Tržaška univerza med najboljšimi v Italiji V Gorici zasijalo Sonce miru Rebalans proračuna v Deželnem svetu FJK Primorski dnevnik št. 169 (21.102) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 23. JULIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Kot v dobrih starih časih Dušan Udovič Nedavno smo zapisali, da je pričakovati težave, ko bo senat »ukinjal samega sebe«. In težave so tu, v obliki kakih osemtisočih amandmajev, ki obremenjujejo razpravo o institucionalni reformi, ki te dni poteka v senatu. 95 odstotkov teh amandmajev, za katere bi parlament potreboval več mesecev razprave, da bi jih obravnaval, je tam izključno in tudi deklarirano zaradi obstrukcije. Tako kot v »dobrih starih časih«, ko so se razprave v parlamentu vlekle mesece in celo leta, da je potem ostalo vse pri starem. Ampak tistih časov ni več, reforma je nujna, če hoče Italija pred Evropo in predvsem pred svojimi državljani ohraniti verodostojnost. Cilj je priti do glasovanja pred poletnim premorom, kar bo vse prej kot enostavno. Na veliki preizkušnji je sposobnost vlade in predvsem Renzija, da prisluhneta številnim konstruktivno kritičnim predlogom, ki prihajajo iz domala vseh strank, v precejšnji meri tudi iz vrst same Demokratske stranke. Navsezadnje gre za ustavno reformo, ki korenito spreminja dosedanji dvodomni parlamentarni sistem. Kar bo zdaj odobreno, bo ostalo v veljavi leta, takih sprememb pa ne moreš postaviti po kategorični formuli »ali - ali«. Zato bi nemara bilo dobro, če bi opustiti izzivalne tone, kot jih je bilo slišati iz vladnih vrst v teh dneh, drugače bo težko priti do rezultata. BLIŽNJI VZHOD - Zaradi palestinskega raketiranja letališče v Tel Avivu ni varno ZDA odpovedale lete v Izrael Ban poziva k pogovorom V spopadih doslej umrlo 620 Palestincev in 28 Izraelcev ITALIJA Giancarlo Galan v zaporu RIM - Poslanska zbornica je včeraj odvzela imuniteto poslancu stranke Naprej Italija, nekdanjemu ministru in predsedniku dežele Veneto, Giancarlu Galanu. S tem je odprla pot za njegovo aretacijo zaradi obtožb o vpletenosti v ko-rupcijski škandal v Benetkah. In dejansko so finančni stražniki sinoči Galana pripeljali v kaznilnico v kraju Opera pri Milanu. Na 2. strani TEL AVIV, GAZA - Ameriška zvezna letalska uprava je včeraj pozvala ameriške letalske družbe, naj za 24 ur odpovejo lete v Tel Aviv, saj tamkajšnje letališče zaradi palestinskega raketiranja ni varno. Za podoben ukrep so se odločile tudi mnoge druge letalske družbe, zlasti evropske. Konflikt na območju Gaze pa je včeraj zahteval nove žrtve. Število Palestincev, ki so bili ubiti v dveh tednih izraelske ofenzive, je po navedbah palestinskih virov doseglo 620, v spopadih pa je umrlo tudi 28 izraelskih vojakov. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj po srečanju z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem v Tel Avivu Izraelce in Palestince pozval, naj končajo prelivanje krvi in se začnejo pogajati. Netanjahu pa je palestinsko gibanje Hamas obtožil, da želi doseči, da bi bilo v Gazi čim več civilnih žrtev. Na 2. strani TRST - Od nedelje ponoči V Trstu petdeset azilantov z Lampeduse TRST - Od nedelje ponoči se v Trstu nahaja petdeset priseljencev, ki so jih sem italijanske oblasti z zračnim mostom pripeljali iz zbirnega centra na otoku Lampedusa. V glavnem gre za eritrejske državljane, povečini ženske in otroke, za katere skrbijo operaterji Italijanskega solidarnostnega konzorcija. S to skupino se je število azilantov, nameščenih v Trstu, povečalo na 250, saj se jih v mestu že nahaja 200, povečini iz Afganistana in Pakistana. UKRAJINA EU Rusiji znova grozi s sankcijami BRUSELJ - Zunanji ministri EU so po sestrelitvi potniškega letala na vzhodu Ukrajine včeraj v Bruslju znova postavili pogoje Rusiji, sicer pa zapretili z novimi gospodarskimi sankcijami. EU od Rusije pričakuje, da bo dejavno izkoristila svoj vpliv nad nezakonitimi oboroženimi skupinami in sodelovala pri neodvisni preiskavi. Poleg tega EU od Moskve pričakuje, da bo ustavila tok orožja v Ukrajino. Na 2. strani Odmevi na zavrnitev priziva Confcommercio Na 5. strani Trst: občinski svet in vrnitev Trsta Italiji Na 5. strani Prisrčno srečanje ob Rebulovi 90-letnici Na 8. strani Brigada Pozzuolo ostaja v Gorici? Na 10. strani Furlanske toponime hočejo rešiti pozabe Na 11. strani TRST - Občina in AcegasAps Občanom pojasnjujejo kako sortirati odpadke TRST - V tržaški občini se nadaljuje nameščanje novih zabojnikov za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Z nameščanjem naj bi končali do novembra, ko bo sortiranje odpadkov obvezno za vse občane. Predstavniki občinske uprave in oddelka za okolje družbe AcegasAps so na javnem srečanju z občani pojasnili pomen sortiranja in nudili občanom napotke in druge informacije s tem v zvezi: kateri odpadki sodijo v nove rjave zabojnike, kakšne morajo biti vrečke, kako bo potekalo pobiranje in kompostiranje. Na 4. strani GORIŠKA - Z občine poslali zahtevo na deželo Doberdobci se hočejo rojevati tudi v Šempetru BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA wmm psa™ Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 9771124666007 2 Sreda, 23. julija 2014 ITALIJA, SVET / Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in izraelski premier Benjamin Netanjahu ansa je število razseljenih Palestincev zaradi izraelske ofenzive naraslo na 100.000. Kot so poudarili, je to dvakrat več kot v ofenzivi leta 2009. Medtem so mnoge letalske družbe zaradi palestinskega raketiranja prekinile lete v Tel Aviv. Ameriška zvezna letalska uprava je pozvala ameriške družbe, naj odpovejo lete na omenjeno izraelsko letališče za najmanj za 24 ur. ITALIJA - Čaka ga aretacija zaradi afere Mose Poslancu Galanu odvzeli imuniteto BLIŽNJI VZHOD - Izraelsko-palestinska vojna se nadaljuje V spopadih umrlo 620 Palestincev in 28 Izraelcev Ban pozval obe strani k pogovorom - Vse manj letov v Tel Aviv TEL AVIV - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj po srečanju z izraelskim premierom Benjaminom Neta-njahujem v Tel Avivu Izraelce in Palestince pozval, naj končajo prelivanje krvi in se začnejo pogajati. Netanjahu je palestinsko gibanje Hamas obtožil, da želi doseči, da bi bilo v Gazi čim več civilnih žrtev. "Moje sporočilo Izraelcem in Palestincem je enako, prenehajte se bojevati in se začnite pogovarjati. Vojaška akcija Izraelu ne bo zagotovila večje stabilnosti," je dejal Ban. Dodal je, da je pretresen zaradi Hamasovega raketiranja izraelskih mest, "ki se mora takoj končati", a po drugi strani mora biti Izrael "kar najbolj zadržan". Netanjahu je na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem ZN dejal, da Hamas želi, da bi bilo čim več civilnih žrtev. "Hočejo, ponavljam, hočejo več civilnih žrtev," je dejal. Dodal je, da Izrael dela to, kar bi naredila vsaka država, če bi teroristi njena mesta obstreljevali z raketami. Izraelski premier je palestinsko gibanje Hamas tudi obtožil, da zlorablja humanitarne dobave cementa v Gazo za gradnjo predorov za oskrbovanje z orožjem. Na Bližnjem vzhodu se poleg Bana mudi tudi ameriški državni sekretar John Kerry. V Kairu je včeraj odločno podprl predlog Egipta o vzpostavitvi premirja med Izraelom in Hamasom in dodal, da bo to, če ga bo Hamas sprejel, priložnost za pogovor o obstoječih problemih. "Hamas je pred ključno izbiro in ta bo imela velik vpliv na življenje ljudi v Gazi," je dejal Kerry po pogovoru z egiptovskim predsednikom Abdelfatahom al Sisijem. Medtem ko je Izrael egiptovski predlog o premirju sprejel, ga je Hamas zavrnil ter kot pogoj postavil konec izraelske blokade Gaze in izpustitev ujetnikov. Konflikt na območju Gaze pa je včeraj zahteval nove žrtve. Število Palestincev, ki so bili ubiti v dveh tednih izraelske ofenzive, je po navedbah palestinskih virov doseglo 620, v spopadih pa je umrlo tudi 28 izraelskih vojakov. Izraelski letalski in kopenski napadi so od ponedeljka zvečer zahtevali najmanj 70 življenj Palestincev, Med zadnjimi žrtvami je najmanj devet žensk, med njimi nosečnica, pa tudi štiriletna deklica. Slednji sta bili ubiti v napadu na Bejt Ha-nun na severu Gaze, izraelske sile pa so sicer smrt sejale po celotni enklavi. Ponoči je bila v mestu Gaza ubita tudi sedemčlanska palestinska družina z nemškim državljanstvom, kar so glede na doslej pridobljene podatke potrdili tudi na zunanjem ministrstvu v Berlinu. Skupno je od začetka izraelske ofenzive na Gazo 8. julija umrlo več kot 620 Palestincev, več kot 3700 jih je bilo ranjenih. Izraelska vojska je včeraj zjutraj sporočila, da sta umrla dva izraelska vojaka, s čimer se je število ubitih Izraelcev v operaciji Zaščitni rob povzpelo na 27. Kasneje so v vojski sporočili še, da je vojak, za katerega je oboroženo krilo v Gazi vladajočega gibanja Hamas v nedeljo trdilo, da so ga ugrabili, mrtev, čeprav še niso identificirali njegovih posmrtnih ostankov. Gre za 21-letnega Orona Šavla. Po poročanju medijev naj bi bili deli njegovega trupla v rokah Hamasa. Vojak je bil v skupini skupaj sedmih pripadnikov izraelske vojske, ki so umrli v nedeljskem napadu na njihov oklepnik v Gazi. Njegovo ugrabitev je Izrael zanikal še v nedeljo. Izraelska vojska je včeraj sporočila tudi, da je bilo od začetka sovražnosti iz Gaze izstreljenih 2060 raket, od katerih jih je 160 padlo na izraelska tla, izraelska pro-tiraketna zaščita pa jih je 397 prestregla. Agencija ZN za palestinske begunce pa je v ponedeljek opozorila, da RIM - Poslanska zbornica je včeraj odvzela imuniteto poslancu stranke Naprej Italija, nekdanjemu ministru in predsedniku dežele Veneto, Giancarlu Galanu. S tem je odprla pot za njegovo aretacijo zaradi obtožb o vpletenosti v ko-rupcijski škandal v Benetkah. In dejansko se Galan od sinoči nahaja v zaporu v kraju Opera pri Milanu. Junija so 30 ljudi aretirali ali pa jim odredili hišni pripor zaradi sprejemanja podkupnin od konzorcija Venezia Nuo-va, ki gradi 5,5 milijarde evrov vreden projekt Mose - sistema jezov, ki naj bi Benetke zaščitil pred visoko plimo. Sistem jezov so začeli graditi leta 2003, z deli pa naj bi končali leta 2016. Galan, ki je bil predsednik dežele Veneto med letoma 1995 in 2010, je med osumljenci, a ga niso mogli prijeti, dokler ga je ščitila poslanska imuniteta. Spodnji dom parlamenta mu jo je včeraj odvzel s 395 glasovi za in 138 proti. Glasovanje je bilo tajno, toda za odvzem imunitete so se v glasovalnih izjavah izrekli Demokratska stranka, Gibanje petih zvezd, Levica, ekologija in svoboda, Severna liga, Državljanska izbira in Ljudsko gibanje, proti pa Naprej Italija, Nova desna sredina in Socialistična stranka. Galanovi odvetniki so sporočili, da bodo zaprosili, da bi mu zaradi zdravstvenih razlogov odredili hišni pripor. Galan si je pred dnevi zlomil nogo in včeraj so ga izpustili iz bolnišnice v kraju Este. Galan, ki je zavrnil vse obtožbe, je bil leta 2010 in 2011 minister za kmetijstvo in kulturo v desnosredinski vladi pod vodstvom premierja Silvia Berlus-conija. Velja za njegovega zaupnika. Očitajo mu, da je od konzorcija Venezia Nuova prejel podkupnino. Galana je obremenil vodja konzorcija Giovanni Mazzacurati, ki trdi, da mu je med letoma 2005 in 2011 letno plačal milijon evrov podkupnine. Temu pritrjuje tudi beneško tožilstvo, saj je na njegovih računih v tujini, med drugim na Hrvaškem, naloženih več kot 37 milijonov evrov. Bivši župan Benetk Giorgio Or-soni je prav tako vpleten v škandal. Odstopil je junija letos, ko je bil obtožen za nezakonito financiranje kampanje. Da bi se izognil sojenju, je sklenil dogovor s tožilstvom, a je sodnik 28. junija dogovor zavrnil. Giancarlo Galan z zlomljeno nogo ansa UKRAJINA - Po strmoglavljenju letala EU Rusiji znova grozi z gospodarskimi sankcijami F: Proruski separatisti predajajo črni skrinjici sestreljenega letala malezijskim predstavnikom ansa BRUSELJ, KIJEV - Zunanji ministri EU so po sestrelitvi potniškega letala na vzhodu Ukrajine včeraj v Bruslju znova postavili pogoje Rusiji, sicer pa zapretili z novimi, tokrat z gospodarskimi sankcijami. EU od Rusije pričakuje, da bo dejavno izkoristila svoj vpliv nad nezakonitimi oboroženimi skupinami za zagotovitev popolnega, takojšnjega in varnega dostopa do kraja tragedije, ter da bo v celoti sodelovala pri vračanju posmrtnih ostankov in premoženja ter pri neodvisni preiskavi. Poleg tega EU od Moskve pričakuje, da bo zagotovila učinkovit nadzor meje ter ustavila tok orožja, opreme in obo-rožencev čez mejo ter s tem zagotovila hitro in oprijemljivo umiritev razmer. Poziva tudi k umiku ruskih sil z območja meje z Ukrajino. Če se Rusija v prihodnjih dneh ne bo ustrezno odzvala, bodo sledili dodatni ukrepi, tokrat gospodarske sankcije, ki jih mora sprejeti vrh unije. Neuradno se kot morebiten datum vrha omenja 30. julij. Zunanji ministri so sicer pospešili pripravo razširjenega kazenskega seznama oseb in podjetij, ki dejavno materialno ali finančno podpirajo ogrožanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ali imajo koristi od ruskih odločevalcev, odgovornih za priključitev Krima Rusiji ali od destabilizacije vzhoda Ukrajine. Ta seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo naj bi veleposlaniki članic pri EU dorekli v četrtek, medtem ko je bilo sprva načrtovano, da bo nared do konca meseca. Poleg tega naj bi veleposlaniki v četrtek pripravili tudi ukrepanje za naprej. Zunanji ministri so včeraj v sklopu politike nepriznavanja priključitve Krima Strma pot reforme italijanskega senata RIM - Reforma senata in druge ustavne spremembe, ki jih predvideva vladni zakonski osnutek, imajo pred seboj strmo pot. Vlada še vedno upa, da bodo v prvem branju sprejete v senatu pred poletnim premorom, a ta cilj bo težko doseči. K zakonskemu besedilu je vloženih 7850 popravkov, njihova obravnava pa bi lahko zahtevala mesece. Načelniki skupin so včeraj sklenili, da bo zgornji dom italijanskega parlamenta od ponedeljka, 28. t. m., zasedal vsak dan od 9. do 24. ure do odobritve zakonskega ukrepa, a kdaj se bo to zgodilo, ne zna nihče povedati. Premier Matteo Renzi je kljub vsemu včeraj izrazil optimizem. Zagotovil je, da nasprotniki reform ne bodo zmagali. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je na srečanju s časnikarji pozval vse strani, naj se odpovejo ekstremizmu. Dell'Utri naj bi »vedel vse« in izžemal Berlusconija MONZA - »Glej kaj požre Berlusconiju. On je pač edini, ki ve ... Pomisli, obstaja kar 70 bančnih računov v tujini in vsi so zapisani na DellUtrija.« Tako je leta 2012 tedanji voditelj televizijskega dnevnika TG4 Emilio Fede med drugim povedal svojemu osebnemu trenerju Gaetanu Ferriju. A ta je pogovor posnel in ga izročil ka-rabinjerjem v Monzi, ti pa so ga predali sodišču v Palermu, na katerem se odvija proces o pogajanjih med državo in mafijo na začetku devetdesetih let minulega stoletja. Fede Ferriju med drugim izda, da je Berlusconijeva zgodba »mafija, mafija, denar in še mafija«. Sicer pa je Fede včeraj demantiral avtentičnost posnetkov. Novi indonezijski predsednik bo reformator DŽAKARTA - Na predsedniških volitvah v Indoneziji 9. julija je glede na končne izide zmagal reformistično naravnani guverner Džakarte Joko Widodo. Pobral je 53 odstotkov glasov, njegov protikandidat, nekdanji general Prabowo Subianto, pa 47 odstotkov. Slednji trdi, da so bile volitve poneverjene, se je pa včeraj umaknil iz celotnega volilnega procesa. S 53-letnim Widodom, ki je znan kot Jokowi, Indonezija dobiva prvega predsednika brez vsakršnih povezav z avtokratskim režimom Suharta, ki se je od oblasti poslovil leta 1998. Rusiji tudi pozvali k dodatnim ukrepom za omejitev trgovine in investicij na polotoku, ki naj bodo pripravljeni najpozneje do konca julija. Grožnjo z gospodarskimi sankcijami so ministri podkrepili z naročilom pristojnim službam, da končajo pripravo teh ukrepov, vključno s sankcijami na kapitalskih trgih, obrambnem področju, glede tehnologije za dvojno uporabo in na energetskem področju. Rezultati bodo predstavljeni 24. julija. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj zatrdil, da bo Rusija izkoristila vpliv, ki ga ima na separatiste na vzhodu Ukrajine, da bodo omogočili preiskavo o strmoglavljenju malezijskega letala. Obenem je Zahod pozval, naj prav tako pritisne na oblasti v Kijevu za ustavitev nasilja na območju. Odločno je spregovoril tudi proti širitvi Nata na Vzhod. V mesto Harkov, ki je pod nadzorom ukrajinskih vladnih sil, je včeraj dopoldne prispel vlak, na katerem so bila trupla žrtev četrtkovega strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine. Kot je napovedal nizozemski premier Mark Rutte, bodo prva trupla na Nizozemsko prepeljali danes. Vodja proruskih separatistov v ukrajinskem Donecku Aleksander Borodaj je že v ponedeljek predal črni skrinjici s sestreljenega potniškega letala Malaysia Airlines predstavnikom malezijske vlade. Prav tako v ponedeljek je Varnostni svet ZN s soglasjem sprejel resolucijo, v kateri obsoja četrtkovo domnevno sestrelitev letala Malaysia Airlines na vzhodu Ukrajine in zahteva, da se strokovnjakom zagotovi "varen in nemoten" dostop do prizorišča strmoglavljenja ter odkrivanje odgovornih zanj. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 31.159,27 -135,94 SOD NAFTE (159 litrov) 107,32 $ -0,33 EVRO 1.3481 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 22. 7. 20. 7. ameriški dolar 1,3481 1,3518 japonski jen 136,93 136,97 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,485 27,468 danska krona 7,4567 7,4567 britanski funt 0,79050 0,79515 madžarski forint 309,63 309,56 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1473 4,1511 romunski lev 4,4396 4,4445 švedska krona 9,2414 9,2592 švicarski frank 1,2151 1,2144 norveška krona 8,3440 8,3975 hrvaška kuna 7,61 70 7,6165 ruski rubel 47,0830 47,4681 turška lira 2,8574 2,8662 avstralski dolar 1,4368 1,4407 braziljski real 2,9966 3,0101 kanadski dolar 1,4502 1,4524 kitajski juan 8,3655 8,3956 mehiški peso 1 7,4926 17,5369 južnoafriški rand 14,3199 14,3647 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. julija 2014 3 TRST - Zadnje pred poletnim premorom Deželnega sveta Tridnevno zasedanje o rebalansu proračuna S J J i ; -i - v. vi ■ TRST - Deželni svet je včeraj začel tridnevno zasedanje o rebalansu proračuna, zadnjo temo pred poletnim premorom. Prvi dan zasedanja je bil namenjen splošni razpravi. Večina je v avli predstavila tri poročila, opozicija prav tako tri. Večinski poročevalci, svetniki Renzo Liva (DS), Pietro Pa-viotti (Drž.) in Alessio Gratton (SEL) so v svojih posegih poudarili, da je poletni finančni manever odraz ne le deželnega, temveč tudi vsedržavnega političnega okvira, v katerem je pri razpolaganju z javnimi sredstvi nujen odmik od neselektivne logike strogega varčevanja. Bolj je potrebna racionalizacija, pozorna selekcija izbir s prerazpo- Levo podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec, desno poslopje sveta na Trgu Oberdan montenero/kroma reditvijo sredstev, pri tem pa je deželna vlada po oceni treh večinskih poročevalcev opravila uspešno delo. Manj sredstev mora namreč nujno pomeniti njihovo boljšo razporeditev. Po pričakovanju so se do osnutka zakona o rebalansu kritično izrazili trije poročevalci opozicije, čeprav z različnimi niansami. Mara Piccin (SL) je povedala, da je rebalans sicer relativno finančno zajeten (242,5 milijona evrov) vendar so ideje, kako jih porabiti, bolj skromne. (Paride Car- LJUBLJANA Prešernov nagrajenec Umrl je pisatelj Vladimir Kavčič V Ljubljani je v noči na torek umrl letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič, so za STA sporočili iz družinskega kroga. Kot so pojasnili, je Kavčič, eden vidnejših predstavnikov sodobne slovenske literature, umrl zaradi komplikacij po operaciji. V nedeljo je Kavčič dopolnil 82 let. Kavčič, ki se lahko pohvali z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti, je v ospredje svojih del postavljal drugo svetovno vojno in čas po njej. Kot je dejal v pogovoru za STA, so ga najbolj prizadela moralna vprašanja: od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka. »Zagotovo je bila eden od vzrokov, da sem začel pisati, tesnoba, ki sem jo nosil s seboj. Tisti, ki smo bili v otroštvu izpostavljeni vojni, nam je to pustilo posledice. Danes vemo, da gre za posttravmatski sindrom. S pisanjem se človek razbremeni notranjih napetosti. Soustvarja svet, ki ga obvlada in hkrati razrešuje notranje dileme, ki ga mučijo,« je še dejal ob prejemu nagrade. Ob tem je dodal, da je šlo pri pisanju o drugi svetovni vojni za obse-sijo, ki se je pozneje izkazala kot obremenjujoča in celo škodljiva: »Preveč sem se vezal na določeno obdobje, generacijo, njeno problematiko in bil premalo odprt za sedanjost. To se mi je posvetilo leto ali dve nazaj, ko sem bil član komisije za pisateljske štipendije Javne agencije za knjigo RS. Zanjo se je potegovalo okoli 100 piscev, od mene mlajših 20 ali več let in ugotovil sem, da je njihov svet bistveno drugačen. Vprašanja, ki mučijo mene, za večino od njih niti ne obstajajo.