DELAVSKA POLITIKA
IIZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnins v JaguslrvlH znaša mesečn* Din 10.—. v tnoxtms:ru mesečno Din IS.—, — UredntSIv« in airrara Maribor. Rutk* testa S poštni preda! 22, telite* 2326. Čekovni račun U 14 335. — Podružnic*: Ljubljana. Do* Ucvska ebondca — Ceite, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi $e ne vračajo. ~ Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. — Mati •glasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—, as«* tiatU. bi simiih * toeial** n * si sz * delavstvu it un m e 14 e n e e m. vsaka beseda Din 9M
Štev. 21 • Maribor, sobota, dne *8. februarja 1939 • Leto XIV
Drin strelja mimo . . .
Naš pomenek s »Slovencem« se nadaljuje in upamo, da ga naši bravci z zanimanjem spremljajo. Koristila bo obojestranskemu razčiščenju pojmov, ki so v današnji politiki na dnevnem redu. Veseli nas, da lahko po dolgem času mirno razpravljamo s »Slovencem«, ki je vsaj v uvodnikih opustil metodo zmerjanja in groženj.
V sobotnem uvodniku smo prosili »Slovenčevega« urednika Drina, naj nam na konkretnih primerih razjasni stališče krščanske demokracije, oziroma, naj nam pove, kaj mislijo zagovorniki krščanske demokracije o početju g. Križmana, ki hoče eno samo prisilno strokovno zvezo delavcev in nameščencev in ukinjenje najvažnejših določb zakona o zaščiti delavcev. Drin Pa kakor da jc prezrl to naše vprašanje. Iz tega molka bi se dalo sklepati, da Drin ni Križmanovega mnenja in da je rajši tiho o tej stvari kakor o vseh zadevah v katerih aktivni katoličani niso enakega mnenja, ali v katerih njihovo delovanje nasprotuje načelom ka-toličanstva oziroma krščanske demokracije.
Tako našo domnevo opravičuje Drin sam, ki je pred leti v katoliški reviji »Čas« pod svojim polnim imenom objavil »Osnutek zakona za korporativno gospodarsko ureditev države.« 3. člen njegovega zakonskega osnutka pravi namreč: »Vsaka gospodarska stanovska skupina je upravičena, da si ... ustanovi eno ali več organizacij.« To njegovo razmeroma demokratično stališče je bilo v skladu z encikliko pravkar umrlega papeža o socialnem vprašanju, ki pravi:
»... Posebno bi obveznost pripadnosti k tem državnim sindikatom pomenila načelno kršitev človeške svobode.«
Pa, kakor že rečeno, Drin nam noče povedati, ali se da spraviti v soglasje to stališče cerkve z akcijo g. Križmana in njegovih totalitarnih tovarišev.
Pač pa v 38. štev. »Slovenca« razvija dalje svojo »stanovsko misel«, ki pravi, da pri nas ni naletela na odobravanje, da pa nismo poskušali izpodbiti katerekoli njegove trditve, če hočemo lepo nadaljevati diskusijo — upamo, da jc to tudi Drinova želja — bi prosili Drina, naj bo v polemiki pravičen. Mi smo ga najprej prosili, da nekoliko pojasni svoje stališče glede g. Križmana. in smo zaradi tega »izpodbijanje« odložili do njegovega odgovora.
Medtem ko je Drin kar lepo prešel preko našega vprašanja, kako jc prav za prav z g. Križmanom, pa nam heče podtakniti nov tuji greh, ko v zvezi s svojo stanovsko mislijo govori o državnemu. dirigiranem gospodarstvu in o totalitarni državi ter se povzpne do trditve: »V totalitarnosti države iščeta rešitev gospodarskega problema i marksizem i fašizem.« Potemtakem bi se on rešil nesrečnega^ Dollfussa in bi mi postali bratranci fašizma. Da. tudi tako imenovane marksistične vrste poznajo strujo, ki je fašizmu toliko sorodna, kolikor obožuje nasilstvo in kolikor daje diktaturi načelno prednost nred demokracijo in naravnim razvojem. Toda Drin ne sme zamenjavati sekte z idejo in ne sme istovetiti z marksizmom ali socializmom stremljenj, ki so dejansko protisocialistična.
Kajti od Drina bi že smeli zahtevati, da bi znal ločiti pravi socializem od potvorbe socializma, od tako imenovanega državnega ali »nacionalsocializma«. Saj je Drin že v svojih pisanjih včasih pokazal, da za demokracijo ni slep na obe očesi; tako je prav s stališča demokracije pred leti odklonil celo
I
lad
zjava viaae pre
J sle
VVI___
upscino
Ustvariti hoče predpogoje za reševanje hrvatskega problema
urejanja te zgodovinske naloge. Toda lavno zaradi njenega velikega pomena in kočljivosti se moramo vsi zavedati, da se morajo avtoriteta države, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti.
Gospodarska politika.
Vlada bo vodila gospodarsko politiko, ki naj povzdigne ljudsko blagostanje in gospodarsko neodvisnost države. Državni proračun mora biti uravnotežen. Pri razdelitvi davčnih bremen
Volitve predsedništva skupščine.
Dne 16. t. m. se je vršila volitev predsedništva Narodne skupščine.
V imenu združene opozicije je poslanec Tripko Žugič podal izjavo, da narodni poslanci opozicijskih strank ne bodo sodelovali pri volitvah skupščinskega predsedništva, iz razlogov, ki so jih navedli že v izjavi, katero so podali pred glasovanjem o verifikaciji mandatov.
Pri volitvi predsednika skupščine je
bilo oddanih 292 glasov, od teh jih je do- vjacja upoštevala plačilno sposob- _____,---------- ,----... —_____
bil poslanec Simonovič 257, dočim )e nQS^ prebjvalstva. Skrbela bo za javni merja negovala in jih izgradila bilo 35 glasovnic praznih.	!
Za podpredsednike so bili izvoljeni:!
