so vsekakor priprava za obnovitev bombardiranja Severnega Vietnama. V tem okviru je ameriški od- nes pomočniku japonskega zunanjega ministra pismo, v katerem ameriška vlada zatrjuje, da »prednost, ki ga je imel Severni Vietnam zaradi prekinitve bombardiranja za spopolnitev in povečanje svojih zaloge orožja in streliva, ustvarja stanje, ki ga ZDA ne morejo sprejeti. ZDA so mnenja, da je nemogoče podaljšati sedanje stanje, v katerem so ameriške in zavezniške čete izpostavljene smrti«. Ameriški poslanik je pozval japonsko vlado, naj «pokaže razumevanje« v zvezi s tem. Pomočnik japonskega zunanjega ministra pa je samo izrazil upanje, da bodo ZDA podaljšale pavzo v bombardiranju ter nadaljevale napore za sporazumno rešitev. Kakor že včeraj javljeno, je ameriška vlada poslala podobno sporočilo tudi drugim vladam, s katerimi je bila v zadnjem času v stiku v okviru s tako imenovano mirovno ofenzivo. Medtem pa so v Tokiu sporočili, da je japonska vlada sklenila poslati vojaškega atašeja v svoje poslaništvo v Sajgonu, da dobi točne informacije o vojaškem stanju v Vietnamu. Glasilo severnovietnamske vojske piše, da je potrebno podvojiti napore ln biti pripravljeni na dolgo vojno. Posebno skrb bo treba posvetiti protiletalski obrambi. List dodaja, da ZDA grozijo z bombardiranjem industrijskih In obljudenih središč Severnega Vietnama in da ameriška letala delajo vedno pogosteje izvidniške polete, da pripravijo novo raztegnitev vojne. Kakor poroča i moskovska «Pravda», so severno- vietnamsko pristanišče Hajfong deloma evakuirali in je sedaj v vojni pripravljenosti v predvidevanju obnovitve ameriškega bombardiranja. List dodaja, da so poslali iz mesta skoraj vse otroke in del odraslega prebivalstva. Na strehe hiš in tovarn so postavili protiletalske topove. V tovarnah so ustanovili skupine za samoobrambo in skupine prostovoljcev, ki so izurjeni v protiletalski obrambi in v zdravniški pomoči. Severnovietnamska tiskovna a-gencija je oddajala intervju podpredsednika glavnega odbora Neo Lao Haksat. Ta pravi, da je pet južnovietnamskih polkov izvedlo obširen napad na laoška področja, ki so pod nadzorstvom osvobodilnih sil, in to kot prvi korak v okviru ameriškega načrta, da zasedejo del Laosa in razširijo vietnamsko vojno. Ta južnovietnamska ofenziva je uvod v izvedbo ameriškega načrta, ki določa zasedbo srednjega in južnega Laosa, da napravi Iz njega strateško mostišče med Vietnamom in Tailandijo in da zatem uporabi ta področja kot odskočno desko za razširitev vojne, za razdelitev Laosa ter za sabotiranje neodvisnosti in nevtralnosti Kambodže ter za uničenje patriotičnega gibanja tai-landskega ljudstva. Med pričanjem Deana Ruska sta dva demokratska predstavnika Izjavila, da gre velik del ameriške pomoči Južnemu Vietnamu na črno borzo zaradi korupcije. Nekateri Američani in južni Vietnamci bogatijo s črno borzo in s korupcijo Nekateri bivši južnovietnamski vladni voditelji so zapustili svoja mesta «dobesedno polni zlata« In številni nameščenci štirih velikih ameriških podjetij v Južnem Vietnamu so vmešani v črno borzo in večina ameriške pomoči se ukrade. je 180 slovenske narodnosti, pa če* prav je tak spomenik v mestecu, katerega prebivalstvo je v veliki večini italijanske narodnosti. Toda za nacionaliste in fašiste ta logika ni veljala. Žalostno je, da smo zaradi njih morali čakati skoraj eno leto na mnenje Državnega sveta v Rimu, ki jim ni dal prav, kar pri nas vsa demokratična javnost, slovenska pa še posebej, z zadovoljstvom ugotavlja in upa, da bo končno le prišlo do uradnega, slovesnega odkritja spomenika z vsemi častmi, ki jih izkazujejo v vsej državi vsem padlim protinacistič-nim in protifašističnim borcem za svobodo. Izvršni odbor KD bo zasedal dva dni in se bo ponovno sestal danes ob 9. uri v Camillucci. Stališča članov so ostro ločena: levica zahteva odločnejšo uveljavljanje politike levega centra, naglej ! gospodarski razvoj, ustanovitev dežel in samostojnejšo zunanjo politiko. Po drugi plati pa je Scelba sicer formalno privolil v politiko levega centra, dejansko pa se ne strinja z nobeno točko programa in je na primer v zvezi z deželami celo zahteval revizijo ustave. Do izraza so prišli odkriti zagovori «prostih strelcev«, grožnje s »komunistično nevarnostjo«, ki naj bi se polastila države s pomočjo socialističnega združevanja in Izrivanja demokristjanov iz političnega življenja itd. Prišlo je skratka do odkritega spopada bistveno nasprotujočih si mnenj, iz katerega bo težko potegniti zaključke in ustvariti har-moničen program. Zato je tudi razumljiva socialistična zaskrbljenost, saj se že govori, da bo novi program bistveno slabši od prejšnjega in da bodo »spravili v hladilnik« nekatere najvažnejše reforme, kot so dežele, reforma delniških družb, urbanizacija in šolstvo. Včeraj se je na kongresu KPI v Rimu začela diskusija in vsi so pričakovali, da bo Amendola govoril o svojem znaneip predlogu za ustanovitev ene same italijanske delavske politične stranke. Vendar je mnoge razočaral, ker je obravnaval zgolj vprašanje zaposlenosti v državi in orisal konkreten načrt za rešitev tega vprašanja. Kongre-sisti so z zanimanjem poslušali pozdravni govor Suslova v pričakovanju, da bo omenil spor s Kitajsko, česar pa ni storil ne posredno. Na mednarodni pozornici ni bilo posebno važnih dogodkov. V Vietnamu se vojna nadaljuje brez bombardiranja Severnega Vietnama, kjer pa so v pričakovanju obnove letalskih napadov delno evakuirali pristanišče Hajfong, na strehe hiš in tovarn pa postavili topove. O Vietnamu so se številni predstavniki uprave in kongresa posvetovali z Johnsonom tri ure in pol. Trdi se, da gre za priprave za obnovitev bombardiranja. Pet hanoj-skih polkov pa je napadlo tisto področje Laosa, ki je pod nadzorstvom osvobodilnih sil, kar je verjetno prvi korak v okviru ameriškega načrta, da se zasede del Lao-sa in vojna razširi, ker gre za odskočno desko za sabotiranje neodvisnosti in nevtralnosti Kambodže in za uničenje patriotičnega gibanja tailandskega ljudstva. Rusk pa je včeraj izjavil: «Z izjemo poraza ali predaje, ni druge rešitve kot odgovoriti s silo na silo.« Ponovil je, da ameriška »mirovna ofenziva« ni naletela na «pozitivne ali spodbudne odgovore Hanoja«. Po skoraj petih mesecih, odkar je bila prekinjena, se bo danes v Ženevi ponovno začela razorožitve-na konferenca sedemnajstih držav, in Francija bo še nadalje odsotna. Delavsko kulturno društvo1 «Ljudski oder» v B. Airesu V nedeljo smo poročali tudi o Slovenskem izseljenskem koledarju 1966. Danes pa objavljamo prispevek Armanda Blažine iz tega koledarja. Ko so po desetih letih prisiljene neaktivnosti društva nastali ugodnejši pogoji za ponovno otvoritev društva, je to, dokaj težavno nalogo prevzela skupina aktivistov, ki so obiskovali bivše člane in jih pridobivali za ponovni pristop k društvu. Končno so bile začetne težave premagane in 22. junija 1958 je društvo spet začelo uradno delovati. Sestavili so začasni odbor pod vodstvom Mirka Turela in tajnika Jožeta Vižintina. Glavna naloga odbora je bila zbrati vse stare člane Ljudskega odra in v šestih mesecih, torej še pred sklicanjem občnega zbora, obnoviti kulturno delo. Prvi glavni odbor so izvolili člani ustrezno statutu iz leta 1935. Takoj po otvoritvi se je društvo vneto lotilo dela. Vse naprave so bile namreč v obupnem stanju, kajti čas in vremenske prilike so jih skoraj popolnoma uničile. Z nesebičnim delom je bil sedež društva kmalu obnovljen in pripravljen za uspešno delovanje. Med največje uspehe lahko štejemo ponovno ustanovitev pevskega zbora, ki je že po treh mesecih intenzivnih vaj lahko prvič javno nastopil na festivalu ob 34-letnici društva. Pri tem je treba pohvaliti požrtvovalnost in voljo vseh članov zbora, katerih večina ni nastopala že celo desetletje, medtem ko je bil to za druge šele prvi nastop v javnosti. Občudovanja vredno je bilo tudi delo mladega, komaj 22-letnega pevovodje Nestorja škofa. Prireditev na čast 34-letnici društva, 5. septembra 1959, je bila obenem tudi prvi množični sestanek članov in simpatizerjev. Ob tej priložnosti je v prostorih kulturnega društva Vicente Lopez nastopil že prej omenjeni pevski zbor, razen njega pa še mladinska dramska skupina pod vodstvom Ada Sartorija, odličnega režiserja, ki odtlej nepretrgoma nesebično in uspešno sodeluje pri vzgoji in usposabljanju dramskega naraščaja. Društvo posveča posebno pozornost aktivnemu udejstvovanju mladine. Zaveda se, da je edinole v mladini njegova prihodnost. Zato so tudi ustanovili mladinski pododbor. ki je prevzel organizacijo šoortnth in družabnih prireditev. Kmalu nato so sestavili žensko in moško košarkarsko ekipo, ki ji je sledila tudi nogometna Odtlej prirejajo često prijateljska srečanja z ekipami bratskih in sorodnih argentinskih društev. Dne 25. maja 1960, ob 150-letnici majske revolucije (argentinski narodni praznik), je Ljudski oder sodeloval pri proslavi, ki jo je jugoslovanska skupnost priredila v gledališču «E1 Nacional« na čast in v zahvalo argentinski republiki. Dvorana je bila nabito polna. Proslave se je udeležila tudi Vida Tomšič, ki se je tedaj mudila v Buenos Airesu Zaradi splošnega zanimanja za slovensko kulturo, je društvo organiziralo tečaje materinščine pod vodstvom Radovana Kodriča; tečaji so imeli izreden uspeh, saj so jih obiskovali številni člani in simpatizerji. Ob 35-letnici je društvo izdalo zanimivo revijo v slovenščini in španščini in organiziralo več kulturnih in športnih prireditev, ki so navdušile številne obiskovalce. V okviru proslav je nastopil tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Beti in Vilme Jekše, odlikovala pa se je tudi dramska skupina z uprizoritvijo Millerjeve drame «Vsi moji sinovi«. Ob vsej tej aktivnosti Je članstvo kmalu ugotovilo, da društveni prostori nič več ne ustrezajo zahtevam. V začetku 1961. leta so sklenili, da bodo zgradili moderno dvorano z bifejem na površini 220 kv.m, z veliko kuhinjo in vsemi potrebnimi pritiklinami. Z delom so začeli že maja. Pri tem moramo poudariti, da so vse delo opravili člani sami, ki so vsako prosto uro žrtvovali za gradnjo svojega doma in s tem dokazovali svojo zavednost in ljubezen do Ljudskega odra. Čeprav so graabena dela terjala skoraj ves prosti čas, kultur-no-prosvetno delo ni zastalo. Skupine so — čeprav ne tako aktivno kot prej — sodelovale na prireditvah bratskih društev, kjer so se zlasti izkazali športniki. Ko je pevski zbor za nekaj časa izgubil svojega pevovodjo Nestorja Škofa, je njegovo mesto prevzel Jakob Krebelj. Igralska skupina je uprizorila več zahtevnih dram. Tudi tečaji slovensaega jezika so bili lepo obiskani Gmotno je društvo tedaj doživljalo težke čase, ker je zidava terjala precej finančnih sredstev. Vendar je tudi tokrat, kakor vedno v težavnih okoliščinah, priskočilo na pomoč članstvo. Z obveznicami, posojili in številnimi prispevki je društvo prebrodilo težave. Društvo se je vse bolj uveljavljalo in pridobivalo na ugledu, tako da je članstvo zahtevalo od glavnega odbora, naj poskrbi za pravni status društva. — Dne 10. avgusta 1962 je bila prošnja ugodno rešena z zakonsko odločbo St. 8061 Ljudski oder Je postal legalna društvena organizacija, kar je bilo za slovensko skupnost nadvse pomembno, saj Je argentinska republika s tem aktom izkazala zaupanje ljudem slovenskega rodu, ki so na njenih gostoljubnih tleh našli svojo drugo domovino in skupaj z argentinskim ljudstvom dajalo za njen razcvet. Leto 1962 ni bilo posebno ugodno za kultumo-prosvetno delo v društvu. Cinitelje, ki so povzročali njegov zastoj, so odstranili šele proti koncu leta; tedaj so v društvenih prostorih priredili kulturni in plesni festival, na katerem je nastopila poklicna dramska skupina s komedijo «Blagajnik je prišel do vogala«. Tudi mešani pevski zbor je žel obilo priznanja. V prvih mesecih leta 1963, ko je v Argentini poletje, je delo kot navadno ob tem času, nekoliko opešalo, vendar je spet doseglo svoji višek s prireditvijo festivala na čast 38. obletnici društva. Tokrat je bila prireditev v ((Armenski dvorani«, kjer so mladi igralci iz dramske skupine uprizorili dramo ((Usmilite se me, ljudje«. Ob katastrofi v Skopju se je glavni odbor Ljudskega odra takoj obrnil na vsa druga društva in organizacije jugoslovanske skupnosti v Buenos Airesu, naj dokažejo svojo solidarnost z domovino. Predlagal je skupno prireditev v korist prizadetim, ki naj bi pokazala, da je izseljencem rojstni kraj, kljub tolikšni razdalji, še vedno blizu, in da so v težkih trenutkih vedno pripravljeni pomagati rojakom v stari domovini. Poziv Ljudskega odra je naletel na širok odmev. Izseljenci so začeli z nabiralno akcijo, ki se je zaključila s prireditvijo v gledališču «E1 Nacional«, ob številni udeležbi rojakov. Mimo lahko rečemo, da je bilo leto 1964 najugodnejše v novem obdobju delovanja Ljudskega odra. Delo je steklo na vseh področjih. Tečaj slovenskega jezika se je uspešno končal. V okviru društva je nastala prva in edina slovenska izseljenska folklorna skupina, ki jo vodi mlada in nadarjena profesorica Sonja Birsa. Pri tem naj poudarimo, da žanje prav ta skupina velike uspehe, saj je bila povabljena celo v studio argentinske televizije in nastopila v enem izmed najvažnejših programov. Med tradicionalnimi prireditvami Ljudskega odra naj omenimo še festival ob 39-letnici društva, ki je bil 22. avgusta 1964 v ((Armenski dvorani«. Prisostvoval mu je veleposlanik Jugoslavije v Argentini Pavle Bojc s soprogo in člani veleposlaništva. Spored je bil izredno pester, še posebno pa je navzoče navdušila mladina z uprizoritvijo drame Florenca Sanchesa »Prisilna izselitev«. Istega leta Je društvo napravilo velik korak v svojem razvoju. Do leta 1964 so bile namreč društvene nepremičnine zapisane na Hectorja Jekšeta, Srečka Turela in Jožeta Samca. Vsi trije člani, najprej prva dva, potem pa 30. novembra 1939 še Jože Samec, so v tem letu prepisali lastnino na društvo, kar je članstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom. Ob tej priložnosti je prav, da se vsem trem zahvalimo za dolgoletno čuvanje društvene lastnine, saj so s tem dokazali svojo vdanost društvu. Končno naj omenimo še delo rojakinj, ki se aktivno udejstvujejo v društvu. Marsikatera akcija je uspela prav zaradi aktivne udeležbe žena. Njim se moramo zahvaliti, da se društvo obnavlja z novimi močmi in da mladi Argentinci — njihovi sinovi in hčerke — nadaljujejo tradicije, prenesene s trdnih kraških tal in iz dežele pod Karavankami. Njihova ljubezen do stare domovine gori z nevidnim plamenom v pevskih in plesnih nastopih v daljni Argentini, v krožku slovenščine, v načrtih in razpravah slovenske skupnosti, skratka v vsem, kar druži ljudi našega rodu v velikem konglomeratu narodov, ki so naseljeni v Argentini. Sicer pa je želja po sodelovanju in združitvi vodilna misel Ljudskega odra že vse od njegovega osnovanja. Vodstvo si Je vedno prizadevalo vzpostaviti prisrčne in prijateljske odnose z vsemi rojaki, ker je trdno prepričano, da le skupne akcije lahko obrode dolgotrajnejši sad. Na pobudo skupine članov je bila ustanovljena komisija za zbli-žanje in prijateljstvo