« Kavčiča je literarna veda razglasila za klasika slovenske literature, vrh tega pa ga lahko zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti Vladimir Kavčič dogmatizmom vseh vrst okličemo za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem, je v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade zapisal Alen Širca. Izhodišče njegovega ustvarjanja je neorealistični slog s poudarjeno kritičnostjo, v to se vpletajo eksistencialistične prvine in modernistični postopki, zlasti pod vplivom Franza Kafke, pa je zapisano v Osebnostih, velikem slovenskem biografskem leksikon. Med vidnejša dela Kavčičevega zgodnjega ustvarjanja zagotovo sodijo romaneskni prvenec Ne vračaj se sam, zbirka novel Čez sotesko ne prideš, trilogija romanov Tja in nazaj, Od tu dalje ter Onkraj in še dlje. Poleg tega pa je poznan tudi po delih, kot so Zapisnik, Pustota, Živalski krog, Veleposlanik na Kitajskem, Minevanje zla ter Prihodnost iz leta 2005. Leta 2012 je izšel njegov roman Od nikoder do nikamor. Kavčič se je rodil 20. julija 1932 v Podgori, leta 1958 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je bil urednik in direktor v založbi Borec (1960-1980) ter Republiškega komiteja za kulturo (1986-1990). Leta 1987 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. gnelutti (NCD) je bil bolj spravljiv in je večini priznal, da je skoraj polovico zneska namenila sektorjema gospodarstva in dela s pričakovanimi investicijami. Bolj kritična je bila svetnica Elena Bianchi (G5Z), ki je imela pripombe predvsem na kriterije razdelitve, ki niso za vse postavke utemeljeni. Pozitivno je ocenila napore za prepotrebne gradbene posege na področju šolstva in je napovedala, da se bo G5Z aktivno angažiralo, da se najde 50 milijonov evrov za minimalni zagotovljen dohodek tistim, ki danes nimajo nikakršnih prihodkov. V razpravo se je po uvodnih poročilih vpisalo kakih trideset svetnikov. Posegel je tudi podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec (SSk), ki je med drugim povedal: »V teh dneh bomo obravnavali in sprejemali nov finančni zakon - rebalans -v času, ki ga žal še vedno označuje huda in že predolga faza gospodarske stagnacije, ki se zaznavno zrcali v teh dokumentih, v naših razpravah, v naših izbirah. Ta zakon zato lahko razumemo in primerno vrednotimo le če ga uokvirimo v čas in prostor, kateremu je namenjen. Pogojujejo nas strogi finančni količki vsedržavne vladne politike, ki ne more mimo obveze o doslednem omejevanju javnih stroškov, ki se najbolj jasno pokažejo pri hudi blokadi investicij javnih uprav v izvajanje oz. neizvajanje javnih del ter v nezmožnosti zaposlovanja mladih in strokovno opremljenih kadrov. »Te bi tudi javna uprava na vseh ravneh krvavo potrebovala za uvajanje novega in energičnega zagona v smeri popolne preureditve lastnega delovanja«. Gabrovec je med dugim poudaril pomen programskih dokumentov evropskega značaja, med temi posebej načrt za razvoj podeželja 2014-2020. V tem kontekstu je spomnil na obveze, ki jih je tudi Dežela FJK sprejela s podpisom protokola-spora-zuma o Prosecco DOC. Gre za obveze normativne in finančne narave, je djal Gabro-vec. Glede prvih je bilo po njegovi oceni storjenih kar nekaj pomembnih korakov v smeri poenostavitve birokratskih obveznosti, ki dušijo podjetniške ambicije tudi kmetov na Tržaškem. »Glede obvez finančne narave pa danes lahko le z zaupanjem gledamo na začetek uresničevanja načrta za razvoj podeželja, kjer se z ohranitvijo in utrditvijo kraške Lokalne akcijske skupine odpira poglavje uresničevanja »sanjske knjige« kraškega Masterplana, se pravi načrta za razvoj podeželja tržaške pokrajine, ki izpostavlja več deset milijonov možnih investicij«, je med drugim izpostavil Gabrovec in poleg tega izpostavil pomoč deželnemu čebelarstvu. »Konkretni znaki pozornosti so tudi glede promocije in podpore večjezičnosti in večkulturnosti v naši deželi, ki sta s priznanimi manjšinami temeljni steber za ohranjanje in utrjevanje naše posebnosti in torej statusa avtonomne dežele«, je povedal deželni svetnik. OD ČETRTKA SMC vabi na pogovore za koalicijo LJUBLJANA - Predsednik zmagovite stranke na predčasnih parlamentarnih volitvah in najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar je vse nove parlamentarne stranke, z izjemo SDS, povabil na prva srečanja, so potrdili v SMC. Srečanja, ki jih gre razumeti kot začetek pogovorov za novo koalicijo, bodo potekala od četrtka do sobote.V SMC so pojasnili, da gre za prva srečanja, brez prisotnosti medijev. Zato točen termin in kraj srečanj nista znana. Prav tako za zdaj ni znano, ali se bodo odzvale vse povabljene stranke. Doslej si sicer nobena od novoizvoljenih strank v DZ ni zaprla vrat za pogovore s Cerarjem, le SDS. SDS je tudi edina stranka, ki jo je najverjetnejši novi mandatar že vnaprej izključil iz pogovorov za sodelovanje v koaliciji. Cerar je sicer dejal, da si želi mavrično koalicijo, a po drugi strani čvrsto in programsko aktivno. V javnosti se že ugiba o možnih kombinacijah strank za novo vlado, ob čemer pa so nekatere stranke že napovedale, da bodo vztrajale pri svojih programskih načelih oziroma ne bodo popuščale. Iz Združene levice so sporočili, da se bodo udeležili koalicijskih pogajanj, osnova za njihovo sodelovanje pa je program Združene levice. Predsedujoči SD Dejan Židan je že v petek v izjavi novinarjem poudaril, da se bodo odzvali, če bodo povabljeni na informativne pogovore za koalicijo, vendar pa tokrat niso pripravljeni na kompromise, ki bi bili v škodo ljudi. Židan je poudaril, da ne bežijo od odgovornosti, a se tudi opozicijske drže ne bojijo. Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je že pojasnila, da se bodo vabilu na koalicijske pogovore odzvali in da so za NSi odprte še vse možnosti. Za DeSUS je tudi že jasno, da bo branila pokojnine in regrese za upokojence. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je glede morebitnega odziva na pogovore o novi koaliciji že na dan volitev pojasnila, da stranko zanima predvsem program oz. delo, ki bi ga nova koalicija nadaljevala. Moj Travnik '84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu 4 1 0 Sreda, 23. julija 2014 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Z Lampeduse v Trst Gre povečini za eritrejske državljanke in državljane - Pri nas že 250 azilantov Od nedelje ponoči se v Trstu nahaja petdeset priseljencev, ki so jih italijanske oblasti pripeljale iz zbirnega centra na otoku Lampedusa v okviru zračnega mostu, s katerim so iz omenjenega zbirnega centra v različne kraje italijanskega severovzhoda premestili 128 oseb, na Lampedusi pa jih ostaja 518. Omenjenih 128 priseljencev, med katerimi naj bi bilo po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA 80 žensk in 12 otrok, so z zračnim mostom pripeljali v Benetke, Trst in Gorico. Pri Italijanskem solidarnostnem konzorciju so nam potrdili prisotnost petdesetih oseb v Trstu, ki so sem prispeli že v nedeljo okoli 2. ure ponoči: v veliki večini gre za priseljence iz Eritreje - teh je kar 46, medtem ko sta dve osebi iz Somalije ter po ena oseba iz Bangladeša in Sirije. V veliki večini gre za ženske in otroke (nekaj je tudi parov z otroki), ki so našle zatočišče na podlagi konvencije med Italijanskim solidarnostnim konzorcijem ter tržaško občinsko upravo in prefekturo. 30 oseb je v občinskih zavetiščih, ostalih 20 pa se nahaja v nekem hotelu v Dom-ju in v mladinskem hostlu pri Mira-maru. Za njihovo prehrano skrbi tržaška škofijska Karitas, seveda pa jim sledijo tudi operaterji Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki v Trstu skrbi še za drugih dvesto priseljencev, povečini iz Afganistana in Pakistana. Pred kratkim prispeli migranti bodo skoraj gotovo zaprosili za azil, če bodo prošnje sprejete, pa bodo deležni pravne in zdravstvene oskrbe ter vrste drugih možnosti, ki jih predvidevajo veljavna določila in konvencije. Kot že rečeno, se novih petdeset priseljencev oz. azilantov pri- Nekatere od nesrečnikov, ki pristanejo na otoku Lampedusa, pripeljejo tudi v naše kraje ansa družuje dvestotim, ki jim v Trstu že sledi Italijanski solidarnostni konzorcij. Če v na novo prispeli skupini prednjačijo predvsem ženske in otroci, pa enako ne velja za »stare« priseljence oz. azilante, ki so v veliki večini moški. Kot že rečeno, glavnina prihaja iz Afganistana oz. Pakistana, poleg tega je še pet azilantov iz Ma-lija, štirje prihajajo iz Gambije, dva iz Senegala ter po eden iz Bangladeša, Sierre Leone in Nigerije. Od na novo prispele skupine jih loči še druga stvar: v veliki večini gre za ljudi, ki so sem prišli s prečkanjem meje po kopnem, le dvajset migrantov so v Trst prepeljali, potem ko so v Italijo prispeli v okviru akcije Mare nostrum v Sredozemskem morju. S prihodom skupine Eritrejk je število priseljencev, za katere v Trstu skrbi Italijanski solidarnostni konzorciji, naraslo na 250. (iž) OBČINA - Novo poimenovanje Vrt sester Wulz Po tržaških fotografinjah bodo poimenovali vrt v Ulici Catullo Tako imenovana ženska topono-mastika je kot znano v Italiji na zelo slabem glasu, saj je po zaslužnih ženskah poimenovana le peščica ulic ali trgov. Tržaška občinska uprava si prizadeva, da bi vsaj delno nadoknadila zamujeno in načrtuje vrsto poimenovanj po zaslužnih Tržačankah ...pa čeprav le vrtov ali zelenic. V petek bo na vrsti občinski vrt v Ulici Catullo, ki ga bodo poimenovali po tržaških fotografinjah Wandi in Marion Wulz. Svečanosti, ki bo ob 11.30, se bosta ob podžupanji Fabiani Martini udeležila tudi Marisa Ulcigrai (združenje Fotografaredonna) in Claudio de Polo Saibanti, predsednik arhiva Allinari, kateremu sta sestri Wutz leta 1981 zapustili svoj bogat arhiv. Wanda in Marion Wutz sta izhajali iz družine fotografov in nadaljevali pot, ki sta jo pred njima začrtala nono Giuseppe in oče Carlo. Po očetovi smrti sta prevzeli in vodili družinski atelje; za posebno nadarjeno se je izkazala Wanda, ki je s svojimi futurističnimi fotografijami zaslovela po vsem svetu. ZBIRANJE ODPADKOV - Informativno srečanje z občani Kako ločevati odpadke Do novembra bodo namestili vse zabojnike in bo ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov obvezno Dobre prakse za zdravje V avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bo danes med 9. in 14. uro srečanje o širjenju dobrih praks za promocijo zdravja, ki ga prirejajo tržaško Podjetje za zdravstvene storitve, Občina Trst in mreža bolnišnic in zdravstvenih služb za promocijo zdravja HPH v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, namenjeno pa je občanom, bolnikom in zdravstvenim operaterjem. Na srečanju, ki se ga bosta udeležili tudi tržaški občinski odbornici za socialne politike in šolstvo Laura Famula-ri in Antonella Grim, bodo predstavili tudi dejavnosti v deželi FJK, ki so jih orisali na 22. mednarodni konferenci mreže za promocijo zdravja. Nagradi DAntoni Fundacija Giulio Cesare DAntoni, ki ji predseduje tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi, je razpisala dve nagradi v višini 7.500 evrov, namenjeni univerzitetnim diplomi-rancem iz medicine in kirurgije z univerz v Trstu in Milanu, ki želijo obiskovati izpopolnjevalne tečaje ali pa sodelovati pri projektih na področju raziskovanja krvi in ožilja. Zainteresirani lahko predložijo prijavo neposredno na Fundacijo Giu-lio Cesare D'Antoni na tržaški pre-fekturi (Veliki trg 8) s priporočenim pismom s povratnico do 31. oktobra 2014 do 12. ure. Informacije so na voljo na spletni strani prefekture www.prefettura.it/trieste/multi-dip/index.htm. S kolesom na ladjo Od avgusta bodo ljubitelji vožnje s kolesom le-tega lahko pripeljali tudi na ladjo Zeleni delfin, ki pluje med Trstom in Miljami in na katerem bo prostor za petnajst koles. To naznanja Pokrajina Trst, ki je sklenila konvencijo s prevoznim podjetjem Trieste Trasporti in ladjarjem Silva-nom Pericem, na podlagi katere bo polovico stroškov za ureditev mest za kolesa krila sama, polovico pa prevozno podjetje in ladjar. Ostanki sadja, zelenjave in druge hrane, trava, plevel, rože in vejevje po novem sodijo v poseben zabojnik za biološke odpadke. Uredba o ločevanju biološko razgradljivih odpadkov bo v celotni tržaški občini začela veljati takoj, ko bodo končali postavljati rjave zabojnike, ta proces pa naj bi se v Trstu končal novembra letos. O tem in o reorganizaciji komunalnih storitev v smeri ločenega zbiranja bioloških odpadkov se je govorilo na javnem srečanju na sedežu poslovne šole MIB, kjer sta na vprašanja publike odgovarjala občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in direktor oddelka za okolje družbe AcegasAps Paolo Dal Maso in ponudila vrsto pojasnil v zvezi z novostmi, ki zanimajo vse občane. Navzoče sta najprej spomnila, da lahko biološko razgradljivi odpadki, če jih odlagamo na deponije, sproščajo najškodljivejši toplogredni plin, metan, in so tako prave ekološke bombe. Povedala sta tudi, da sodijo prizadevanja za ločeno zbiranje bioloških odpadkov v okvir projekta Forsu, ki ga je Občina Trst odobrila lani, letos pa so pro- jekt začeli tudi izvajati. V prvi fazi so vsem gospodinjstvom poslali pojasnila o ločenem zbiranju biorazgradljivih odpadkov, 16. junija pa so v različne rajone začeli postavljati rjave zabojnike namenjene tem odpadkom. S to operacijo so začeli v Naselju sv. Sergija in ponekod na Krasu, nato bodo sledili še drugi predeli, čisto na koncu pa bodo kante postavili tudi v središču mesta in na Stari Mitnici. Na območ- jih, kjer je slovenska manjšina večinsko prebivalstvo, bodo zabojniki opremljeni tudi s slovenskimi pojasnili. Kuhinjske odpadke je oziroma bo treba v zabojnike odlagati v biološko razgradljivih vrečkah, problem nabave takih vrečk pa naj ne bi obstajal, so pojasnili na srečanju, saj so vsi marketi že tako ali tako dolžni prodajati le razgradljive vrečke. In kaj sodi v rjavo posodo? Sem sodijo kuhinjski odpadki, kot so ostanki in olupki sadja ter zelenjave, ostanki mesa in mesnih izdelkov, pokvarjena hrana, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke, papirnata in kartonska embalaža, papirnate vrečke za kruh, sadje in zelenjavo. Nikakor pa v to posodo ne sodijo tekoči ostanki hrane, iztrebki malih živali, kosti, lasje, ohlajeni pepel, guma, pluta, higienski papir, plenice, tekstil ... so pojasnjevali na nformativnem srečanju. Tržaške zabojnike za biorazgradljive odpadke bodo praznili 3-krat na teden, kompostiranje pa bodo opravili v napravah v kraju Maniago. Cilj in namen projekta Forsu je motivirati ob- Cestnim zabojnikom za odpadke se postopoma pridružujejo novi, rjave barve, za biološko razgradljive odpadke; na sliki levo: občinski odbornik Umberto Laureni fotodamj@n čane in občanke, da začnejo ločeno zbirati čisto vse, kar se da. Ta način zbiranja razgradljivih odpadkov naj bi bil že leto dni v uporabi za velike uporabnike (restavracije, men-ze ...). Kaj pa stroški ločenega zbiranja bioloških odpadkov? Na srečanju so za- gotovili, da so izbrali kompostarno, ki je ponudila najboljšo ceno, odbornik Laureni je ob tem še dodal, da ima ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov več koristi kakor nekoristi, zaradi česar se splača doseči napredek v ločevanju odpadkov. (sč) / TRST Sreda, 23. julija 2014 GOSPODARSTVO - Občinski odbornik Kraus o zavrnitvi priziva zveze Confcommercio na dus Tržaški poletni večeri 5 Če ne bo novega priziva, bodo nove razvojne poti Tenze (SDGZ): To je prihodnost, toda občinska uprava mora ščititi male trgovine Zavrnitev priziva na deželno upravno sodišče, s katerim so skušali tržaška zveza prodajalcev na drobno Asd, družba Movest in tržaška stanovska organizacija trgovcev Confcommercio v bistvu preprečiti nastanek novih trgovin z več kot 1.500 kvadratnih metrov prodajnih površin, odpira nove razvojne poti za Trst in njegovo zaledje. Nastanek in razvoj vsaj 8 trgovin, ki jih predvideva tržaški občinski trgovski načrt (odprli naj bi jih družbe Zazzeron, Carena, Cmc, Elio mobili, Miramar, Gaslini Sviluppo, Dino Conti in Porta Rossa), je bil namreč zaradi priziva zamrznjen in onemogočen. Zaradi tega so nekateri že »zbežali« drugam, kot je bil primer družb Decathlon, ki je odprla trgovino v trgovskem centru v Miljah, in Leroy Merlin, ki se je odločila za odprtje velike trgovine blizu Vidma. Zdaj se ponovno odpira možnost za odprtje teh trgovin, razen v primeru, da se bo Confcommercio odločil za priziv na državni svet. To nam je povedal tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki smo ga vprašali za oceno razsodbe DUS in sploh za dogajanje glede občinskega trgovskega načrta oziroma odprtja novih trgovin. DUS je v resnici razsodil glede dveh prizivov, ki ju je v bistvu poenotil. Prvi priziv iz leta 2011 se je namreč nanašal na smernice novega trgovskega načrta oziroma šele na »zamisel«, da bi se ta postopek sploh začel. Drugi priziv iz leta 2013, ko je bil Kraus že odbornik, pa se je nanašal na domnevno potrebo po strateški okoljski presoji trgovskega načrta. Sodišče je stališče zveze Conf-commercio zavrnilo in vprašanje je, ali se bo pritožilo na državni svet. To bi po eni strani zahtevalo finančni napor za Confcommercio, po drugi pa bi ponovno zaviralo morebitne naložbe. Predsednik zveze Confcommercio Antonio Paolet-ti je včeraj v tiskovni noti poudaril, da DUS ni vzel v poštev vseh zahtev in dodal, da bodo o morebitnem prizivu na državni svet odločali v prihodnjih tednih. Kraus je prevzel v roke trgovski načrt v drugi fazi, vendar je bil vselej pre- vine oškodovale lokalne trgovce, pa se motijo. Tržaška trgovina je namreč že več let v krizi in nove trgovine ne bi na to vplivale. Nasprotno, gradnja novih trgovin bi zagotovila delo za obrtniški sektor, še pomembnejše pa je, da bi nastala nova delovna mesta. Slovensko deželno gospodarsko združenje se ni pritožilo na sklep občinske uprave, a vselej je bilo kritično do dejstva, da so majhne trgovine premalo zaščitene, še zlasti v periferiji in na vasi, nam je povedal predsednik SDGZ Niko Tenze. Velike trgovine predstavljajo prihodnost, in združenje seveda ne nasprotuje razvoju. Toda tržaška občinska uprava mora pomisliti tudi na vse tiste majhne trgovine, ki so duša mestnih rajonov in okoljskih vasi, brez katerih bi se spremenile tudi značilnosti življenja na vasi, je menil Tenze. Skratka, v vaseh in mestnem obrobju bi se obubožal ves sistem, morebitno zaprtje majhnih trgovin pa bi lahko imelo tudi socialne posledice, ker si ne morejo med drugim vsi privoščiti, da obiskujejo bolj oddaljene trgovske centre. A.G. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Odobrili resolucijo Rosolen-Bandelli »Vrnitev Trsta Italiji« Furlanič: Trst so osvobodili partizani 1. maja leta 1945 - Rosolen: Vsi so navijali za ministrico Boschijevo Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji, ki se je zavlekla do 2. ure ponoči, po sprejetju pravilnika o enotnem občinskem davku IUC skoraj soglasno odobril urgentno resolucijo občinskih svetnikov gibanja Drugi Trst Franca Bandellija in Alessie Rosolen. V resoluciji je bila zahteva, da tržaška občinska uprava primerno obeleži 60. obletnico »vrnitve Trsta Italiji«. Resolucijo je podpisnica Rosolenova utemeljila s tem, da bo 26. oktobra minilo 60 let od »dokončne vrnitve Trsta Italiji«. Glede na dejstvo, da poteka letos vrsta komemoraciji in spominskih prireditev ob 100. obletnici izbruha prve svetovne vojne, povra-tek mesta pod italijansko upravo ne sme v pozabo, pravi Rosolenova. V resoluciji so bile tri zahteve. Prva je zadevala sklic izredne seje občinskega sveta, druga podelitev častnega meščanstva 8. ber-saljerskemu polku, katerega odredi so 26. oktobra leta 1954 prvi vkorakali v Trst, tretja pa poimenovanje ulice ali odkritje plošče v spomin na 12. junij leta 1945 oziroma na »konec jugoslovanske zasedbe in za Trst tudi konec druge svetovne vojne«. Resolucijo je občinski svet izglasoval v noči na torek, pričakovati pa je bilo drugačen razplet. Kot pa smo izvedeli, so jo podprli domala vsi občinski svetniki. Edini, ki je glasoval proti, je bil predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, medtem ko so se vzdržali občinski svetniki Demokratske stranke Tiziana Cimoli-no in Sebastiano Truglio ter SEL Daniela Gerin. Furlanič nam je včeraj povedal, da je očitno edini v tržaškem občinskem svetu, za katerega je nesprejemljiva trditev, da je prišlo do osvoboditve Trsta leta 1954. »Trst so osvobodili partizani 1. maja leta 1945,« je dodal Furlanič, »zato sem tudi glasoval proti resoluciji«. Sicer je skupščina sprejela tudi popravek DS s predlogom, da se komemoracije udeleži visok predstavnik države. Rosolenova nam je včeraj povedala, da so tako v klopeh leve sredine kot desne sredine glasno vzklikali ime ministrice Marie Elene Boschi, čeprav si po njenem mnenju v DS v resnici želijo prihod predsednika vlade Mattea Renzija. Rosolenova nam je glede poimenovanja oz. plošče še dejala, da je to Cosolini-jeva uprava že več krat obljubila. Ali ste torej zadovoljni? smo jo vprašali. Rosolenova je odgovorila pritrdilno, a vseeno izrazila dvom, da bo občinska uprava zares to storila. A.G. V okviru niza Trieste Estate 2014 bodo drevi ob 21. uri sočasno nastopili: na Verdijevem trgu plesalci kluba Diamante, na Trgu Hortis Oltremare Jazz Quartet in Viru Trio (v okviru festivala TriesteLovesJazz), na Trgu Tra i Rivi v Rojanu pa bo večer v poklon Fabriziu De Andreju. Na Trgu sv. Jakoba pa bodo ob 21.30 uri vrteli filma Kirikù e la strega Karabà (Kirikou et la sorcière) Michela Ocelota in Cor-tomobile, il cinema piccolo!. Literarni vrt Italosvevo V Ljudskem vrtu v Ul. Giulia bo danes ob 18.30 prvi literarni vrt Ita-losvevo, na katerem bosta gosta umetnik Ugo Pierri in pisateljica Veronica Tomassini, s katerima se bosta pogovarjala Vanessa Maggi in Luca G. Manenti. Festival miljske popevke Na Trgu Marconi v Miljah bo drevi ob 21. uri stekel deseti Festival miljske popevke, ki ga prirejata Občina Milje in krajevno združenje Pro Loco, kjer bodo izvedli tudi najboljše pesmi tržaškega festivala, poleg tega pa bodo tri najbolje uvrščene pesmi nastopile tudi na 11. Deželnem festivalu narečne popevke, ki bo 23. avgusta v Gradežu. Izmuzljivi tatici Karabinjerji nabrežinskega poveljstva so preteklega 17. julija med Opčina-mi in Fernetiči aretirali 33-letni Rom-ki S.M. in D.L., ki so ju bremenili kar trije zaporni nalogi tožilstev iz Turina, Bologne in Foggie, potem ko sta bili ženski obsojeni za kraje v stanovanjih v letih 2007 in 2008. Doslej ju niso prijeli, ker sta bili zelo iznajdljivi: pri vsaki kontroli sta dali drugačne osebne podatke, zdaj pa bosta morali odsedeti trinajst oz. šest mesecev. Pijan vozil zasežen tovornjak Prometna policija je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ovadila 33-letnega bosanskega državljana D.J., ki je povrh tega vozil še zasežen tovornjak. Zgodilo se je preteklega 18. julija na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih, ko so policisti ustavili tovornjak, namenjen v Slovenijo, pri čemer so naleteli na močan vonj po pivu in voznika, ki je kazal očitne znake vinjenosti, kar je pozneje potrdila tudi naprava za merjenje alkohola. Moškega so ovadili, vozilo pa zasegli. OBČINA TRST - Nov prometni načrt V mestnem središču v ■ v«• v vse vec območij za pešce Občinska uprava Roberta Coso-linija postopoma udejanja nekatere postavke novega prometnega načrta. Največjo novost predstavlja nedvomno zapora, ki vsak vikend spremeni ulici Imbriani in Mazzini v velika otoka za pešce - če bo eksperimentiranje uspešno, mu bo v prihodnje sledila definitivna prepoved prometa. Nov prometni načrt pa predvideva tudi preureditev oziroma spremembo namembnosti še nekaterih mestnih ulic. Tako so na primer že pred nekaj tedni uvedli prometne zapore v ulicah Donizetti, delle Erbette, della Sorgente, Foschiatti in 30. oktobra (med Oberdanovim trgom in Ul. Milano), ki so po novem pešcone. V teh dneh so novo cestno signalizacijo namestili v Ulici Nordio in v delu Ulice del Toro med Drevoredom 20. septembra in Ul. Ginna-stica: v teh dveh ulicah bo promet omejen na dostavna in rešilna vozila, taksije ter prevozna sredstva, ki jih uporabljajo ljudje s posebnimi potrebami. V prihodnjih dneh pa bodo na podoben način omejili tudi promet v Ul. 30. oktobra med ulicama Milano in Torre Bianca, medtem ko bodo slednjo preuredili v otok za pešce, a le na odseku med ulicama Car-ducci in della Zonta. ODPRTJE - Prenovljena kavarna na Trgu san Giovanni Strop - protagonist Med obnavljanjem odkrili stoletno fresko - Pri načrtu sodelovala tudi Sara Carciotti Nova kavarna Eppinger, ki so jo včeraj odprli na Trgu san Giovanni, bo zelo verjetno eden tistih lokalov, v katerih stranke z veseljem strmijo v strop. Kajti prostore nekdanjega bara Centrale po novem krasijo stropne freske. Nanje so čisto slučajno naleteli med obnovo bara, ki gleda delno na trg, delno pa na oboke Fausto Pecorari. »Prvotni načrt je predvideval namestitev obešenega stropa, ko pa so delavci začeli obnovitvena dela, so odkrili nepoznano zlatorumeno fresko,« nam je pojasnila Sara Carciotti, mlada tržaška arhitektka, ki je sodelovala pri obnovi. »Arhitektka Graziella Bloccari, ki je uredila tudi kavarno Eppinger v Ulici Dante, je lastniku predlagala, da bi fresko ovrednotili; predlog je sprejel, zato sva pripravili drug projekt in v njegovo središče postavili strop. Pri načrtovanju sva želeli ustvariti dobro mešanico starega in novega, kar je pravzaprav tudi »filozofija« znamke Eppinger,« pravi Sara. Pri ureditvi prostorov, izbiri opreme, barv in materialov pa ju je vodila tudi želja, da bi v zaposlenih in obiskovalcih vzbujali pozitivna čustva, je arhitektka Bloccari zapisala v reviji QB. Pod stoletno fresko, ki so jo pridne restavratorske roke obnavljale skoraj mesec dni, se je včeraj po dobri tržaški navadi gnetlo obiskovalcev ...za katere bi človek mislil, da so zadnje dni stradali. Če se bodo v prihodnje vrnili, pa bodo ob tradicionalni kavarniški ponudbi imeli na voljo tudi knjige in celo dlančnike s tujimi časopisi. (pd) Restavrirana freska fotodamj@n 6 Četrtek, 24. julija 2014 TRST / UNIVERZA - Lestvice vodiča dnevnika La Repubblica in središča Censis Tržaška univerza znova med najboljšimi Tretja med srednje velikimi vseučilišči in peta v absolutnem merilu Tržaška univerza je še vedno med najboljšimi v Italiji. To izhaja iz ugotovitev, ki jih vsebuje veliki vodič po italijanskih javnih in zasebnih univerzah za leto 2014/2015, ki ga je izdal dnevnik La Repubblica v sodelovanju z vsedržavnim študijskim središčem Censis. Vodič, ki prinaša vrsto prispevkov o značilnostih univerzitetnega študija, mednarodni razsežnosti le-tega, povezavi med univerzo in svetom dela idr. ter objavlja podatke o posameznih univerzah, prinaša med drugim tudi lestvice univerz na podlagi kakovosti storitev, dalje štipendij in prispevkov za študente, kakovosti struktur oz. prostorov, v katerih potekajo študijske in raziskovalne dejavnosti, priljubljenosti spletnih strani posameznih univerz ter mednarodne razsežnosti (npr. števila tujih študentov oz. števila študentov, ki so za določeno obdobje študirali v tujini). Pri tem so univerze razvrstili na podlagi velikosti: v kategorijo mega spadajo univerze z nad 40.000 študenti, med velike univerze spadajo vseučilišča z med 20.000 in 40.000 študenti, v kategorijo srednjih tiste, ki imajo med 10.000 in 20.000 študenti, med male pa tiste z do 10.000 študenti. V posebno kategorijo spadajo politehnike, zasebne univerze pa so razdeljene na velike (med 10.000 in 20.000 študenti), srednje (med 5000 in 10.000 študenti) in male (do 5000 študentov). Raziskava je zaobjela vsega skupaj 58 državnih in 15 zasebnih univerz. Na podlagi teh podatkov zaseda tržaška univerza tretje s 96,8 točke tretje mesto na lestvici kakovosti med pet-najsitmi italijanskimi državnimi univerzami srednje velikosti (za univerzama v Sieni in Trentu), v absolutnem merilu pa zaseda peto mesto med državnimi vseučilišči (za univerzami v Sieni, Bologni in Trentu ter milansko Politehniko). Največ točk je Trst pridobil kar se tiče struktur in mednarodne vloge, izboljšal je poglavje storitev, v primerjavi z lanskim letom pa zaostal glede štipendij in interneta, čeprav ostaja tudi na teh dveh področjih nad državnim povprečjem. Poleg tega je tržaška univerza solidno prisotna tudi na lestvicah, kjer se upoštevata didaktika (na Novo laskavo priznanje za tržaško univerzo področju le-te prideta v poštev napredovanje študentov in mednarodna razsežnost) in raziskovalna dejavnost (tu se upoštevajo raziskovalni projekti in produktivnost). Glede didaktike zaseda absolutno prvo mesto na področjih študija znanstvenih ved in jezikov, medtem ko je druga na področju družbenih in političnih ved, glede raziskovalne dejavnosti pa je treba omeniti absolutno četrto mesto za področje bioloških ved. Zadovoljstvo zaradi izsledkov raziskave je izrazil rektor Maurizio Fer-meglia, za katerega pričujoča lestvica potrjuje visoko kakovostno raven tržaške univerze in se pridružuje izsledkom številnih drugih mednarodnih lestvic, kjer tržaško vseučilišče prav tako dosega visoke uvrstitve. Med najnovejšimi je evropska lestvica U-Multirank, na kateri je preteklega maja tržaška univerza zasedla absolutno 77. mesto (na evropski ravni) in iz katere izhaja, da je tudi med najboljšimi italijanskimi univerzami, predvsem kar se tiče znanstvenega raziskovanja. (iž) arhiv Poziv k darovanju krvi Združenje krvodajalcev prosi Trža-čane, naj v teh poletnih mesecih darujejo kri. Poleti je padec darovanja krvi že običajen pojav, bodisi zaradi dopustov rednih krvodajalcev kot tudi zaradi vročine, ki nekatere odvrača od darovanja. Po drugi strani pa se povpraševanje po krvi in plazmi v bolnišničnih oddelkih ne zmanjšuje, prej nasprotno: potreba je še večja kot sicer, ker je poleti v povprečju več prometnih nesreč. V Trstu so v minulih tednih zabeležili nadpovprečen manko krvi, odtod poziv vsemobčanom, ki lahko darujejo kri, naj žrtvujejo nekaj minut časa za plemenito človekoljubno gesto, s katero lahko pomagajo rešiti življenje sočloveku. Kri je mogoče darovati vsak dan ob ponedeljka do sobote med 8. in 11. uro v transfuzijskem oddelku v glavni bolnišnici. Zaradi vzdrževalnih del na distribucijskem elektroenergetskem omrežju, bo oskrba z električno energijo prekinjena za največ 3 minute v soboto, 26 julija 2014, med 5. in 5.30 uro. Obvestilo o prekinitvi dobave električne energije Na območjih Križa, Obalne ceste, Ulice Pucino, Kontovela in Proseka. Uporabnike vabimo, da se za svojo varnost obnašajo kot da bi bile električne naprave vedno pod napetostjo. Opravičujemo se za morebitne nevšečnosti. AcegasApsAmga Société del Gruppo Hera ZGONIK - Jubilej Častitljivih devetdeset let Janka Simonete Janko Simoneta sodi v tisti krog naših ljudi, ki si zaslužijo, da ostane njihovo ime vtisnjeno v spominsko zlato knjigo kot trajen zgled mlajšim rodovom, kako lahko z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter z neomajno vero v človeka in v pozitivne vrednote izboljšamo in popestrimo življenje sebi in drugim. Morda so prav ta vera, ljubezen in požrtvovalnost skrivnost njegove trdoživosti in glavni stebri njegove življenjske čvrstosti in čilosti. Prispel je namreč v objem častitljivih devetdesetih v zavidljivi telesni in umski formi, kot da bi mu hotela ta nagrmadena leta, ki niso ravno vsakomur prizanesljiva, izkazati večji obzir spričo njegovega prijaznega značaja in človeške miline. Janko (rojen v Zgoniku 23. julija 1924 v skromni kmečki družini) se kljub starosti in stalni skrbi zadnjih mesecev, ali mu bodo moči dovolile priti do devetdesete jubilejne ciljne črte, še vedno drži trdno in pokončno. Rad po-kramlja z vsakomur, rad se pošali, pa naj ga srečamo v vinogradu med trtami, v mizarski delavnici, kjer še vedno rad kaj malega postori, če je treba, ali v bližnjem gostišču na ka-vici, ali pa na kakšni prireditvi, kjer odmeva pesem, ki je od vselej ena njegovih največjih ljubezni. Kot vsakdo, ki je videl in doživel marsikaj lepega, pa tudi grdega, rad obuja spomine. Med lepše sodijo poleg družinskega življenja ob dragi ženi Ivanki, ki ga je prezgodaj zapustila, in sinu Zvonku, zlasti leta plodnega zborovodskega udej-stvovanja. Sicer pa ima Janko glasbo in pesem tako rekoč v krvi. Vzljubil ju je že kot kratkohlačnik, se z njima ukvarjal v mladih in zrelih letih ter jima ostal zvest do danes. Škoda le, da mu neugodne družbene razmere, v katerih je doraščal in zrastel, niso omogočale resnega glasbenega šolanja, sicer bi ga pot prav gotovo vodila do še bolj pomembnih ciljev. Pomanjkanje glasbene izobrazbe je nadoknadil z naravnim talentom. Kot samouk se je oprijel frajtonari-ce in jo obvladal po posluhu. Prav tako je vzel v roke violino, vaški župnik Srečko Rejec pa ga je uvedel v osnovne skrivnosti klavirja. Kot mlad fant se je vključil v tamburaški ansambel Zgonik-Salež in zelo rad je imel zborovsko petje. Pravzaprav se je prav zborovskemu petju zapisal z dušo in srcem. V mladih letih je gojil cerkveno petje, edino možno v času raznarodovalne fašistične diktature. Pel je nato tako v italijanski kot kasneje nemški internaciji, pravi razmah njegovega zborovskega in predvsem zborovodskega udejstvo-vanja pa se je začel po osvoboditvi, ko je najprej stopil v mešani pevski zbor Volnik v Zgoniku, nato pa po opravljenem zborovodskem tečaju v Borštu začel svojo dirigentsko kariero pri mešanem pevskem zboru Gorazd iz Samatorce. Kasneje je med leti 1979-89 prevzel od Janka Obada vajeti Rdeče zvezde iz Sale-ža in vodil vse tri njene sestave, ženskega. moškega in mešanega. Vmes se je lotil še naloge vodenja Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob in se z njim uspešno ukvarjal celih dvajset let, do leta 2005, za kar je od Lovske zveze Slovenije prejel odlikovanje Reda za zasluge 3. in 2. stopnje na področju lovske kulture. Sicer pa je njegovo dolgoletno bo- gato zborovodsko dejavnost in stalno spodbujanje, zlasti mladih, za razvoj zborovskega petja, kronalo priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev za življenjsko delo. Janko je sicer zadnja leta položil taktirko z brezštevilnih nastopov v zlato skrinjico svojih spominov, ljubezen do glasbe in petja pa v njem plamti z nezmanjšanim žarom. Ko smo že pri spominih, gre pogledati tudi v manj prijetne trenutke, ki pa so prav tako pustili v njem neizbrisne sledove in pomagali graditi njegovo osebnost. V mislih je predvsem 9. marec 1943 in vse, kar mu je sledilo. Janko, ki se je kako leto prej zaposlil kot vajenec pri mizarski delavnici Blažina v Trstu, je moral, kot mnogi njegovi slovenski vrstniki z vse Primorske, nasilno obleči vojaško suknjo, vendar ne v redni vojski, temveč v tako imenovanih posebnih bataljonih, ki so jih fašistične oblasti ustanovile, da bi odtegnile slovenske fante od vsakršne možnosti, da bi se priključili partizanskim upornikom. Odpeljali so ga globoko v notranjost Italije, v Aquilo in nato v Foggio, kjer je dodatno okusil vso podlost fašistične strahovlade. Bila so to huda leta vojne, ko se je trpljenje primorskega ljudstva stopnjevalo. Po razpadu Italije se je sicer vrnil domov, a križevega potu s tem ni bilo konec. Kmalu zatem je nemški okupator obkolil Zgonik in Janko je moral na prisilno delo v Nemčijo, najprej v Koningzberg in nato v Erfurt, kjer je delal pri obnovi bombardiranih stavb in od koder se je vrnil v rodno vas šele 31. julija 1945, potem ko so ga sredi aprila osvobodili ameriški vojaki. Vera v človeka in želja po pravičnosti (kakor tudi veselje do petja, ki ga je izkazoval tudi med nemškim ujetništvom z vodenjem mladinskega pevskega zbora interniranih Slovencev) ga niso nikoli zapustili, po osvoboditvi pa so zaživeli s še večjim žarom. Vmes so prišle zaposlitev (najprej v mizarstvu, nato pri železnici), ustvarjenje družine in doma, kulturno-zborovsko udejstvovanje in končno leta pokoja, ki jih s posebnim sijem osvetljuje pravnučka Zarika, in ki jim daje zagona nezmanjšano veselje do življenja in (četudi upočasnjenega) dela. Ob današnjem devetdesetem rojstnem dnevu se Janku Simoneti res lahko poklonimo z vsem občudovanjem in mu hkrati zaželimo, da bi kar najdlje ohranil to svojo dragoceno vedrino. Dušan Kalc / TRST Sreda, 23. julija 2014 l Včeraj dan es Danes, SREDA, 23. julija 2014 BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 17.58. Jutri, ČETRTEK, 24. julija 2014 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 26. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 22. julija 2014 Bari 38 26 S0 SO Sl Cagliari 48 37 lS 10 2S Firence 71 35 S 9 61 Genova 26 51 18 19 46 Milan 55 77 41 60 69 Neapelj 60 6 ll 43 Sl Palermo 1 27 66 lS 49 Rim 89 70 22 68 S Turin 49 36 S0 6 90 Benetke 14 67 9 39 6S Nazionale 37 17 l6 3S S Super Enalotto Št. Sl 7 32 58 60 66 69 jolly 25 Nagradni sklad ROO^S^lC Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 29.39l,l9 € 568 dobitnikov s 4 točkami 36S,S1 C 21.152 dobitnikov s 3 točkami 19,S4C Superstar SO Brez dobitnika s 6, s S+1 in S točkami --C 2 dobitnika s 4 točkami 36.SS1,00 C 94 dobitnikov s 3 točkami 1.9S4,00C 1.530 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 10.647 dobitnikov z 1 točko 10,00C 23.257 dobitnikov z 0 točkami S,00C prej do novice www.primorski.eu ' iT* Po vsem Zgoniku danes doni: naš Janko častitljivih 90 slavi! Da bi še dolgo za svoj vrtiček skrbel in zraven še kakšno veselo zapel, mu iz srca želimo vsi domači ¿1 Čestitke U Kino 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. HB Osmice Našemu NONOTU zavriskamo hura, ker danes 70 jih ima. Ingrid, Lajris, Kristian in Marko. Za FRANKOTA 7-kratni zdravo! Nevia, Karin, Marko, Irina in Andrea. Dragi FRANKO! Ob tvojem 70. rojstnem dnevu ti želimo iz srca še mnogo zanimivih potovanj in veliko družinskega veselja. SKD Barkovlje. Draga LUCIJA in SADKO, 25 let je minilo od kar sta si obljubila večno ljubezen. Da bi se še naprej rada imela vama želijo hčerki Mojca in Jasna, Gabrijela in Mirko, Aleksej in Nadja, Vladimir in Tanja, Matej in Ksenja, Christian in Barbra z družinama. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Duran Duran«. ARISTON - 18.45, 21.15 »La sedia del-la felicita«. CINEMA DEI FABBRI - 20.15 »Just like a Woman«; 18.30, 21.45 »Eden«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.30 »La Ricostruzione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 20.00, 22.00 »In ordine di sparizione«; 16.30, 21.15 »Il buono, il brutto, il cattivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Avio-ni 2: V akciji«; 16.00, 18.00 »Avioni 2: V akciji 3D«; 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.45, 20.45 »Očiščenje: Anarhija«; 18.40, 20.00, 21.00 »Pa ne že spet ti!«; 18.50 »Sosedi«; 18.20, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.30 »Zlohotnica«; 16.15, 18.45, 21.15 »Zora planeta opic«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Sotto una buo-na stella«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 19.15, 21.15 »Transformers 4 - L'era dell' estinzione«; Dvorana 2: 22.15 »Le origini del male«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30 »Babysitting«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.00 »Insieme per forza«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.20, 18.30, 20.20, 21.40 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; 17.30, 20.50 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione 3D«; 22.05 »Le origini del male«; 18.20 »Babysitting«; 20.10 »The Big wedding«; 16.15, 18.15 »Mai cosi vicini«; 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 »Il buono, il brutto e il cattivo«; 19.00, 21.30 »Du-ran Duran«; 16.40 »Disney's Malefi-cent«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudizio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 22.00 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 18.10, 21.10 »Transformers 4 - L' era dell' estinzio-ne 3D; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »The German doctor«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu št. 18. Tel. št.: 040327472. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806. OSMICA Starec je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni! S Poslovni oglasi PODJETJE ZAPOSLI OSEBJE za čiščenje poslovnih prostorov. Tel. 335-6776696. 0 Mali oglasi IŠČEM malega psa, nemškega ovčarja. Tel. št.: 334-7474223 (od 17. do 18. ure). OČALA RDEČE BARVE sem dobila 18. julija na križišču Gabrovec/Zgo-nik. Tel. št.: 347-2533320. PODARIM malo muco. Tel. št.: 3496617287. PRODAM hišo v Prebenegu. Tel. 040232577 (sporočilo lahko pustite tudi telefonski tajnici). PRODAM komplet za jadranje gul evolution, rabljen 2 meseca, primeren za 15-letnika. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-2639849. PRODAM poročno obleko, atelier Carlo Pignatelli, ekstremna prefi-njenost, blago svila saten, barva champagne. Cena: 2.600 evrov. Tel.: 320-1614713, za slike pišite na: denis.m75@gmail.com PRODAM ŠOLSKE UČBENIKE za prvi, drugi in tretji razred srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Tel. št.: 040200984. UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. Ü3 Obvestila ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal na svojem sedežu na Proseku št. 159 danes, 23. julija, ob 19. uri. Odbornik Matteo Montesano bo ilustriral predračun za leto 2014. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta. SKD RAPOTEC iz Prebenega in SKD Prešeren iz Boljunca vabita na koncert dalmatinske glasbe v petek, 25. julija, od 20.30 v Prebenegu. Delovali bodo kioski od 19. ure. 50-LETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega Krasa, organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Predviden je ogled raznih muzejev, topla malica (kosilo), večerja, zabava z muziko. Odhod ob 6.30 iz Boljunca (gledališče Prešeren), od Fernetičev ob 7.00. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 26. julija, ansambel Souvenir; v nedeljo, 27. julija, ansambel L & F Band; v petek, 1. avgusta, Blue Night Band; v soboto, 2. avgusta, ansambel L & F Band; v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Souvenir. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja v soboto, 26. julija, na re-penskem trgu, tekmovanje s samo-kolnicami »Karjola Challenge 2014«. Vpisovanje bo potekalo od 14. ure dalje, začetek tekme pa bo ob 16.00. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku: v nedeljo, 27. julija, na Krištofovo nedeljo, bo ob 10.30 domači župnik p. Mihael daroval sv. mašo za padle v Prvi svetovni vojni s Proseka in Kon-tovela. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo od 28. julija do 1. avgusta, odprt z urnikom: ponedeljek 9.00-13.00; torek 9.0013.00; sreda 13.00-17.00; četrtek 13.00-17.00. Od petka, 1., do nedelje, 31. avgusta, bo oddelek zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Mentorji delavnic: Jana Drassich -glasbena delavnica, Vesna Benedetič - likovna delavnica, Marko Gavriloski - pravljična delavnica, Mitja Tretjak -vodja delavnic. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu. 0 Prireditve SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKD RDEČA ZVEZDA prireja latinsko-ameriški večer, ki bo pri vodnjaku (Fru-šouca) v Zgoniku v petek, 25. julija, ob 21. uri. Igral bo domači ansambel »Las siete notas del cha cha«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vsi toplo vabljeni! VZPI-ANPI vabi od 25. do 27. julija na pokrajinski praznik pri Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Program: v petek, 25. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 predstavitev knjige »Memorie di partigiane e parti-giani della provincia di Trieste«, 20.30-23.00 koncert skupine Dirty Fingers; v soboto, 26. julija, ob 18.30 predstavitev glasila pok. VZPI »044« in goriške čezmejne dvojezične revije »Isonzo-Soča«; 20.30-23.00 koncert skupine Kraški ovčarji; v nedeljo, 27. julija, ob 18.30 govora deželnega predsednika VZPI Elvia Ruf-fina in pok. predsednice VZPI Stanke Hrovatin, koncert pihalnega orkestra Breg, 20.30-23.00 ples z duom Melody. ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do 1. avgusta na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (ponedeljek in torek 13.00-20.00; od srede do petka 8.00-15.00). Prispevki V spomin na Alexa Peroso daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Paolota in Klavdija daruje Marica Čok 20,00 evrov za krožek Krut. Namesto cvetja na grob dragega Ma-riota Rasenija darujeta družini Gra-honja in Sabadin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. V spomin na Silvano Malalan, ob 1. obletnici smrti, daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za Knjižnico Pinko To-mažič in tovariši. V spomin na Zdenko Križmančič vd. Marc darujejo Drejčkovi 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 23.7.2013 23.7.2014 Stevo Zahar Vedno v naših srcih. Sv. maša zadušnica bo danes ob 17.00 v cerkvi v Borštu. Tvoji najdražji Pogrebno podjetje Alabarda 8 Četrtek, 8. julija 2014 KULTURA / LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Prisrčno srečanje ob 90. rojstnem dnevu Alojza Rebule FILM - Nagrada lux Razredni sovražnik Jubilejno slovesnost priredila občina Sevnica z loškimi organizacijami - Nagovor Lojzeta Peterleta in pozdrav škofa Andreja Glavana med fi na listi Avtor univerzalnega formata 90 let Alojza Rebule v Loki pri Zidanem mostu, kjer so nastajala njegova najpomembnejša dela: domači gank in vrt, ves od košate lipe, cvetja in sadnega drevja, vse naokoli ljubljeni gozdovi, in hribi, in Sava. V idealni povezavi s Timavo, reko Argonavtov, in rodnim Šempolajem. V Rebulovi Loki je Primož Trubar pred petimi stoletji živel dve desetletji svojega življenja, tu je ustvarjal in delal, piše na spominskem obeležju. In ta povezava s Trstom se nadaljuje danes z mislijo in literaturo Alojza Rebule: prav v nabiti loški dvorani Trubarjevega doma se je na pisateljev rojstni dan odvijala jubilejna slovesnost ob prisotnosti njegove družine ter številnih uglednih gostov, ki so jo pripravili Občina Sevnica, Krajevna skupnost Loka pri Zidanem mostu, Kulturno društvo Primož Trubar, Aktiv žena iz Loke ter domača župnija. Praznik sta oplemenitila slovenska pesem noneta Razborskih fantov ter harmonikar Andrej Roštekar. Sevniški župan Srečko Cvirt je uvodoma povedal, kako predstavlja praznovanje z avtorjem univerzalnega formata, kakršen je Alojz Rebula, zanj in za vse krajane velik privilegij ter izpostavil kot eno pomembnejših odlik Rebulove misli njegov etični smisel. Takoj za županom je besedo prevzel sla-vljenec, ki je poudaril, da je Loko spoznal s svojo življenjsko sopotnico, knji-ževnico Zoro Tavčar, med svojimi ljubljanskimi študijskimi leti, ko se je slovenščine šele učil, in se je pravzaprav uči še danes. Zelo prisrčno so se pisatelju poklonile loške organizacije - kulturno društvo, Rdeči križ, domači umetniki, Aktiv žena, predsednik Krajevne skupnosti Jože Racman. Osrednji govornik je bil evropski poslanec in pisateljev prijatelj Lojze Peterle: podčrtal je Rebulo-vo stalno iskanje ter osredotočanje na temeljno vprašanje bivanja. Spomnil se je predvsem svojih srečanj in pogovorov z Rebulo in njunega prijateljstva. Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Krašovec pa je za njim izpostavil pomemben doprinos akademika Rebule pri ekumenskem prevodu Svetega pisma. V imenu številne tržaške delegacije pisateljevih prijateljev (med temi tudi Sergij Pahor, Marij Maver in odborni-ca za kulturo Rebulove rojstne občine Marija Brecelj) je nato spregovoril pesnik Miroslav Košuta, ki je poudaril, kako smo Tržačani počaščeni in istočasno nekoliko ljubosumni na dejstvo, da je Loka Rebulo tako rekoč sprejela za svojega: Alojz Rebula je s Pahorjem eden od dveh stebrov vseslovenskih pisateljev, »tako ga umemo mi iz Trsta in z njegovega ljubljenega Krasa, tudi taki, ki smo ideološko drugače opredeljeni. Druži nas prijateljstvo v upanju, da nekoč Slovenci, ki živimo v drugih državah, zaživimo v celoti s slovenskim narodom, zliti v eno, ne glede na svoja stališča, združeni v imenu poštenja in človekoljubja.« Alojz Rebula je namreč »rojak vseh nas«, je svoj srčni in prijateljski poseg zaključil Košuta, »ki dihamo z njim in ki nam je žal, da ga nimamo na Opčinah«. V imenu Škofovske konference je nato Tadej Strehovec prebral utemeljitev za dodelitev odličja sv.Cirila in Metoda, svoje čestitke pa je Rebuli prinesel tudi predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan, ki je Rebulo označil za »viteza misli«. Slednjič je spregovoril še Alojz Rebula: zahvalil se je za priznanje, ki je prišlo s samega vrha slovenske Cerkve. Gre za priznanje njegovemu iskanju smisla bivanja, človekovega trpljenja in upora nihilizmu: v stvarjenju vesolja namreč Rebula vidi neko nadčloveško inteligenco, neki NAD-um, ki ne more biti in-diferenten ali krut do človeka. Svoje od- V imenu številne tržaške delegacije pisateljevih prijateljev je na srečanju spregovoril pesnik Miroslav Košuta govore je našel predvsem v sv.Pismu, v besedah sv.Pavla, ko pravi, da je »samo Bog dober, saj je žrtvoval svojega edinega sina za rešitev človeštva«. Pisatelj je še povedal, kako je od leta 1960 razumel, da hoče biti kristjan in to poskuša biti še danes. Poklonil se je Loki in predvsem svoji sopotnici Zori Tavčar, brez katere vsega njegovega dela ne bi bilo, saj je vseskozi prav ona »glavna pomočnica pri likanju slovenskega jezika«, svetovalka pri literarnem ustvarjanju, sugerirala pa mu je tudi nekatere naslove za njegova dela, med drugimi tudi za roman Nokturno za Primorsko. Prav tako pa mu je soproga pomagala pri njegovi poti do vere. Pisateljica, ki so jo organizatorji povabili k besedi, je dodala, kako je življenje z umetnikom večkrat kompleksno in dragoceno obenem. Loka je pogosto prisotna v Rebu-lovem opusu, nemalokrat sicer samo prepoznavna, v pisateljevih dnevnikih pa eksplicitno beremo o njej in o njeni čudoviti okolici, o Čelovniku, o Jur-kloštru, o Lisci, o poljih in gozdovih. O gobah in o bukovju. Nekaj utrinkov o tem smo poslušali tudi na slovesnosti, ki se je zaključila s povabilom direktorja Trubarjevega doma Rudijem Potočnikom k zdravljici, ko je avtorju zapela vsa dvorana. TR Celovečerni prvenec Roka Bi-čka Razredni sovražnik se je uvrstil med tri finaliste za nagrado lux, ki jo enkrat letno podeljuje Evropski parlament. Nominirance so razglasili včeraj v Rimu, v finale pa sta se uvrstila še francoski film Bande de filles (Deklištvo) režiserke Celine Sciamma in poljski film Ida Pawla Pawlikowskega. Vse tri filme bodo predvajali v vseh državah članicah Evropske unije s podnapisi v vseh 24 uradnih jezikih. Zmagovalca bodo izglasovali člani Evropskega parlamenta, nagrado lux pa bo prejel 17. decembra v Strasbourgu. Scenarij za film Razredni sovražnik, ki je nastal v produkciji Triglav filma, so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gazvoda, Biček in Janez Lapajne. Zgodbo iz filma je Biček doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Temu je sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. V glavnih vlogah so zaigrali Igor Samobor in devet srednješolcev, v stranskih vlogah pa so nastopili še Nataša Barbara Gračner, Tjaša Zeleznik, Maša Derganc in Robert Prebil. ČEDAD - Svetovna premiera na Mittelfestu Aktualnost zgodb Danila Kiša Ivica Buljan je na oder postavil Grobnico za Borisa Davidoviča - Srbsko-hrvaško-slovenska koprodukcija Grobnica za revolucijo. Ob nastanku. Grobnica za vrednote. Ob tokratni uprizoritvi. »Okrutna zgodba o prisili nad posameznikom, da prizna to, česar ni storil«, kot jo je med drugim označil hrvaški režiser Ivica Buljan, je aktualna danes kot je bila, ko jo je Danilo Kiš napisal. Grobnica za Borisa Davi-doviča je leta 1976, ko je izšla, pretresla tedanjo jugoslovansko in tudi mednarodno javnost. Opus »poslednjega jugoslovanskega pisca« je po razpadu Jugoslavije nekoliko tonil v pozabo, vendar so njegove zgodbe šokantne danes kot več desetletij nazaj. Kiš zagovarja pomen vrednot, npr. osebne časti, na kar se danes rado pozablja, je prepričan Bu-ljan. Zato je mojstrovino Danila Kiša Grobnica za Borisa Davidoviča tudi predlagal ekipi koproducentov. Tako je v sodelovanju Heartefacta in Bitef Teatra, oba iz Beograda, ljubljanskega Mini Teatra, Novega Kazališta iz Zagreba in Zadar Snova nastala uprizoritev, v kateri nastopajo srbski, hrvaški in slovenski igralci. Krstno so zahtevno, za izvajalce in gledalce, predstavo odigrali na čedajskem Mittelfestu. In nedvomno je Prizor iz predstave v režiji Ivice Buljana bila ponedeljkova predstava ena od vrhuncev letošnjega festivala. Buljanova postavitev temelji na besedi. Kiševi. Režiser se je odločil, da z odra v dvorano posreduje celotno zgodbo. Ne kot reading, vendar besedilo v celoti. Podaja ga devet igralcev, ki je na- lijca d'ag05tin0 ključno izbralo vsak dva prizora. Odrsko dogajanje zadržuje in zaobjema gosta besedna stena. V prevodu (ne najboljšem, kar zadeva italijanščino) predstavi ni lahko slediti, kar je prišlo do izraza na če-dajski svetovni premieri. Opazni so bili tudi manjši zastoji. In italijanski gledal- CELJE - Nagrada za najboljšo pesniško zbirko Znana peterica nominiranih za Veronikino nagrado 2014 Za letošnjo Veronikino nagrado se bodo potegovale pesniške zbirke Vesa v zgibi Anje Golob, P(l)ast za p(l)astjo Petre Kolmančič, Pričakujem pozornost Blaža Lukana, Davek na dodano vrednost Katje Perat in Ona je mesto Andraža Poliča. Podelitev nagrade bo 26. avgusta na Starem gradu v Celju. Obenem bodo Tonetu Kuntnerju izročili zlatnik poezije. Vesa v zgibi je druga pesniška zbirka Golobove. Pisala jo je dve leti in pol in pravi, da se v njej pojavljajo teme, ki jo zelo zanimajo, na primer temi telesa in spola. Iztok Osoj-nik je v spremni besedi k peti pesniški zbirki Kolmančiče-ve P(l)ast za p(l)astjo zapisal, da tako pretresljive pesniške zbirke izpod peresa slovenske pesnice oziroma pesnika že nekaj časa ni bral. V svoji deveti pesniški zbirki Pričakujem pozornost Lukan bralca vabi k družbeno-kritičnemu premisleku. Peratova, ki je bila prvič nominirana za Veronikino nagrado leta 2011 za zbirko Najboljši so padli, velja, kot piše v obrazložitvi, za eno najbolj zvenečih imen mlade sodobne poezije. Polič je avtor številnih pesniških zbirk. O zbirki Ona je mesto (Ljubljana, Praga, New York) je Milan De-kleva menil, da jo je avtor napisal s takšnim zanosom, da bralec zgrabi ponujeno roko in se poda na potovanje po simboličnih točkah Ljubljane, Prage in New Yorka. Zirija - v sestavi Petra Vidali (predsednica), Darja Pav-lič in Zoran Pevec - je letos odločala med okoli 250 pesniškimi zbirkami, ki so izšle med junijem 2013 in majem 2014. Veronikina nagrada, ki jo že osemnajsto leto podeljuje Mestna občina Celje, je letos vredna 4000 evrov. (STA) ci dela ne poznajo najbolje. Vsekakor pa je bila odrska pripoved o Borisu Davi-doviču, poznanem po raznih psevdonimih, revolucionarju, obtoženem sub-verzije s prisilno izjavo o krivdi, jasno prišla do vsakega gledalca. Zgodba se v prizorih ponavlja oziroma gre vedno za isto zgodbo. Najbolj presunljivo pa je prikazovanje izsiljevanja priznanja krivde. Z mučenjem. Fizičnim in psihičnim. Z vsebinskega vidika gre za neizprosno soočenje med zagovornikom osebne svobode in zaščite posameznikovih mnenj in med tistim, ki pozna »absolutno resnico« in se bori za »visoke« ideale. In za to »najvišje dobro« posamezno človeško življenje ni pomembno. V imenu »višjega« in »splošnega dobrega« je žrtvovati življenje nekega Davidoviča ali Novske-ga (kot ga večinoma imenujejo) ali kogarkoli ne samo potrebno, celo moralno in etično. In ta tema, odnos med vrednotenjem posameznikovega življenja in splošne dobrine, je aktualen in boleč v obdobjih totalitarizmov kot tudi libera-lističnega kapitalizma. Razlika je v pojmovanju najvišjega, ki dovoljuje oziroma celo narekuje katero koli dejanje: ideologijo je zamenjal bog denar. V dramaturgiji Maše Seničic je gledališka Grobnica za Borisa Davidoviča v Čedadu zaživela v srbski inačici. Ne glede na narodno-jezikovno pripadnost so igralci na Mittelfestu igrali v srbščini. Peli, glasbo podpisuje Mitja Vrhovnik Smrekar, pa v različnih, tudi v nemščini, ruščini ... Na slovenski ponovitvi, ki se bo zgodila jeseni v Mini teatru, bo slišati tudi slovenščino, je povedal režiser. Preplet jezikov in kultur, kar je porok za strpnost, je posebna vrednota festivala, kot je Mittelfest. Zato je bil Ivica Buljan še posebej vesel, da so uprizoritev, kateri manjka še utečenosti, »krstili« na pobudi, zapisani srednje evropskemu prepletanju. Danilo Kiš, ki je združeval več kultur in tradicij, po izbiri pa je bil koz-mopolit (umrl je v prostovoljnem izgnanstvu v Franciji), je ustvarjalec, ki pooseblja izhodiščne