Proračun: 12,9 mllilard dinarjev
(264 glasov).
kredit, varčevala bo in se brigala za to, da ostane vrednost dinarja stalna.
Zunanja politika.
V zunanji politiki bo vlada nadaljevala svoje delo v dosedanjem pravcu, v pravcu ohranitve miru in okrepitve ugleda države. Država ima z velesilami in sosednjimi državami tesnejše prijateljske stike. Naloga naše zunanje politike bo, da bo živela Jugoslavija z vsemi državami v dobrem in urejenem razmerju, da bo skibno čuvala že pridobljena prijateljstva in vsa dobra raz-
za 762 milijonov višji od lanskega
Izjava vlade pred skupščino
Finančni minister Vojin Djuričič je podjetjih, ki sama krijejo svoje stro-xT	,,	,	.	ji	i predložil skupščini proračun, kakršne- ške.
... P,opoldanski sep narodne skup-1^	.	izdelala prejšnja vlada.	I Višje	izdatke	izkazuje	proračun	za
seme dne 16. tebruaria je precital mini-1	J	! i„x-i	-i. x	*-i	-i**
strski predsednik Dragiša Cvetkovič! Proračun znaša 12.942 milijard di- R a.nuitct ,za P^plo ene niiluai-izjavo Vlade	narjev in je uravnotežen, t. j. da do- ; de tajev za javna dela m pa v svrho
V izjavi pravi vlada, da se hoče lotiti hodki pokrivajo izdatke.	vPlacila Prve vsote ,ia racui' 4 ,11,1^ard-
konsolidiranja naših notranjih razmer s	Prora5un	je višji za 762 mjHjonov
dinarjev. Povišek je posledica državnih
tem, da pripravi ureditev tistih proble-
mov, ki so pogoi za to konsolidacijo mi ,	..
i ’ , „ „	-ti-	a	i	•	zakonitih obveznosti ali povišanih iz
zbere vse narodne sile, ki so se doslei , ,,	,
,o ^ .i*«!	i	i	j	i	■	'	datkov za narodno obrambo ali pa gre
v	"■PO*"*'*
ki bo porok miru v državi, gospodar- j skega blagostanja in miru na mejah.
nega posojila za javna dela. 22 milijonov več bodo znesle invalidnine. 165 milijonov pa gre na račun povišanja proračuna ministrstva vojske in razen • tega 372 milijonov dinarjev za železnice in pošto.
Hrvatsko vprašanje.
Na tej poti je eno izmed glavnih vprašanj nedvomno ureditev razmer v na-ziranju, ki obstoji že 20 let pri bratih Hrvatih o osnovnih problemih naše dr-
V Belglli vlada katolikov in socialistov
Liberalci ne sodelujejo
Spor glede imenovanja flamskega1 Belgijski kralj je poveril sestavo vla-profesorja dr. Martensa na akademiji de najprvo odstopivšemu predsedniku znanosti je povzročil odstop belgijske Spaaku. potem pa katoliškemu prvaku žavne politike. Stoječ na načelu, da se vlade. Proti imenovanju dr. Martensa Jasparju. Jaspar je mandat vrnil in dva morajo med nami ustvariti trajni, boljši so nastopili liberalci, ker je bil profesor, dni nato umrl. Kot tretji je prevzel se-in trdnejši odnosi glede sodelovanja v j med vojno dezerter in tudi obsojen, po-1 stavo vlade katolik Pierlot. Liberalci so
državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti, in upoštevajoč pri tem važne momente naše zgodovinske preteklosti, misli kr. vlada, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika. Zato morajo biti že priprave za to veliko pot takšnega značaja, da bodo odločno pustile ob strani vse metode pre teklosti, ki so ta najvažnejši notranji državni problem z raznim, taktiziranjem oddaljile od njegove prave ureditve.
Kr. vlada misli, da se more po tej poti ustvariti čvrst temelj za novo orientacijo naše notranje politike. Kr. vlada želi, da se v atmosferi vzajemnega bratskega razumevanja in strpnosti lotimo
tem pa pomiloščen.
Vendar pa v tem sporu ne gre samo za osebo dr. Martensa, ampak za stara
j sodelovanje v vladi odklonili. Zato bo vlada sestavljena iz katolikov in socialistov. Zunanje ministrstvo bo prevzel
nasprotstva med Flamci in Valonci. ki odstopivši ministrski_predsednik Spaak
so Francozi.
Za naše razmere izgleda taka vladina kombinacija skoro neverjetno.
AngleSka delavska stranka za posolilo CeSkoslovaSkl republiki
Henderson: »Ker imamo še druge male narode, ki utegnejo priti v enak
položaj.«
Čehoslovaška republika je po hudi .je na Anglijo in Francijo za posojilo, geografični in notranji politični krizi da postavi z njim svoje gospodarstvo
oslabela tudi gospodarsko. Obrnila se
tako imenovano gospodarstvo po načrtu. In v tem se on razlikuje od drugih domačih katoliških narodno-gospo-darskih učenjakov, kakor na primer od dr. Gosarja. Saj je Drin, k zgoraj omenjenemu stanovskemu zakonskemu osnutku pripomnil v »Času«, letnik 1933-1934:
»V predloženem načrtu smo skrbno opustili vse, kar bi se moglo razlagati kot načrtno gospodarstvo... Državno načrtno gospodarstvo je namreč v oprcki z demokratičnim pojmovanjem.«
Dr. Gosar pa se je nasprotna nedavno zavzel za to načrtno gospodarstvo, v katerem pa ni prav doma, ker po vseh razlagah tega gospodarstva zaključuje svojo knjigo z obupnim sklepom, da se lahko to slavno gospodarstvo »konča z zmago novega gospodar.
skega liberalizma.« V, nasprotju z njim pravite?«
pa ugotavlja Drin v »Slovencu«:
»Mislimo, da so si tako socialisti kakor liberalci in tudi mi edini v tem, da povratek v svobodno kapitalistično gospodarstvo ni več mogoč.«
Da, v tem smo si edini z Drinom proti dr. Gosarju. V toliko je torej Drin nehote polemiziral z nekaterimi tovariši iz svojega kroga, pa ne z nami. Ampak takej po tem soglasju z Drinom sc spet razidemo z njim. Kajti Drin preide s te svoje ugotovitve na tiste nesrečne »poklicne« stanove, o katerih se bomo z njim pomenili prihodnjič. ker v naši skromni »Delavski Politiki« ne moremo vsega naenkrat povedati.