v slovenski skupnosti, ki naj bi uskladila želje in zahteve v korist združitve vseh slovenskih izseljencev. V ta namen so sklicali več sestankov, ki pa na žalost, zaradi nerazumevanja nekaterih niso bili uspešni in Je bilo treba te poskuse preložiti na kasnejši čas. Čeprav se je včasih treba spoprijeti s težavnimi problemi in tudi rezultati niso vselej zadovoljivi, se delo v tej smeri nada-ljuie. Med uspehe pa moramo vsekakor šteti dejstvo, da sta dve bratski društvi ((Bratstvo« in »Ljudski oder« letos skupaj priredili pustovanje. Dveh predpustnih plesov se Je udeležila vsa slovenska skupnost. Dejstvo Je vsekakor razveseljivo in ga lahko smatramo za začetek tesnejšega sodelovanja. Med pomembne činitelje kultur-no-prosvetnega dela Ljudskega o-dra lahko nedvomno štejemo tradicionalne letne festivale Jugoslovanskih filmov, ki jih društvo prireja z namenom, da ohranijo izseljenci živ spomin na svojo staro domovino. Med festivali predvajajo filme o zgodovinskih dogodkih v Jugoslaviji, o njenih mestih in vaseh. Ljudski oder Je svojo 40-letnlco slavil obnovljen z mladimi močmi, v pretežni večini s sinovi m hčerami, pa tudi že z vnuki tistih pionirjev, ki so društvo osnovali v želji po enotni in močni skupnosti. Tem ljudem in vsem, ki so si s tolikšno ljubeznijo prizadevali, da ne bi ugasnil plamen sloven- ske kulture, izražamo danes iskreno zahvalo in priznanje. Prihodnost pripada mladini in ta mora že sedaj dokazati svojo zavednost in sposobnost ohraniti in širiti slovensko kulturo. Zavedati pa se moramo, da je edini možni način za ureesničevanje tega smotra — popolna in dokončna združitev slovenskih društev. Zato je njena glavna naloga, da stopi v tesne stike z mladino bratskih društev in skupaj z njo da pobudo za združitev. S tem pa bo izkazano največje priznanje delu, ki so ga opravili naši predniki. Dne 22. avgusta 1965 so bili izvoljeni v odbor Ljudskega odra za leto 1965-66 naslednji člani: predsednik Hector Jekše, podpredsednik Eduard Mozetič, tajnika Roberto Mislej in Mario Turel, blagajnika Angel Micozzi in Ro-dolfo Vodičar; odborniki pa so: Lorenzo Rojc, Susana Fabijan, Luis Karara, Max Vuk, Susana Vodičar, Oscar Kariž, Jose Hrovatin, Juan Civale in Lidia Mozetič. Prepričani smo, da bo novi glavni odbor še uspešnejši pri združitvi društev. ARMANDO BLA2INA V' Se enkrat nov «1100» (Stal bo manj kot 900.000?) Fiat razkazuje sedaj italijanskim specializiranim novinarjem nov «1100». Od avtomobilov, ki se še vedno pojavljajo (nekoliko spremenjeni), je «1100» najstarejši Fiatov avto. Njegova rojstna letnica je 1937, pa že takrat je bil direktni potomec «balille». Ali bo sedanja nova varianta zadnja? Izginja stari «1100 D« in pojavlja se nov «1100», bolj moderniziran in bolj dovršen. Osrednji del avta je takšen kot pri prejšnjih, spremenjen pa je prednji in zadnji del, kjer so opazne luči avtomobila «850». Avto je nekoliko nižji, ker ima pnevmatike, ki so malo manj debele. Motor ima 1089 kub. cm kakor «1100» pred varianto D. Nadalje je avto za kak centimeter širši. Hitrosti naj bi se gibala okrog 130 km Cena — kolikor se je moglo neuradno zvedeti — pa naj bi znašala od 870 do 890 tisoč lir. (Slika nikakor ni uradna, temveč je bila napravljena neopazno in iz daljave.) Danes začetek napetega tekmovanja za najlepšo popevko Ze danes na vrsti najbolj znani pevci med katerimi je tudi operni tenor Di Steiano Začel bo John Foster - Festival se bo jutri nadaljeval, finale pa bo v soboto f~~ ir*-( r Tri »nove« na festivalu v Sanremu: (od leve) Paola Bertoni, Anna Identici in Anna Marchetti SANREMO, 26. — Znaten del prebivalstva se v teh dneh bolj zanima za festival popevk v Sanremu kot za razvoj vladne krize. Kakšne bodo pesmi — sedaj znane samo po naslovih in (za posebno rado vedne) po besedilih — kako bode posamezni pevci peli in končno, kako se bo. razsodišče odločilo: to so sedaj največje «skrbi» zlasti mlajših ljudi, ki bodo te tri dni usmerjeni predvsem na poslušanje pri televiziji. V Sanremu je vse več ali manj pripravljeno, časnikarji pa se trudijo, kaj bi svojim listom sporočili kar najbolj zanimivega. Nekateri vedo povedati, da je med pevkami, ki bodo letos prvič nastopile, mogoče najbolj srečna in tudi vznemirjena Anna Identici. Toda nastopi šele v petek skupaj z ansamblom The Minstrels, ki so si lani z Bob-byjem Solom osvojili prvo mesto. Anna Identici, ki ima 18 let, ima že za seboj zmago na festivalu v Zil-richu. Gino Paoli pa upa kar v zmago. Mogoče, ker nastopa tretjič na festivalu. Vsi pevci, mladi in «stari», se zelo resno pripravljajo. Doslej ni bilo nikakih prepirov ali drugih ne-prilik. Zunaj palače je precej občudovalcev, ki čakajo ure in ure, da bi videli svoje ljubljence. Ti občudovalci pa niso vedno posebno prijazni. Z vzkliki «Pojdi se ostrič« ali «ZakaJ se ne skopaš« sprejemajo dolgolase člane italijanskih in tujih ansamblov, ki bodo nastopili na festivalu. (Claudio Villa je baje dejal, da bi jih razumel, če bi Jim ti dolgi lasje dajali boljši glas kakor so dajali Samsonu telesno moč.) Nekoliko panike je pokazala Luciana Turina, ki ji je med vajo kar pošel glas. Ko so jo organizatorji ter prisotno občinstvo, ki ji je ploskalo, spet opogumili, je šlo v redu. Tudi Di Stefano je danes poskusil svojo pesem «Per questo voglio te«. (Jutri bo na vrsti takoj drugi.) Pokazal je, da se tudi na zahteve popevkarskega petja razume. Milva je bila zelo mirna. Znatno zanimanje Je vladalo za Pina Donaggia in za njegovo pesem. Nekateri ga imajo za resnega kandidata za zmago. Dejal le, da bi mu bila zmaga najlepše poročno darilo (v maju se namreč namerava poročiti). Jutri dopoldne bo generalna vaja za večerni nastop. ((Vohunska služba« nekaterih pevk je na delu, da bi ugotovila, kakšne toalete bodo imele druge pevke. Tekma je namreč tudi v oblačilih. Radovednost Je uperjena zlasti na Omello Vanoni in Mllvo. demija začenja povzročati skrbi britanskim zdravstvenim oblastem. Zaskrbljeni pa so tudi v Ženevi v Centru za nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, in to predvsem zaradi tega, ker so prepričani, da bo epidemija kmalu tudi na kontinentu in potem tudi drugod po svetu. poledice še vedno prepovedana vožnja s prikolicami. Na cesti Beograd-Ljubljana je hitrost vožnje še omejena na 50 km na uro. Zaradi megle in poledice voznikom na tej cesti priporočajo opreznost. Miniranje ledene pregraje v Djer-dapu je zaradi vremenskih razmer odloženo na jutri, štab za civilno zaščito nenehoma s helikopterji spremlja stanje na ledeni pregraji v Djerdapu, ki je dolga 27 km in v nekaterih mestih debela 15 metrov. Gladina Donave danes pri Don jem Milanovcu stagnira, trenutno ne grozi neposredna nevarnost poplave. Na severnem delu Donave pri Da-Iju je led zajel oba madžarska ledolomilca, ki se že dva dni zaman trudita, prebiti ledeni oklop. Tudi na tem področju bodo pričeli minirali led jutri. Mnogo nakopičenega ledu na Donavi Odlikovanje za hrabrost še ni dovolj... WASHINGTON, 26. — Obrambno ministrstvo ZDA je zahtevalo, da se odloži pogrebni obred za Robertom G. Thompsonom na pokopališču v Arlingtonu. Obred je bil napovedan za 31. januar. Robert G. Thompson, bivši tajnik ameriške komunistične partije za državo New York, je umrl 15. oktobra. Pred nekaj dnevi je vdova sporočila, da namerava pepel Thompsona pokopati na vojaškem pokopališču v Arlingtonu. Med drugo svetovno vojno je bil namreč njen mož odlikovan «za dejanja izrednega Junaštva«, ki jih Je opravil v Pacifiku. Leta 1949 pa je bil Thompson obsojen na 5 let in me- sec dni zapora, ker je razvijal dejavnost hujskanja, da bi se s silo odstranila vlada ZDA. Pravilnik o-menjenega pokopališča, na katerem je lahko pokopan kateri koli bivši ameriški vojak in kjer so pokopane znane osebnosti ameriške zgodovine — med njimi tudi John Kennedy — predpisuje, da ne morejo na tem pokopališču pokopati nikogar, ki je bil obsojen na 5 ali več let zapora. Seveda so sedaj predstavniki organizacij bivših bojevnikov in kongresa protestirali proti sklepu Thompsonove vdove. Obrambno ministrstvo je zahtevalo odložitev obreda, dokler se o zadevi ne izreče pravosodno ministrstvo. Derncsch je pričal proti Leibbrandu BONN, 26. — Na današnjem zasedanju procesa proti Leibbrandu v Studtgartu je Paul Demesch, bivši poveljnik polka, kateremu je pripadala Leibbrandova četa, zanikal, da bi bil 21. avgusta 1944 dal obtožencu ukaz za ustrelitev upornih italijanskih pomožnih vojaških delavcev. Zopet je tudi potrdil, kot že na prejšnjem procesu, da ni nikoli slišal govoriti o uporih med italijanskimi vojaki na področju Avignona. ___________ MARIBOR, 26. — Po vesteh iz Maribora Je preiskava ugotovila, da nima Marko Zorica iz Šibenika, ki je bil aretiran blizu jugoslovansko-avstrijske meje pod sumom, da je vmešan v grozni zločin v Jareninskem dolu, s tem zločinom nobene zveze. h n ji tj e ^ tj lertnU&ce X Krt blihrVeblvt* tjlubhu Film z Miro Sardočevo na sporedu tedna italijanskega filma v SZ RIM, 26. — «Teden italijanskega filma» v Sovjetski zvezi se bo pričel 21. februarja v Moskvi, in to na pobudo družbe Unitalia Film v sodelovanju s sovjetskimi o-blastmi. Predvajali bodo filme «1 complessh (D’Amico, Risi in Rossi), «La suora giovane» (Paolinel-li), nVaghe stelle dell’Orsa» (Vi-sconti), «71 vangelo secondo Mat-teo» (Pasolini), «1 pugni in tašča» (Bellochio), «Giulietta degli spirith (Fellini) in «La ragazza di Bubbe» (Comencini). V filmu «La suora Giovanna» igra članica Slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardočeva. Ljubljana v Topolinu Znani Walt Disnef Topolino, ki ga izdaja založba Arnoldo Mon-dadori, objavlja poleg številnih slikanic tudi kak poučen članek. V številki 530 (23. januarja 1966) je šest strani posvečenih Ljubljani. Lepe slike v barvah spremlja kratek sestavek, ki je napisan s pošteno dobrohotnostjo, čeprav se je tu in tam vrinila kakšna majhna netočnost. Rivista di letterature moderne e comparate Zadnji snopič revije Rivista di letterature moderne e comparate (vol. 18, fasc. 3, sept. 1965), ki jo izdaja založba Šansoni v Firencah, objavlja najprej daljšo razpravo Giuliana Pellegrinija (La fine di una tradizione in Inghilterra al tempo di Carlo 1), nato sestavek Piera Mandrilla (E. M. For-ster e la critic.a). Recenzije o knjigah Jeana Erharda, Ludvoiga W. Kahna in Alejandra Cioranesca so prispevali A. J. Bingham, W. Drost in C. Cordič. Na koncu številke je še nekaj krajših zapiskov. Teorija in praksa Januarska številka revije Teorija in praksa je izšla s sledečo vsebino: Stane Kavčič, Pogovor z bralci; Dolfe Vogelnik, Študij sociologije in družb eno-političnih ved; Ivan Kristan, Kolektivna in individualna odgovornost; Danica Jurkovič, Produktivnost dela in osebni dohodki; Aktualni intervju (Nacionalna kultura in znanost) — Milan Osredkar, Rino Simoneti; Dušan Puh, Kdo naj določa o-sebni dohodek sodniku? Jože Piano, (Ne) funkcionalnost zdravstva; Janko Hercog, Vrednotenje splošne potrošnje; Marjan Bezjak, Vzpodbude in zavore; Franc U-revc, Kaj še ovira reelekcijo? Rudi Crnkovič, Družbena intervencija pri porabi akumulacije; Tomaž Cernej, Ekonomska upravičenost EKK Velenje; Joža Vilfan, Gramsci in sodobnost; Mario Spi-nella, Gramscljeva analiza intelektualcev; Livio Sichirollo, Gramsci-jeva filozofska obdelava marksizma; Milutin Tomanovič, Volilni poraz norveške delavske stranke; M. Kerševan ocenjuje knjigo Am-brogio D onini, Oris zgodovine verstev; Beležke o tujih revijah; Bibliografija knjig in člankov. BEOGRAD, 26. — Na vseh cestah Jugoslavije je v glavnem promet normaliziran. Večje težave so bile danes samo na cesti Karlovac-Plit-vice-Gospič, kjer je zaradi megle in iiiiiiiiiiiiiiiiiii.■milini.....................................................................iiiiiiiiiiii Popolnoma prenovljen vozi «Augustus» na svoji progi v Južno Ameriko Pogled v novo kino-gledališče na ladji «Augustus» Nova influenca LONDON, 26. — Dokaj čudna influenca, ki Jo povzroča virus, ki ga specialisti še niso uspeli identificirati, razsaja v severni Angliji. Epi- 2e skoraj ves ta mesec Je spet na svoji redni progi proti Južni Ameriki motoma ladja «Augustus», last plovne družbe «Italia», potem ko so bila na njej opravljena važna obnovitvena dela. Ta dela so v Genovi trajala nekaj mesecev. Pomembna novost Je zlasti v tem, da sta seddaj na ladji samo dva razreda, prvi in turistični. V prostoru, kjer je bila prej slavnostna dvorana prvega razreda, so zgradili kinematografsko - gledališko dvorano z 200 prostori. Ta dvorana je lahko dostopna iz obeh razredov ter Je stalno določena za prireditve za vse potnike, tako iz prvega kot iz turističnega razreda. Bivša dnevna dvorana prvega razreda je spremenjena v slavnostno dvorano z vsem potrebnim tudi za ples. V turističnem razredu je nova dvorana za otroke z obsežnim prostorom na krovu za igre na prostem. Večina kabin tega razreda ima sedaj lastne higienske prostore, medtem ko jih imajo vse kabine prvega razreda. Ladja «Augustus» je bila sploh tudi sicer vsa pregledana, tudi motorji. Tako obnovljen (kot se je zgodilo v zadnjih mesecih 1964 za dvojčka «Giulio Cesare«) je ta transa-tlantik družbe «Italia» še bolj funkcionalen, prijeten in ustrezajoč zahtevam gostov. «Augustus» in «Giulio Cesare« bosta v tem letu opravila 34 vožnje čez ocean s skupno razpoložljivostjo 38.606 mest. Vozita oba na liniji Brazilija-Plata. Poveljstvo na «Augustusu» je prevzel višji kapitan Ramiro Magris,' novo in je tam končal šolo 1935. Se tudi on — kakor toliko pomembnih | pred vojno je takoj prišel na velike pomorščakov — iz naših krajev. Rojen 1907 prav v Trstu je obiskoval tukajšnjo navtično šolo, čeprav so bili starši bolj malo vneti za sinovo navdušenje za morje. Diplomiral je 1. 1926 in se prvič vkrcal na ladjo «Luda», ki je bila last družbe ((Cosulich#; prešel je nato na ladje družbe «Libera Triestina« in končno je prišel k družbi «Italla». Po vojni je spet začel plovbo na tovornih ladjah te družbe, ki so vozile v Severni Pacifik. Potem je prešel na ladjo «Toscanelli», «Conte Blanco«, «Satumia» in «Vulcanla» ter na njih nadaljeval svojo kariero, dokler ni postal 1. 1960 poveljnik. Višji kapitan Magris je poročen in ima dva otroka. • * * Znano je, kako se je zaključila kariera kapitana Ribarija, poveljnika na «Raffaellu», ki je peljal ladjo proti New Yorku prav tedaj ko je na njej nastala okvara. Riba ri se je tedaj z ladjo obrnil ter pri plul nazaj v Genovo. Prav v ti stem času pa je dosegel starost, ko po strogih pravilih ne bi smel nadaljevati službe in bi moral v pokoj. Da se ne bi zdelo kot nekaka nezaupnica, če bi popravljeno ladjo takoj vodil drug kapitan, Je bilo Izjemoma Ribarlju dovoljeno, da pelje še enkrat ladjo v New York in nazaj, čeprav Je prekoračil predpisano starostno dobo. Njegovo mesto Je potem prevzel višji kapitan Salvatore Schlano. Medtem ko Je tudi Ribari (Ribarič) s Kvarnerskih otokov, pa Je kapitan Schiano po rodu Napolitanec; pravzaprav ni iz Neaplja temveč z bližnjega otočka Procide, kjer se je rodil pred 51 leti. Toda še kot deček se je z družino preselil v Ge- ladje («Augustus», «Conte Bianca-mano«, «Rex», «Conte di Savola«) ter si na njih prodobil vse potrebne izkušnje. Po vojni je prišel na «Conte Grande«, «Marco Polo«, spet «Conte Biancamano«, «Vespucci» in «Toscanelli», dokler se ni kot 2. častnik vkrcal na »Colombo« za otvoritveno vožnjo 1. 