smernice festivala. Zato je prav, da sta letos Danilo Kiš in Mittelfest ovrednotila drug drugega. Breda Pahor / RUBRIKE, ALPE-JADRAN Sreda, 23. julija 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Narodno vprašanje in novi barbari Ace Mermolja Marksistična šola je o narodnem vprašanju menila, da se je moderni narod rodil z nastankom meščanstva. Ne gre torej za naravni, ampak za zgodovinski pojav. Večji del zgodovinarjev, antropologov in drugih specialistov se bistveno ni oddaljil od te teze. Obstaja sicer močna trditev, ki vključuje narodnost med "naravne" pojave, vendar je tudi ta teza novejša. Tako v antičnih tekstih kot v svetih pismih Stare zaveze je bistven protagonist "izvoljeno ljudstvo" pojavljajo se državice in plemena, polno je vojn, pobojev in čistk, izrazita je podoba sovražnega ali manjvrednega tujca (barbara), ni pa naroda, kot si ga predstavljamo v sodobnem času. V prid tezi o narodu kot proizvodu meščanstva je njegova "elitna" narava. Moderni narod ima sicer že ob nastanku več variant, vsaj francosko in nemško ( prva kot civilna zavest, druga kot jezikovno-kulturna posebnost in odlika). Slovenci, ki nismo imeli države in smo bili del nemškega imperija, smo prevzeli jezikovno-kulturni model. To je v praksi pomenilo ustvariti in izpopolniti knjižni jezik, dvigniti kulturno raven ljudstva, borbo za slovenske šole in izobrazbo, boj za rabo slovenščine v javnosti itd. Nosilci teh procesov so bile najprej majhne, nato pa vedno širše elite. Ne pišem o manjšini, ampak o slovenskem narodu, ki je nastajal v okviru avstroogrskega imperija. . Pisana beseda, knjiga, nastajajoče intelektualno in nato podjetniško jedro (Levstik je videl kot nosilca naroda premožnega slovenskega kmeta, beseda premožen je bila na prvem mestu) je bilo nedvomno med Slovenci, kot drugje, nosilec narodne identitete in razvoja. Drugače ni moglo biti. V velikih in močnih evropskih državah je bilo meščanstvo prevladujoče, bilo je proizvajalec kulture, politike in gospodarstva. Slovenci smo bili revnejši, meščanstvo v Ljubljani nemškutarsko, intelektualni kader pa je prihajal iz revnejših družin in se pogostokrat šolal s pomočjo župnika, z nasvetom učitelja in mnogokrat v semeniščih, kar ni nujno pomenilo nadaljnji duhovniški poklic. V šole pa so pričeli pošiljati svoje sinove in hčerke (čeprav zvečina v "ženske" šole) tudi manjši uradniki, premožnejši kmetje, skratka, nastajajoče meščanstvo tako v mestih kot na podeželju. Moji JEZIK NA OBROBJU Po poglobljenem preverjanju razlik med glagoloma zavreči in zavrniti, sem še nekaj tednov pozneje prebirala komentarje o Janševi pritožbi in ugotovila, da je večina poročevalcev tudi zavreči razumela kot zavrnitev, čeprav ustavno sodišče pritožbe ni zavrnilo, ampak je sklenilo, da jo zavrže. V vsakdanjem govoru na splošno vsi vemo, da zavržemo stare obrabljene obleke ali sploh kakršne koli predmete, ki niso več za rabo. Zavreči pomeni neuporabno šaro odvreči med odpadke. Enako ravnajo pravniki, kadar se jim zdi, da zadeva ni vredna njihove presoje. Zavrženje pomeni opustitev presoje, zavrnitev pa presojo z negativnim izidom. Odobritev pritožbe je presoja s pozitivnim mnenjem. Pravni jezik ni vedno lahko razumljiv, zato se je tudi tokrat izkazalo, da večina slovenskih bralcev in razpravljavcev, stvari sploh ni pravilno razumela in so zato v svojih poročilih in komentarjih skoraj vsi pomešali pojme. Iz Slovenije je ta nedorečenost ali »zmeda« seveda zašla tudi v naše medije. Pri nas se poleg tega srečujemo še z drugačnimi jezikovnimi težavami. Posebno radi spreminjamo pomen od Nemcev prevzetim tujkam, ker jih razumemo tako kot Italijani. Strukture so vsak dan v vseh naših medijih zgrad- predniki po nonini strani so bili živ primer omenjene socialne sheme. Starši none so bili premožni kmetje in gostilničarji. Moj praded je bil med pobudniki šole v Kostanjevici na Krki. Starejši nonin brat je šel študirat vse do medicine. Mlajši brat je šel v oficirsko šolo, nona pa je obiskovala nekako višjo šolo v Ljubljani. To je bila osnova slovenstva. Razpolagamo torej z obdelanimi in dovolj natančnimi podatki, kako se je med Slovenci razvijala narodna zavest in kako je bil njen »humus« to, kar bi danes imenovali srednji sloj. Intelektualne elite pa so proizvajale »vizije«, to je politične narodne programe, učeno slovensko literaturo, ljudsko čtivo za manj izobražene itd. Celoten "narodni stroj" je deloval v smeri izobrazbe, pismenosti, prosvete, znanja in zavesti. Tako je to bilo. Brez elitnih dejanj in knjig z nizko naklado Slovencev kot naroda in pozneje kot države ne bi bilo. Pomembno je bilo tudi ljudsko čtivo, ki so ga proizvajale kulturno in ekonomsko dovolj razvite sredine. Opozarjam na zadevo, čeprav je mnogim bralcem dobro poznana, ker so se glede na narod korenito spremenila pojmovanja elite, meščanstva ali sodob-neje srednjega sloja. Moderni barbari v sodobnosti zasedajo položaje tistih skupin, ki so bile nekoč nosilke razvoja in v tem smislu tudi narodnega vprašanja. Spremenili so se sistemi vrednot. Ni več npr. nujno, da tehnično izobražen človek bere knjige, zahaja v gle-dalašče, si ogleduje razstave, se zanima za zgodovino itd. Lahko je tudi politično brezbrižen, se ne udeležuje volitev, a je vseeno čislan. Uspešen poslovnež je lahko spreten v svojih poslih in preprost v zabavi, ki obsega večerje, lepe avtomobile, jahtice in podobno. Redki so zasebni in bogati meceni. Prav tako je lahko npr. zdravnik, ki je zelo čislan posel (glej izjave letošnjih slovenskih maturantov-odličnjakov), tešč vsake humanistične izobrazbe. Slednja je postala pastorka in je na dnu lestvice študijskih namenov dijakov. Celokupna medijsko - politična raprezentacija ponuja kopice nevsebin-skega blišča in malo resne infermacije. Lahko bi se vrnil k svojemu zapisu o naši polpretekli zgodovini ali o športu, ki igra globalni biznis. be, ki so v Trstu in Gorici tudi edini izraz, ki ga uporabljamo za stavbo ali poslopje. Ob zgradbah poznamo samo še šole, ki pa se nikdar ne spremenijo v šolska poslopja. Naši argumenti niso slovenski dokazi, ampak snov ali teme, o katerih razpravljamo. Takih izrazov z dvojnim pomenom, našim in slovenskim, je še dolga vrsta. Slovenci na splošno stanujejo v ulicah, na trgih, v drevoredih, kjer imajo stanovanja s spalnicami in dnevno sobo. Tukaj pa bivamo ali prebivamo na ulicah, na drevoredih in na trgih, kjer imamo hišo s spalnimi sobami in sprejemnico, ali sprejemno sobo. Te hiše so v resnici stanovanja. Slovenci živijo v mestih ali na podeželju, kjer imajo največkrat tudi lastne pritlične ali enonadstropne hiše, tukajšnji ljudje stanujejo na Proseku, v Zgoniku, v Sovodnjah ali v Doberdobu, kjer imajo eno ali dvonadstropne hiše, ki so v resnici pritlične ali enonadstropne (kot v Sloveniji): nihče namreč ne ve, ali se ne spomni, da je nadstropje nad stropom, zato ga največkrat zamenja z etažo. Hiše po naših vaseh imajo največkrat dve etaži (due piani), kar je isto kot eno nadstropje (poleg pritličja). Samostojno stoječe hiše imajo ponekod še vedno greznice (v Sloveniji in Vse to korenito sprevrača vrednotenje in ocenjevanje tega, kar je lahko koristno za narod ali, še ožje, za narodno manjšino. Ljudskost in srednjeslojske navade težijo k zabavi, sprostitvi in razvedrilni uporabi prostega časa. Kot založnik sem slišal predloge, da bi bilo napr. potrebno podpreti tiste založbe in knjige, ki največ prodajo. Vsi vemo, da so to proizvodi kulturne industrije, ki je ne manjšina in niti mali narod, kot je slovenski, ne premorejo. Za razvoj je potrebna podpora umetniškemu in znanstvenemu raziskovanju ter odlikam, ki na tržišču ne morejo tekmovati s kuharskimi knjigami, z ameriškimi televizijskimi nadaljevankami in z vsem, kar sloni izključno na videzu. Obenem pa je potrebno računati, da novi barbari zasedajo ključna mesta in da merijo uspehe kvantitativno, s številk-mi in z zaslužki ali pa s senzacijo. Tako za narodno stvar kot za versko (glej papeža Frančiška) pa nista vspodbudna idola denarja in trga. Ob tem sem prepričan, da narodna skupnost preprosto ne preživi, če se ne zna več ustno in pismeno izražati v dostojni obliki, če ne pozna tehničnih, birokratskih in podobnih izrazov, skratka, če ne uveljavi svoje prisotnost v nekoč imenovanem "omikanem svetu". Ko narod izgubi nosilca temeljev, preprosto izumre ali pa se spremeni v neko krajevno posebnost. Takšnih primerov je v Evropi in v svetu veliko, posebno ko gre za manjšinske skupnosti. Jasno je, da močni narodi in države v brk vsem globalizacijskim procesom ne dovolijo, da bi izgubili znanstvene, kulturne in drugačne elite. Zato je Nemčija zmagala svetovno nogometno prvenstvo, Italija pa je izpadla že v prvem krogu. Športni poraz je v sozvočju s tem, da je država izgubila svoje elitne industrije, da ne vlaga v raziskovanje in šolo, da sta se njen višji in srednji sloj preprosto barbarizirala, sko-rumpirala ali proletarizirala (v smislu kulturnega in sicerjšnjega obubožanja). Kako pa je s Slovenci v Sloveniji, kjer gre na volitve pičla polovica državljnov in zmagujejo stranke, ki se rodijo v par mesecih ob medijsko učinkovitem napadalcu? Kako je z manjšino, ki mnogokrat razpravlja o reformah in pozabi na osnove, zaradi katerih si lahko sploh še Slovenec? Ne vem, kako bo to lahko še možno, vsaj v narodnem smislu. tukaj). Iz higienskih razlogov pa že nekaj časa povsod v Sloveniji napeljujejo ali polagajo kanalizacijo, na katero so priključene tudi individualne hiše. Podobno je tudi pri nas, le da so vsi prepričani, da gradijo v Italiji greznično omrežje. Kako greznice, ki so jame, spremenijo v kanale, oz. jih raztegnejo v omrežje, vedo najbolje tisti, ki rete fognaria dobesedno prevajajo v slovenščino. Kadar kanalizacijo obnavljajo, tudi v Italiji vsak vidi, da je od hiše, v kateri stanuje, speljan kanal, ki se skupaj z drugimi kanali za odpadne vode in odplake združuje v kanalizacijo. Zato rečemo, da so naselja kanalizirana. Danes sem se ustavila ob preprostem pogovornem jeziku za vsakdanjo rabo, ki nam pokaže, kako se lahko so-bivanje različnih izrazov za iste stvari spremeni v nerazumevanje. Navadno se ne ustavi pri govoru, ampak se razširi tudi v vse medije. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Nabrežinski upravitelji in potrebe domačinov Spoštovani Upravitelji ali Ne-upravitelji devinsko-nabrežinske Občine, po pravici povedano, mene bi bilo sram upravljati na tako pičel način domačine v devinsko-na-brežinski občini: a) Je že več kot 2 leti, da vspra-šujem Občinsko upravo, naj postavi dve parkirni mesti za invalide pred novim sedežem lekarne in domače banke na nabrežinskem trgu: če Občina je v težavi zaradi pakta stabilnosti, naj to stori banka ali pa Lekarna - danes mi invalidi imamo velike težave, da zahajamo v banko in lekarno ... kakšen praznik manj po trgih in več pozornosti za tiste, ki imajo potrebe. Tudi pred banko naj kdo skrbi za čiščenje poti in obstoječih stolov: nabrežinci so že dovolj žrtvovali, da je banka prodala del stavbe v korist lekarne in denarje koristi la za druge primanjkljaje ZKB-ja! b) Ista stvar pred poštnim Uradom v Nabrežini: ni preskrbljeno za parkiranje handikapi-rancev; Osrebno ne verjameme, da se Občini odklanja male investicije za invalide!! Dovolj je 4 kg rumene barve, ostalo pa imate že v skladiščih!! c) Tretja zelo nevarna točka je pred Sanatorijem na Postaji, ko ljudje prihajajjo in odhajajajo po desni stezi brez nobene obrambe pred avtobusi in ostalim prometom. To naj bo sramota za vse Upravitelje!! Ni pošteno, da je treba se oglašati po dnevnikih za tako majhne potrebe domačinov. Lep pozdrav z upanjem, da se take malenkosti takoj opravijo!! V. Tanze Vsak naj pomete pred svojim pragom Spoštovano Uredništvo, V zvezi s pismom, s katerim se Aleš Walritsch, v imenu koordinacije slovenske komponente v Demokratski stranki, odziva na upravičen protest deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ugotavljam, da je še toliko bolj upravičeno, da pride znotraj t.i. skupnega predstavništva do določene jasnosti. V bistvu je relativno ali je bil Aleš Waltritsch pri ministrici Mariji Eleni Boschi ali ne. Kar je pomembno in kar je hotel deželni tajnik Terpin izpostaviti, tudi na pripombe več kolegov v SSk, je dejstvo, da je prišlo na parlamentarni in deželni ravni do potez, ki zapostavljajo ostale komponente skupnega predstavništva. In to je na žalost potrjeno v samem pismu, saj se poleg dela poslanke Tamare Blažina omenja le še Slovenijo in njene diplomatske predstavnike. Kaj pa vsi drugi? Pri nas se temu pravi, delati proti ali vsaj ne v prid toliko potrebni enotnosti in sodelovanju. In glede tega - enotnosti in sodelovanju - ne potrebujemo nikakršnih podukov, ker je Tamara Blažina v Parlamentu tudi hvala glasovom SSk. Kar pa zadeva ironične opazke glede levosredinske opcije v Italiji in desnosredinske v Sloveniji svetujem, da si vsak pomete pred lastnim pragom. Vprašajmo se samo kolikokrat so poslanci in poslanke Demokratske stranke volili skupaj s privrženci Silvia Ber-lusconija, ki ga vidni vsedržavni in deželni predstavniki označujejo celo kot gotovega sogovornika. Julijan Čavdek Pokrajinski tajnik SSk za Goriško Mfi Farsa v zvezi z zaprtjem porodnišnice v Gorici Farsa v zvezi z zaprtjem porodnišnice v Gorici (pardon Go-rizii, ker tako piše na tablah in na cestnih znakih) se nadaljuje; župan Romoli, predsednica Ser-racchianijeva in razni odborniki so seveda glavni akterji. Serracc-hianijeva celo postavlja pod vprašaj ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, saj trdi, da bodo italijanskim otrokom, rojenim v Šempetru pri Gorici, v dokumentih napisali "rojen v Italiji". Romoli in odbornica Romanova pa ostaneta zvesta svojim že tradicionalnim nazorom in stališčem: slovenska bolnišnica naj bi bila drugorazredna, zaostala, ne bi zadostovala minimalnim varnostnim predpisom; skratka naj bi šlo za neki "nižji standard", ki naj bi bil neprimeren za italijanske ženske oz. pacientke (z neverjetno pripombo, da niti Za-mejke ne marajo zaostale šempetrske bolnišnice ... kot da bi italijanski državljani slovenske narodnosti vendarle bili nekako pripravljeni sprejeti "nižji standard", ker so pač Slovenci.!). Da o izjavah, s katerimi so nekateri italijanski šovinistični starši oz. bodoči starši napolnili strani italijanskega časopisa, niti ne govorimo (v slogu "BAMBINI SLO-VENI MAI", torej krepko čez mejo rasizma in fašizma). Ob vsem tem se seveda lahko postavimo upravičeno vprašanje, kakšen sploh je tale "višji italijanski standard", ker glede na to, da "italijanska" Gorizia nima niti porodnišnice, bi lahko celo sklepali, da Italijanke rojevajo v kakšni štalici kot Devica Marija. V resnici je "višji standard" v precej obupnem stanju. Če nadaljujemo z resnejšim tonom, se bomo gotovo spomnili, da je, na primer, zaradi prenizkih ograj na terasah goriške bolnice, 100%"Made in Italy", umrlo že 7 ljudi. Med temi je bil tudi moj ded: je očitno šlo za primer, v katerem je Slovenec "okusil" določen "italijanski standard". Mimogrede: ograje so celo vsebovale azbest in to prav tam, kjer so mirno bivale nič hudega sluteče porodnice pred in po porodu!!! In tile šušmarji bodo druge zaničevali, da imajo nižji standard, ki je neprimeren za Italijane, in ki si ga celo italijanski državljani slovenske narodnosti izogibamo?!? Sramota! Bi lahko tudi rekli, da navsezadnje gre za običajno triko-loristično pajacado oz. neumnost oz. delirij, se pa bojim, da nevihta ne bo šla kar tako mimo. Prav zaradi tega namenjam še par vrstic tistim ljubljanskim veljakom, ki bodo odločali o tem, ali bo Šempeter še naprej "in toto" sestavni del Republike Slovenije, ali pa bodo vsaj začasno in delno odstopili suverenost Italiji, da bi se lahko otroci šovinističnih in rasističnih staršev lahko rodili v Italiji. Celo novinar italijanskega dnevnika se je v članku spraševal, ali bo diplomacija Republike Slovenije odreagirala na žalitve goriških občinskih prvakov. Upam, da bo, ampak v pravo smer! Šempeter je Slovenija, roke proč! dr. Dimitri Tabaj 1 0 Sreda, 23. julija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Župan Fabio Vizintin poslal zahtevo na deželo Doberdobci se hočejo rojevati tudi v Šempetru Tudi Doberdob se hoče pridružiti občinam iz goriške pokrajine, v katerih velja dogovor med deželo Furlanijo Julijsko krajino in splošno bolnišnico dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Gorici za kritje stroškov porodov v šempetrski porodnišnici. Sporazum so podpisali prejšnji teden in zaenkrat določa povrnitev stroškov po- GORICA - Ziberna »V katerem jeziku bodo govorile?« Deželni svetnik stranke For-za Italia Rodolfo Ziberna je zelo zaskrbljen nad »usodo« goriških porodnic, ki bi se odločile roditi svoje otroke v šempetrski bolnišnici. Zaradi tega je v dveh zaporednih dneh vložil dve svetniški vprašanji, s katerima sprašuje deželno vlado pojasnila glede dogovora, na podlagi katerega imajo goriške porodnice možnost, da rodijo svoje otroke v Šempetru. »Če porodnico v primeru potrebe odpeljejo v Šempeter, bo mogoče poročilo o njenem zdravstvenem stanju odposlati iz italijanske bolnišnice v slovensko? Predvsem pa bo osebje slovenske bolnišnice znalo prebrati poročilo, ki bo zapisano v italijanščini in še zlasti v zelo tehničnem izrazoslovju?« se sprašuje zaskrbljeni Ziber-na, ki ga zanima tudi, v katerem jeziku se bodo goriške porodnice pogovarjale s šempetrskimi zdravniki in porodničarkami med popadki. »Se bodo morale spomniti kake angleške besede ali bo morda na razpolago prevajalec? Nazadnje me zanima, če bo mogoče prenesti osebne podatke porodnice v šempetrsko bolnišnico, ne da bi pri tem kršili zakone o zasebnosti?« V prejšnjem svetniškem vprašanju je Ziberno zanimalo, kateri kraj rojstva bo zapisan na dokumentih otrok, rojenih v Šempetru. rodov s strani deželnega zdravstvenega sistema za porodnice s stalnim bivališčem v občinah Gorica, Fara, Moš, Števerjan, So-vodnje in Šlovrenc - seznam je zapisan v uvodnem delu dogovora -, ki so med nosečnostjo obiskovale ambulante goriške bolnišnice oziroma zdravstvenega okrožja za gornje Posočje. »Potem ko smo izvedeli za zgodovinski dogovor med deželo Furlanijo Julijsko krajino in šempetrsko bolnišnico glede čezmejne porodnišnice, kar omogoča, da porodnice iz Gorice, Fare, Moša, Števerja-na, Sovodenj in Šlovrenca rodijo svoje otroke v Šempetru, vas prosimo, da bi to možnost razširili še na občino Doberdob,« je do-berdobska občinska uprava z županom Fa-biom Vizintinom na čelu zapisala v pismu, ki so ga poslali deželni odbornici za zdravstvo Marii Sandri Telesca. »V naši občini je slovenska narodna skupnost prisotna že stoletja. Zaradi tega bi bilo za naše občane in občanke zelo pomembno, da bi se lahko poleg tržiške bolnišnice posluževali tudi šempetrske porodnišnice, saj za večino izmed njih v Šempetru ne bi bilo nikakršnih jezikovnih ovir. Ravno nasprotno, v Šempetru bi se lahko naši občani in občanke v tako pomembnem življenjskem trenutku pogovarjali z osebjem v svojem maternem jeziku,« poudarja župan Fabio Vizintin in pojasnjuje, da bi vključitev doberdobske občine v dogovor prispevala k okrepitvi prizadevanj v korist čez-mejnega zdravstva. Že danes je v doberdobski občini več občanov, ki so rojeni v Šempetru; v Doberdobu tudi živi Marco Gergolet, pomočnik direktorja za strokovno medicinske zadeve v šempetrski bolnišnici. Zaradi tega v Doberdobu ni predsodkov, ki v zadnjih dneh prihajajo na dan v Gorici, kjer se že več dni vleče prava medijska gonja proti šempetr-ski porodnišnici. Podpihujejo jo tudi nekateri krajevni upravitelji in ni ga dneva, da bi se ne proslavili z izjavami, naperjenimi proti šempetrski porodnišnici in mestoma tudi proti Tržiču. V resnici je zaprtje goriške porodnišnice posledica številnih zgrešenih odločitev, ki so si z leti sledila. Ne nazadnje porodniški oddelek že takoj po selitvi v obnovljeno bolnišnico Janeza od Boga ni ustrezal najnovejšim varnostnim zahtevam, sploh pa se je število porodov tako znižalo, da se je v zadnjih letih v Gorici rojevalo le tristo otrok letno. (dr) GRADIŠCE-RIM »Centra CIE ne bodo odprli« Županja na avdiciji v parlamentu Centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišču ne bodo ponovno odprli in sosednjega centra za prosilce azila CARA ne bodo širili brez pozitivnega mnenja občine in dežele. To je bilo včeraj potrjeno na zasedanju parlamentarnega odbora za nadzor izvajanja schengenskega sporazuma ter nadzora in varnosti s področja imigracije, ki mu predseduje goriški poslanec Giorgio Brandolin. Na rimski seji so člani parlamentarnega odbora prisluhnili poročilu županje Gradišča, Linde Tomasinsig. »Županja je izčrpno prikazala stanje v centru in opisala breme, ki ga krajevno okolje prenaša zaradi njega,« je po zasedanju povedal Brandolin in nadaljeval: »Poslance je presunila zlasti vest, da ima v Gorici sedež enotni odbor za prošnje azila na področju Triveneta, kar pomeni, da se morata Gradišče in Goriška soočati tudi s problematikami ljudi, ki prihajajo k nam prosit azil.