P. S. Radi g. Križmana pa še vedno želimo odgovora vsaj v rubrikA »Kaj
na precej nove temelje.
Dne 14. t. m. je angleška spodnja zbornica odobrila zakon, s katerim se posojilo odobri ter ga takoj poslala v. odobritev zgornji zbornici.
V razpravi o zakonu je govoril tudi
poslanec delavske stranke Henderson in pojasnil, zakaj delavska stranka glasuje za predlog vlade.
Ne podpiramo predloga, je rekel Henderson, le zaradi tega, ker je potrebna velika podpora malemu in plemenitemu narodu, ki se mora boriti z velikimi nesrečami, marveč zato, ker imamo še druge male narode, ki utegnejo v bodočnosti priti v isti položaj. Menimo, da zavlada mir v srednji Evropi samo tedaj, če se bomo tudi mi zanimali za življenje držav v Podunavju.
Nastop delavske stranke je spodnja: zbornica sprejela simpatično na znanje in zakon sprejela.
Angleška vlada še ni priznala Francove vlade
Chamberlain o Španiji
Angleška vlada se je bavila na seji s španskim vprašanjem v sredo. O načrtih in sklepih pa je vlada takoj obvestila francosko vlado. — Francove vlade angleška vlada še ni priznala.
Na seji spodnje zbornice so vprašali Chamberlaina, če je vlada sklenila, da prizna Francovo vlado ali ne. Chamberlain je izjavil, da vlada to vprašanje proučuje in ne more dati nobene izjave o njem. V tolažbo zbornice je povedal, da je Mussolini obljubil, da umakne prostovoljce pred koncem vojne (kdaj?) iz Španije, Hitler je pa že v Monakovem rekel, da umakne
nemške prostovoljce, ko store to tudi druge države.
Angleška vlada je v stikih z obema vladama v Španiji, da bi lahko posredovala za pomirjenje. Vlada pa ne želi prevzemati nobene odgovornosti ali predlagati kako rešitev tega vprašanja.
Chamberlain bo obvestil javnost, čim, vlada prizna Francovo vlado.
Glede priznanja Francove vlade se tudi francoska vlada ni mogla zediniti in je še enkrat poslala senatorja Berar da v Burgos, da se pogaja s Francovo vlado.
Doma U%
Na španskih bojiščih zatišje
S španskih bojišč ni nobenih poročil i o kakšnih vojnih operacijah. Republikansko vrhovno poveljstvo zatrjuje, da je pripravljeno na odpor in da se nacistom še dolgo ne bo posrečilo zlomiti republikanske armade. Tega naziranja je general Miaja, ki je doslej vzdržal! šen. Teh vesti »cvc.(la 1*1 mogočo kon v najtežjih trenutkih.	Trolirati	f.i	je	t6* rb
Azana v Parizu
Predsednik španske republikanske vlade Azana se nahaja v Parizu. Listi poročajo, da se noče vrniti v Španijo, dasi ga je vlada pozvala, ker misli, da bi bil vsak nadaljnji odpor brezuspe-
Kam z begunci in izgnanci?
Mednarodni odbor za preskrbo političnih in židovskih beguncev,
ki se je lansko leto konstitutiral v Evi- j anu in čigar delo podpirajo vse količ- j kaj človekoljubne vlade, je zasedal v Londonii dne 13. februarja. Pri tej priliki je odstopil predsednik tega odbora Anglež Rublee, ki se je pogajal radi izselitve Židov iz Nemčije. Nemčija želi, da bi se Židje izselili, toda ne dovoli, da bi vzeli s seboj preostanek premoženja, ampak predlaga, da naj bi izselitev financirale Anglija, Francija in Zedinjene države ter v to svrho potrebne devize nakazale Nemčiji. Rublee pa je razodel v Berlinu, da Židje niso izvozno blago, za katerega bi naj države še plačevale devize.
V	splošnem se je vprašanje naselitve
beguncev iz nesrečne srednje Evrope vendarle premaknilo z mrtve točke: Zedinjene države sprejmejo vsako leto po 30.000 nemških beguncev. Na Filipinih se bo lahko naselilo letno po 1000 beguncev, razen tega pa še precejšnje število na otoku Mindanao, ki meri
100.000	kvadratnih kilometrov in leži, kakor Filipini, v Tihem oceanu. Avstralija bo sprejela v treh letih 15,000 beguncev. Francija pa ima v svojih mejah že 200.000 nemških beguncev in razen tega okoli 400.000 španskih. Države, ki bodo sprejele v svoje zavetje preganjane ljudi, bodo za to svoje človekoljubno delo nekoč bogato poplačene. Preganjanci se jim bodo oddolžili.
Zadnje vesti
Madrid neprestano bombardirajo. Nacisti streljajo na Madrid z vsemi razpoložljivimi tc*povi.
General Mlaja in admiral republikanskega brodovja sta se sestala v Cartageni v svrho razgovora glede operacij suhozemske vojske s podporo mornarice.
Roosevelt se je podal na manevre vojnega brodovja v Tihem oceanu. Manevri imajo za cilj obrambo Panamskega prekopa in južne Amerike.
Atentatorje na židovsko sinagogo v Budimpešti, ki imajo na vesti eno smrtno žrtev in 14 ranjencev je policija prijela.
Kriza vlade v Belgiji še ni rešena.
Novo madžarsko vlado je sestavil grof Te-leky. V 1. 1920 je bil v vladi zunanji minister, potem pa ministrski predsednik. Od 1. 1921 dalje je bil profesor na univerzi v Budimpešti. V Intredijevi vladi je bil minister za vere in prosveto. — Glede vzrokov Imredijevega
padca zatrjujejo, da je moral iti, ker Madžari nočejo voditeljev, kakršen bi bil rad postal Imrcdy.