1954 ter nato kot 1. častnik na «Giulio Cesare«. Vrnil se Je na «Colombo» ter kot namestnik poveljnika na «Conte Grande«. Vrnil se je na «Colombo» ter kot namestnik poveljnika na «Conte Grande« in ((Leonardo da Vinci«. Nato je poveljeval ladji «Do-nizetti« na otvoritveni vožnji, potem pa je bil po vrsti poveljnik na ladjah «Vulcania», «Satumia», «Au-gustus«, »Leonardo« in končno na »Giulio Cesare«. To ladjo je zapustil, ko mu Je bilo poverjeno poveljstvo na ((Raffaellu«. Spet je izšla knjiga Margaret Mitchell V vrtincu Poveljnik »Raffaella« višji kapitan Salvatore Schiano Mariborska založba Obzorja svojim bralcem gotovo ni mogla pripraviti ob novem letu primernejšega darila, kot ga je s tem, de je znova izdala znani roman ameriške pisateljice Margaret Mitchell V vrtincu v slovenskem prevodu. To namreč ni prva izdaja tega romana v slovenščini, saj smo prvi prevod tega teksta dobili že lete 1939, tri leta po izidu originale. Druga izdaja je izšla po osvoboditvi. Tako je sedanja izdaja, za katero je odličen prevod oskrbel Janko Moder, že tretja. Toda ke-kor so v enem samem dnevu P° izidu romana v Ameriki prodali 50.000 izvodov romana in kakor je v prvem letu šlo med bralce en in pol milijona knjig, tako so tudi slovenski bralci pokazali veliko zanimanje za ta pripovedni tekst, saj sta obe prejšnji izdaji razprodani. In skoraj gotovo bo enak uspeh dosegla pri slovenskih bralcih tudi tretja izdaja romana V vrtincu, pa čeprav gre za res obširen tekst v dveh knjigah, ki štejeta skupaj 1550 strani in ki končno tudi nista tako poceni. Toda ime pisateljice Margaret Mitchell ni zaman vsebovano v vseh svetovnih literarnih leksikonih. Sam po sebi odličen tekst je postal še bolj popularen z o-dličnim filmom, v katerem so so delovali najboljši filmski umetniki iz časa neposredno pred zadnjo vojno. In če so še pred kratkim naši ljudje pokazali toliko zanimanja za ta ameriški film, potem bo vsaj majhnega dela tega zanimanja deležna tudi knjiga, po kateri je bil film napravljen. Majhen odstotek navdušenih filmskih gledalcev pa bo pomenil že veliko navdušenih bralcev knjige. Sicer pa tudi nova generacija brak cev, kateri je nova izdaja namenjena in vsi stari ljubitelji dobrega branja ne bodo razočarani, saj gre vendarle za razgibano, malce romantično, sentimentalno zastrto zgodbo, lepo pripovedano. Tako res ni strahu, da bi naši bralci tak tekst prezrli. Posebno še, ker sta knjigi sedanje izdaje tudi na zunaj tako reprezentativni in tako lepo opremljeni, (za to ima zasluge Uroš Vagaja), da bosta ne samo za prijetno branje temveč primerni tudi za darilo, za snobistično razkazovanje zanimanja za knjige in tudi kot stanovanjski okrasek. Da za svetovno slavo ni potrebno napisati dosti in da lahko zadošča že en sam pripovedeni tekst, seveda dober, dokazuje primer avtorice romana V vrtincu. To jv namreč edini literarni tekst Margaret Mitchell, katere življenje je tako povezano s tem tekstom kot le pri malokaterem pisatelju. Margaret Mitchell je bila rojena leta 1900 v mestu Atlanta ter se 1e dvaindvajset let stara začela ukvarjati s časnikarstvom. Potem se leta 1925 poročila in se novinarstvu odpovedala ni pa se odpovedala pisanju. Od leta 1926 do leta 1936 je pisala svoj roman V vrtincu, hlastno, viharno, skoraj brez vnaprejšnega načrta. Ko ga je dokončala in izdala pa je z njim doživela pravi triumf. Postala je slavna z neštetimi obveznostmi, ki jih nalaga literarna slava. Toda slava ji je onemogočila tudi vsako nadaljnje literarno delo, tako je bila družbeno angažirana. Kot sužnja svoje edine knjige je živela samo še slavi, pisanju pisem in dajanju avtogramov, namesto da bi ustvarila kaj novega. Leta 1949 je doživela nenavaden konec, ko jo je do smrti povozil sijan avtomobilist. In njen roman? Literarne enciklopedije ga označujejo kot mogočno fresko Amerike iz druge polovice preteklega stoletja, Amerike v času državljanske vojne, ko so južne države Amerike izgubljale boj za neodvisnost in je > tem umiral tudi delček starega, dobrega romantičnega ameriškega juga. Pisateljica je zaljubljena v ta svoj ameriški jug in se zato z rahlo nostalgijo spominja tistih «zlat'ih, starih časov«. Spominja se ganljive romantike, pa dobrih plemenitih ljudi, ki so morali kloniti drznim jankijem s severa. V ta čas neusmiljenih spopadov in divje vojne vpleta ljubezenske zgodbe in tragedije glavnih junakov, med katerimi ie najbolj znan lik glavne junakinje, odločne Scarlatt 0’Harove. Ta ie s svojo radoživostjo in zagrizeno voljo do življenja, vztrajnostjo ter nezlomljivim pogumom vzor za premagovanje najrazličnejših težav življenja, pravo nasprotje brezizhodnosti, ki jo izražajo nekateri junaki sodobnih tekstov. m če k zgodbam, jasnim pa vendarle dramatičnim, živim in prikupnim, pa zdravim idealom, ki jih pisateljica izraža, dodamo še na videz zadržano pripoved, ki P° sega bolj do srca kot do razuma, spoznamo v čem je skrivnostni uspeh tega teksta, ki znova in znova osvaja ves svet. Sl. Ru. In mrtvi postali svetla so zarja... «SEDEMINŠTIRIDESETIM» V CERKNEM Dvaindvajset let je od tistega mrz-'fSa jutra dne 27. januarja 1944, 7° so v cerkljanski kotlini zlo-obno — smrtno zaregljale sovraž-ne strojnice. Dvaindvajset let je od takrat, ko 1 Padlo sedeminštirideset borcev ^ bork Šestega partijskega tečaja. . Dvaindvajset let je od takrat, ko e komisar Radoš Ivanov po po-frebu sedeminštiridesetih žrtev nem&kega napada zapisal: Sedeminštirideset novih krst, Sedeminštirideset svežih grobov, oseminštirideset trupel zakrila [je prst, Sa zrasel iz nje bo dom lepši [in nov. ftsti oddaljeni dan pred dvain-avaisetimi leti so v vrstah borcev lepše in srečnejše življenje pod ^obodnim soncem — zazijale ši-r°ke vrzeli. Tako nenadoma, tako ^Pričakovano, je zmanjkalo se-. erninštirideset pogumnih borcev ‘n b°rk. Boleče je zazijala ta praz-tria v vrstah tistih, ki so ostali. Di bilo več odločnega, pogum-?e0a in neustrašnega španskega °rca Matije Gržine — Silva Ro-’de- Ni bilo več člana pokrajin-e9a komiteja za Gorenjsko to-°riša Ambroža. Ni bilo več mla-kurirja iz Tribuše, ki se je ** z upanjem, da bo po osvo-°jDtvi postal poštar. Ni bilo več «We študentke Milojke iz Solka-Ni bilo več Slavice, vedno na-fjOjane in razigrane Gorenjke. Ni 10 več pogumnih, prešernih, sa-r?*avestnih do zob oboroženih konjev brigad in bataljonov... Dolete je zarezala v občutje vseh k^Dzanov in prebivalcev Cerkljan-,e la krvava tragedija. Na Labin-yera klancu — krvavem klancu, so kasneje govorili ljudje — Je padlo več kot dvajset. Ivan ratfco, predavatelj v partijski šoli, kasneje zapisal v svojih spo- l^isočkrat močneje smo ob mrt-I a tovariših občutili veličino na-življenja in pravilnost naše Žrtev sedeminštiridesetih pa j. Prekalila samo nas, njihovih to-“hSeu. njeno plodovito seme je lslineje vzklilo v srcih cerkljan-u e9a, primorskega in gorenjskega že dolgo ni nobena žrtev 2*° globoko pretresla množic. g*°zila so se vsa poštena srca...» 8takih obletnicah oživi v nas Dublin na vse tiste, ki so omah-[> ! ® viharnem jurišu osvobodilne k°rbe. Oživi v nas spomin na pad-(j' ki so vedeli za domovino, tisto °viovino, ki bo vzklila in zrasla • &tev in borbe. Vedeli so, da svoboda največje bogastvo, zato J? se zanjo borili do zadnjega j'M- In teh je bilo tisoč, dva J°č, deset tisoč... V vsej Jugovi' milijon sedemsto tisoč! iniŽl Padli so izpolnili svojo te . °sf in obljubo narodu. Med c je bilo tudi sedeminštirideset ^kljanskih žrtev. Na malo pozna-vv bojišču v Cerknem — parti-jenski prestolnici Osvobojenega o-0° Pomorskem — je sedem-rih bodo industrijska področja, rispevki se nanašajo na cestne ^železniške povezave, telefonske električne priključke in napra itd. Zakon določa, da se pri-evki lahko podelijo le javnim tanovam ali javnopravnim kon-rcijem, ki skrbe za industrijski svoj na področjih v deželi, ki so menjena za industrijski razvoj na dlagi državnih zakonov ali dežel-ga urbanističnega načrta. Izjemno se bodo prispevki lahko :ali tudi področij industrijskega zvoja, ki še niso bila izdana v namen z državnimi in deželnimi koni, ki pa imajo za to potreb-rekvizite. Proračun iz leta 1965 loča za pripravo industrijskih dročij eno milijardo in 200 mi; onov lir. Ta denar so porazdelili kole: 600 milijonov lir konzorci-za industrijsko področje Aussa-imo, 300 milijonov industri.jske-n področju v Tržiču, 250 milijo-iv tržaškemu industrijskemu pri-mišču in 50 milijonov konzorciju razvoj srednje doline Tilmenta Tolmeču. V letošnjem proračunu i je določenih v ta namen 1.500 ilijonov lir. Prošnje za prispevke te postavke se lahko vlagajo do inča februarja. Kar se tiče področja Aussa-Cor i, bodo s 600 milijoni lahko zgra-li telefonske naprave in del elek-ičnih naprav ter začeli dela za že-zniški priključek. Tržiškl indu-rijski konzorcij pa bo lahko s m prispevkom uredil področje Li-rta (Moščenic) in Brancola. 2a-Ijsko industrijsko pristanišče pa > lahko z nakazanim denarjem krbelo za dokončno ureditev že-povezav. leve sredine Tonutti (KD), Fortuna (PSI), Zuccalli (PSDI) in Di Re (PRI) Sestanka se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Berzanti. Na sestanku so začeli obravnavati vprašanja, ki so povezana s sestavo nove večine leve sredine v deželnem odboru. Dogovorili so se, da je treba nadaljevati s stiki na ravni deželnih tajništev. Zato se bodo ponovno sestali prihodnji ponedeljek popoldne in bodo poglobili razpravo o vprašanjih, ki so bila načeta na včerajšnjem sestanku. Na prihodnjem sestanku bodo sestavili vrsto predlogov, ki jih bodo nato predložili v razpravo delegacijam štirih strank leve sredine. Poleg tega je bilo dokončno določeno, da se bodo delegacije demokristjanov, socialistov, socialdemokratov in republikancev sestale v sredo, 2. februarja ob 15. uri na sedežu Krščanske demokracije v Trstu. NA SKUPŠČINI SEKCIJ PSI Inž. Josip Pečenko o krizi v pokrajini Danes zvečer ob 18.30 bo na sedežu v Ul. Mazzini 32 skupščina mestnih sekcij PSI. Pokrajinski svetovalec Josip Pečenko bo govoril o krizi v pokrajini. Predsedoval bo podtajnik prof. Elio A-pih. Podpredsednik zavoda za ljudske hiše Gallopin je ob neki priložnosti takole orisal veliko pomanjkanje ljudskih stanovanj v Trstu: Za zadnje razpise zavoda za ljudske hiše .za dodelitev novih stanovanj (na razpolago ni bilo niti 200 stanovanj) je bilo predloženih 10.000 prošenj. Od teh je okrog 2000 družin, ki žive v izrecno slabih stanovanjskih razmerah, in sicer: 336 družin v «zasilnih hišah« na Kolon-kovcu; 240 v zasilnih prostorih in hotelih; 127 v barakah zavoda «Cac; cia in M. Burlo«; 55 v hišah v Ul! Soncini; 60 v zavetiščih občinske podporne ustanove ECA; 17 v neprimernih prostorih, ki jim jih je nudila ustanova ERI. Skupno torej 835 družin, ki so sedaj nastanjene v popolnoma neprimernih stanovanjskih prostorih. Ostale družine (da dosežemo število 2000) pa živijo v nezdravih in prenatrpanih prostorih z izredno visokim odstotkom vlage (v kleteh, podstrešjih itd.). Od vseh teh družin pa predstavlja še poseben primer 336 družin, ki živijo v zasilnih hišah na Ko-lonkovcu. Iz ankete, ki so jo izvedle socialne asistentke, sledi, da približno 30 odstotkov teh družin živi v takšnem zanemarjenem in obupnem stanju, da niti ne prosijo več za boljše stanovanje. Polovica od njih živi od javne pomoči; ostalih 70 odstotkov ima tako nizke dohodke, da se komaj preživljajo in samo 15 odstotkov teh družin živi v pogojih, da bi lahko plačevale boljše ljudsko stanovanje. Velika večina teh družin čaka na udobnejše stanovanje že več kot 13 let, ker so jim doslej vedno zavračali prošnje, češ da imajo že stanovanje, šele sedaj se lahko udeležujejo razpisov za dodelitev novih stanovanj. Nadalje podpredsednik zavoda za ljudske hiše pravi, da je zavod sedaj zaprosil za dovoljenje, da lahko poruši te hiše in bo v kratkem predložil pristojnim oblastem načrt o njihovi obnovitvi. Najbolj resno oviro za izvedbo tega načrta pa predstavlja sedaj vprašanje denarnih sredstev. Zavod upa, da bo to vprašanje rešeno v okviru «sklada za Trst«. Sedaj pa ima zavod za ljudske hiše, kot pravi podpredsednik Gallopin, sledeči program gradenj ljudskih stanovanj: zaključili so z gradnjo 204 stanovanj za 1 milijardo lir vrednosti; gradijo 34 hiš s 417 stanovanji za skupno 2 milijardi 600 milijonov lir del. Zavod ima sedaj odobrene načrte za 30 novih hiš z 288 stanovanj, za katere bodo kmalu razpisali dražbe. Ta dela bodo veljala skupno 1 milijardo 600 milijonov Ur. Za sedaj ima zavod za ljudske hiše zagotovljenih denarnih sredstev za skupno 51 hiš s 546 stanovanj, in sicer za več kot 3 milijarde lir del. Vsa ta dela se izvajajo v okviru skladov INA-Casa, Gescal, sklada za Trst, ministrstva za javna dela in na osnovi nedavnega izrednega zakona za gradnjo stanovanj. Zavod za ljudske hiše predvideva, da-bo lahko v prihodnjih dveh ali treh letih zgradil 129 hiš s 1455 stanovanji. Stroški za te gradnje bodo znašali 8 milijard 383 milijonov lir. številke, ki • jih navaja 'podpredsednik Zavoda za ljudske hiše Gallopin za prihodnja tri leta ne morejo opogumiti niti največjega optimista, saj ne bodo v napovedanem času zgradili niti toliko stanovanj (2000), kot jih potrebujejo za zadostitev najnujših potreb, za družine, ki živijo v izredno slabih stanovanjskih razmerah, kot so opisane če pa pomislimo, da je bilo nedavno za manj kot 200 stanovanj na razpolago, predloženih kar 10.000 prošenj in da gotovo to število še ne predstavlja dejanskega pomanjkanja stanovanj v našem mestu, ker je mnogo družin, zlasti novo-poročencev, ki živijo v sostanova-nju s starši in ki imajo pravico do lastnega stanovanja, ki sploh še niso predložile nobene prošnje, ker vidijo, da bi bilo njihovo prizadevanje zaman, potem lahko ugotovimo, da je sedanje stanje res kritično. Poleg tega pa je treba še omeniti, da bodo v prihodnjih treh letih nastale nove družine, da se bodo mnoga stanovanja v starem delu mesta tako izrabila, da ne bodo več vseljiva. Vse to bi moralo prizadete državne kroge, ki odločajo o denarnih nakazilih za zidanje ljudskih stanovanj, končno le prepričati, da so doslej posvetili našemu mestu premajhno pozornost in da se bo stanovanjska stiska, če bodo gradili ljudska stanovanja s sedanjim tempom, zavlekla v nedogled. Sklepi FIOM v zvezi s položajem v ORION Vodstveni odbor pokrajinske FI-OM-CGIL v Trstu se je včeraj sestal in proučil položaj v podjetju ORION v industrijskem pristanišču, katerega kriza je dosegla višek. Na sestanku so ugotovili, da ni rodilo prizadevanje krajevnih in deželnih oblasti nobenega sadu, ker so imele osrednje oblasti za to vprašanje gluha ušesa, medtem ko je IRI zavrnil vsako možnost njegovega posredovanja To je še en dokaz za popolno brezbrižnost za usodo tržaškega gospodarstva. Odbor FIOM opozarja tudi na resno odgovornost krajevnega zasebnega kapitala, ki je vedno pripravljen prtiti delavcem krivdo za krizo, zahtevati državno pomoč in olajšave, ki pa se