« Brandolin je med sejo izpostavil tudi odgovor ministra Angelina Alfana na svoje poslansko vprašanje: »Minister je črno na belo napisal, da glede centrov CIE in CARA ne bo vlada sprejemala odločitev, ki ne bi imele soglasja občine in dežele. To je bilo potrjeno tudi med avdicijo županje Tomasinsig. Rim je torej prisluhnil glasu teritorija. Še naprej bomo zato pazili, da mimo nas ne bo sprejeta nobena odločitev.« Linda Tomasinsig Šempetrska porodnišnica se lahko ponaša z Unicefovim znakom »Novorojenčkom prijazna porodnišnica« GORICA - Dežela ustanavlja tehnično omizje | V V • V • a I Iscejo rešitev za prazne kasarne Brigada Pozzuolo ostaja v mestu? Deželna vlada si prizadeva za ustanovitev tehničnega omizja za reševanje vozla praznih kasarn, ki jih je v Furlaniji Julijski krajini in seveda tudi na Goriškem kar nekaj. Deželna predsednica Debora Ser-racchiani se je v prejšnjih dneh v Vidmu pogovarjala o praznih kasarnah z vrhovnim poveljnikom italijanske vojske, generalom Claudiom Grazianom. Pred kratkim je dežela podpisala dogovor o vojaških služnostih, zdaj pa si prizadevajo, da bi čim prej našli rešitev še za številne kasarne, ki jih vojska že leta ne več uporablja. Na srečanju je Graziano predsednici dežele zagotovil, da RONKE - Obnova dvorca Vicentini Miniussi Vila dobila še dvor Novo prizorišče kulturnih dogodkov - Na vrsti prestrukturiranje hiše Colautti-Bertogna bo pozorno sledil zadevi, obenem je v vidiku novih varčevalnih ukrepov zagotovil, da bo vojska v Furlaniji Julijski krajini ohranila zdajšnje število vojakov. Več opuščenih kasarn je tudi v goriški pokrajini in seveda v Gorici. V Ločniku že preko dvajset let sameva kasarna Peco-rini. Občasno prihajajo na dan projekti za njeno obnovo in ponovno uporabo, vendar so doslej vsi po vrsti propadli; govorilo se je o ureditvi zapora, pesjaka, centra za priseljence, toda na koncu je kasarna še vedno prazna in v vojaški lasti. Že več let sameva tudi kasarna Del Fante v Ulici Duca d'Aosta, ki so jo dokončno izpraznili leta 2011. Pred dvema letoma se je govorilo, da bi kasarni spremenili urbanistično namembnost, kar naj bi omogočilo njeno prodajo. Zamisel se nato ni uresničila, saj se kasarna razprostira na 12.000 kvadratnih metrih površine in dandanes ga ni podjetnika, ki bi bil v Gorici pripravljen prevzeti tako veliko zemljišče, ga sanirati in na njem zgraditi stanovanja in trgovine. Podobna usoda bi v Gorici lahko doletela še dve kasarni, v katerih je trenutnao nastanjena konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli - kasarno Guella na Trgu Battisti in kasarno Montesanto v Tržaški ulici. Brigada Poz-zuolo bi sicer morala zapustiti Gorico že januarja letošnjega leta; njeni vojaki bi morali biti premeščeni v Trst, Palmanovo, Videm in druge kraje v deželi, vendar so danes še vedno v Gorici. Kaže na to, da naj bi v svojih dveh goriških kasarnah tudi v prihodnosti ostali. V Rimu naj bi namreč razmišljali o ohranitvi sedeža brigade Pozzuole v Gorici, saj bi bila tudi njena selitev zelo draga. Proti selitvi brigade so se lani izrekli številni krajevni upravitelji z goriškim županom Ettorejem Romolijem na čelu; če bi brigada res zapustila v Gorico, bi z njo odšlo petsto vojakov oz. 1200 ljudi, če prištejemo še družinske člane. Zdaj pa zgleda, da do selitve naj ne bi prišlo, čeprav v Gorici glede tega nihče nima jasnih zagotovil. Urejanje dvora ronške vile Bonaventura Ronke bodo bogatejše za nov kraj kulture in druženja. Minilo je kar nekaj let od odprtja avditorija v Ulici Cau de Mezo in nekaj mesecev od odprtja večnamenske dvorane v Ulici Duca d'Aosta, sedaj pa je na vrsti še privlačni notranji dvor vile Vicen-tini Miniussi, ki bo namenjen zlasti poletnim prireditvam. Dela so opravili v minulih mesecih. Kakor je predvidel načrt obnove vile - občina se je za njen nakup in zahtevni poseg odločila leta 1992 -, so dostopa za pešce uredili s trgov Unita in Martin delle Foibe. V zadnjih dneh so ob zahodnem robu uresničili še neke vrste zid s kovinskim ogrodjem, ki bo, ko bo poraščen z zelenjem, skril bližnje stavbe s skromno arhitekturno vrednostjo in hkrati »zagradil« dvor, ki bo lahko sprejemal do dvesto ljudi. Z ureditvijo dvora se bodo zaključila vsa dela za obnovitev vile in njenih zunanjih prostorov (dvor, vrt, rastlinjak ...), ki jih je občinska uprava izvajala v teku let. Za zadnje posege je strošek znašal skoraj milijon evrov, vendar rezultat je navdušujoč. »Z opravljenim delom smo izredno zadovoljni, saj je mestno središče dobilo povsem nov videz,« pravi odbornik za javna dela Livio Vecchiet in dodaja upanje, da se bodo v kratkem začela še dela za prestrukturiranje hiše Colautti-Bertogna v Ulici Roma ob občinskem sedežu. »Obnova vile Vicentini Miniussi je torej dokončana, s čimer smo Ronkam vrnili arhitektonski in zgodovinski biser,« še poudarja Vecchiet. Kasarna Del Fante v Ulici Duca d'Aosta bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. julija 2014 411 1 TRŽIČ - Objavili javni razpis ^^ m v • • v v ■ v • Občina isce zdruzenje za promocijo teritorija in manjšinskih jezikov Tržiška občina je objavila razpis za okrepitev delovanja svojega urada za stike z javnostjo, kar se tiče ovrednotenja manjšinskih jezikov, teritorialne promocije in čezmejnega sodelovanja. Na razpis se lahko prijavijo združenja in ustanove, ki delujejo vsaj šest mesecev. Projekt bodo začeli uresničevati 1. oktobra, potem ko bodo izpeljali javno selekcijo. Za objavo razpisa so se odločili, da bi okrepili delovanje urada za stike z javnostjo s pobudami, ki so vezane na ovrednotenje slovenskega in furlanskega jezika, hkrati pa tudi na promocijo krajevnih znamenitosti in na čezmejno sodelovanje, glede katerega je tržiška občina zelo dejavna še zlasti, kar se tiče razvijanja evropskih projektov. Izbrano združenje bo pri zahtevanih dejavnostih sodelovalo s svojimi člani - prostovoljci. Zanje je predvideno 1000 ur letnega dela v slovenskem uradu, 1000 ur letnega dela v uradu Infopoint Europa Direct in 500 ur letnega dela v furlanskem uradu. Tržiška občina bo z izbranim združenjem pripravila operativni plan, na podlagi katerega bodo zatem izvajali posamezne dejavnosti. Združenje bo moralo zagotoviti osebje, ki odgovarja zahtevam trži-ške občine; za slovenski del projekta bodo morali prostovoljci imeti za sabo šolanje v slovenskem jeziku oz. obiskovanje tečajev slovenskega jezika v priredbi krajevnih uprav na podlagi zakonov 428/1999 in 38/2001; imeti bodo morali tudi nekaj izkušenj s poučevanja slovenščine. Kar se tiče furlanskega jezika, od prostovoljcev zahtevajo, da so sledili univerzitetnim tečajem furlanskega jezika ali tečajem, ki so jih izpeljale nekatere priznane furlanske ustanove. Za dejavnosti in-fotočke Europe Direct zahtevajo poznavanje angleškega jezika. Združenje bo z občino sodelovalo dve leti, in sicer od 1. oktobra letošnjega leta do 30. septembra leta 2016. Tržiška občina bo za prvo leto dejavnosti dala na razpolago 96.000 evrov, za drugo leto pa 90.000 evrov. Tržiški urad za stike z javnostjo GRADIŠČE - Furlanska konzulta Furlanske toponime hočejo rešiti pozabe »Prizadevati si moramo, da je na svetu čim več biološke raznovrstnosti, vendar ne le v naravnem svetu, temveč tudi med ljudmi.« Tako je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta poudaril na zasedanju pokrajinske konzulte za furlansko narodno skupnost, ki je potekalo pred dnevi na županstvu v Gradišču. Na njem so spregovorili o pobudah za spodbujanje večjezičnosti, ki jih je lani izpeljala goriška pokrajina, hkrati pa so tudi izročili priznanja uslužbencem javnih uprav, ki so sledili tečajem furlanskega jezika. Srečanja so se udeležili predsednik deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Fabbro, Paolo Pascolo iz združenja CIRF, predstavniki ustanove Fogolar furlan iz Tržiča in delegati iz vseh občin goriške pokrajine, v katerih je furlanščina prisotna (Gradišče, Kopri-vno, Krmin, Dolenje, Fara, Gorica, Mariano, Medeja, Tržič, Mo-raro, Moš, Romans, Zagraj, Šlovrenc in Vileš). »Skrbeti moramo za ohranjanje tradicionalne toponomastike, s katero se ohranja tudi naša kultura,« je na zasedanju poudaril predsednik furlanske konzulte Renzo Medeossi in poudaril, da so stara ledinska imena izraz nekdanjih časov; v njih se skriva identiteta posameznih krajev in ljudi, ki so v njih živeli in delali. Me-deossi je poudaril, da se veliko ledinskih imen prenaša iz roda v rod le z ustnim izročilom, zato jih je treba čim prej zapisati in jih tako rešiti pred pozabo. Posamezni člani konzulte so zatem spregovorili o raznih pobudah, s katerimi so v raznih občinah goriške pokrajine skušali ovrednotiti furlanska ledinska imena, obenem so se zavzeli, da bi dvojezične table namestili poleg ulic in cest tudi na parke, pokopališča ter ob raznih pobudah in prireditvah. Goriška pokrajina je v zadnjih letih izpeljala kar nekaj pobud za ovrednotenje slovenskega in furlanskega jezika v javnosti. Pokrajinsko palačo, pokrajinske urade in vse višje srednje šole v pokrajini so opremili s trijezičnimi tablami in napisi; izpeljali so tudi več jezikovnih tečajev tako slovenščine kot furlanščine. »V Fur-laniji Julijski krajini se moramo prepričati, da je v večjezičnosti velika dodana vrednost, zato pa moramo čim več vlagati v naše manjšinske jezikovne skupnosti,« je srečanje v Gradišču sklenil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. DEVETAKI - Društvo Vrnitev na nočnem pohodu Križarjenje po Krasu Posvečajo se raznim »vrnitvam«: zgodovinsko časovnim, kulturno umetniškim in tistim v naravo Skoraj peturnega nočnega križarjenja po Krasu okrog Cerja na pobudo zgodovinskega, kulturnega in rekreacijskega društva Vrnitev s sedežem v gostišču pri Devetakih se je udeležilo enajst priložnostnih pohodnikov in pohodnic z raznih koncev goriškega območja. Od Gabrij je skupina krenila najprej po brezpotju, nato po gozdni cesti in stezi do asfalta, ki povezuje Miren z Opat-jim selom, in spet po stezah in kolovozih do spomenika vrh Cerja. Le čemu razne krajevne uprave pretiravajo in uporabljajo evropska sredstva za spreminjanje stez v kolovoze, kolovoze v makadamske ceste in slednje v asfaltne avenije? Na vrhu je prireditelj poskrbel za presenečenje ter iz dveh nahrbtnikov potegnil posodo z golažem in dodatki, kar so pripravili v gostilni Pri Miljotu. Po razgledu in nočni orientaciji, ki je segala od svetilnika na tržaški Greti, mimo tržiškega zaliva in osvetljenih vasi ter trgov v Furlaniji do Krminske gore, Korade, Sabotina, Svete gore - Skal-nice in Mrzovca ter Kuclja, bliže pa od zastrtega sija kraških vasi okrog Komna, mimo Doberdoba, Debele griže in Brestovca, poplave luči čezmejnega mesta, Panovca, Biljskih gričev do Šem-pasa, se je pohod nadaljeval po greben-ski stezi proti Fajtovemu hribu, po strmi drči v smeri Vrtoč ter krožno spet v zaraščen svet nad Dolom. Nočni pohodniki Zaradi polne lune se je premikanje, ki so ga izmenično vodili vsi pohodniki, spremenilo skoraj v pohajkovanje po kraški gmajni. Enkrat med potjo in pri spomeniku sta z intonacijo poklicnega zborovodje zašepetali v noč fantovski po-doknici med pogledom v dolino na osvetljeni 5. koridor. Bilo nas je sicer enajst že odraslo zrelih fantov in deklet, a tisto število ni moglo biti bolj daleč od nogometnih miselnih in vedenjskih obrazcev, foto r.p. kot je v resnici bilo. Gre za redka doživetja, ko je skupina ubrana, se premika v glavnem brez besedičenja in se predaja sozvočju okolice med poslušanjem tišine, potapljanjem v temo, zaznavanjem srnjakovega lajanja, pobliskavanjem daleč na Jadranu in vsrkavanjem tankočutnih vonjav iz gozdne podrasti. Društvo se posveča raznim »vrnitvam«: zgodovinsko časovnim, kulturno umetniškim in tistim v naravo. (ar) GORICA - Razstava v Kulturnem domu »Sonce miru, razsvetli jih« Na odprtju izrazili solidarnost z ljudmi v vojni Govorniki na včerajšnjem odprtju (zgoraj), dve izmed razstavljenih del fotok.d. GORICA - Občina Prispevek za Olympio Manj denarja od parkiranja Med včerajšnjim zasedanjem goriškega občinskega odbora so odobrili tri sklepe; dva zadevata podelitev izrednih prispevkov športnemu združenju Olympia in kolesarskemu društvu UC Caprivesi, s tretjim ukinjajo eno parkirno mesto pred županstvom, kjer bodo namestili stojalo za kolesa, in deset mest v Ulici Nizza, kjer bodo uredili gradbišče za obnovo ene izmed tamkajšnjih hiš. Zaradi omenjenega ukrepa in še zaradi nekaterih sprememb v parkirnem režimu v ulicah Nizza in IX agosto bo občina predvidoma ob 7.600 evrov parkirnin. Športnemu združenju Olympia je včeraj občina podelila izredni prispevek 300 evrov, s katerim bo odbojkarsko društvo krilo del stroškov za udeležbo na državnem finalu za mladince v kraju Chianciano terme, kjer so goriški odbojkarji dosegli izjemen uspeh - šesto mesto. Športno združenje Olympia je sicer za nekajdnevno gostovanje porabilo veliko več denarja, občini so posredovali dokazilo o 3720 evrih stroškov. Društvu UC Caprivesi pa je občina podelili prispevek 3500 evrov, s katerim bodo krili del stroškov za organizacijo državnega prvenstva v gorskem kolesarstvu, ki je potekalo minuli konec tedna v pevmskem parku. Športni dogodek je kolesarsko društvo skupno stal 80.000 evrov. V galeriji Kulturnega doma so včeraj odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so jih postavili na ogled člani medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice, slovensko združenje za duševno zdravje Šent iz Ajdovščine in konzorcija CISI iz Gorice. Prikaz sodi v sklop razstav in drugih pobud s pomenljivim naslovom Sonce miru. Kot je na odprtju razstave povedal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, letos poteka 19 let od prve prireditve s tem imenom. Spomnil je, da so takrat otroci narisali veliko Sonce miru na pločniku pred goriškim ljudskim vrtom. Pobuda je v vseh teh letih bila namenjena spominu na najhujšo vojno katastrofo v zgodovini človeštva, na razstrelitev prve atomske bombe nad nesrečnim japonskim mestom Hi-rošima, avgusta leta 1945. Sonce miru danes dobiva tudi drugačno sporočilnost, saj se marsikje po svetu odvijajo spopadi z nedolžnimi žrtvami, je še povedal Komel. Z leti so se k prireditvi priključili tudi humanitarne ustanove, ki so postale ogledalo sleherne civilizirane družbe, je še povedal ravnatelj Komel. Poleg že navedenih ustanov iz Slovenije so k letošnji pobudi pristopili še konzorcij CISI, združenje darovalcev organov ADO, Dijaški dom in goriški Forum za kulturo. V imenu Foruma je prisotne nagovoril kulturni in družbenopolitični delavec Andrea Bellavite, ki je izpostavil tri vidike pobude: solidarnost z ljudmi, ki trpijo zaradi vojne, gradnjo miru s pomočjo umetnosti in globok razmislek nad tragedijami, kakršna je bila Hirošima. O delovanju združenja darovalcev organov je spregovoril Karlo Mucci, ki je izpostavil predvsem plemenito poslanstvo organizacije. Ravnatelj združenja CISI iz Gorice Vito Dalo je predstavil delovanje ustanove in si zaželel, da bi Sonce miru razsvetlilo um ne-tilcev vojne, ki žal ostajajo gluhi na vse pozive k pomiritvi strasti. Svoj pozdrav prisrčno zasnovani prireditvi je izrekla tudi predstavnica organizacije Šent iz Ajdovščine Jasmina Bolterštajn, ki se je zahvalila Kulturnemu domu za povabilo in si zaželela, da bi se stiki razširili tudi na druge oblike dejavnosti. Na koncu je skupaj še z nekaterimi člani Šent kluba prebrala nekaj poezij in drugih zapisov, ki so jih pripravili obiskovalci omenjenih ustanov. Svoja dela razstavlja kakih dvajset likovnih ustvarjalcev, razstava bo odprta do 9. avgusta. (vip) 12 Četrtek, 24. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR / Zaposlijo dva delavca Goriška občina bo v okviru projektov za socialno delo zaposlila za obdobje 19 oz. 20 tednov in s polnim delovnim urnikom dva delavca, ki bosta skrbela za vzdrževanje poslopij v občinski lasti. Opravljala bosta zidarska, mizarska in pleskarska dela, pomagala bosta tudi pri opremljanju prizorišč javnih dogodkov. Prijave zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 8. avgusta, vložijo jih lahko delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. ■ f^i • • • V V • | • V Gorici iscejo grobarja V okviru projektov za socialno delo bo goriška občina za obdobje petnajstih tednov in s polnim delovnim urnikom zaposlila tudi grobarja, ki bo delal v občinski pogrebni službi. Prijave zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 8. avgusta, vložijo jih lahko delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. Operne arije na Vrhu V kleti vinarskega podjetja Rubijski grad na Vrhu bo v petek, 25. julija, ob 21. uri koncert opernih arij in samospevov, ki ga prirejajo ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Zapeli bodo udeleženci izpopolnjevalnega tečaja iz solopetja, ki ga vodi basist Aleksander Svab, sicer vodja mednarodne operne akademije iz Križa. Vstop na koncert bo prost. Opereta v Gradežu Na prireditvenem prostoru Parco delle Rose v Gradežu bo jutri, 24. julija, ob 21.15 večer, posvečen operetam iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Zapela bosta Andrea Binetti in Marzia Postogna ob spremljavi pianista Corrada Gulina. V nedeljo, 3. avgusta, ob 21.15 bodo na vrsti operete madžarskih skladateljev. Zapela bosta Andrea Binetti in Maria Gio-vanna Michelini ob spremljavi pianista Roberta Torzulla. Pino Roveredo v Tržiču V okviru odmevnega tržiškega festivala Onde mediterranee bo drevi ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino (v beneški palači - t.i. Palazzetto veneto - v primeru slabega vremena) srečanje s pisateljem Pinom Rovere-dom, ki bo predstavil svoj zadnji roman »Ballando con Cecilia«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: 17.30 - 18.15 - 21.15 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX: 16.00 - 17.45 - 18.50 -20.45 - 22.