Seja balkanske zveze
Pred vstopom Bolgarije?
Zaradi spremembe jugoslovanske vlade je bila seja balkanske zveze od-godena in se bo vršila dne 20. t. m. v Bukarešti.
Na tej seji bodo skušali pridobiti Bolgarijo za vstop v balkansko zvezo.
Seja bo razpravljala o občih odno-šajih med članicami balkanske zveze in o mednarodnem položaju.
Na dnevnem redu je tudi norveški razorožitveni predlog, ki naj bi se predlagal Zedinjenim državam in špansko vprašanje.
Vlada pripravlja nove politične zakone. Minister pravde dr. Ružič je bil poverjen od ministrskega predsednika Cvetkoviča, da začne izdelovati osnutke novih političnih zakonov. Dr, Ružič je Hrvat.
Novi predsednik kluba JRZ poslancev. ^Politika« poroča, da je prva dva dni po prihodu vlade Dragiše Cvetkoviča vladala v klubu JRZ poslancev precejšnja zaneda, kar je pripisati dejstvu, da je med poslanci mnogo novih ljudi, ki se niso takoj znašli v novi situaciji. To dejstvo so izkoristili nekateri nezadovoljneži in so se oklenili osebe dr. Stojadinoviča. Sklicali so na hitro roko neko klubsko posvetovanje, katerega so se udeležili 104 poslanci. Med razpravo so vrata zaklenili, da ni mogel noben poslanec zapustiti klubske sobe, pa tudi nihče vstopiti. Za predsednika je bil izvoljen dr. Sto-jadinovič. Ta volitev pa seveda ne more obveljati, kajti sedaj so se poslanci že vsi ori-jentirali in izrekli za vlado Dragiše Cvetkoviča. Volitev se tudi ni izvršila pravilno, zato je za 17. februarja dopoldne sklicana druga seja kluba, na kateri bo izvoljen pravi predsednik.
Konferenca beograjske združene opozicije se je vršila v sredo. Na seji je poročal dr. Tu-panjanin o razgovorih, ki jih je imel v Zagrebu s prvaki SDK.
Za pomočnika finančnega ministra je bil imenovan Ljubiša Mikič, dosedanji načelnik oddelka za državne dolgove in kredite v finančnem ministrstvu.
Kdaj bodo neki pričeli progo graditi? Te dni je bilo objavljeno, da bo v mesecu marcu ofertalna licitacija za II., III. in IV. del železniške proge Črnomelj—Vrbovško, ki bo vezala Slovenijo z morjem. Lani je bila licitacija za zgradbo prvega in petega dela proge. Železniško ministrstvo je proračunalo stroške za zgradbo teh dveh delo.v na 52 milijonov dinarjev, najnižji ponudnik pa je zahteval 66 milijonov, zato licitacija ni uspela in železniška uprava se je odločila, da ho gradila prvi in peti odsek proge v lastni režiji. Od tega časa je preteklo sedaj že precej mesecev, pa še vedno ni slišati ničesar o tem, da bi se bilo z zgradbo prvega in petega odseka proge pričelo. Bolj kot ofertalne licitacije, ki se bodo zavlekle v nedogled bi torej zanimalo javnost, kdaj bo začela železniška uprava z deli, ko so vendar padle vse ovire in se je uprava tudi že odločila, da bo gradila v lastni režiji.
Železniški upokojenci v Beogradu. V Beograd je šla deputacija železniških upokojencev, da prediože na pristojnih mestih spomenico glede zenačenja starih pokojnin z onimi po novih predpisih. Načelnik finančnega ministra je obljubil, da se bo želja starih železniških upokojencev vpoštevala v proračunski razpravi.
Deputacija zveze grafičnega delavstva pri ministrih. Zveza grafičnega delavstva je vzorna strokovna organizacija. Posebna deputacija se je te dni zglasila pri ministrih Rajakoviču in Tomiču z ozirom na naredbo o humanitarnih londih in govorice glede reforme strokovnih organizacij. Oboje prizadeva organizaciji gra-fičarjev nujno skrb, ker bi ji izvedba takih ukrepov vzela sedanjo mora'no podlago.
Kako je razvit tisk v Sloveniji? V 1. 1937 je izšlo 282 slovenskih knjig, od teh 37 v tujini. Izvirnih del je bilo 239, prevodov 43. Število
časopisov se je dvignilo lani za 23 na 231.
1 Koliko imamo knjižnic v Sloveniji? Knjižnic je v Sloveniji 2642, ki izposodijo 1,6 milijonov knjig letno.
Naši športniki v tujini. V Švici so se vršile tekme v takozvanem hokeju (igra pri kateri igralci na drsalkah zbijajo s posebnimi ukrivljenimi palicami lesno kroglo po ledu). Naši hokejisti so zasedli — 38. mesto. — V Zako-. panih (Poljske Tatre) so pa naši tekmovali v slalomu in je bil jeseničan Ciril Praček sedmi med tekmovalci; pred njim so samo en Švicar,-štirje Nemci in en Norvežan. V državnih tekmah se pa nismo mogli pomeriti, ker smo na te tekme poslali samo dvojico tekmovalcev, morali bi biti pa vsaj trije. V smuku na 17 km je bil Jeseničan Smole 37., eden naših pa celo 99.
V	Nemčiji si delavci ne morejo svobodno izbirati službe. Dne 15. t. .m. je nemška vlada izdala uredbo o povečanju kontrole nad delom. Po tej uredbi si delavci ne morejo več svobodno izbirati zaposlitve.’'