umakne, ko gre za to, da bi pokazal stvarno solidarnost za rešitev tržaškega podjetja, ki i.e nudi perspektiv takojšnjih in mastnih dobičkov. Na sestanku so poudarili, da je nastala v podjetju v zadnjih dveh mesecih spričo vesti o njegovem prevzemu po nekem krajevnem podjetju in o njegovem skrčenju negotovost, ki je neugodno vplivala na proizvodnjo, iskanje tržišč in prodajo izdelkov. Spričo tega lahko le delavci s svojo borbo rešijo podjetje. Zato poziva FIOM delavce, naj se pripravijo nanjo. Na njen predlog se danes sestaneta oba sindikata, ki bosta proučila položaj. Zasedanje KPI v Barkovljah V petek 21. tm. je bilo v Barkovljah zasedanje tamkajšnje sekcije KPI, katerega se je udeležil vodja komunistične skupine v pokrajinskem svetu Mario Colli, kot zastopnik tajništva. Na zasedanju, ki je bilo posvečeno 45-letnici u-stanovitve KPI, so govorili tudi o ostavki vlade levega centra in se izrekli za sestavo take vlade, ki bo z novo demokratično in ljudsko večino izvajala politiko miru, demokratične obnove in so cialnega napredka v državi, kar je prvi pogoj za gospodarski preporod Trsta in naše dežele in za dosego popolne enakopravnosti med Slovenci in Italijani. Umestitev odbora za deželno načrtovanje Danes ob 11. uri bodo v občinski sejni dvorani umestili stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje. Umestitve se bodo udeležile najvišje deželne in pokrajinske oblasti, katerih predstavniki so tudi v odboru. Spregovoril bo predsed- nik dr. Berzanti, ki bo nakazal po- idla- litične smernice, na katerih pou«, gi se je deželni odbor obvezal, da bo dal pobudo za gospodarsko načrtovanje. Zatem bo podal poročilo odbornik za načrtovanje Cocianni. V njem bo orisal odnose med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem ter postopke in roke, ki so predvideni za | izdelavo načrta deželnega razvoja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti RAZPORED SODNIH OBRAVNAV PRED POROTNIM SODIŠČEM V noči od 29. na 30. t. m. 4800 spremenjenih telefonskih številk Sestanek dežel, tajnikov strank leve sredine Včeraj popoldne so se sestali v Vidmu deželni tajniki štirih strank V noči od sobote 29. tm. na nedeljo 30. tm. bodo zamenjali 4800 številk mestnega telefonskega o-mrežja Dvatisočim dosedanjih številk se bo število številk povečalo od sedanjih 5 na 6. V glavnem gre za številke, ki se začenjajo s 74 in 75 in ki se bodo po novem začenjale s 724 in 725, zadnje tri dosedanje številke pa bodo ostale nespremenjene. Spremembe pri preostalih 28C0 številkah ne bodo izvedene po kakšnem posebnem redu, pač pa zaradi priključitve posameznih sektorjev mestnega omrežja od sedanje centrale v Ul. S. Martiri na novo centralo pri Sv. Soboti. Prizadeti so bili o spremembi telefonskih številk obveščeni pismeno in tudi v novem telefonskem vodiču za leto 1966, ki ga že razdeljujejo, bodo že navedene nove spremenjene številke. /. mana se bo začela razprava proti znanemu kriminalcu Mesghezu Obtožen je poskusa umora z obteževalnimi okoliščinami, ker je streljal na policista Marassija - 8. marca razprava proti Giuseppu Pietrobonu zaradi obtožbe bratomora Te dni je bil na tržaškem sodišču objavljen razpored sodnih obravnav, s katerimi se bo uKvarja-lo porotno sodišče. Predsednik porotnega sodišča sodnik Rossi, je že pregledal sodnijske akte, da se pripravi na potek obravnav. Od 18. februarja do 26. marca bo na porotnem sodišču pet obravnav. Najbolj zanimiva bo vsekakor sodna razprava proti zloglasnemu zločincu 37-letnemu Giuseppu Mesghezu, ki je obtožen poskusa umora z obteževalnimi okoliščinami. Pri tej razpravi, ki bo 1 marca letos, bo na zatožni klopi sedel tudi Giovanni Brainich, ki je obtožen, da je Mesghezu nudil skrivališče v času, ko so ga zasledovali policisti. Kot je znano je Mesghez 11. septembra 1964 zvečer v Ul. Ca-dorna streljal na mestnega stražnika Gabriela Marassija ter ga hudo ranil. Mesghez se je tedaj izpred hotela «Excelsior» hotel odpeljati z ukradenim avtom. Pri tem so ga zasačili policisti, vendar mu je uspelo, da se jim je izvil iz prijema in začel streljati. Zbežal je v Ul. Cadoma, kamor mu ie sledil Marassi, katerega je ranil s streli iz pištole. Policija je Mesgheza dolgo ča- iiiiiHiiiiiiiiiniinjiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiitiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii NEVERJETNA PREDRZNOST AU PA NEPREVIDNOST Z ukradenim plaščem na sebi se je pojavil na kvesturi Prosil je za brezplačno prenočišče v Ul. Pon-dares, dobil pa ga je v koronejski celici 38 let star Savino Carone je po poklicu delavec ln preživlja svoje noči v prenočišču v Ul. Pondares 5. Prejšnjo nedeljo je prišel na kvesturo, da bi zaprosil za brezplačno prenočišče v Ul. Pondares, toda dobil ga je, seveda brezplačno, v ko-ronejskih zaporih zaradi tatvine. Zdi se skoraj neverjetno, pa Je vendar res. Toda pričnimo od začetka. Bilo je okrog 19.30, ko Je na leteči oddelek kvesture prišel 44-letni mizar Elpidio Makovac iz Ul. Ma-donna del Mare 3 in agentom po-, vedal, da so mu neznanci ukradli plašč. Nekaj časa prej je Makovac v neki gostilni na obešalnik obesil plašč in naročil vina. Zadržal se Je nekaj časa v lokalu, toda ko Je hotel odidi, plašča ni bilo več. Toda presenečenj ni bilo še konec. Makovec je sedel pred pisalno mizo in gledal, kako je policist pisal prijavo o tatvini, nenadoma pa se je obrnil in presenečen zagledal svoj plašč. Plašč pa ni visel na obešalniku, temveč na ramenih Caro-neja, ki je tedaj prišel prosit za plačno prenočišče. Caroneja so policisti zadržali in ga začeli zasliševati. Sprva je tajil in tajil, vendar se je končno moral vdati in priznati tatvino. Aretirali so ga in prijavili sodišču. Nekaj minut kasneje so ga pospremili v zapor. Sicer ni bilo prenočišče, ki si ga je Carone pravzaprav želel, streha nad glavo pa je vendarle bila. sa iskala, toda zakrknjenemu kriminalcu je uspelo, da se je izognil od policije razpredeni mreži in zbežal. Nekaj mesecev ni bilo ne duha ne sluha za njim, naenkrat pa se je pojavil v Milanu, kjer je večkrat uporabil strelno orožje. Ni pa mogel dolgo uživati svobode. Milanski policiji je končno uspelo, da je prišla Mesghezu na sled in ga tudi prijela, čeprav je bilo za to potrebno streljati nanj. Od 5. marca 1965 je Mesghez v milanskem zaporu, pred nekaj dnevi pa so tržaške sodne oblasti zahtevale zločinca, da mu bodo sodile v mestu, kjer je zakrivil poskus umora. Morali bi ga že pospremiti v tržaške zapore, vendar do včeraj Mesgheza še ni bilo v Trstu. Pričakujejo ga v naslednjih dneh. Drugi primer, ki je vzbudil precej prahu v našem mestu, je bil umor Giuseppa Pietrobona, ki so ga našli v stanovanju v Ul. Moli-no a Vento 70 z nožem v hrbtu. Policija je tedaj prijela Pietrobo-novega brata Giovannija in ga zaslišala. Zaslišanja na policiji in pred preiskovalnim sodnikom so trajala dolgo časa, Giovanni Pie-trobon pa je vedno trdil, da se ne spominja, kaj je delal v tistem času, ko je brat obležal mrtev. Giovannija Pietrobona so zaprli 19. decembra 1963 in 8. marca letos se bo na porotnem sodišču moral zagovarjati zaradi bratomora. Na porotnem sodišču so nato na razporedu še trije procesi. Sodnik in porotniki bodo morali 18. februarja soditi Umbertu Massimia-niju, 28. februarja pa Giorgiu Can-dottiju, ki sta obtožena, da sta žalila državo. 22. februarja pa bo še ena obravnava proti Guglielmu Frausinu, Alessandru Schvvachtu, Eugeniu Persi in Giacomu Por-tueseju. Prvi trne so obtoženi, da so ugrabili osebo in s silo izterjali denar, četrti pa, da ni plačal carinskih dajatev Deželne oblasti na pogrebu sen. Gortanija melli, Leschiutta, Marpillero in Vi-cario ter številni deželni svetovalci, med katerimi Chieu, De Caneva, Metus, Moro, Ribezzi, Rigutto, Romano in Varisco. Ob smrti znanstvenika Bhabhe Sožalje znanstvenikov Centra za teoretsko fiziko V krogih mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu je vzbudila globoko žalost vest o smrti indijskega atomskega znanstvenika Homija Bhabhe, ki je izgubil življenje pri letalski tragediji na Mont Blancu. Direktor inštituta Pakistanec prof. Abdul Salam je Bhabho pred časom povabil v Trst, da bi tu predaval v centru za teoretsko fiziko. V imenu vseh znanstvenikov in slušateljev centra je poddi-rektor prof. Budini poslal brzojavno sožalje indijski komisiji za jedrsko enegrijo. Usodna nenadna slabost Zaradi nenadne slabosti je včeraj popoldne 75-letna gospodinja Paola Romich por. Facchin iz Ul. Torrebianca 30 padla vznak in se pcbila po zatilju. Nesreča se je pripetila, ko je Romicheva stopila na stopnico med kuhinjo in verando stanovanja. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali v rešilnem avtu, v katerem jo je spremljal njen 45-leini sin Giuliano. Sprejeli 50 jo na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. V Ulici Oriani je povozil žensko Včeraj popoldne so se najvišje deželne oblasti v Tolmeču udeležile pogrebanih svečanosti za umrlim senatorjem prof. Gortanijem, predsednikom Karnijske skupnosti. Deželna uprava je poslala na pogreb tudi svoj venec. Pogreba so se udeležili predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, odborniki Co- Sinoči ob 22.45 se je v Ul. Oriani na vogalu Ul. Corridoni pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 54-letna vrtnarica Ottavia Crevatin por. Zanin iz Ul. Campanelle 122. Ženska je stopila s pločnika in je na zebrastem prehodu hotela prečkati cesto. Tedaj je v smeri proti Trgu Garibaldi z avtom fiat 600 TS 72096 privozil 26-letni Carlo Cappella iz Ul. Aqui-leia 7 in Crevatinovo podrl. Pri padcu se je Crevatinova hudo pobila in ranila po glavi in desnem sencu ter si zlomila desno stegnenico. Ponesrečenki so priskočili na pomoč mimoidoči in Ji pomagali v zasebni avto. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo spre. jeli na ortopedski oddelek. Crevatinova se bo morala zdraviti tri mesece. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabl njerji. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI) V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CARLO GOLDONI GROBIJANI (GRUBJANE) komedija v dveh delih Prevedla: MARIJA KACINOVA — V tržaški dialekt prestavite: LELI NAKRSTOVA — Scena: JOŽE BABIC in DEMETRIJ CEJ - Kostumi: ALENKA BARTLOVA Režija: Jože Babič PREMIERA Danes, 27. januarja ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V soboto, 29. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev) V nedeljo, 30. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 2. februarja ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 3. februarja ob 21. uri (invalidski abonma) V petek, 4. februarja ob 21. uri (sindikalni abonma) Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. \Villiam Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital Izvaja JOŽKO LUKES V petek, 28. t. m. ob 20.30 v kino dvorani Ana na KontovelU V soboto, 29. t. m. ob 20.30 v ljudskem domu v Križu V nedeljo, 30. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini — — ^ 1 11 VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo gala predstavo Saint-Saensove opere »Samson in Dalila«, ki bo v soboto 29. tm. za red A v parterju im ložah ter za red B na balkonih in galerijah. Opero bo dirigiral Arturo Basale, nastopili pa bodo: Irene Companez (Da-ifla). Dimitrij Usunov (Samson), Silvano Carroli, Vito Susca, Giuseppe Botta, Vito Brunetti, Raimondo Bot-teghelli in Enzo Vi-ario. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Prva plesalca Ines Micucci in Adriano Vi-tale Režija Carlo Piccinato, koreografija Ria Teresa Legnani, zborovodja Giorgio Kirscnner. AVDITORIJ Gostovanje igralske skupine Ricci-Magn-i s Pirandellovo tridejanko »Tutto per bene«. Začetek ob 20.30. Razstave V knjigarni Feltrinelli, na Korzu Italia 3; bo od 29. jan. do 19. febr. razstava del Enza Marija. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri, razstava pa bo odprta vsak dan od 11.30 do 13. ure in od 17. do 19. ure.’ Ljudska prosveta V -torek, 1. februarja ob 20.30, bo v Gregorčičevi dvorani v Ud. Geppa 9 predaval Mario Magajna o potovanju po Tuniziji in Alžiriji. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi. • * • Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« vabi vse pevce na pevsko vajo, ki bo v petek, 28. tm. ob 20.30 za nastop na Prešernovi proslavi. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi ^Slovanski ples; p soboto 5. jebruarja ob Ul. uri v slovenskem Kulturnem domu. Vstop z vabili, katera se lahko dvignejo v Tržaški knjigarni in na sedežu HOD v Ul. Machiavelli 22-11., od 18. do 20. ure. Igra razširjeni ansambel RTV Ljubljana Mojmira Sepeta, poje Majda Sepe. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. januarja )966 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 78-letna Cesira Cosmi-nl vd. Rossi, 69-letni Francesco Tabor, 75-letni Giovanni Carli, 61-letna Giovamna Luxa. 1 jro stari Alfredo Rddolfl, 85-letm i A dol'o Slabania. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure) Davanzo, Ul. Beminl 4; Godina AUTGEA, Ul. Ginnastica 6; At Lloyd, Ul. Orologio 6-U1. Dlaz 2, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) nočna služba lekarn (od 9.31 do 1.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Er-ta di S. Anna 10, Nazionale 16.00 «1 Beatles ln aite0;. Eastmancolor. Beatles. Leon Kern, Eleanor Bron. Arcobaleno 16.00 «Agente X77 0^'j di uccidere« Technicol Barray, Sylva Kcscina. Excelsior 16.00 «Oggi, domani, doPj domani« Eastmancolor. Marc*1 Mastroianni, Virna Lisi. PreP°' dano mladini pod 18. letom. FenLe 14.30 «Per quaiche oollar0 , piu» Technicolor. Clint Eastvfd0*' Gian Maria Volonte . Eden 16.00 «Madamigella di MauP" Catherine Spaak, Robert Hoss*1'; Technicolor. Prepovedano ml*"1 pod 18. letom. Grattacielo 16.00 (Colpo grosso non troppo« Eastmancolor. La' Buzzanca, Beba Lončar, Alida Alabarda 16.00 «Nude per Nadia Tiller, Hildegarde Neff. Palmer. Prepovedano mladini 18. letom. ,t Filodrammatico 16.00 «7 uomini ro» Technicolor. Philippe Ler°' Rossana Podesta. M Aurora 16.30 dl principe guerri««’); Cristallo 16.00 »Una vergine P® j principe« Technicolor Virna kj Vittorio Gassman. — Prepoved** mJa'dihi pod 18. letom , Garibaldi 16.30 «Canzoni nel 010%: Technicolor. Mina. — Prepoved*" 1 mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Speedy Gonzales il s j personico« Barvne risanke Impero 16.30 «Troppo caldo per l\, gno» Prepovedano mladini pod letom. .; Vittorio Veneto 15.30 dl terzo eri,: no« George Peppard, Elizabeth J shley. Prepovedano mladmi pod 1 j letom. 3 ] Moderno 16.00 d prigionieri delPjn la lnsanguinata« Technicolor. bara Shelly, Patrick Wvmark. Astra 16,30 d temerari del West». Astoria Počitek. Abbazia 16.00 «Ciao ciao Birdie* Technicolor. Janeth Lee. Ideale 16.00 «Attila» Anthony Qul*"' Sotihia Loren. Technicolor. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi TEČAJ MODERNIH PLEŠOI ki obsega deset vaj po dve uri-Tečaj bo dvakrat na ted®1 (torek — petek) od 20. do 22-ure v Mali dvorani Kulturnega doma Tečaj bo vodil plesi)' učitelj IVAN PODGORELEC Prva vaja v torek, 8. februarja-Vpisovanje na Slovenski prosvetni zvezi v uradnih urah, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, v večernih urah pa v Slovenske# klubu Tečaj se bo vršil, če bo vpisanih vsaj 25 udeležencev. « MODELLINA CALZATURE > klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otrok* Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-79' (vogal Ul Machiavelli) LADJE V PRISTANIŠČU Lello, C. dl Siracusa. Maria Dor-mio, Brennero, Borea, C. Colombo, Pegaso, Elena Cosulich, P. Toscanel-li, Stromboll, A. Vespuccl, L. Mon-tanari, Seilene, Saipa II, Esperlde, E-speria, Ida Teresa, Caribia, Dragone, Doride, Carso (It,); Krka, Drežnica, Vliegrad (Jug.); Sophia, Bremerha-ven, Leon (Gr.); Malka (Izr,); Ko-sej Maru (Jap.); Izmir (Tu.); Vale-rla, Audaz, Saint James (Pa.); A-drlatiku (Ai.). TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - Ul. st. Frančišku ** lelt-lon «1-792 Novost: FARRELL: Cok Lonigan I/II L 5.400,- Mali oglasi MLADO GOSPODINJSKO pomOČh*£ sprejme v stalno službo družina. ^ lefoniratl od 13. do. 16 ure na 35-101. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljuba sestra ELIZABETA ČUK por. MATTUCI Pogreb bo v petek, 28. t. m. ob 14. uri iz cerkve v Trebčah na pokopališče 2alujoči: brat, sestra, vnuki in drugo sorodstvo Trebče. 27.1.1966 VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Doslej v tem mesecu 33.000 ton blaga skozi koprsko pristanišče Za gradnjo železnice Koper-Prešnica so doslej porabili 3 milijarde dinarjev, potre-bovali pa bodo še 9 milijard - Obisk Tomosovih zastopnikov iz Holandske luki so dosegli ta me-d3 tisoč ton prometa. To je vse-asor lep uspeh, saj je bilo vreme ves mesec neugodno. V glav-, ,se je odvijal tovorni promet jahko pokvarljivim blagom. n „fPeh Pa je treba pripisati tudi . tako imenovanim koordinato«1, s.k*acbščein. Gre za 5 tisoč metrov prostora, ki ga kš°Ia, Jaj°. za manipuliranje z lahno- Pokvarljivim blagom. Luka Kort.;, lma iz leta v teto modernejše n„£rave. Velikega pomena je zlasti hiadiinica na 250 kvadratnih >, lIov Površine, v kateri je mož-,ečl tempertauro do minus 30 > “?!nJ,c- V posebnih, kondicioni-ZpIo skladiščih pa ogrevajo sadje, na obcutlJive za temperaturo so čas., lrner banane, ki v tem letnem si.-. Potrebujejo temperaturo do 12 st°Pmj nad ničlo. jKopru je bil posvet o nadaljnji n?, h železnice Koper - Prešnica. njitei so porabili za gradnjo železni? i milijarde dinarjev, potrebo-jJ' Pa bi še okrog 9 milijard. Ude-hijfop1 J Posveta, med katerimi so -1 ‘ Judi zvezni in republiški pohiti , 80 menili, da bodo morala v,B «wni vir financiranja sredst-_ Poslovnih partnerjev Luke Ko-Seveda tisti, ki bo vložil sred-tern’ 60 moral tudi imeti besedo pri luS za katere vrste blaga naj se specializira. Drugi vir sredstev jti-Storal biti bivši republiški inve-raii , 1 sklad, proučiti pa bi mo-jrr tudi možnosti investiranja tu-to n ispitala. Udeleženci posveta o-i.PflPoročili poslancem, naj na stojnih mestih podrobno prika-frirt sttuacijo, kajti vprašanje iz-radi ',e koprske železnice se za-.v.edn° večjega prometa v pri-nisču ne moreč vleči v nedogled. jRoper je zapustila skupina okrog kVa:P89vskih zastopnikov, ki se u-tm-i-l0 s prodajo Tomosovih moto ifo na Holandskem. V tovarni seznanili s proizvodnim pro-tekiJs’■ 8°vorili pa so tudi o svojih tern n ah pri Prodaji izdelkov. Pri ha omenimo, da v mestu Epe z ir«10 andskem že obstaja tovarna tej n®nom Tomos-Niederland, v karat i 0 v kratkem začeli monti-V .1,0 barvati Tomosove kolibrije. oa-Lj,.tovarni, ki bo najsodobneje fkZha iena’ P°d° izvrševali tudi a druga pomožna dela; v njej slti-r,.delavnice za vajence, obsežna n-SOišča ter pisarniški in drugi Prostori °kro*V' -et° b°do montirali ! * m tisoč mopedov. Investicije “kte in za naprave so na 50:50 med Tomosom in za-lastnikom, ki pa je že več mestnega muzeja, da bi bogato zgodovino mesta in okolice predstavil šilrši javnosti in tudi številnim turistom, ki obiščejo mesto. Letos pripravljajo v ta namen vrsto razstav, od katerih bo vsekakor najzanimivejša razstava glagolskih napisov. Sodelavci muzeja so te napise odkrili ne samo v Kopru, ampak tudi v Hrastovljah, Predloki, Pučah, Pomjanu in v Gažonu. Ti spomeniki so široki javnosti le malo znani, čeprav so pomemben dokument nacionalne zgodovine tega področja. Zanimivo je, da so odlitke napisov napravili v lastni muzejski delavnici. Koprski muzej pripravlja tudi vrsto drugih razstav. Zelo pomembna bo razstava razvoja slikarstva v XVIII. stoletju na koprski obali. To bo nadaljevanje izredno uspele razstave o razvoju slikarstva na koprski obali v XVI. in v XVII. stoletju. Razen tega pripravljajo razstavo primorskih narodnih noš ;n še nekatere priložnostne razstave. Omembe vredno je tudi, da bodo letos razširili oddelek NOB, v pritličju pa bodo uredili novo arheološko zbirko. * * * Drugega februarja bo v koprski gledališki dvorani radijsko tekmovanje med Koprom in avstrijskim mestom Schwaz. Koprčani bodo odgovarjali na vprašanja Avstrijcev s področja kulture in znanosti. Sodelovali bodo kulturni delavci in drugi. Radijsko oddajo bosta prenašali celotna avstrijska in slovenska radijska mreža. Organizatorji bodo skušali angažirati tudi nekatere pevce zabavnih melodij za vmesne točke. Pobudnik za radijsko oddajo Ko-per-Schwaz je avstrijska radijska mreža. Na njej je na sporedu že osem let najbolj priljubljena oddaja Alle Neune (vseh devet). Ta oddaja je na sporedu vsako sredo zvečer, vodi pa jo rutinirani konfe-ransje inž. Ernest Hilger. Iz začetnega tekmovanja med avstrijskimi mesti je oddaja razširila svoj »manevrski prostor« tudi čez avstrijske meje. Tako so se že srečali z nekim madžarskim mestecem, zdaj pa je na vrsti Koper. 2. februarja bo vodil oddajo v Avstriji spet inž. Hilger, poleg tega pa bodo tam še ljubljanski napovedovalec Sandi Čolnik, operna pevca Ladko Korošec in Anton Dermota ter violinist Rok Klopčič, pevka Majda Sepe in znani instrumentalist Ati Soss. V Kopru bo napovedovala Nataša Dolenčeva. igralni zastopnik tovarne za ,j, ij^^Tomosovih izdelkov na Hodi J lil Goriško-beneškI dnevnik PO PODATKIH ZA LETO 1965 stala druga deželna komisija, ki je nadaljevala razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o deželnem gozdnem podjetju. Svetovalci so končali razpravo o prvih osmih členih osnutka. Komisija se bo zopet sestala jutri popoldne ob 15.30. V torek se bo prvič po praznikih zopet sestal deželni svet. Na dnevnem redu je poleg vprašanj, interpelacij in resolucij svetovalcev ponovna proučitev zakona o deželnem nadzorstvu nad krajevnimi ustanovami in upravami ter o ureditvi oddelka za to nadzorstvo. Prav tako pa je na dnevnem redu tudi zakonski osnutek o povečanju števila deželnega osebja kakor tudi osnutek državnega zakona o kazenskih predpisih za zaščito narodnostnih in jezikovnih manjšin. O prvem zakonu bo poročal svetovalec Coloni, o drugem Varisco, medtem ko bo o trejim zakonskem osnutku podal poročilo za večino demokristjan Ginaldi, za manjšino pa bosta poročala misovec Gefter-Wondrich in liberalec Morpurgo. Predsednik deželnega sveta de Ri-naldini je sprejel na vljudnostnem obisku novega državnega glavnega pravdnika dr. Spagnuola. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumitiiiniiiiimiiiiiiiiimimMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiimuiiiiiiiiiiii PREDSTAVE V AVDITORIJU V zadnjih mesecih se je povečala prodaja na pokritem trgu v Gorici Večji del pridelka goriških zelenjadarjev gre v Trst ■ Prodaja svežih in suhih gob, važna postavka dohodkov - Nekaj podatkov o prodaji v Tržiču Goriški zelenjadni trg je po svoje tudi odraz gospodarskega položaja prebivalstva, saj se po prometu na njem lahko oceni večjo ali manjšo krizo, ki se ponavadi najprej pozna pri stroških ?a gospodinjstvo. Zato morda ne bo odveč, če sedaj, ko smo šele v prvem mesecu novega leta, pogledamo malo, kako so šle kupčije v lanskem letu na go-riškem pokritem trgu. V ta namen smo se obrnili do tržnega nadzornika na tem trgu, Guida Breganta, ki nam je rade volje navedel nekaj podatkov iz svojih statističnih zapiskov. Predvsem moramo poudariti, da gre le ena petina krajevnega pridelka zelenjave, sočivja in sadja preko tega trga do goriškega po- Delo deželnega sveta in komisij 2n i Včeraj zjutraj se je pod predsed- “ana so prizadevanja koprskega l stvom svetovalca prof. Ribezzija se- NIGERIJA JE ODLIČNO TRŽIŠČE ZA VAŠE PROIZVODE Nigerija potrebuje: električne kable, kovinske žice, železne palice, galvanizirane že-plošče, ključavnice, naftalinske kroglice 3/4”, politenske i^e, kalcij, karbid, žveplo, konfekcijsko blago iz česane vol-!?• terilen volno, žamet, moške srajce, bluze, žensko perilo, °troška oblačila, nogavice. n?£Pte svoje vzorce in po-'™<2be po letalski pošti na: Pirandelb: «1 ut to per bene» Mojstrska, a vendarle premalo doživeta interpreta, cija velikega gledališkega umetnika Renza Riccija « W A L E » Reliance C o. P. O. BOX 1407 IBADAN / NIGERIA UNIVERSALTECNICA Radio — televizorji - avtomatični in superav- TOMATICNl PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-'DtOGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDV - RES - CGE Izredne cene za zvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije °NlVERSALTECNICA Trleste - Trst Gorso Garibaldi st. 4 tel 41-243 In Trg Goldoni St. I SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite 1im. naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TrST e ULICA CELLINl št. 2 “ TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) Konfekcija in perilo za moške, zenske in otroke Največ Ja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« Gledališče novosti, ki ga vodi Maner Lualdi, se ie sinoči predstavilo občinstvu tržaškega Avditorija z eno v zgodovinskem pogledu zelo značilnih komedij Lui-gija Pirandella. «Tutto per bene» spada namreč v tisto dobo okrog leta 1B20, ko je veliki sicilski dramatik snoval svojo reformo meščanskega realizma in uvajal filozofski pojem, relativnosti v dramaturško poetiko. Komedija «Tutto per bene» je sicer še močno vezana na tradicijo realizma, kakršen se je u-veljavil v Italiji še pred prehodom v 20. stoletje, vendar so v protagonistu Martinu Loriju že zelo vidni znaki konflikta med videzom in stvarnostjo, oziroma med družbeno ali relativno resnico in njenim absolutnim simbolom. To pride do jasnega izraža že iz same, čeprav skope vsebine dela. Martino Lori odkrije po več kot dvajsetih letih, da ga je že zdavnaj umrla žena varala z njegovim najboljšim prijateljem in predstojnikom senatorjem Manjroni-jem in da je hčerka Palma, ki se je pravkar poročila, pravzaprav prijateljeva hčerka, ne pa njegova. To odkritje ga spravi na rob blaznosti in to še zlasti zaradi tega, ker mu je šele zdaj jasno, da je bila njegova sramota že od vsega začetka vsem dobro znana. Celo nadvse ljubljeni hčerki. Samo on je naivno živel v sladki zavesti, da mu je bila žena zvesta in da je napravil hitro in lepo kariero po lastni zaslugi, ne pa po zaslugi mogočnega ženinega ljubimca. Izmisli si celo vrsto krutih maščevalnih posegov, a zaman. Ugotoviti mora, da se je lažna stvarnost, v kateri je živel, že spremenila v resnico dasi relativno, in da ta resnica mora ostati. Igral bo torej še naprej in prav do smrti zoprno vlogo varanega zakonca, ki se je okoristil svoje sramote. Kot protagonist je nastopil Ren-zo Ricci, ki je nedvomno ena največjih osebnosti, ki jih danes zmore starejša generacija italijanskih igralcev. Odigral je svojo vlogo Z mojstrsko spretnost jo, imeli pa smo občutek, da — še zlasti v zadnjem prizoru drugega deja nja — zaupa bolj svojemu izredno velikemu igralskemu talentu in nedosegljivi rutini kot pa resnično doživeti notranji ganjenosti. Delno je tako spremenil duhovno jedro Pirandellove komedije v smislu, da mu je odvzel nekaj sicer nebistvenega, a le nujnega, saj je po našem samo z resnično doživeto notranjo ganjenostjo moč neposredno podati usodo človeka ki ne more spremeniti svojega življenja, ker ga je preveč intenzivno sprejemal. V ostalih vidnejših vlogah so nastopili Eva Magni, Attilio Orto-lani, Grazia Maria Spina in Rina Centa. Režija samega Renza Riccija si je v glavnem prizadevala, da bi kar se da dosledno sledila navo dilom, kakršna izhajajo iz Piran-vega besedila in v tem pogledu je brez dvoma hvale vred H »MO ..lit »N- PROSEK Izdvaja danes, 27. t. m. z za četkom ob 19.30 zabavni film: II braccio sbagliato dalla legge (ZGREŠENA ROKA PRAVICE) R SELLERS, LIONEL JEFFRIES, BERNARD CRIBBINS rum na mamut-, predvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 18. uri fantastični barvni film: daha TERRA aha LUNA (Z ZEMLJE NA LUNO) Igrajo: JOSEPH COTTEN GEORGE SANDERS DEBRA PAGET na. Pogrešali pa smo vseeno malo več razgibanosti in zlitosti Številno občinstvo je sprejelo predstavo Z navdušenjem in nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem Renza Riccija, ki slavi 50-letnico svojega odrskega dela prav v tej Pirandellovi komediji. --------------- j. t. Motorist v smrtni nevarnosti Hudo ranjen pri padcu z vespe Bolničarji RK so včeraj zjutraj ob 4.15 v rešilnem avtu prepeljali bolnišnico hudo ranjenega 25-letnega delavca Maria Zorattija s Scala Santa 40. V bolniški ambulanti so ranjenca pregledali in ga nato nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zoratti je imel hude udarce po glavi, krvavel je iz desnega ušesa in imel rane po desni obrvi, zatilju, obrazu, rokah in kolenih. Bil je tudi nezavesten. Bolničarji šo povedali, da so ranjenca malo prej našli v Ulici Pietraferrata v Žavljah, kjer se je ponesrečil, potem ko je verjetno padel z vespe. Kakor so ugotovili zdravniki, je Zoratti tudi popil nekaj vina in je možno, da je izgubil nedzorstvo nad vespo in se prevrnil, ni pa izključeno, da ga ni kdo s kakim vozilom podrl in nato zbežal, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč O zadevi so bili obveščeni karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, da bi razjasnili vse okoliščine, ki so bile krive Zorattijeve nesreče. Avto jo je podrl na zebrastem prehodu V Ul. Udine se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 79-letna gospodinja Olga Cvetkovič vd. Cuk iz Ul. Udine 18. Priletna ženska se je v bližini doma na zebrastem prehodu podala čez cesto in ni opazila, da je tedaj v smeri proti Trgu Oberdan privozil avtomobil. šofer avtomobila 26-letni Oscar Fosaninc Iz Ul. Sara Davis 10 je žal prepozno opazil Cvetkovičevo. Skušal .ie ustaviti svoj fiat 600 TS 24942, vendar mu to ni uspelo in je trčil v žensko ter jo podrl. Pri padcu se je Cvetkovičeva ranila po čelu, levem sencu in zatilju ter se pobila po glavi in obrazu. Fosaninc je ponesrečenki priskočil na pomoč In jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdra-viti se bo morala dva tedna. trošnika. Statistike namreč povedo, da gre približno 80 odstotkov ze-lenjadnega pridelka Gorice in okolice na druga bližnja tržišča, predvsem v Trst, kjer cenijo goriške kmetijske proizvode zaradi njihove dobre kakovosti. To bi vedeli povedati tudi zelenjadarji iz štan-dreža, kjer imajo živahno zelenjavno trgovino in avtoprevozmštvo s Trstom Samo s področja okrog Kr-mina in Prevala gre v poletnih me secih od 300 do 500 