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.10 - 21.10 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione« (digital 3D). 17.45 - 20.00 - 22.00 »Mai cosi vicini«. 18.00 - 20.10 - 22.10 »The German Doctor - Wakolda«. GORICA - Filmsko dogajanje v imenu Sergia Amideia Kakor že park tudi dvorana nabito polna, radijski delavci včeraj oddajali s festivala Ob koncu minulega tedna je prizorišče filmskega festivala za nagrado Sergio Amidei bil bohotni park Coroninijevega dvorca, s ponedeljkom pa so zaradi nenaklonjenosti vremena tudi večerno dogajanje preselili v travniški Kinemax: kakor že prizorišče na odprtem je tudi kinodvorana bila nabito polna. Tako je bilo tudi sinoči, ko so podelili prvo letošnjo nagrado. Prevzel jo je Enrico Magrelli, eden izmed voditeljev odmevne oddaje »Hollywood Party«, ki s tretjega radijskega programa RAI spremlja filmski in video utrip na državni in mednarodni sceni ter ima zelo številne poslušalce. Goričani so oddajo nagradili zaradi njenega doprinosa k širjenju filmske kulture, kar so radijski delavci dokazali tudi včeraj, ko so v oddaji »Hollywood Party« iz Gorice spremljali javno razpravo o italijanskih filmskih grozljivkah. Festival se nagiba h koncu: jutri bodo namreč razglasili letošnjega dobitnika nagrade Amidei za najboljši scenarij. V tekmovalni sekciji bodo nocoj ob 21. uri vrteli film »In gra-zia di Dio« režiserja in scenarista Edoarda Winspeareja, še pred njim pa kot posebni dogodek kratki film »Sidecar Smilla« o potepa- njih goriške psičke Smille in njenega gospodarja Paola Susane. Iz današnjega programa izstopa še projekcija Pasolinijevega filma »Salo e le 120 giornate di Sodoma« (ob 10.15 v Kinemaxu), v Mazzacuratijevi retrospektivi pa zlasti film »La giusta distanza« (ob 16.15 v IKnemaxu). Celotni festivalski program je objavljen na strani www.amidei.com. Enrico Magrelli oddaja iz Gorice GORICA - Amidei Kinoateljejev prispevek k dogajanju Tudi Kinoatelje prispeva k pestremu programu filmskega festivala Ami-dei. Med njegovim potekom v razstavnem prostoru v veži Kinemaxa vrtijo namreč dokumentarni spletni film v treh jezikih »Zbrani - Zaupno o skupnem« avtoric Anje Medved in Patricije Mali-čev, ki je lani nastal v Kinoateljejevi produkciji. V njem nastopajo pomembna imena s področja umetnosti, znanosti in filozofije (Benedetto De Martino, Jan Fa-bre, Margherita Hack, Alojz Ihan, Jure Mikuž, Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Dušan Šarotar, Tzvetan Todorov ...). Posvečen je Margheriti Hack, ki je v njem izrazila nekatere svoje zadnje misli. Kader iz filma ¿j Čestitke Koncerti Kolikor kapljic se v vodi blešči, toliko sreče ti, draga GRETA, za 21. rojstni dan želi nekdo, ki vedno misli nate. □ Obvestila OPERNI FESTIVAL ARENA DI VERONA: družba COOP Nordest vabi operne ljubitelje v soboto, 9. avgusta na scensko kantato Carmina Burana Carla Orffa; prijave in informacije do razpoložljivih mest pri okencih družbe ali po tel. 335-7835183. SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu. AŠKD KREMENJAK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo danes, 23. julija 2014, ob 04.00 v prvem sklicu in v četrtek, 24. julija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Jamljah, Prvomajska 20. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjeva-si od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali pišite na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it ■ n Razstave GALERIJA SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču bo zaprta zaradi inventarizacije do 31. julija. Spet bo odprta v soboto, 1. avgusta. V petek, 8. avgusta, bo ob priložnosti namestitve kipa z naslovom »XVI« Massima Poldelmenga v Ul. Ciotti v galeriji Spazzapan odprtje razstave z naslovom »Il progetto e l'opera. Massimo Poldelmengo. XVI e impronta del XVI«. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: danes, 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost. »NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: 25. julija ob 21. uri Go-rizia Guitar Orchestra in sopranistka Si-riana Zanolla. Ob slabem vremenu bo koncert v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. S Izleti KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040- 360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. 13 Prireditve ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v nedeljo, 27. julija, ob 20. uri srečanje ob ostalinah cerkvice na vrhu Sa-botina, kjer se bodo spomnili stoletnice začetka prve svetovne vojne. Prebirali bodo odlomke iz pesmi in knjig, ki so jih napisali Claudio Rumiz, Boris Pahor, Emilio Lussu, Giuseppe Ungaretti in Clemente Rebora. Zapela bosta zbora Sant'Ignazio in Sabotin. ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na met-ka@zskd.eu. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 23. julija ob 19. uri poletni BreakDance izziv, mednarodno tekmovanje v BreakDan-cu na Trgu Ivana Roba; 24. julija ob 20. uri otroška gledališka igra »Športna pravljica« v izvedbi gledališča Smejček pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); 25. julija ob 21. uri koncert skupine Rudi Bučar in Istrabend pred Co-roninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); vstop prost, več na www.kstm-sempe-ter-vrtojba.si. POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 23. julija ob 22. uri koncert tria Bojan Krhlanko (Jani Šepetavec, Joe Ka-plowitz, Bojan Krhlanko); 24. julija ob 21.30 glasbeno dokumentirani film »Marley«; 25. julija ob 22. uri koncert skupine Vlatko Stefanovski & Vasko Atanasovski Quartet; več na www.no-va-gorica.si. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »DolceMen-tEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): danes, 23. julija ob 18. uri sprostilna tehnika s tibetanskimi zvonovi; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Miniussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Ge-melli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visin-tin; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.eventi@gmail.com. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽIN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 24. julija, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gostja večera Marija Stanonik, literarna zgodovinarka, etnologinja, docentka, avtorica knjige »Slovenska pesem v tujem škornju«. Večer bosta sooblikovala tudi Andrej Vovko in Damijan Florjančič. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. »LIBRI E AUTORI A GRADO« (Knjige in avtorji v Gradežu): 28. julija ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije »La Storia di Aquileia e di Grado«, Paolo Scandaletti; 1. avgusta ob 18. uri na glavni plaži »Il romanzo dei Windsor«, Antonio Ca-prarica. Ob slabem vremenu v kinu Cristallo na Drev. Dante Alighieri 29. »PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 28. julija Graziella Moacco in Luisa Gastaldo; 29. julija gledališki laboratorij; vstop prost. »VOJNA JE STRAŠNA STVAR« - Pričevanja navadnih ljudi, dveh Nobelovih nagrajencev in drugih pisateljev ter pesnikov, ki so doživeli grozote prve svetovne vojne na ozemlju goriške pokrajine - v organizaciji SSO: v ponedeljek, 28. julija, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Ines Monte-vecchi vd. Bensa na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lucia Renata Biasioli por. Lupoli iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. julija 2014 1 B Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il primo amore di Anne 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Film: Soul Club 18.20 Nad.: Cuore ribelle 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: La cortigiana 23.45 Serija: Le inchieste dell'ispettore Zen O Italia 1 li a 360 gradi 11.40 Dok.: Animali in fuga 12.10 Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Special Forces - Liberate l'ostaggio (akc.) 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 117.15 Estate in di-retta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Nan.: Last Cop 23.10 Film: Suor Camilla - Il divino messaggero 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.30 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.45 Nad.: Under the Dome 23.45 Show: Stracult (A casa) di Marco Giu-sti 23.35 Film: Drag me to hell (horor) La l ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.05 Altri tempi 10.15 Film: La croce di fuoco 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.20 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.45 Dok.: Doc3 u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nad.: Il Segreto 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life - Segreti e passioni 16.50 Film: Un sacco bello 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Walker Texas Ranger 21.15 Film: C'era un cinese in coma (kom., It., r. in i. C. Verdone) 23.25 Film: Sono pazzo di Iris Blond (kom., It., r. in i. C. Verdone) Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Alpe Adria 20.00 Najlepše besede 20.30 Fol-kes 2013 21.20 Peklenski izbor 23.10 Arhivski posnetki 23.55 Artevisione Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Brginci 21.00 Kongres Zveze za Primorsko 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55, 11.40 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In onda (pon.) 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il com-missario Cordier 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Film: A qualcuno piace caldo (kom., i. M. Monroe) 23.15 Serija: In treatment 6.00 Risanke in otr. serije 8.25 9.35, 10.45, 12.00 TV prodaja 8.40 13.10 Nad.: Beverly Hills 90210 9.5015.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.0016.45 Nad.: Sila 12.1517.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 Serija: Precej legalno 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Moja prva poroka 22.05 Serija: Modra naveza 23.00 Nad.: Maščevanje Kanal A 6.40 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.25 Dok.: Frank de la Jungla 10.35 Dok.: Leta- 6.00 7.00, 13.35 Dnevnik 6.30 13.15 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 13.00 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 14.00 Qui studio a voi sta-dio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.35 Dok. serija: Jeruzalem, nastajanje svetega mesta 12.00 Dok. film: Otroci socializma 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.30 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.40 Otroški program: OP! 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 Dok. film: Razpet med državama 17.00 Poročila 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. odd.: Obrazi drugačnosti 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Samo v New Yorku 21.25 Kratki film: Prezgodaj dva metra spodaj 22.00 Odmevi 22.35 Šport in vremenska napoved 23.20 Dok. odd.: Kdo se boji Wilhelma Reicha (t Slovenija 2 7.00 8.45, 23.45 Zabavni infokanal 13.45 Evropski magazin 14.0019.05, 23.10 Točka 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.45 Na vrtu 19.45 Žrebanje lota 19.55 Nogomet: liga prvakov, Maribor - Zrinjski, prenos 21.50 Film: Beograjski fantom (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 10.30 Tedenski pregled 11.10 17.50, 21.45 Kronika 12.15 12.40, 15.35 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 15.25 Evropa v vsako vas 16.25 SVS, Izbor 17.30 Poročila 19.30 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 6.55 18.50 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.45 Volan 8.2016.40 Nan.: Zmeda v zraku 8.45 13.00 Risanke 9.55 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.35 Tv prodaja 13.50 20.05 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.45 Film: Dobro dekle, slabo dekle 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Skrivnost ulice Arlington 22.15 Film: Nevarnost v Bangkoku RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 17. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, Sreda, 23. Julija La 7, 21.10 VREDNO OGLEDA A qualcuno piace caldo ZDA 1959 Režija: Billy Wilder Igrajo: Jack Lemmon, Tony Curtis, Marilyn Monroe Čikago leta 1931. Brezposelna glasbenika saksofonist Joe in kontrabasist Jerry se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna, ko uspeta zbežati pred razjarjenimi tolpami se preoblečeta v ženski in pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Preobleki jima povzročata raznovrstne preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla, drugega pa nadleguje slabovidni bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz nadvse smešnih trenutkov. 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomen-to; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francige-na; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 11.35 Obvestila; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Nogomet; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 0 Sreda, 23. julija 2014 APrimorski r dnevnik Dunga drugič trener Brazilije RIO DE JANEIRO - Dunga je novi trener brazilske nogometne reprezentance. Članu zmagovite ekipe s SP leta 1994je zveza ponudila pogodbo do konca južnoameriškega prvenstva 2015 v Čilu. Za 50-letnega Dungo bo prihajajoči izziv drugi na klopi brazilske izbrane vrste, prvič je odstopil po slovesu Brazilije v četrtfinalu SP 2010. V prvem mandatu Dunge je Brazilija leta 2007 osvojila južnoameriško prvenstvo, leta 2009 pokal konfederacij, skupno pa dosegla 42 zmag, 12 neodločenih izidov ter doživela šest porazov. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rodriguez uradno dan Real Madrida Maribor drevi v LP MADRID - Kolumbijski nogometni reprezentant James Rodriguez je tudi uradno postal član Real Madrida. Napadalec je podpisal šestletno pogodbo, po kateri naj bi zaslužil pet milijon evrov. Real bo njegovemu nekdanjemu klubu Monacu plačal okoli 80 milijonov evrov odškodnine. Številke so sicer neuradne. «Z Monacom smo se dogovorili o višini odškodnine, tako da ni več ovir za podpis,» so sporočili iz kraljevega kluba. KOŠARKA - Goran Dragic analiziral Slovenijo in svoje moštvo Phoenix Suns Brez višine, a hitri LJUBLJANA - Slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragic bo na svetovnem prvenstvu v Španiji kape-tan izbrane vrste Jureta Zdovca, ka-petanski trak pa bo v prihodnji sezoni nosil tudi v svojem klubu v ZDA. Dragic bo, kot kaže, tudi v prihodnji sezoni glavni igralec Phoenix Suns. Phoenix je bil med najresnej-šimi kandidati za prihod prvega zvezdnika lige LeBrona Jamesa. «Pogovarjal sem se s trenerjem in direktorjem kluba in oba sta mi dejala, da smo bili dolgo časa v igri za nakup Jamesa. Potegovali smo se tudi za Ke-vina Lova, vendar sta se oba odločila za druge sredine. Za klub to ni nič tragičnega, saj bo denar od letošnjih nakupov ostal za prihodnjo sezono,» pravi Goran Dragic. Phoenix se je tako doslej okrepil le z dvema igralcema, Isaiahom Thomasom in Anthonyjem Tolliver-jem, vprašanje pa je, kako se bodo razvila pogajanja z Ericom Bledsoe-jem, ki je bil za Dragicem drugi igralec in podajalec moštva. Bledsoe in njegov agent namreč zahtevata precej višjo pogodbo za novo sezono. «Kot sem slišal, mu je Phoenix ponudil 12 milijonov na sezono oziroma 48 za štiri leta. Eric zahteva precej več, hkrati pa so v klubu prišli do informacije, da ponudb drugih klubov nima,» pravi Dragic, ki je leta 2012 podpisal štiriletno pogodbo za 34 milijonov dolarjev. «Zelo bi bil zadovoljen, če bi Eric ostal, saj je prijeten fant in odličen košarkar. Hkrati ga tudi razumem v njegovih željah po višji plači. Košarkarji imamo približno deset let, da si naberemo dovolj denarja za brezskrbno življenje,» dodaja starejši od bratov Dragic. V zadnji sezoni pod pogodbo bo 28-letni Ljubljančan znova glavni adut trenerja Jeffa Hornaceka, zato je razumljiva poteza vodstva kluba, da mu omeji igranje na prijateljskih tekmah reprezentance. Še nekaj mesecev nazaj je klub kategorično dejal, da Dragic ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu. «Že to, da sem tukaj na pripravah reprezentance, je velik dosežek. Sicer se bomo skušali dogovoriti, da mi dovolijo še kak nastop več, vendar težko verjamem, da mi bodo ustregli. Lanska izkušnja je bila namreč preveč boleča. Na klubske priprave po eurobasketu sem prišel izmučen in sledil je niz poškodb.» Pri Dragicu sta bila na udaru predvsem oba gležnja. «Zdaj je vse v redu. Z individualnimi pripravami sem začel že kak mesec nazaj. S trenerjem, ki je prišel iz Phoenixa, ter Tomažem Brincem vadim po prilagojenem programu. Z gležnjem je zaenkrat vse v redu, sploh ne razmišljam o njemu. A bojim se, kako bo, če bom znova začutil bolečino,» dodaja Dragic. Slovenska reprezentanca bo pod njegovim vodstvom igrala agresivno in hitro košarko. Goran Dragic, prvi zvezdnik slovenske košarkarske reprezentance in NBA moštva Phoenix Suns, bo kapetan obeh moštev ansa «Ekipa je še mlada, malce neizkušena, saj je izgubila dva pomembna člana, Boštjana Nachbarja in Jako Lakoviča, vendar še vedno dovolj dobra za vrhunski rezultat na SP. Morda nam primanjkuje malce višine, vendar bomo to nadoknadili s hitrostjo. Tako kot bo za nas marsikateri tekmec previsok, bomo mi za njega prehitri,» meni Dragic. (STA) NOGOMET Advocaat drugi tuji trener Srbije BEOGRAD - Dick Advocaat bo novi selektor srbske nogometne reprezentance. Nizozemec bo na selek-torskem stolčku zamenjal Ljubinka Drulovica, ki je to vlogo začasno po odhodu Siniše Mihajlovica.