Aretacija nemških časnikarjev v Franciji. Francoska policija je zaprla več nemških časnikarjev, ki žive v Parizu kot poročevalci nemških listov. Med tem je bilo par aretirancev izpuščenih, v zaporih pa so ostali: Krug zur Ni-da, poročevalec »Deutsche Allgameine Zei-tung« in zakonca Baron. Baron je bil poročevalec »Berliner Borsenzeitung«. Aretacije so v zvezi z razkrinkanjem protidržavne propagande, ki jo je vodil alzaški vodja avtonomistov dr. Karel Roos. Več nemških državljanov pa je zadnje mesece dobilo izigon iz Francije-
Delavski nemiri na otoku Jamaiki. V King-stonu, glavnem mestu otoka Jaana:ka (važna angleška kolonija v zapadnji Indiji), je bil proglašen preki sod, ker je baje prišlo do izgredov stavkajočih delavcev.
Sadistični umor dvanajstletnega dečka. Na zagrebški periferiji se je zgodil odvraten zločin. Neznan sadist je izvabil 12letnega nekoliko slaboumnega dečka Vladimirja Franca s seboj, izvršil nad njim nemoralno dejanje, ga nato zadavil in vrgel v neko1 mlako ob Savi, oz. ga toliko omamil, da se je otrok v vodi zadušil. Policija je prijela nekega moškega, ki je krivdo priznal. Gre za nekega grbavca. Izkazalo se je pa, da grbavec ne govori resnice. Policija zaslišuje otroke, ki so se igrali z Vladimirjem predno je izginil. Ti zatrjujejo, da ga je odpeljal neki »gospod« v modrem avtomobilu, ki se je pripeljal do otrok, izstopil iz avtomobila in rekel: »Tako ste fletni, da bi vas kar podavil!« Med tem ko policija išče perverzneža »na dnu«, ni izključeno, da se sprehaja v elegantnih salonih.
Nevarna stara mati iz Napoleonovih časov. Madžarski ministrski predsednik Imredv. ki je bil oče protižiidovskih zakonov na Madžarskem, je odstopil, ker so mu nasprotniki dokazali, da je bila njegova prababica a’i praprababica, ki je živela za časa Napoleona, Židinja. ia-	\	•	•	»*-
Med muslimani in indi v Burmi je prišlo do krvavih spopadov. Kakor pravijo poročila, je bilo 40 ljudi ubitih, okrog 400 pa ranjenih. Policija je aretirala 600 demonstrantov. Demonstracije so nastale, ker so indi svirali pred muslimansko džamijo, ker je silno razburilo ' muslimane.
C. Nordhoff in J. N. Hall:	21
HURIKAN
Sredi njunega razgovora ju je nenadoma prestrašil pritajen vzklik, kakršnega se poslužujejo domačini, ako se komu neopaženo približujejo. Te-rangi je skočil kvišku, toda ni imel časa, da bi se bil skril in tudi ni bilo potrebno. Mož je stal komaj deset metrov proč od njiju. Bil je Fakahau, poglavar, in z njim je bila Mama Rua, Terangijeva mati.
Rua je bila sloka žena sedemdesetih let; imela je goste sive lase, ki so ji, spleteni v kito, viseli po hrbtu navzdol. Bila je prav tako odločna kot njen sin, toda v njenih potezah sta se odražale milina in prevdarnost, ki je lastna starosti. Terangi je bil njen edini sin, njemu je bila posvečena vsa ljubezen njenega materinega srca. Težka skrb, ki jo je mučila odkar je bil zaprt, je pozročila, da je izgledala starejša kot pa je bila, toda četudi je težko občutila krivico, ki se je godila sinu, pa jo to vendar ni zlomilo, uiti ni bila zagrenjena.
Marama ji je takoj hitela naproti; potem pa sta se oddaljila z očetom ob obrežju, da bi Terangi imel priliko ostati sam s svojo materjo. Čez nekaj časa sta se zopet vrnila in pridružila materi in sinu.
Tujec, ki bi bil opazoval to snidenje, bi si bil težko predstavljal njegov pomen. Ljudje s Tuamotu otočja, zlasti pa možje, ne kažejo svojih občutkov ua zunaj, četudi so še tako razburjeni in vzhičeni. Fakahau ni bil nič matij ponosen na svojega zeta, kot je bilo neomejeno njegovo občudovanje za Teran-gijev pogum in modrost, ta' pa je, odkar mu je
umrl oče, gojil do poglavarja sinovska čustva. Toda moža se nista pozdravila nič drugače kot da sta se videla včeraj.
Mama Rua je objemala svojega sina; njena glava je počivala na njegovih prsih. Potem se je odtrgala od njega in si obrisala solzne oči.
»Dovolj, sin moj,« je rekla, »storilo mi je dobro. da sem nekoliko jokala... Sedaj pa moramo govoriti! Nimamo mnogo časa. Ob jutranjem svitu se moramo vrniti nazaj v vas. Ti, Marama in Tita nas bosta spremljali!«
»Že jutri... ob prvem svitu!« je vzkliknila Marama bolestno.
Njen oče je povzel besedo. »Ti ne moreš dalje ostati. Že veš zakaj. Nihče ne sme sumiti, da je Terangi tu.«
»Saj nikomur ne bo prišlo kaj takega na misel!« je ugovarjal Terangi.
»In četudi bi kdo kaj takega domneval, bi nas vsak mož in vsaka žena v Manukuri prav tako ščitila, kot mi sami,« je menia Marama. »Poprej bi si jezike odgriznili kot pa, da bi izdali Terangija!«
Oče je pokimal. »Tako je,« je rekel, »in vendat boš razumela, da je varneje in bolje, ako nihče ra zen nas ne izve o tem.«
»To ni mogoče,« je odvrnila Marama. »Raj takega ni mogoče prikriti. Zvedeli bodo!«
»Ako bi Terangi ostal v Manukuri, bi bilo v resnici nemogoče. Drugod pa lahko najde zavetje. Ti pojdeš z njim, ti in Tita!«
Terangi je naglo pogledal kvišku. »Z menoj? Kam?« je vprašal..- , • /	,	,
»Poslušaj dobro, Terangi,« je rekel poglavar.