stotov zelenjave v Trst in na druga tržišča. Tako se v poletni sezoni tudi Gradež oskrbuje z do 80 odst. zelenjave, ki jo potrebuje, z goriškega področja. Zaradi teh dejstev se mora goriški trg oskrbovati v znatni meri z uvozom iz drugih pokrajin. Po tem uvodu naj navedemo nekaj številk. Lani so prodali na go-riškem pokritem trgu 43.006 stotov zelenjave raznih vrst. Največji je bil promet meseca Julija in sicer 4526 stotov, sledi december s 4393 stoti; najmanj pa so prodali septembra in sicer 2784 stotov. Svežega sadja je bilo prodanega 22.178 stotov; tu je najboljši mesec oktober s 2826 stoti in september s 2733 stoti. Najslabši pa je februar s 1011 stoti sadja. Suhega sadja so prodali vse leto 493 stotov, od tega največ decembra 148 in januarja 106 stotov. V poletnih mesecih suho sadje ni šlo v promet. Sočivja so lani prodali 12.241 stotov; rekord nosi prodaja v decembru 1887 stotov in januarja 1850 stotov, naj večja «suša» pa je bila septembra s 207 in oktobra s 242 stoti. Važno postavko prodaje na gori škem trgu predstavljajo tudi gobe, tako suhe kot sveže, ki jih prinašajo na trg iz Brd pa tudi s Trnovega, banjške planote in drugih krajev jugoslovanskega področja. Statistika nam pove, da so lani prodali na tem trgu 227 stotov svežih in 84 stotov suhih gob. Kupčija s svežimi gobami, med katerimi so prevladovale štorovke, jurčki in lisičke, je bila najboljša septembra, ko so jih prodali kar 134 stotov, kar je skoro po 5 stotov dnevno. Vkljub visoki prodaji pa ni bilo kakšnih primerov zastrupitve z gobami, ker sta tržni kothisar Nardini in inšpektor Bregant dnevno pregledala vse blago, k,i je prihajalo na trg in kot dobra poznavalca prepustila v prodajo samo dobre gobe. Suhe gobe so šle v promet največ takrat, ko svežih ni na trgu, se pravi marca, aprila in maja; največ so jih prodali maja in sicer 28 stotov. zelenjave lansko leto zabeležila precejšen napredek v primerjavi z letom 1964 in prav po tem se lahko sklepa, da je najhujša gospodarska kriza za nami. Predvsem se je povečala prodaja lanskega decembra, torej prav ob koncu leta, ko so bili znaki gospodarskega izboljšanja bolj vidni na drugih področjih. Ker smo že pri zelenjadnem trgu, naj omenimo še lanski promet na trgu Cavour v Tržiču, kjer imajo občinsko tržišče tega blaga. Lani so tam Iztržili sadja in povrtnine 23 tisoč 838 stotov, od katerega 1443 stotov ob mesečnih sejmih. Omeniti bi bilo treba tudi prodajo na ribjem trgu, tako v Gorici kot v Tržiču. Toda o tem pa drugič. Visoko priznanje Josipu Lakoviču Na splošno je prodaja sadja in • tamo. Znani javni in prosvetni delavec Josip Lakovič, po rodu iz Doberdoba. ki pa že dolga leta živi Tržiču, kjer je bil 43 let zaposlen v ladjedelnici, nazadnje pred upokojitvijo kot namestnik šefa administracije, je v teh dneh dobil za svoje dolgoletno službovanje visoko priztmnje. 21. t.m. je namreč prejel od ministra za. delo Delle Fave brzojavno sporočilo, da je predsednik republike Saragat osvojil predlog, da se mu podeli za njegovo vestno delo v ladjedelnici red «Viteza republike,) (Cavaliere della RepubblicaJ. Visoko priznanje bodo odlikovan cu slovesno izročili na eni prihod njih sej tržiškega občinskega sveta Zaslužnemu in zglednemu delav cu, obenem pa tudi zavednemu Slovencu, Josipu Lakoviču, k temu visokemu priznanju iskreno česti- 0D MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA 97,6 milijona prispevkov za šole na Goriškem Od tega 8,6 milijona za modernizacijo osnovne šole v Doberdobu Iz podatkov, ki jih je zbral odbor za krajevne probleme pri PSDI je razvidno, da je ministrstvo za javna dela nakazalo v zadnjih mesecih 97.6 milijona lir prispevka za popravilo, dograditev ali opremo šolskih poslopij na Goriškem. Od te vsote je prejela doberdob-ska občina za preureditev in modernizacijo šole v Doberdobu 8.6 milijona lir. Za osnovno šolo v Ron-kah je bilo nakazanih 25 milijonov lir in za enotno srednjo šolo v Tržiču 15 milijonov. Preostala vsota je porazdeljena med razne furlanske občine. Čestitamo Te dni je v Trstu z uspehom opravil izpite za odvetniškega prokurista dr. Peter Sancin, občinski svetovalec v Gorici in podpredsednik SKGZ. Znanci in prijatelji ter naše uredništvo mu k uspehu iskreno čestitajo. Za obnovo pogodbe gradbenih delavcev Glavna tajništva treh sindikalnih organizacij za gradbeno stroko so na sestanku, ki so ga sklicala, proučila možnost prevrednotenja podpore brezposelnim gradbenim delav. cem. Obenem so proučili tudi položaj glede obnove vsedržavne delovne pogodbe te kategorije, ki je zapadla že 31. decembra lani, pa se delodajalci upirajo njeni obnovi, Zato so se načelno sporazumeli o primernih ukrepih, ki jih bodo podvzeli za dosego obnove. Spremembe na kvesturi Te dni je prevzel svoje posle v Gorici podkvestor Davide Turi, ki je doslej služboval kot načelnik kabineta pri kvesturi v Benetkah Danes zvečer predavanje dr. JOŽE VILFANA V GOIUCI Predavanje dr." Jože Vilfana, ki bi moralo biti sinoči v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, bo danes, - v četrtek ob 20.30 v isti dvorani. Predavatelj bo govoril o svojih bogatih in zanimivih spominih na Trst in Primorsko. V Gorici je prispel tudi glavni komisar Celestino Martirano, ki je doslej vodil policijski komisariat v Meranu. V Gorici bo vodil urad za tujce. Dosedanji vodja tega urada Giuseppe Mercinno je dodeljen kabinetu kvesture ter bo vodil tudi urad za občinstvo. V Gorici je umrl dr. Luigi Marchesini Včeraj je podlegel zavratni bolezni znani goriški zdravnik in ravnatelj civilne bolnišnice dr. Luigi Marchesini, ki je bil star komaj 47 let. Pokojnik je bil leta 1961 izvoljen za pokrajinskega svetovalca ter je bil do 31. julija lani tudi odbornik za zdravstvo pri pokrajinski upravi. Zaradi bolezni je potem odstopil s tega mesta. Pokojnik Je bil dober in pošten človek ter je zlasti v bolnišnici rad pomagal potrebnim po svojih močeh. Novosti v državni knjižnici v Gorici V državni knjižnici v Gorici so v zadnjih tednih prejeli med drugim tudi naslednje nove knjige: Politika in sociologija: BARZINI Gli Italiani; CAVALLI: La demo-crazia manipolata; SPINELLI: Rap-porto sulTEuropa. Vzgoja: CALO’: Pedagogia del Risorglmento; LOWENFELD: L’arT te del vostro bambino; MAZZET-TI: Sergej Hessen; VISALBER- GHI: Problemi della ricerca peda-gogica. Slovstvo: BORGHESE: Storia della critica romantica; DEL BEC-CARO: Lerieratura italiana; HO-CKE: II manierismo nella lettera-tura. Zgodovina: BATTAGLIA-RAMAT: Un popolo in lotta; BERTRAND: Ouademi di SanCElena 1816-1821; CESSI: Studi sul Risorglmento Ve-neto; DEL BOCA: La guerra d’A-bissinia 1935-1891; MUSCO: La ve-ritk sull’8 settembre; RANKE: Storia del Papi; SCHETTIN1: La prf-ma Guerra Mondiale. Umetnost: ARCHITETTURA nei secoli; BALDELLI: 1 film di L. VI-sconti; ITTEN: Arete del colore; WACKSMANN: Una svolta nelle costruzioni. Znanost: MASSAROTTI-PUGLISI: Elementi dl radiotecnlca. Knjižnica posluje ob delavnikih v Ul. Mameli 12 od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiii ZBOROVANJE DOMAČINOV NA PLESIVEM V razgovoru z občinskimi predstavniki so jim razložili svoje probleme Župan Benetti in odbornik Prinčič sta obljubila pomoč občine pri njihovem reševanju 62-letna gospodinja Giuseppina Rinaldini por. Micatovich iz Ul. Segantini 4 se je že pred desetimi dnevi ponesrečila v svojem stanovanju, kjer je nerodno padla in si verjetno zlomila desni kolk Sele včeraj pa je ponesre-čenka zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so jo pre peljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti tri mesece, če ne boda nastopile komplikacije, .......................................m... SREČA V NESREČI V KOPRSKEM PRISTANU Avto s štirimi potniki zdrknil v morje pred hotelom «Triglav» Ker je avto skoraj 3’ plaval na gladini so se vsi potniki lahko rešili, seveda premočeni in prezebli, avto pa je nato potonil 6 m globoko Na koprski avtobusni postaji se je pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča. Okrog pol petih zjutraj je zdrknil v morje osebni avtomobil, VW zagrebške registracije, ki ga je upravljal 20-letni Zlatan Gustovič. V vozilu je bil še neki holandski državljan ter sopotnici 19-letna Marija Hišel lz Domžal ter 24-letna Marija Kranjc Iz Begunj pri Cerknici. Tokrat gre res za srečo v nesreči. Avtomobil se je namreč zadržal okrog 3 minute na povrSini. To pa je bilo dovolj, da so potniki odprli vrata in splavali na suho. Takoj za tem je voda vdrla v vozilo, ki se Je potopilo. Na tem mestu je voda globoka okrog 6 metrov. V prejšnjih letih so že zabeležili nekaj primerov, da so vozila zdrknila v morje s parkirnih prostorov pred hotelom Triglav. V glavnem je šlo za premajhno pazljivost in nekateri so mora- li to plačati tudi z življenjem. Veže wagna, prestrašeni, vendar kljub temu srečni, da so tako poceni odnesli kožo, so se napotili v hotel Triglav, kjer jim je uprava takoj dala na razpolago sobe, da so se preoblekli in posušili. Vzrok nesreče ugotavlja posebna ........................da so se komisija. Voznik je izjavil, pravkar nameravali odpeljati iz Kopra v Ljubljano, vendar je zaradi slabe vidljivosti zapeljal v morje. Res je sicer, da Je bila v Kopru megla, res pa je tudi, da je bila vmes nepazljivost, saj si mora voznik na parkirnem prostoru ogledati teren, preden odpelje. Zlasti velja to za tiste, ki se prvič mudijo v nekem kraju in morajo biti zaradi tega še bolj previdni. Koprski gasilci so avtomobil že potegnili na suho. Je povsem nepoškodovan. Kljub temu pa bo lastnik utrpel precej škode, ker je sla-na voda opravila svoje. Po pribili- okrog _______ nlh cenitvah, znaša škoda pTBrun*«nl potniki vnks. I 400.000 dinarjev (starih). Briške vasice Novaja, Pradis, Ple-šivo, Ceglo In druga manjša naselja krmlnske občine imajo polno problemov za katere pričakujejo, da jih reši občinska uprava, s prispevki države odnosno dežele. Da bi pobliže seznanili s temi problemi tudi predstavnike občinske uprave, so se prejšnji teden zbrali domačini iz tega okoliša na sestanku v Sirkovi gostilni na Plešivem. Tega zbora volivcev, na katerega Je prišlo kakih 70 ljudi, sta se od občinske uprave udeležila odbornik Ivan Prinčič ln župan Benetti. Ker je bilo med zbranimi največ Slovencev, je Prinčič govoril v slovenščini ter obravnaval z domačini najbolj kočljive krajevne probleme. Med temi je okrepitev elektrovoda, saj Je tako v Ceglem kot na Plešivem in v Pradisu tok zelo šibak. Glede Cegla je ENEL obljubil, da bodo zgradili novo transformatorsko kabino, ld bo služila tudi za | Plešivo ln s tem bi bila zadeva urejena. Tudi v Pradisu Imajo nape ljavo skrpucano z materialom, ki je ostal od vojne tam okoli in so ga porabili za elektrovod; zato bo treba misliti na boljšo ureditev. Domačini so se pritožili tudi glede občinskih poti, ki Jih občinska uprava ne vzdržuje. Za nekatere so pripravljeni, da jih popravijo tudi vaščani sami z udarniškim delom, če Jim pripelje občina potreben material. Prav tako je v zelo slabem stanju glavna cesta iz Krmina preko Subide na Plešivo. Pokrajinska uprava je pred dvema letoma dosegla, da je to cesto prevzela država v upanju, da Jo bodo obnovili in asfaltirali, kot je urejena od Medane proti Soški dolini. Do sedaj niso ukrenili ničesar in Jo tudi slabo vzdržujejo prav v pričakovanju dokončne ureditve. Kar se tiče ceste na Krminsko goro so sicer izgledl za ureditev nekoliko boljši, saj je predsednik deželne uprave Berzanti obljubil prispevek v ta namen, ki naj bi ga v kratkem nakazali, vendar Je tudi tu še vse le pri besedah. Odbornik Prinčič je nato govoril še v italijanščini in župan v fur-lanščini, ker je bilo med zborovalci tudi nekaj Furlanov. Tako so bili vsi zadovoljni, ker so lahko v svojem Jeziku povedali svoje mnenje in poslušali tudi odgovore na svoja vprašanja. VESTI IZ TRŽIČA Stavka kovinarjev v podjetjih IR1 Tri sindikalne organizacije pri- pravljajo za torek 1. februarja 24-umo stavko v podjetjih IRI v sklopu splošnega gibanja kovinarjev po vsej državi. Stavka je napovedana kot protest zaradi prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Za razvoj turizma v Beneški Sloveniji Občinska uprava v Sovodnjah v Beneški Sloveniji je pred dnevi sprejela sklep, da bodo za tri leta oprostili občinskih dajatev vse stavbe, ki jih bodo zasebniki zgradili ali preuredili v turistične namene. S tem nameravajo pripomoči k ustvaritvi potrebnih pogojev za večji razvoj turizma na področju Matajurja. Ob tej priliki naj omenimo, da na pobočju Matajurja že obstaja nekaj naprav, ki služijo temu namenu. Med drugim imajo v vasi Matajur velik planinski hotel, ki Je moderno urejen ter ima dve gostinski sobi, v katerih je prostora za 120 gostov pri mizah, poleg tega pa še precej sob za tujce v gornjih nadstropjih. Hotel trna precej obiskov tako v zimskem kot v poletnem času. Največ Je obiskovalcev iz Trsta. Obvestilo mestnih stražnikov Uradi mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini št. 7 so od danes vključeni v telefonsko mrežo goriškega županstva. Zato je treba klicati naprej telefonsko številko županstva (52-51) ter nato odgovarjajočo notranjo številko in sicer: 66 za poveljnika ali urad za globe in najdene predmete; 67 urad za cestne predpise, nezgode in vratar- ja v Ul. Mazzini 8; št. 68 urad za trgovske obrtnice. Župani pri prefektu Štirje župani občin tržiškega področja so bili včeraj pri goriškem prefektu. Predložili so mu medobčinski urbanistični načrt, po katerem naj bi vskladili bodoče gradnje v teh občinah. Z njimi je bil tudi deželni odbornik za načrtovanje Cociani. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne se Je ob 14.30 zatekla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 49-letna Giuseppina Devetag iz Ul. Brigata Casale 49. Ker si je zlomila nekaj reber na desni strani, so Jo pridržali za dni na zdravljenju. Žena je povedala, da se je poškodovala že 20. t. m., ko je padla doma po stop nicah. Sprva je menila, da se Je samo udarila. Ko pa so bolečine postale hujše, se je odločila za zdravniški pregled. Zjutraj ob 9. url pa so nudili prvo pomoč tudi 30-letnemu Umbertu Bonnesu iz Ul Garzarolli, ki se je ranil na desnem zapestju, ko je prejšnji teden pleskal v stanovanju Marije Vislntm v Ul. sv. Gabrijela 9, se pri delu spodrsnil in udaril ob konico, kjer je razbil tudi šilo. Okreval bo v 8 dneh Pri čiščenju noža se je porezala Včeraj dopoldne, ko je čistila Jedilni pribor v domači kuhinji, se je porezala na palcu leve roke 38-letna gospodinjska pomočnica En-richetta Zanin iz Ul. Diaz 8. Sinoči ob 20. url je prišla po zdravni ško pomoč v civilno bolnišnico kjer so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Nezgoda na delu. Na delu v pa pirnici v štivanu se je včeraj ponesrečil 42-letni Giorgio Medelin iz begunskega naselja S. Mauro pri Sesljanu. Ko je hotel pri razklada, nju pridržati 180 kg težko balo papirja, si Je spahnil levo nogo v kolku. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Smučarski tečaj za odrasle na Laznah Občinska zveza za telesno vzgojo iz Nove Gorice priredi na Laznah 10-dnevni smučarski tečaj za odrasle. Udeležencem nudijo prireditelji vso oskrbo v Domu in tudi smučarskega učitelja. Tečaj bo trajal od 15. do 25. februarja. Prijave sprejemajo na sedežu Zveze v Novi Gorici, kjer lahko dobijo interesen. vsa podrobnejša pojasnila. Lahko se obrnejo tudi do Turistične zveze v Novi Gorici. Izlet v Celovec k «Reviji na ledu» Pokrajinski ENEL v Gorici organizira za soboto in nedeljo -19. in 20. februarja avtobusni izlet v Beljak in Celovec, kjer bodo udeleženci prisostvovali znameniti dunajski «Reviji na ledu« v mestni dvorani. V Beljaku pa bodo prisostvovali pustni povorki. Cena za vožnjo, hrano in prenočevanje v hotelu 10 tisoč lir. Vpisovanje do 9. februarja. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri vpisu. Gorica CORSO. J 6.30: «La meravigliosa Angelica«, M. Mercier in Robert Hossein; italijansko - francosko -nemški barvni kinemaskopski film. VERDI. 17.15: ((Agente 007 Thun-derball (Operazione tuono)«, Sean Connery In C. Auger; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17.00: «Madaml-gella di Maupin«, C. Spaak, R. Hossein in T. Milian Francoski kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18, letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «La spia che ven-ne dalTOvest«, Sean Flynn in H. Messmer; italijanski črnobeli kinemaskopski film. CENTRALE. 17.15: «Rapimento», Melvin Douglas in Patricia Gozzi; ameriški črnobeli kinemaskopski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7 stopinj ob 14. uri, najnižjo 1,8 stopinje v torek zvečer ob 19.30; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov, dežja I je padlo 7,10 mm. HITROSTNO DRSANJI DAVOS, 26. — V prvem dnevu mednarodnega tekmovanja v hitrostnem drsanju je Holandec Ard Schenk dosegel na 1500 m dolgi progi s časom 2’06”2 nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je z 2’06”3 pripadal od 1959. leta Fincu Jaer-vinenu. Na 500 m pa je zmagal sovjetski drsalec Vladimir Orlov s časom 40’’2, kar je nov rekord proge. Za njim sta se uvrstila njegova rojaka Evgenij Grišin in Valerij Kaplan. ŠTIRISEDEŽNI BOB GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 26. — Nemške posadke so danes med treningom za evropsko prvenstvo v štirisedežnem bobu zabeležile najboljše čase. UNIVERZIADA BEOGRAD, 26. — Jugoslavijo bodo na zimskih univerzitetnih igrah zastopali Klinar v moški, Fanedlo-va in Ankeletova v ženski konkurenci v alpskih panogah, medtem ko bosta v tekih in skokih nastopili Ambrožič odnosno Jurman. Ni izključeno, da bosta v skokih tekmovala tudi Eržen in Zajc. ODBOJKA V našem mestu se je začel v organizaciji Volte odbojkarski srednješolski turnir za pokal Renato Passoni, ki se ga letos prvič udeležujejo tudi slovenski zavodi. Izidi prvih tekem so naslednji: Slov. trg. akad. — Petrarca 2:0 (15:7, 16:14) Volta — Ist. comme. prof. 2:0 (15:0, 15:10) Volta — Carli 2:0 (15:4, 15:4) Petrarca — Ist. comm. prof. 2:0 (15:6, 15:2) Da Vinci — Slov. real. gimm. 2:0 (15:7, 15:13) ŠD BREG sporoča, da bo trening odbojkarjev in nogometašev jutri v petek ob 19. uri v Dolini. Ob koncu treninga bo predstavnik CONI predaval nogometašem o pravilih igre. NOGOMET VERONA, 26. — V drugi tekmi mednarodnega troboja reprezentanc «Unaer 23» sta Avstrija in Romunija igrali neodločeno 2:2 (1:0). V NEDELJO V ČRNEM VRHU Tekme v slalomu za kombinacijo SPDT V nedeljo, 30. t. m. se bo v Črnem vrhu začela prva faza tekmovanja za alpsko kombinacijo SPDT. Tokrat bomo postavili količke za navdušene slalomiste. Tekmovalci bodo seveda razdeljeni v kategorije: Moški: člani — to je smučarji z dokajšnjo rutino, saj bodo morali prevoziti progo s 30 do 35 vratmi; začetniki — z njim ustrezno progo. Ženske bodo tekmovale v enotni kategoriji, proga bo imela od 10 do 15 vrat. Tekme se bodo začele ob 10.15. Vpisovanje za tekmovanje se bo zaključilo ob 9.45. Da bi se izognili gneči in da bi omogočili prireditvenemu odboru jasnejšo sliko o številu udeležencev, prosimo tekmovalce naj se vpišejo in poravnajo vpisnino 100 lir na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9. _________ Ob priliki tekem SPDT organizira avtobusni IZLET V ČRNI VRH. Vpisovanje je na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9 ob uradnih urah do sobote, 29. t .m. Cena 1000 lir za člane, 1100 za nečlane. Odhod avtobusa ob 7.15 iz Ul. F. Severo. Mednarodni koledar za 1966. leto Julija v Los Angelesu dvoboj leta ZDA-SZ Septembra v Budimpešti evropsko prvenstvo PRED VELIKIM NOGOMETNIM POLETJEM Mednarodni atletski koledar za sezono 1966 je že dokončno sestavljen. še več kot prejšnja leta je natrpan z vsemi mogočimi dvoboji in mitingi, tako da ubogi atleti od maja do oktobra ne bodo imeli počitka. Posebno aktivni bodo atleti v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta, ko se bodo izbirale in pripravljale moči za evropsko prvenstvo v Budimpešti. Prvo zanimivo srečanje bomo imeli proti koncu maja v Turčiji. Prisotnost Turkov seveda ni jamstvo za kvaliteto, dejstvo pa, da bo dvoboj s švedsko v mestu Erzu-rum (2000 m nad morsko gladino), bo vzbudil nedvomno veliko zanimanje v zvezi s polemiko glede o-limpijskih iger v Mehiki. Sovjeti se bodo v isti namen zbrali v 1600 m visokem Leninakanu (Armenija), kjer bodo imeli. tekmovanje z vso svojo elito. Tradicionalni dvoboj ZDA-SZ bo letos julija meseca v Los Angelesu. Američani se še predobro spominjajo težkega poraza iz lanskega leta in zato so menda izbrali za letošnje srečanje prav Los Angeles, ki je leta 1964 dobesedno pokopal Sovjete. Sovjeti bodo pred tem srečanjem nastopili samo proti Veliki Britaniji in proti Bolgariji. Srečanje z Bolgari bo omejeno le na atlete iz Rusije, ki bodo nedvomno tudi v zelo okrnjeni postavi. Spored najvažnejših atletskih prireditev je za sezono 1966 naslednji: TEKMOVANJA V DVORANAH 2. februarja, Stockholm: švedska-Norveška 11. februarja, Pariz: francosko prvenstvo 18. februarja, Pariz: mednarodni miting , , 27. februarja, Berlin: vzhodno- nemško prvenstvo 1,—2. marca, Stockholm; švedsko prvenstvo 5. marca, Klel: zahodnonemško prvenstvo MEDNARODNA SREČANJA 28. -29. maja, Erzurum: Turčija-švedska (moški) 17.—18. junija, London: Velika Britanija - Sovjetska zveza (moški) 19. junija, v Z. Nemčiji: Zahodna Nemčija - Italija (mladinci) 25.-26. junija, v Italiji: Italija-Francija - Jugoslavija - Romunija (deseteroboj) 3. julija, Krakow: Poljska - Šved-ska (ženske) 9,—10. julija, v Zah. Nemčiji: Zahodna - Nemčija Francija (moški) 16.-17. julija, Sofija: Bolgarija-Rusija (moški in ženske) 17. julija, v Zah. Nemčiji: Nemčija - Madžarska (ženske) 20,—21. julija, Oslo: Norveška-Ceškoslovaška (moški) 23.-24. julija, Los Angeles: ZDA-SZ (moški in ženske) 23.-24. julija, v Italiji: Italija-Madžarska - Švica (moški) 23.-24. julija, v Romuniji: Romunija - Jugoslavija - Ukrajina 31. julija, v Italiji: Italija - Jugoslavija (ženske) 3.—4. avgusta, Stockholm: švedska - Sovjetska zveza (moški) 6.—7. avgusta, Leningrad: Leningrad - Finska (moški in ženske) 11. avgusta, v Italiji: Italija-Fran-cija - Poljska (mladinci). 13.—14. avgusta. Praga: češkoslovaška - Francija (moški) 13.—14. avgusta, v Jugosl.: Jugoslavija - Italija - Bolgarija (moški) 10,—11. sept., Helsinki: Finska-švedska (moški in ženske) 17.—18. sept., Pariz: Francija-Velika Britanija (ženske) 17. —18. sept., na Poljskem: Poljska - Zah. Nemčija (moški) 18. —18. sept., Stockholm: švedska - Velika Britanija (moški) 17.—18. sept., Kijev: Sovjetska zveza - Francija (moški) V nedeljo je začela delovati v Črnem vrhu 409 m dolga vlečnica z zmogljivostjo vleka 400 oseb na uro. Na sliki je nova vlečnica v tem slikovitem kraju, kjer bodo v nedeljo tudi tekme v slalomu za kombinacijo SPDT (Foto EGON) 18. sept., v Zah. Nemčiji: Zahodna Nemčjia - Poljska (ženske) 24.—25. sept., Bukarešta: Romunija - Italija (moški in ženske) 24.—25. sept., Dresden: Vzhodna Nemčija - ČSSR (moški in ženske) 1.—2. oktobra, Pariz: Francija-Velika Britanija - Finska (moški) 1. —2. oktobra, Magdeburg: Vzhodna Nemčija - Poljska (moški in ženske) 8. -9. oktobra, Beograd: Beograd-Varšava (moški in ženske) 9. oktobra, Rim: Italija - Sovjetska zveza (mladinci) MEDNARODNA TEKMOVANJA 14,—15. maja — Moskva (moški in 7pn?lfPi 28—30. maja — Jena (moški in ženske) 4.-5. junija — Budimpešta (moški in ženske) 18.—19. junija — Varšava (moški in ženske) — memorial Kuso-cinski 2. -3. julija — Odesa (moški in ženske) — memorial Znamensky 8.-9. julija — Praga (moški in ženske) — memorial Rosicky 13,—14. avgusta — Budimpešta (moški in ženske) 30. avgusta — 4. sept., Budimpešta — Evropsko prvenstvo (moški in vpn^lrp^ 16.—18. sept., Sarajevo — Balkanske igre. 24.-25. sept. Lwov — Evropske mladinske igre (neuradno evropsko prvenstvo) V B skupini svetovnega prvenstva predvidena zmaga Nemčije pred Španijo B skupino svetovnega nogometnega prvenstva za pokal Rimet sestavljajo 3 evropske in ena južnoameriška državna reprezentanca, in sicer: Zahodna Nemčija, Španija, Švica in Argentina. Zahodna Nemčija. Moštvo je znano po trdi in odločni igri, po izrednem agonizmu. Poleg tega pa so v nemški reprezentanci tudi odlični tehnični igralci. Naj omenimo le branilca Schnellingerja, ki trenutno igra pri Milanu, napadalca Hallerja, ki nastopa za Bologno ir. srednjega napadalca Seelerja — nogometaši v svetovnem merilu. Reprezentanco Zahodne Nemčije pripravlja tehnični vodja Helmut Schon. 'Naloga nemškega trenerja je bila že v kvalifikacijskem kolu zelo težavna, kajti Nemci so imeli v lastni skupini kot direktno nasprotnico vigrano švedsko reprezentanco. Schonova enajsterica je premagala tudi to oviro, čeprav s «su-spensom» za nemške navijače. Prvo tekmo s švedsko, ki se je končala neodločeno 1:1, so igrali Nemci na lastnih tleh. Po tem rezultatu so vsi pričakovali sorazmerno lahko zmago švedske v Stockholmu. Tekma pa se je nepričakovano zaključila v nemško korist z rezultatom 2:1. V tej tekmi se je posebno izkazal Schnellinger, ki je popolnoma onemogočil slavnega Hamrina. Prav boj med tema dvema igralcema je bil odločilne važnosti, kajti vsi poznajo prodornost in izreden smisel za gol odličnega švedskega desnega krila. Zmagal je Schnellinger in tako zagotovil lastnemu moštvu kvalifikacijo. V nemških vrstah se je uveljavil tudi desni krilec Beckenbauer, ki je glava celotne ekipe. S kvalifikacijo pa Schon ni rešil vseh težav, kajti sedaj stoji nemški trener še pred važnejšim proble- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z OBISKA PRI IZOLSKIH ŠPORTNIKIH Luciano in Jadran se pripravljata za svetovno prvenstvo v veslanju Mirno industrijsko mesto ob slovenski obali — Izola se ponaša s slavno tradicijo v veslanju. V mestu je znani veslaški klub «ARGO», ki je eden najstarejših v državi. Njegovi člani so dosegli izredne uspehe v jugoslovanski in mednarodni areni. Prvi veslaški klub so v Izoli ustanovili leta 1925. že tri leta kasneje je njihov četverec s krmarjem prinesel z olimpijskih iger v Am- sterdamu zlato- medaljo, prav tako pa so isto leto bili tudi svetovni prvaki. Leta 1929 so osvojili evropsko prvenstvo na tekmovanju v Bydgoszczu. Izolski veslači so bili potem še evropski prvaki leta 1932, 1933 in 1934 v Bruslju, Budimpešti oziroma Luzernu. Poleg navedenih številnih medalj so odlični veslači iz Izole prinesli domov tudi preko sedemdeset odlikovanj za dosežena prva mesta na mednarodnih regatah. Slavno tradicijo so izolski veslači nadaljevali tudi po končanem spopadu v drugi svetovni vojni. Tako je leta 1960 ženski četverec s krmarjem osvojil peto mesto na evropskem šampionatu v Londonu in prav isti četverec je bil v letih od 1959 do 1962 državni prvak. V moški konkurenci pa so veslači kluba «ARGO» bili državni prvaki leta 1961 v Mariboru v kategoriji double scoul, leto dni pozneje pa je dvojica s krmarjem bila prav tako državni prvak. športniki izolskega «ARGA» so najbolj disciplinirani in tudi najbolj uspešni v vrsti jugoslovanskih veslačev. Pri tem velja zlasti omeniti najbolj aktivno dvojico — Jadrana Baruta in Luciana Klevo, ki sta najbolj vzorna in najbolj znana športnika celotnega obalnega področja. Celo sedaj, ko vremenske razmere niso nič kaj ugodne, se pripravljata za težke spopade, ki čakajo klub «ARGO» in jugoslovansko državno reprezentanco. Luciano Kleva in Jadran Barut namreč že več let branita barve jugoslovanske reprezentance. Luciano Kleva je po oceni športnih strokovnjakov eden najboljših jugoslovanskih veslačev. Miren, dl-1 ne računamo. scipliniran in visoke konstrukcije je v vseh regatah dal od sebe kar je zmogel, zlasti pa se je odlikoval v finišu. Po rodu je la Izole, torej domačin, kjer se je rodil 15. februarja 1942. Po poklicu je mizar in dela v podjetju «Mala oprema». Do sedaj je osvojil štiri državna prvenstva in je bil tudi dvakrat slovenski prvak. Z jugoslovanskim reprezentančnim osmercem je tekmoval na zadnji olimpiadi v Tokiu, kjer so dosegli odlično četrto mesto. Dvakrat je tekmoval z osmercem tudi na evropskih prvenstvih. Prvič je bila ekipa tretja, drugič pa četrta... Te dni je Luoiano Kleva pričel trenirati. O svojih načrtih je povedal naslednje: — Letos smo pričeli s treningom nekoliko prej kot običajno. Zdaj treniramo v glavnem v dvorani, da si pridobimo fizične kondicije. Vsak mesec pa odidemo skupno z Baru-tom v Pulj, kjer dela jugoslovanski zvezni trener Peter Klavora. Letošnje leto bo za nas veslače zelo važno, saj se bo septembra meseca pričelo v naši državi na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo od 8. do 11. septembra. Prvi letošnji spopad nas čaka v Aleksandriji, kjer bomo tekmovali z najboljšimi veslači Združene arabske republike. Vsi napori v letošnjem letu so razumljivo usmerjeni v čim boljši plasman na svetovnem prvenstvu. To je tudi naš najvažnejši cilj. Kot ml je povedal zvezni trener bom tekmoval v četvercu s krmarjem. — Kaj menite, katero mesto boste osvojili na svetovnem prvenstvu? — Težko je že sedaj prognozirati. Morda z maio sreče — tretje. Drugo mesto bi bilo v družbi tako močnih ekip pravo čudo In na to sploh — Strokovnjaki trde, da ste eden najboljših veslačev v Jugoslaviji. Menite, da bi mogli več doseči, če bi recimo živeli v kakem večjem centru, ne pa v Izoli? — To je težko reči. Vem pa prav gotovo, da tega kar sem dosegel ne bi nikoli, če bi bil sam. Za vse svoje uspehe se moram zahvaliti izključno svojemu trenerju Miru Blažini, ki je zelo sposoben strokovnjak, psiholog in velik prijatelj. Vsi mladi veslači iz našega kluba mu mnogo dolgujemo. Brez velikih finančnih izdatkov je dosegel veliko. Po drugi strani pa ne morem razumeti, kako občinski organi dajo tako malo za razvijanje te športne zvrsti, ki je v Izoli zelo popularna in v kateri smo vendarle dosegli velike uspehe... Jadran Barut je star 25 let in po rodu iz Kozine. Zaposlen pa je v tovarni Mehanotehnika v Izoli. Nedavno se je poročil in prav pred dnevi se mu je rodila hčerka. Tudi njega smo poprosili za kratko Izjavo: — Marljivo se pripravljamo za svetovno prvenstvo na Blejskem jezeru. V načrtu imamo še vec tiiu-gih tekmovanj in tudi nekaj tre-ning-tekem. Na Bledu ne bova tekmovala skupno z Lucianom v istem čolnu, ker me je zvezni trener določil za tekmovanje v četvercu brez krmarja. Upam, da se bomo z malo