Šestin-šestdesetletnik bo drugi tuji trener na klopi Srbije, pred tem je nogometaše vodil tudi Španec Javier Clemente. «Ne želim biti več trener kluba, želim biti selektor. Zato sem med številnimi ponudbami izbral Srbijo, čeprav sem bil v pogovorih tudi z reprezentanco Južnoafriške republike. A afriška država mi je predaleč,» je razloge, zakaj je izbral Srbijo, razložil Ad-vocaat, ki je že bil selektor Nizozemske, Belgije, Rusije, Združenih arabskih emiratov in Južne Koreje, svoje največje uspehe pa je doživel z ruskim Zenitom, s katerim je osvojil pokal Uefa in superpokal. Nizozemski prvak je bil s PSV Eindovnom, ruski z Zenitom, od tujih klubov pa je treniral tudi Glasgow Rangers in Borussio Mönchengladbach. Lani je deloval pri AZ Akmaarju. MARIBOR - Nogometaši Maribora se bodo drevi ob 20. uri v Ljudskem vrtu pomerili z Zrinjskim iz Mo-starja. Gre za povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov, prva tekma v Mostarju se je končala brez zadetkov. Mariborski nogometaši so že več tednov v polnem pogonu, a forma še ni na evropski ravni, ki jo je ekipa kazala v prejšnji sezoni. Varovanci trenerja Anteja Ši-mundže so na gostovanju iztržili le remi, pred polnim Ljudskim vrtom pa si ne bodo smeli privoščiti poletne igre. Moštvo je v zadnjih dveh tekmah, poleg kvalifikacij proti Zrinj-skemu, so Mariborčani v soboto premagali Rudar z 1:0, doseglo le en gol, a učinkovitost napadalcev Šimund-že ne skrbi. Tekmo bo sodila ruska trojka Sergej Lapočkin, Nikolaj Golubjev in Alek-sej Lebedjev. Eto'o namesto Morate? TURIN - Nova okrepitev nogometašev Juventusa Alvaro Morata se je v dvoboju z vratarjem Robinhom poškodoval tako hudo, da bo moral zaradi natrganih vezi levega kolena mirovati 50 dni. Enaindvajsetletni napadalec, ki je z italijanskim prvakom podpisal petletno pogodbo, je bil stalni član vseh mlajših selekcij Španije, lani pa je v dresu Real Madrida odigral 34 tekem, v katerih je dosegel devet golov. Zdaj že iščejo zamenjavo, omenjajo pa kamerunskega veterana Eto'oja (je prost igralec) ali temnopoltega Belgijca Romeluja Lukakuja. Denar za nakup močnega napadalca bi lahko prišel tudi od prodaje Vidala in/ali Pogbaja, za katere se zlasti zanima Liverpool. Vaterpolo, danes polfinale EP BUDIMPEŠTA - Na moškem EP v vaterpolu bodo danes odigrali četrt-finalni tekmi med Italijo in Hrvaško ter med Srbijo in Grčijo, medtem ko sta se Madžarska in Črna gora že uvrstili v polfinale. Italija je v svoji kvalifikacijski skupini zasedla 2. mesto za Črno goro. KOLESARSTVO - Tour de France Nibali že razmišlja o »dvojčku« Včeraj mirno preživel prvo pirenejsko etapo, prihodnje leto želi zmagati tako na Giru kot na Touru TOULOUSE - Vincenzo Nibali je na Touru brez večjih težav obdržal vodstvo po prvi od treh pirenejskih etap. Včerajšnja ni bila najzahtevnejša, a je bila zelo dolga (237 km) in je vsebovala kar pet vzponov. Italijan je suvereno nadzoroval nasprotnike, nikoli se ni zdelo, da je v težavah. To pa ne velja za dva izmed njegovih tekmecev. Francoz Bardet in Američan Van Garderen sta namreč zaostala, Valverde, Pinot in Peruad pa so obdržali stik z vodilnim, niso pa pridobili niti ene sekunde prednosti. Potem ko so kolesarji, v ospredju je bila glavnini in rumeni majici nenevarna skupina ubežnikov, po vzponu na 1755 m visoki prelaz Port de Bailes že precej raztegnili kolono, je Avstralec Michale Rogers kakšne tri kilometre pred koncem planil naprej. Kolesarji, ki so bili pred tem skupaj z Avstralcem, so se odzvali prepozno in Rogers si je do cilja privozil dovolj prednosti, da ga niso mogli ujeti. Razlika med njim in prvim zasledovalcem je bila devet sekund. Ob boju za etapno zmago je bi zanimiv tudi obračun najboljših hribo-lazcev, ki ga je Romain Bardet prepričljivo izgubil, saj je na prelaz prišel s skoraj dvema minutama zaostanka. Vincenzo Nibali med včerajšnjo etapo Ker ubežniki niso bili nevarni, je glavnina mirno pustila, da si je 21 tekmovalcev na najdaljši etapi 101. izvedbe Toura nabralo precej zaloge, med etapo je znašala tudi že 12 minut, nazadnje pa so o prestižni etapni zmagi odločali ubežniki sami. Za Avstralca je bila današnja etapna zmaga tretja na ansa francoski dirki, letos pa je bil že dvakrat najhitrejši tudi na Giru. NIbali tako že mirno razmišlja tudi o naslednji sezoni, v kateri naj bi poskušal dobiti tako Giro kot Tour, kar je leta 1998 nazadnje uspelo rojaku Marcu Pantaniju. Kolesar Astane je navdih navdih dobil v 15. etapi letošnjega Toura, ko je videl, kako uspešen je bil Poljak Rafal Majka, šestouvrščeni z letošnjega Gira in zmagovalec 15., izredno zahtevne gorske etape dirke po Franciji. «Majka mi je dokazal, da se na Tou-ru da odlično kolesariti, tudi če si pred tem nastopil na Giru. Jaz sem nekaj takega neuspešno poskušal, ko sem bil mlajši, zdaj pa sem izkušen in taktično močnejši, tako da menim, da bi se lahko na obeh dirkah boril za vrh. Vsekakor sem bom o tej možnosti po koncu sezone pogovoril z vodstvom ekipe, » je dejal Ni-bali, ki lahko postane šesti mož z zmago na vseh največjih večdnevnih dirkah. Na Giru in Touru je v eni sezoni zadnjič nastopil leta 2008, ko je kot 23-letnik italijanski krog končal na 11. mestu, francoskega pa na 20. mestu. Danes čaka nič manj zahtevna 17. etapa, dolga sicer le 124,5 km, a s štirimi kategoriziranimi vzponi, od Saint-Gau-densa do Saint-Lary-Soulan Pla dAdeta. Skupno: 1. Nibali (Ita/Astana) 73.05:19; 2. Valverde (Špa/Movistar) 4:37; 3. Pinot (Fra/FDJ.fr) 5:06; 4. Pe-raud (Fra/AG2R La Mondiale) 6:08; 5. Bardet (Fra/AG2R La Mondiale) 6:40; 6. Van Garderen (ZDA/BMC Racing Team) 9:25. / ŠPORT Sreda, 23. julija 2014 15 ODBOJKA - Spremenjena skupina, v B2-ligi krajša gostovanja za Slogo Tabor in Olympio Veneto, hvala! Sestava skupin moške odbojkarske B2-lige, ki jo je objavila državna odbojkarska zveza FIPAV, je prav gotovo zelo razveselila upravi in odbojkarje Sloge Tabor Televita in Olympie. Skupina C, v katero sta bili vključeni obe moštvi naših društev, sestavljajo namreč izključno moštva iz naše dežele (3) in sosednjega Veneta (11), kar je z vidika varčevanja s časom in stroški resnično lepa novica, saj najdaljša gostovanja ne bodo presegala razdalje 270 kilometrov, kar je bistveno manj kot na primer velja za košarkarje Jadrana (skupino in oddaljenosti od Trsta smo objavili včeraj). Ne smemo namreč pozabiti, da je morala Sloga Tabor lani kar štirikrat potovati na gostovanja v Emilijo Romagno, pot do Morciana in Bellarie pa je bila na primer daljša od 400 kilometrov. Letos so se spet izognili tudi vedno neugodnim odpravam v Trentino (zlasti pozimi), saj je bil Cles, edino moštvo iz tamkajšnje avtonomne pokrajine, vključen v drugo skupino. Za tako ugodno sestavljene skupine (skupaj jih je v Italiji osem, v višji B1-ligi so tri) se je treba zahvaliti razvitosti Veneta, ki premore ogromno odbojkarskih moštev na srednje visoki ravni. Od lanskih moštev, s katerimi so moči merili slogaši, so ostala Padova, Val-sugana, Volley Treviso, Bibione in Cor-denons, vsa druga so nova. Spet je v ligi Trebaseleghe, ki je že po enem letu nazadoval iz B2-lige. Zane iz pokrajine Vicen-za in Isola della Scala iz pokrajine Vero- Odbojkarji Sloge Tabor fotodamj@n na sta lani nastopali v bolj zahodni skupini z Lombardijo in se uvrstili na končno 6. oz. 10. mesto. Villafranca, Bassano, Po-volaro, Carbonera in Olympia so novinci. Venezia, ki se je lani rešila v predzadnjem krogu, pa se ni vpisala. Trener Bassana je v naših odbojkarskih krogih dobro poznani Diego Poletto, slovensko govoreči Goričan, ki je v preteklosti že treniral tudi pri naših društvih. O tem, kakšna bo kakovost prvenstva je seveda še prezgodaj govoriti (ve pa se na primer, da je lani močni Cordenons v težavah), karte pa so vsekakor znova precej premešane, naloga strokovnih vodstev bo zdaj, da do začetka prvenstva (18. oktobra) pridobijo o nasprotnikih čim več informacij, kar v današnjih časih niti ni težko. Sestava skupine B moške B2-lige SILVOLLEY TREBASELEGHE (PD) 160 km (1,47 h) VALSUGANA VOLLEY PADOVA 183 km (1,53 h) PALLAVOLO PADOVA (PD) 183 km (1,53 h) VOLLEY TREVISO (TV) 140 km (1,31 h) GB LIGHT CARBONERA (TV) 138 km (1,29 h) BIBIONE MARE ARREX (VE) 93 km (1,06 h) POL.S.GIORGIO SAIRA VILLAFRANCA (VR) 274 km (2,34 h) AVESANI V.ISOLA (VR) 273 km (2,39 h) OLIMPIA ZANE' (VI) 234 km (2,14 h) BASSANO VOLLEY (VI) 185 km (2,20 h) VOLLEY POVOLARO (VI) 221 km (2,05 h) POL.OLYMPIA (GO) 41 km (0,39 h) SLOGA TABOR TELEVITA (TS) 0 km (0,00 h) PIERA MARTELLOZZO CORDENONS (PN) 113 km (1,13 h) Legenda: naziv moštva, razdalja od Repna, kjer je sedež Sloge Tabor Televita, čas trajanja vožnje. Za Olympio iz Gorice je treba odšteti 17 kilometrov ZDRUŽENA EKIPA OLYMPIA Rigonat za podajalca Battisti trener upov V taboru združene ekipe Olympia spet vre. Nabralo se je kar nekaj dobrih novic. Najbolj nepričakovana je ta, da bo vlogo rezervnega podajalca, ki je ostala nezapolnjena po »forfaitu« Jana Čer-nica, prevzel nič manj kot 39-letni Stefano Rigonat. Na povabilo trenerja Fa-brizia Marchesinija se je pri nas zelo dobro poznani Tržičan odločil, da bo zelo uspešno športno pot končal tam, kjer jo je pravzaprav začel - v Gorici, sicer takrat pri Valu. Vmes je na ravni B1 in B2-lige igral tudi v Prati, Bibioneju, Vidmu in eno leto celo pri Slogi Tabor, ko je -v sicer ponesrečeni sezoni - igrala v tržaški športni palači. Resnici na ljubo je Rigonat obesil copate na klin že pred dvema letoma, toda na prvih treningih v Štandrežu je pokazal, da je še vedno dobro pripravljen. »V sms sporočilu sem mu zapisal: si pripravljen trenirati štirikrat na teden in sedeti na klopi zastonj? Odgovoril je: rade volje,« je »dogovor« z Rigonatom opisal Marchesini. Tržičan sicer naj ne bi treniral toliko kot drugi, a bo ob nesporni kakovosti za moštvo še kako koristen. Za Olympio bo v prihodnji sezoni, zdaj je potrjeno, nastopal tudi doz-dajšnji sprejemalec Fincantierija Ric-cardo Gastaldo (letnik 1993). »Za zdaj drugih igralcev ne bomo iskali,« je povedal športni vodja Andrej Vogrič. Na zadnjem zasedanju so se predstavniki društev, ki sodelujejo pri skupnem projektu goriške odbojke, dogovorili tudi, da bo ŠZ Olympia formalno prevzela tudi drugo ekipo, tako da bi mlajši igralci iz prve ekipe na osnovi pravilnika lahko istočasno odigrali do 15 tekem v nižji ligi. Lepa novica je tudi v tem, da bo to ekipo treniral Lucio Battisti (Ivan Markič bo prevzel mlajše), ki se tako vrača na trenersko klop, nazadnje je bil akter vrnitve in obstanka Sloge Tabor v B2-ligi in pred- Stefano Rigonat Lucio Battisti stavlja pomembno strokovno pridobitev. Druga ekipa skupnega projekta, ki je lani izpadla, bo zaprosila za ponovno vključitev v C-ligo. Kaj več bo znano po 8. avgustu, ko zapade rok za vpis v deželne lige. Za zdaj kaže, da je prijavljenih ekip za C-ligo malo. Prizadevni odborniki so bili uspešni tudi na področju financ. Za svoje skupno delovanje so pridobili izvozno-uvozno podjete Metal Trading, ki bo v novi sezoni eden močnejših sponzorjev projekta združenih ekip. (ak) KOŠARKA - V C-ligi Bor Radenska brez kapetana Mirana Boleta Bor Radenska, ki bo v naslednji sezoni igral v deželni C-ligi, ne more več računati na kapeta-na Mirana Boleta. Šestindvajsetletnik (27 let bo dopolnil čez mesec dni) zapušča matični klub. »Naveličan sem, seveda je na mojo odločitev vplivala tudi letošnja neuspešna sezona. Pri klubu odločitve niso sprejeli z navdušenjem, vendar se ne bom premislil,« je priznal Bole, ki je svojo košarkarsko pot začel pri Boru pred 19 leti, v članski ekipi pa je igral 10 sezon. Letos je bil drugi najboljši strelec ekipe. »Pogrešal bom predvsem klapo, vendar sem odločen. Eno sezono bom izključno kolesaril, potem pa bomo videli,« je napovedal. Bole redno kolesari že od leta 2009, ko je dobil v dar novo gorsko kolo. Zdaj jih doma ima že tri, dve gorski in eno cestno. Prvo kolesarsko tekmo je zaključil leta 2010 (Lanaro Granfondo), zdaj pa tekmuje redno na deželnem pokalu marathon (osem dirk v naši deželi), tekmoval pa je tudi v slovenskem pokalu enduro, a nima več kolesa za take dirke. Kolesarstvo trenira po občutku: »Včasih treniram tudi šestkrat tedensko, lahko pa tudi teden dni ne stopim na kolo. To mi je všeč, tega pa pri košarki ne moreš početi. Od kolesarstva pa tudi nisem posvojen, saj nikoli ne grem na kolo samo zato, ker morem.« Skratka, kolesari, ker v tem dobesedno uživa. V nedeljo ga čaka šesta preizkušnja deželnega pokala, nato pa bosta na vrsti še dve: »Na skupni razvrstitivi kategorije elite sport, amaterji od 20 do 30 leta, sem 10., uvrstitev bi rad ohranil ali celo izboljšal. Upam, da mi bo uspelo, saj zadnje tri dirke so mi bolj pisane na kožo. Všeč so mi vzponi, manj hiter pa sem v tehničnih spustih, vsekakor pa najraje kolesarim na daljših maratonih,« Bole trenira sam, pa tudi s prijatelji, ki prav za tako kolesarijo. Je član društva Generali, vsekakor pa bo ohranil stike z matičnim košakraskim klubom Borom. Tam, če bo možno, bi rad treniral enkrat tedensko. (V.S.) SKIROLL - V oddaljeni Aosti ŠD Mladina na tekmi za DP v ravnini Trije na zmagovalnem odru Do kolajne Sara Tenze, Nik Košuta in Dana Tenze - Na tekmi za državni pokal najboljši Jan Sedmak Osemčlanska četica rolkarjev ŠD Mladina s trenerjem Romanom Rupnikom, opremljena z navdušenjem za šport, se je konec preteklega tedna s kombijem odpravila na oddaljeno gostovanje v Aosto, kjer sta bili na sporedu državno prvenstvo v ravnini in tekma za italijanski pokal v reber. Niso bili vsi tako pogumni. Udeležba je bila namreč skromnejša, kar je posledica odročnosti kraja (a na tekmah ŠD Mladina pridejo vsi... ) in krize, ki pesti športno dejavnost na sploh. Na tekmi za DP je ŠD Mladina odnesla tri kolajne. Tretje mesto so osvojili Sara Tenze med deklicami, ki je bila ena najštevilčnejših kategorij (9 tekmovalk), Nik Košuta med naraščaj-niki in Dana Tenze med mladinkami (5. je bila Maja Chenda). Smolo je imel Jan Sedmak, ki je bil diskvalificiran zaradi prekrška v ciljnem sprintu, ki bi mu navrgel uvrstitev na zmagovalni oder. Med dečki je bil Jernej Antonič peti. Odprava sta dopolnila veterana Lugi Crosilla over 50) in Enzo Cossaro (over 60), a brez vidnejših uspehov. Na tekmi za italijanski pokal (četrta preiz-kušnja)v reber se je najbolj izkazal Jan Sedmak z 2. mestom, na zmagovalni oder pa se je s 3. mestom uvrstil tudi Nik Košuta. Drugi predstavniki kriškega kluba so obtičali pod stopničkami. Slavje Sirene na jezeru Cavazzo Na jezeru Cavazzo je klub Nautilago organiziral Pokal Gori za optimiste, ki je štela kot osma od desetih regat za deželno prvenstvo. V konkurenci sedmih društev so mladi jadralci TPK Sirena prepričljivo osvojili prvo mesto v ekipni konkurenci. Med posamezniki se jenajbolj izkazal Tinej Sterni, ki je z dvema zmagama osvojil 1. mesto med mladinci, napredek je s 3. mestom potrdil Leo Filipovič Grčič. Med kadeti je bil Jan Zuppin drugi osvojil . Uvrstitve Sirene, mladinci: 1. Tinej Sterni, 3. Leo Filipovič Grčič, 4. Leonardo Glavina, 5. Sara Zuppin, 14. Elisa Manzin. 15. Petra Gregori. Kadeti: 2. Jan Zuppin, 4. 8. Dario Filipovič Grčič, 10. Marko Sancin, 13. Dan Fonda. ŠD Sokol: ne samo 24 ur odbojke ... ŠD Sokol je ob pomoči upraviteljice igrišča Sare Radislovich in njenih pomočnikov že četrtič spravil pod streho 24 ur trajajoči turnir v odbojki na mivki 3 proti 3 na odprtem igrišču v Nabrežini. Na pobudo se je letos odzvalo 20 mešanih ekip. Ob koncu bojev (vsaka ekipa je bila na vrsti približno vsake tri ure) je končno zmago slavila ekipa Ruži Buži (Daniel Tomizza, Tanja Babudri, Marko Štrajn in Veronika Tence, na sliki), ki je v finalu z 2:0 odpravila moštvo Fagianija (Samanta Gon, Daniela Gufi, Maurizio Schiulaz, Andrea Bianco, Enrico Bianchi in Riccardo Sluga). V tekmi za 3. mesto je bila ekipa Ape Beach (Marco Svaghelli, Gabriel Zugna, Lisa Grippari) z 2:0 boljša od moštva Me-so jahali (Irina Goruppi, Denis Milič, Marko Guštin). Naslednji turnir bo ob priliki občinskega praznika Sv.Roka in sicer 14.,1 5. in 16. avgusta, dan kasneje, v nedeljo, 17. t.m. pa bodo organizirali tudi turnir 2 proti 2 za mešane ekipe. Sicer je na peščenih igriščih v Nabrežini živahno vsak dan, saj so od ponedeljka do sobote odprta od 17. do 23. ure in so tudi dboro zasedana. Igrišče lahko rezervira vsakdo, v včernih urah pa je poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. »To je v bistvu šagra, na katero lahko pride vsakdo,« je povedal Daniel Rebula. 1 6 Sreda, 23. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m............9 2500 m............7 2864 m............5 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. AVIGNON - Na največjem francoskem gledališkem festivalu Občinstvo navdušeno nad 18-urno uprizoritvijo Shakespearovega Henrika VI. AVIGNON - V Avignonu je občinstvo navdušeno sprejelo 18-ur-no različico Shakespearovega Henrika VI., ki se je zgodaj zjutraj v torek končala na največjem francoskem gledališkem festivalu. Režiser Thomas Jolly, ki je za uresničitev svoje mladostne želje potreboval celo desetletje, bo predstavo v Avignonu na oder postavil še dvakrat. V predstavi, ki je trajala od 10. ure dopoldne v ponedeljek do 4. ure zjutraj v torek, je 21 igralcev odigralo 150 vlog z 10.000 verzi. Gledalcem so namenili sedem premorov. "Henrik VI. ni le zgodba o dveh družinah - Lancasterjih z rdečo vrtnico in Yorkih z belo, ki se borita za prestol - je portret stoletja v revoluciji," je projekt opisal Jolly, ki je predstavo v treh delih želel uprizoriti naenkrat. "Zanimivo je videti, kako kralj nima moči - tako kot je nimajo politiki, ki smo jih izvolili in se zdijo nemočni," je dodal 32-letni režiser. Da so prepričali ljudi, da je projekt mogoče izpeljati, so potrebovali precej časa, Jolly pa med razlogi proti izpostavlja ponavljajoče: pretežka, predraga, preveč ljudi. Vseeno pa Henrik VI. ni prva maratonska predstava v Avignonu - leta 1995 je trenutni direktor festivala Olivier Py na oder postavil 24-urno predstavo po lastnem besedilu La Servante (Hišna pomočnica), pred tem pa so si obiskovalci leta 1985 lahko ogledali deve-turno različico indijskega epa Mahabharata v režiji Petra Brooka. (STA) (POČASI, POČASI) * U t i L I I _ \ l Kamnita plošča ob vstopu vasi Mazembe Peščene poti v vasi PODNEBJE - A g enc ij a ZD A Letošnji junij je bil najtoplejši od l. 1880 WASHINGTON - Letošnji junij je bil glede na temperature po svetu najtoplejši od leta 1880, odkar beležijo temperature, je v ponedeljek sporočila agencija ameriške vlade za podnebje. Junij je bil tudi 352. zaporedni mesec, v katerem so bile globalne temperature višje od 20-letnega povprečja. Rekordno visoke temperature so junija zabeležili na Grenlandiji, v več delih na severu Južne Amerike, na nekaterih območjih v vzhodni in osrednji Afriki ter v delih Južne in Jugovzhodne Azije. Povprečna temperatura je bila junija letos 16,2 stopinje Celzija, medtem ko je bila v minulem stoletju povprečna junijska temperatura 15,5 stopinje Celzija. Ti podatki podpirajo trditve znanstvenikov, da se bodo globalne temperature brez ustreznih ukrepov do konca tega stoletja zvišale do štiri stopinje Celzija v primerjavi z obdobjem pred industrijsko revolucijo. Klimatologi ob tem opozarjajo, da drastično zvišanje gladine morja zaradi globalnega segrevanja ozračja lahko preprečimo le, če se globalne temperature ne bodo zvišale za več kot dve stopinji Celzija. Doslej so se globalne temperature od leta 1880 zvišale za 0,85 stopinje Celzija. (STA) i fotografije Veronika SossJ — 2— Do centra Ela v podeželjski vasi Mazembe, kjer sem opravljala prostovoljno delo, vodijo samo peščene poti. Vas se začne ob glavni (edini) asfaltni cesti, nadaljuje pa se vzhodno proti obali Malavijskega sladkovodnega jezera. Avtobusne postaje ni, zato moraš voznika pravočasno opozoriti, kje moraš izstopiti. Edina oznaka, ki označuje začetek vasi, je kamnita plošča osnovne šole in lesena oznaka vrtca. Če priletiš v glavno mesto Malavija Lilongwe in izbereš pot po notranjosti države, potrebuješ do vasi Mazem-be še dva dni vožnje. Prvi dan se z avtobusom pripelješ do Mzuzuja, mesta na severu države, naslednji dan pa nadaljuješ še do vasi Mazembe. S postanki se do Mzuzuja, 358 kilometrov oddaljenega mesta, voziš približno šest ur, do vasi Mazembe, ki je od Mzuzuja oddaljeno sto kilometrov, pa je še dve do tri ure vožnje. Pač, afriška hitrost po afriških asfaltnih (vijugastih) cestah. Z višjestandardnimi avtobusi, ki so tudi najdražji, je postankov toliko, kolikor mest ob glavni prometnici, število postankov nizkocenovnih prevozov pa je nedorečeno. Kolikor je prosilcev po cesti, toliko je tudi vmesnih postaj, zato je čas vožnje neznan. Včasih moraš času vožnje prišteti še postanek na bencinski črpalki. Glavne prevoznice so asfaltne, robova ceste pa se naravno prelivata v peščena tla ali strma pobočja. Ob cesti ni pločnikov, ne ograj, cestni znaki in smerokazi so prava redkost. Na cesti velja zakon močnejšega ali hitrejšega, in pa seveda tistega, ki hupa glasneje. Neprilagojena hitrost in okvare vozil (največkrat zavor) sta najpogostejša razloga nesreč, zato je pred vsakim daljšim potovanjem - železniškga prometa ni, zato je avtobus edino prevozno sredstvo - obvezna molitev. V vas Mazembe sva se z Jano, direktorico centra, pripeljali ob večernem somraku. Izstopili sva pred vasjo, lunin sij nama je nato kazal pot do Elinega centra, ki je od asfaltne ceste oddaljen 20 minut. Center Ele se nahaja sredi vasi. Se nadaljuje.