»To je načrt, ki smo ga napravili tvoja mati, Tavi in jaz. Ne gre več izgubljati časa, kajti Katopuo so pričakovali že pretekli teden. Z njo se vrača guverner na otok. Ti moraš biti proč od tu, predno se vrne on. Samo za tvojo svobodo gre! Ko bo veter ugoden in bomo s pripravami gotovi, moraš odpotovati.«
»Odpeljati se...? Kam?«
»Na Fenua Ino.«
»Na Fenua Ino? Mi trije sami?« je vzkliknila Marama prestrašeno.
»Ti vendar ne bi hotela, da ostaneš tu?« jo je vprašala Mama Rua.
»Nikakor ne!« je odvrnila mlada žena. »Kamor bo šel Terangi, tja pojdem tudi jaz, toda na Fenua Ino nisem pomislila. Kateri Manukurčan je že kdaj videl ta otok, četudi samo z morja? Kdo je bil že kdaj stopil nanj?«
»Terangijev stari oče in moj stari oče ter jaz. z njima,« je odvrnil Fakahau. »Tedaj sem bil še mlad, nikakor ne starejši od tebe. Kljub temu, da se ta otok tako imenuje, nikakor ni slab kraj in samo osemdeset milj od tu, Hudo je bilo kar se je zgodilo tam —• toda od tega je že dolgo, tako dolgo, da o tem kar se je bilo zgodilo, ne ve ne moj oče, ne oče mojega očeta. Vem pa: v davnih časih so živeli tamkaj ljudje našega plemena. Potem sp se izselili; prebivalci so prišli na Manukuro in so pripeljali kosti svojih mrtvih s seboj, z edino izjemo zemeljskih preostankov nekega moža, ki je bil moj praded. Od tedaj so se ljudje izogibali otoka, ki je ostal neobljuden do današnjega dne.	v	.	. v.
(Dalje prihodnjič.)
naši
ZAGORJE OB SAVI
Javno rudarsko zborovanje bo v nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Sino-dvorani. Zborovanje sklicuje podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Dnevni red: 1. Tolmačenje novega službenega reda; 2. obrat-■e razmere na rudniku; 3. organizacija. Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh rudarjev in ostalega delavstva, da se zborovanja udeleže.
HRASTNIK
Veliko pustno rajanje priredi »Vzajemnost« I. na pustno nedeljo, dne 19. februarja v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Prosta zabava, ples, šaljiva pošta itd. Tri najlepše maske bodo nagrajene. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnine prosto. Igra društveni Šramel. K •bilni udeležbi vabi — odbor.	2
Veliko pustno rajanje priredi delavstvo steklarne dne 20. februarja v prostorih brusilnice. Začetek ob 6. uri zvečer. Vsi vljudno vabljeni, dostojne maske dobrodošle. Cisti dobiček je namenjen starim onemoglim steklarjem. — Odbor.
ŠTORE
Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska
se bo vršilo v nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri v gostilni Inkret (prej Adrinek). Govorila bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Delavke in delavci pridite vsi! — SMRJ.
Pustno zabavo priredi SK Štore dne 19. februarja v gostilni »Triglav«. Vsi, ki se želijo prijetno zabavati naj pridejo. Za obilen obisk se priporoča — SK Štore.
Od kar smo \ ■ v r e i propadli pri december-skih volitvah, si gotova štorovska gospoda lasti pravico, ,da, nas ustavlja na cesti in zahteva, da bi jo morali pozdravljati. Da bi pa sama vzgajala svoje otroke k lepi maniri, to se ji ne zdi potrebno. Gospodje, nadejamo se, da bo prišel čas, ko se bo Miklavž ustavil tudi pod našim oknom, čeravno nas je za letos zgrešil. Upajmo?	N.	N.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Tovarniška rabuka pred sodiščem. Meseca septembra 1. 1. je nastala v naši tovarni kovačev naenkrat velika rabuka, ker je časopis, »zelencev« prinesel napad na zaposlene inozemskem specijaliste, ki so hoteli radi tega sami oditi in bi na ta način tovarna obstala, kovači Pa ostali brez zaslužka. Delavci so se zagnali tedaj v pristaša zelenih, Karla Vrenčurja in mu očitali, da bo on kriv, če bodo brez kruha. Razburjenje se je nato kmalu .poleglo, a pred Par dnevi je debil kovač s. Arčnik naenkrat sodno vabilo k razpravi, ker ga je tožil gosp. Vrenčur, da ga je baje Arčnik pri tisti rabuki ozmerjal s »prokleto klerikalno svinjo« in Proti njemu pljuval ter da mu je sploh grozil. Vrenčur je predlagal v dokaz svoje tožbe tudi več prič. Pri razpravi, ki se je vršila v četrtek, je Arčnik odločno zanikal, da bi bil Vrenčurju rekel »prekleta klerikalna svinja«, Priznal .pa je, da mu je rekel, da bo on kriv. če bo delavstvo brez kruha. Vrenčurjevi priči Pa sta obe izjavili, da nista slišale ničesar ža-liivega od Arčnika in sta obe priči Vrenčurju že v jeseni povedali, da ne vesta nič, ko je zahteval od njih, da bi mu podpisale, da gresta Za pričo. Arčnik pa je še sam predlagal celo vrsto prič, ki bi lahko potrdile, da kaj takega, ?a kar ga je Vrenčur tožil, ni rekel. Vrenčur le zopet .pravil, da bo to lahko potrdil kovač ledenik, ki je bil baje najbolj blizu in je sedaj Pri vojakih. Vrenčur je še tudi ipri razpravi žalil pričo, katero je obdolžil, da so se skup dogovorili proti njemu in Arčnika dolžil, da je oaje on delavce nahujskal proti Vrenčurju. Arčnik je hotel radi tega Vrenčurja še posebej tožiti, toda na prigovarjanje sodnika sta se sončno. Vrenčur in Arčnik z ozirom na bližnjo PO-letnico tovarne medsebojno poravnala, ta-k.o, da plača vsak svojega zastopnika. Vren-eur je hotel še, da bi Arčnik preklical v časopisu, toda Arčnik se je odločno branil, da bi Preklical »prokleto klerikalno svinjo«, ker te-'Sa ni rekel in sploh v časopis ni hotel dati nobenega preklica, ampak je dal Vrenčurju v zadoščenje le na zapisnik, v kolikor ga je res zalil in napadel. S. Arčnik se je pokazal s tem zelp velikodušnega ravno z ozirom na to, ker sta z Vrenčiirjem oba v enem podjetju in ni hotel tirati zadeve do skrajnosti, čeprav bi lahko seve tudi on tožil Vrenčurja, ko ga je v javni sodpi dvorani žalil. S. Arčnik si je napravil s teni najlepše zadoščenie in se je pokazal kot pravega moža in sodruga.