sreče v finalnem delu tekmovanja plasirali na tretje mesto Menim, da bi bilo trette mesto tudi realna ocena našega dela, kajti danes ima Jugoslavija dobre veslače. Veliko je mladih, perspektivnih in odličnih športnikov, ki se bore samo za čim večji uspeh in za slavo, kaj ti veslanje je težka disciplina, mnogokrat celo brez občinstva in s'er veslač mnogo daje in maio debi. Luciano in jaz sva prišla v klub brez kakršnih koli izkušenj in za vse kar sva dosegla se imava zahvalili le najinemu trenerju M.ru Blažini, ki je resnični strokovni svetovalec... M. L. mom. Vključiti v reprezentanco nogometaše, ki trenutno igrajo v inozemstvu ali ne? Nemški navijači se ne morejo namreč sprijazniti z dejstvom, da so se ti igralci «pro-dali» za denar tujim enajstericam. Gotovo pa je, da so ti nogometaši neobhodno potrebni za sestavo nemške reprezentance. Saj si ne moremo sploh zamisliti Zahodne Nemčije brez Schnellingerja, Hallerja. Zato bi morala Z. Nemčija nastopiti na svetovnem prvenstvu z naslednjo postavo: Tilkowski; Hottges, Schnellinger; Beckenbauer, S i e 1 o f f, Schultz; Brunnenmeier, Szymanjak (Gros-ser), Seeler, Haller (Szymaniak), Kramer. Glavno orožje zahodnonemške e-kipe je izreden agonizem. Ta lastnost je predvsem primerna za mokro in težko angleško klimo. Zato po vsej verjetnosti bo B skupino zmagala prav Z. Nemčija. Tudi šDanija ne plava prav v mirnih vodah. Trener Jose Villa-longa ima celo vrsto težav za sestavo reprezentance, ki bo zastopala Španijo na svetovnem prvenstvu. Villalonga namreč ne more več računati na Di Stefana, Santamario, Genta, ki so privedli Španijo do prestižnih zmag. Sedaj so ti igralci v «pokoju». Kdo jih bo nadomestil? Trenutno najboljši španski nogometaši igrajo v inozemstvu, predvsem v Italiji, in zato niso vedno na razpolago Villalongi. Suarez (In-ter), Peiro (Inter), Del Sol (Juven-tus) so neobhodno potrebni za se stavo španskega moštva, toda vsi trije nastopajo že več let na italijanskih igriščih in njihova vključitev v špansko reprezentanco ni vedno posrečena, ker pač ne poznajo igre španskih nogometašev. Kljub temu pa so Suarez, Peird in Del Sol tako odlični igralci, da bodo s svojo osebnostjo premagali tudi to hibo. Poleg tega namerava Villalonga mesec in pol pred začetkom svetovnega prvenstva zbrati svoje igralce v neko vasico v Galiciji, kjer so približno enaki klimatski pogoji kot v Angliji. Medtem pa se bodo Suarez in drugi popolnoma spoznali, kar je seveda neobhodno potrebno za skupno igro. Najznačilnejši igralci, ki pridejo v poštev za sestavo španske reprezentance so: vratarja Iribar in Be-tancourt, branilci Reija, Rivilla, Sanchis, Blaria, Olivella, Zoco m napadalci Ufarte, Amancio, Abelar-do, Del Sol, Peirč, Suarez, Ansola, Neme, Marcelino, Pereda in La-petra. V zadnjih časih Španija gotovo ni žela velikih uspehov na mednarodnih igriščih in še sedaj španski navijači ne morejo pozabiti pekočega poraza, ki ga je njihovemu moštvu zadala Anglija. Tekma, ki Je bila v Madridu, se je končala z zmago Charltona in drugih z 2:0. španski kritiki se ne zgražajo toliko nad rezultatom, kot nad igro, ki so jim jo prikazali njihovi nogometaši. Angleži so Špance popolnoma osmešili. Slednji so tekali po Igrišču, ne da bi zgradili niti ene pomembne akcije, kaj šele, da bi ogrožali nasprotnikovega vratarja, manjkala jim je sredina igrišča. Zato nosi največ odgovornosti prav trener Villalonga, ki je v zadnjem trenutku zamenjal režiserja Neme-ja z Lapetro. Obramba je bila šibka in napad neučinkovit. V napa du je zablestelo le mlado desno krilo Ufarte, ki je tako postal resni konkurent priznanega Amancia. Igra Spancev? Je gotovo bolj individualna kot skupna. Z vključitvijo Suareza in Del Sola bi mogla tudi ta hiba izginiti. Znano je namreč, da sta ta dva nogometaša izmed najboljših svetovnih režiserjev. Tej dvojici bi se mogel priključiti še levi half Zoco, ki zna avtoritativno zaigrati na sredini igrišča. Zato bi morala biti španska reprezentanca na prihodnjem svetovnem prvenstvu naslednja: Iribar; Rivtl-la. Reija; Blaria, Olivella, Zozo; Amancio, Del Sol, Marcelino, Suarez in Lapetra. V B skupini bo igrala tudi Argen- tina, ki je vedno presenetila ke z vrsto odličnih nogometašev vsakem svetovnem prvenstvu. ^ 1958 je na švedskem Argeri-igrala s svetovno znano trojico * schio, Angelillo, Sivori. Imeno*1 jih «trio della muerte«, ker bili strah za vsako obrambo B, poleg tega prikazali izreden tel"1; ni nogomet. Argentina nima slavnega «tria», kljub temu pa . dobro uvrstitev na tem svew . ___.i prvenstvu. To upanje lahko upravičuje dejstvo, da so « gentinci prisilili Sovjetsko zvezfl neodločen rezultat na turneji, p jo pred kratkim napravili Jasi11 drugi v Južni Ameriki. „ Zubeldija, argentinski trener,1 no misli na dobro uvrstitev, d® bi razočaral domačih navijačev, vedno z gorečnostjo sledijo usow lastne reprezentance. Toda am tinski trener si ne postavlja P*" ranih ambicij. Zaveda se skroB" ga materiala, ki ga ima na rw lago. Igralci namreč niso velesi"« le mladi Dela Mata lahko k°"5 rira z evropskimi nogometnimi iv stri. Zares premalo za izredno ? htevni turnir za pokal Rimet.1 leg tega naj še omenimo vroče? nost ter individualnost argen"] skih nogometašev, pa si lahko P1 sta vi jamo težave, katerim stoji sproti Zubeldija. Največja nj» pomanjkljivost pa je ta, da ne), znajo evropskega nogometa ne I čina igre ne ambienta. To hib® Zubeldia skušal delno popravi« tem, da bo organiziral vrsto sre» z evropskimi ekipami. Zamisel j slaba, čeprav je že prepozno z» ke poskuse, kajti nihče ne mo j* enem mesecu spremeniti nao igre in doumeti evropsko nogo«1 no psihologijo. Od 40 igralcev, ki jih bo argentinski trener do julija izb' so trenutno na njegovo razpoj vratarja Roma in Santoro, bri Ferrerio, Leonardi, Malbernat, , brecht, Ramos, Delgado in R®*" napadalci Bernao, Dela Mata, N, me, Onega, Mas, Luna, Gons® in Liana. j Najnevarnejša točka argentu1' reprezentance? Poglejmo, kaj J sli o tem Alf Ramsey, angleški« ner: «Na turneji, ki smo jo i™ lansko leto po Južni Ameriki, se srečali tudi z Argentino. -.„ Mata in drugi so nas presenetit golom, nato se je umaknilo de' igralcev v obrambo. Obramba bila nepremagljiva. Tu obstoji ^ argentinskega moštva...« . švicarski navijači gotovo si delajo velikih iluzij na račun ijj nega moštva, tudi ekipni teltfjj vodja Foni (it. porekla) ne. IP’ so tehnično skromni in so si le las zaslužili potni list za Lori# V ižjočilnem turnirju so se namreč pomeriti s Severno Ir** Holandsko in Albanijo. Zmaga, tem izločilnem kolu pomeni za K carski nogomet izreden usp* Kljub temu, pravi Foni, kaka & ga v Angliji ne bi škodila... Kateri so švicarski nogometaš^ pridejo v poštev za sestavo držanj reprezentance in kakšne vrste gometa igrajo? J Igralci so za sedaj naslednji!JI sener; Grobety, Schneiter; B®^! Fuhrer, Leimgruber: Allemanh,j| dermatt, Hosp, Kuhn in SchiH™ holz. J Igra. Foni skusa uvesti v švKa ski nogomet sisteme, ki jih trem no srečujemo na italijanskih *L ščih. Za tako vrsto igre pa jei ba primernih igralcev, ki jih % gotovo nima. Izjemo tvori de=jj krilo Allemann, ki se je že uvel vil na več mednarodnih srečal« Zares premalo! še nekaj zanimivosti. , Druga skupina bo igrala v sosednih mestih: Sheffield in “ mingham. Končna uvrstitev ekip skupine po mnenju nekaterih L znanih nogometnih o s e b n o K Schon (T.D. Z. Nemčije): 1. hodna Nemčija, 2. Španija; B--,. (Madžarska): 1. Zahodna NermA 2. Španija; Herrera (inter): 1. »v nlja, 2. Zahodna Nemčija ali JJ gentlna; Liedholm (Milan): 1- F hodna Nemčija, 2. Španija. Mnenja so sl skoraj složna. 1- Z hodna Nemčija, 2. Španija, 3. ® gentina, 4. Švica. Presenečenj * ne bo manjkalo... edso" :^h>«hh»«*hhhh»oihmh»^ v CECILIJ A v I I URBAN: v S ZGODBA O VIKU V * v % * v fk»«KKK»«»OOC 3. Vendar pa je otročiček ostal pri življenju. Morda se je pokazala dobra, od južnega sonca pregreta in od morskega vetra prežeta težakova kri, morda pa je pomagalo stoletno upor ništvo Slovenca, sinu zatiranega, a živečega naroda, vendar otrok ni umrl. Ko je bil star eno leto, je shodil in bil je manjši od vseh otrok, rojenih v tistem četrtletju, ko pa je bil star poldrugo leto, je že tekal po veliki sobi obeh sester, ki sta ga nad vse ljubili. Čudežna je bila tista soba, prepolna samih naj-raznovrstnejših in izredno zanimivih reči. Sestri sta, kot izkušeni vezilji, presedeli cele dneve ob širokem, poševnem oknu nad okviri za vezenje in v nasprotju z znanim izrekom o čevljarju brez čevljev, okrasili vso sobo z vezeninami ter spremenili bedno mansardo v cvetoči vrt. Majhne nožiče, ki so tekale po dolgih preprogah, se niso menile za vrtnice in nageljne; z majhne preproge nad pleteno košarico, ki je še vedno malčku nadomeščala posteljico, so viseli grozdi glicinij; na odejah, ki so prekrivale postelji starih devic je radodarna roka razsula plavice in spominčice, po okenskih zavesah so visele girlande tulipanov in lilij, na vseh blazinah m blazinicah, na odejicah in žepkih otroških obleke pa so veselo skakale vse živali sveta, od slona do drobnega pišceta. Čudovitost te sobe je bilo moč primerjati samo s čudežnostjo pristaniškega trga, kamor je mlajša sestra, ki je vodila gospodinjstvo, jemala malčka s seboj v jasnih poletnih jutrih. Ko se je tetka Da odpravljala na trg, se je rada. kot vse Slovenke, lepo oblekla in otroka sta ob takšnih jutrih napravili kot za praznike. Trg je bil na majhni kvadratni ploščadi, nedaleč cd kraja, kjer je pred nekaj leti ležal otrokov oče, ki Je bil zaspal za vedno. Ko se je Viko trdno prijel za krilo tetke Da, je s široko razprtimi očmi gledal okrog sebe. Najprej sta šla k mlekaricam, ker so mnogo prej kot drugi razprodale svoje blago, že zdavnaj pred zoro so se slovenske kmetice, praznično oblečene, skrbno prekrite s širokimi, snežnobelimi predpasniki, spuščale z alpskih predgorij, bogatih gorskih trav. In prav tako brezhibno čisti so bili tudi njihovi pridelki- sladka smetana, gosto mleko v kanglah, ki so sijale na soncu, jantarno maslo in sladki kranjski sir v širokih, pletenih košarah, pekri-tih s prešitimi platnenimi prti. Poleg njih so se navadno namestile krušarice, ki so bile prav tako nališpane Slovenke; v njihovih ploskih košarah, prekritih s tenkimi, snežnobelimi prti, so ležali rumeni, bujni hlebci, ki so jih ponujale po pet krajcerjev. Sadje in zelenjavo so prodajale zvonkoglase Italijanke, in česa vsega tukaj ni bilo! Malčkovemu nosu se sploh ni posrečilo vdihavati vseh novih vonjav, jeziček pa ni nehal oblizovati priprtih usten. Tu je tetka Da nakupila šopek dišečih trav: baziljko, salvinij, datelj in rožmarin za rižoto, ki so jo pripravljali ob nedeljah. Dišeči šopek je izročila Viku in on ga je skrbno nosil skozi vrišč in trušč trga ter s tenkim glasom prepeval pesmico: Rožmarin ima svoj duh; naj bo zelen, naj bo suh. Na mesnih stojnicah so trgovali predvsem Nemci, samo svinino so dovažali rjavkasti Srbi v kratkih jopičih, okrašenih z vezeninami. Veliko pristaniško mesto je dajalo zavetje številnim predstavnikom narodov, katerih različna govorica je ležala nad trgom in se prepirala z neumolkljivim truščem butanja morskih valov. Na stojnicah, kjer so prodajali ptiče, so trgovali prodajalci vseh .narodnosti in tu je mešanica jezikov dosegla svoj vrhunec, hrup najrazličnejših jezikov se je zlival z žvrgole-njem, kokodakanjem, krakanjem in grgranjem številnih predstavnikov pernatega carstva. Tu je tetka Da nekoč kupila prelepo črno kokoš z jajcem. Njena stroga sestra je neodobravajoče odkimavala z glavo, ko je otipavala jajce in imela je prav: čez noč so kokoš namestili v shrambo, sredi noči je bilo od tam zaslišati njeno obupano kokodakanje, zjutraj pa' so ugotovili, da so podgane izpile zneseno jajce in samo kokoš ugriznile v oko. Ker pa Je znova znesla jajce in je mali Viko jokal nad ranjeno kokošjo, je niso dali v juho: ponoči So jo posadili na prevrnjeno klopco poleg vrbove zibelke in otročiček se je lahko, če se je ponoči prebudil, dotikal mehkega in toplega hrbta svoje prijateljice. Pri materi Pri materi je bilo dolgočasno. Vdovina soba je bila manjša od prečudovite mansarde obeh sester in kar ves kot je zavzemala velika zakonska postelja s kupom belih blazinic, nad katerimi je viselo veliko, črno razpelo. Razen razpela ni bilo na stenah ničesar: niti preprogic, niti slik. Okna so bila gola in brez zaves. Celo pohištva je bilo malo: dva majhna okrogla stolčka, drobcena omara in miza, za katero je Marija Oblak sedela od zarje do zarje in šivala na stroju tuje perilo. Veseli težak je delal, ne da bi štedil svoje roke, da bi čim več prihranil in vse pripravil za ženin porod, toda vsi njegovi prihranki so šli za pogreb in zadušnice zato, ker je tako nenadoma umrl in seveda brez potrebnega kesanja. Po mišljenju župnijskega duhovnika, ki ni imel preveč rad pokojnika za- radi njegovih svobodoljubnih besed v pristaniški krčmi «papežu in cesarju«, pa se je bilo tudi treba kesati. Sam tudi svetoval mladi vdovi, naj reši dušo zablodelega moža vic s postom in molitvijo. Saj bog vidi, je molila Marija. noči je preživela na kolenih pred razpelom in mešala bes®j moiitve z grenkimi solzami. In tiste noči, ko je Viko s-, pri materi, se je pogosto prebujal zaradi njenega greni*®’ ihtenja. «Mama, ne jokajte tako!« je prosil prestrašeni malček sam točil solze. Mati ga je posadila poleg sebe na kol®1" in ga silila, da je z njo ponavljal nerazumljive latinske molitV, Tako mati kot sin sta se goreče postila. V nasprotji* starima devicama, ki sta radi dobro jedli in tudi znali P°tf, Siti svoje težko prislužene denarce za okusne Jedi, bodisi krompirjeve svaljke s paradižnikovo omako, praznično ri*% ali kaj drugega, ki ni bilo nič manj okusno, in to vedno ^ tudi malemu Viku, pa Marija Oblak pri bornem zašli** j ni mogla niti ni znala kuhati in se je v glavnem hranil® kavico in kruhom ter s tem hranila tudi sina. Dokler 5, bili še živi tetki Da in Ne, otrok še ni preveč občutil tak*^ prehrane: komaj so iz njune sobe prihitele do njegovega n ^ stekel k ljubeznivima starkama in P že dremal poleg pe^ ponoči pa je zlezel v vrbovo košarico in tako ostal v tople kotičku. . Toda nekega deževnega jesenskega jutra, ko Je nad **L stom gospodarila burja, ki je v besnih napadih metala strjj' s hiš in parnike s sidrnih verig, je odšla tetka Da v trgov**’ , da bi tja odnesla doma sešite izdelke, in se prehladila. N®% dni se je mučila in se pokorno strinjala z vsem, kar jHj spočetka govoril telesni zdravnik, potem pa duhovni zdrav*1« in ker ni mogla zavrniti poziva smrti, Je ob svitu, ko s« '■ okusne vonjave, že je tem, ko se je do sitega najedel, je ubijalska burja končno pomirila in je skozi poševno mansarde z umitega neba pogledalo veselo sonce, tiho ugasi*1 (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37 338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - V n® P p Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ' ~ SFRJ. ADIT D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržašk® goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri aSocietk Pubblicitk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.