LJUBLJANA
• l
Občni zbor Konzumne zadruge za Ljubljano in okolico v Šiški
Jernejeva cesta 39 je bil 15. t. m. Nudil je razveseljivo sliko tako .po udeležbi, še bolj pa po poročilih odbornikov. Odbor je poročal o celotnem poslovanju zadruge od početka 1933. leta do konca lanskega leta. Zadruga vsako leto uspešneje posluje. Prihhranila je
250.000	din, od katerih je v obliki povračil vrnila 110.000 din članom, ostanek pa uporabila za .odplačilo upnikov in odpise inventarja in zaloge. V splošno zadovoljstvo vsega članstva so se sprejela na znanje vsa poročila odbora in nadzorstva. Številni zadružniki so izrekli soglasno zaupnico odboru.
Prav tako soglasno je bila izvoljena nova uprava, ki jo tvorijo stari člani. V upravnem odboru so; Glušič Josip, Zalaznik Vinko. Trušl Rupret, Zupan Josip in Juhant Franc; v nadzornem odboru so: Udovč Milan, Boga-
taj Anton, Dežman Franc, Gregorič Jože in Antončič Matija.
Po izvolitvi odbora so bile s strani članstva podane razne smernice in sugestije za bodoče poslovanje. Posebno se je poudarjalo, da je treba pospešiti delo za pridobivanje novega članstva ter za idejno spopolnitev zadru-; ge in zadružno vzgojo članstva, j Zadruga gre članom zelo na roko in zato | upravičeno pričakujemo, da se bodo včlanile v njo vse delavske in nameščenske družine, ki doslej tega še niso storile.
Ljubljančani pravimo, da smo kulturni. Zato pa sledimo vzgledu najkulturnejših skandinavskih narodov, pri katerih zadružništvo že danes obvlada skoro vse gospodarstvo, od česar ima največ koristi ljudstvo samo.
CELJE
»Zaščita delovnega časa in mezde.«_
Zopet se ponavljajo pritožbe iz vrst delojemalcev, da se vse vprek kršijo temeljni predpisi naše zakonodaje glede delovnega časa in mezde. Vsled kompliciranosti številnih zakonov in naredb v tej smeri je delavstvo o vsem tem zelo neinformirano. Vsled tega prireja KMO to soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice« predavanje s. dr. Avg. R e i s m a n a, ki bo gornjo zaščito j poljudno razložil. Delavstvo je vabljeno, da se | predavanja udeleži.
Občni zbor podružnice SMRJ se je vršil preteklo nedeljo. O delovanju podružnice so podali poročila posamezni funkcionarji. Iz. .po-I rodil o delu podružnice se šele vidi koliko j truda in ljubezni je treba pri upravljanju in I vodstvu strokovne organizacije. Novi odbor je i sestavljen povečini iz prejšnjih odbornikov. Odbor nam jamči, da bo delo tudi v bodoče uspešno in enotno v korist delavstvu. Občni zjror je posetil tudi centralni blagajnik iz Beograda Vrankar.
Advokat dr. Adlešič je daroval v dobrodelne namene tisoč din. *y *	*•	t1	a	se
Občni zbor »Vzajemnosti« bo 23. februarja v Delavski zbornici ob osmih zvečer.
Ljubljanska železniška direkcija je najbolj obremenjena z delom od vseh železniških direkcij v državi. V ljubljanski direkciji pride
na enega uslužbenca 1325 potnikov, dočjtn jih pride v beograjski samo 592, v sarajevski 566, v zagrebški pa 854. Te številke jasno kažejo, da bi morala ljubljanska direkcija nastaviti mnogo novih moči, da bi naši železničarji opravljali enako delo, kakor ga v drugih direkcijah. ,0 r -	« *. <	-	-'O
MARIBOR
Ali naj dajemo vodo tudi okolici? Te dni
smo čitali v časopisju, da namerava mestna občina podaljšati vodovodno napeljavo na Pobrežje in položiti za okoli 10 km novih vodovodnih cevi. Razširitev vodovodne mreže na okoliške občine je treba pozdraviti, čeprav te občine ne marajo imeti ničesar od mesta in skrbno čuvajo svojo neodvisnost. Ne glede na to pa se nam zdi načrt razširitve vodovodnega omrežja na okolico nekoliko preuranjen. Znano je, da mestnemu vodovodu vode primanjkuje in to kljub temu, da so pred dvemi leti odprli na Teznu nov vodnjak in ga vključili v vodovodno mrežo. Letošnja suha jesen je rodila nezaželjene posledice, da so morali črpati vodo za mestni vodovod iz podzemnega studenca pri mestnem kopališču, ker bi sicer vode zmanjkalo. Znano pa je, da se voda iz podtalnih studencev v mestnem pomerju ne sme porabljati za vodovod, ker je nevarnost, da bi veda utegnila biti okužena. Predno torej velikodušno Oddajamo vodo iz vodovoda sosedom, bi bilo potrebno, da jo imamo na razpolago za svoje lastne potrebe, ki niSo ravno majhne in bodo najbrž še narastle.
Potem takem sodeč, bi pri nas ne bilo nobenega brezposelnega. Neki J. G. je priobčil v št. 38 »Slovenca« podlistek »Severni vtisi«, o Dunaju in novih razmerah, v katerem črtamo med drugim tudi to-le: »... ko zvečer stopim iz kolodvora: snega je prav dosti po'velemestnih cestah, kot da imajo težave s čiščenjem. To pa je dober znak: pomanjkuje brezdelnih rok.« Kakšno sodbo bi si ustvaril tujec šele pri nas pri pogledu na ogromne kupe snega, ki krase naše ceste pozimi, kadar nam nebo nakloni nekoliko več belega asfalta.
Župan dr. Juvan in ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Barle sta odnesla v Beograd proračun mariborske mestne občine v potrditev.
Dama s tajno misijo. Tukajšnja policija je aretirala elegantno damo, ki je pri zaslišanju izjavila, da se piše Nadja Nemirovsky in je doma iz Novega Sada. Zagonetna dama trdi, da je sestra našega veleposlanika v Bukarešti in da je v vojaški službi, za kar dobiva din 8000 mesečne plače. V Maribor je prišla v neki važni tajni misiji. Zagonetno Nadjo so pridržali v preiskovalnem zaporu.
Neki vlomilci, ki jim je policija že na sledu, so vlomili v stanovanje trgovca Ivana Babiča na Trgu Svobode in mu odnesli mnogo obleke, perila in raznega nakita za okrog din 15.000.
Prostovoljno v smrt. Kroglo si je pognal v orsi 31 letni ključavničar d. ž. Anton Lang s Ptujske ceste. Reševalci so ga odpremili v splošno bolnico.
Zaloga žice v žlelodcu. 261etni jetnik A. M.
v.	mariborski moški kaznilnici je moral na operacijo, ker ga je lindo bolel želodec. Na operaciji so mu vzeli iz želodca celo zalogo žebljev, več drobcev stekla in — 31 centimetrov žice. Za odhod v bolnico bi bila zadostovala tudi manjša količina trdih predmetov.
Gostovanje ljubljanske drame v Narodnem gledališču
»Hlapci«.
Treba je bilo dveh jubilejev, proslave Cankarja ob dvajsetletnici njegove smrti in dvajsetletnice ljubljanske drame, da se je vršilo prvo izmenično gostovanje ljubljanskega in mariborskega dramskega osobja. Dočim je mariborsko gledališče gostovalo 7. februarja s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« v Ljubljani, je 10. februarja prišla v Maribor ljubljanska drama s Cankarjevimi »Hlapci«. To Cankarjevo najmočnejše odersko- delo je posebno važno za delavstvo. Nazorno slika gnilobo predvojnega »riapredtijakarstva«, ki se je ob vsakem vetru zamajalo, pa tudi brezobzirni boj konservativnih narodnih voditeljev. Učitelj Jerman, Cankarjev glasnik je socialist, ki se je nameril hlapce v ljudi spreobračat, a omahne sredi poti notranje ranjen in razklan in mora izročiti boj boljšim in močnejšim bo-ritefjeiri. — Ljubljanska drama je tudi z mariborskim gostovanjem potrdila sloves, ki ga uživa po pravici in dosegla velik uspeli. Vsi člani igralske družine so v resnici kulturni igralci z močnim smislom za kulturo oderskega jezika in za kulturo zunanjega izražanja, ki se tudi v afektih nikoli ne prelomi, kar je posebno jasno pokazal Jermanov shod v krčmi. Režiser g. C. Debevc je »Hlapce« oblikoval s čistim gledališkim izrazom in postavil dramo na oder umerjeno, izdelano s finim okusom in močnim čutom za celotno linijo-. Celotni liniji je podredil tudi svojega Jermana, ki da že v prvih dveh dejanjih slutiti, da boja ne bo do-bojeval in je brez dvoma prav tak, kot si ,ga je zamislil Cankar. Župnik, najmbčnejši lik drame, mirna, močna in zbrana osebnost, je našel v g. M. Skrbinšku vrednega oblikovalca in je zrastel iz močne igralske osebnosti. Ostro usmerjen in odlično poudarjen je bil Komar g. Potokarja, g. Lipah je resno in vestno zajel lik Hvastje. Močna stvaritev je bil Kalander g. Cesarja, smiselno in nevsiljivo je poudaril nadučitelja g. Gregorin. Lojzko je podala g. Boltarjevo z nežno igro in odlično ubranostjo, dobro sta poudarili svoja tipa g. M. Danilova in g. Gabrijelčičeva. Kvaliteta ljubljanske drame se je pokazala še zlasti v tem, ker so bile tudi vse manjše in postranske vloge odlično podane, da omenim samo Naceta g. Severja in Piska g. Pluta. — Mariborsko občinstvo je sprejelo ljubljanske igralce z navdušenjem, ki je jasno pokazalo, kako zelo je bilo gostovanje zaželjeno in kako močno se ga je dojmila resnobna igra ljubljanske drame.	—S.
Mariborsko gledališče. Petek:	zaprto. So-
bota ob 20. uri: »Partija šaha«. Krstna predstava. Proslava jubileja g. Bratine. Red B, — Nedelja ob 15. uri: »Vse za šalo«. Znižane cene; ob 20. uri: »Matura«. Znižane cene.
Ali st t« poravnal naročnino? Ako ia na, Izpolni svofo dolžnost I
A. T.'
Knjige Cankarjeve družbe leto 1939
/ Druga knjiga, dr. Živko Topalovič: »Pomlad
človeštva«, ki so jo gotovo vsi naši izobrazbe željni delavci pozdravili, nam na lep antičen bačjm v pogovorih med učiteljem in učencem Pripoveduje o postanku sveta in človeka, o Postanku in izoblikovanju človeške družbe, o PoČefkih njene primitivne organizacije, vse do razvjtka države v današnjem smislu. To je bčava ljudska poučna knjiga, ki bo pomagala razpršiti med priprostimi Čitatelji mnogo napačnih pojmov, o človeku in njegovi družbi in S?«o’ zato piscu res hvaležni zanjo.
; ■ '
■Tretja knjiga,- Roger Martin du Gardi »Taki
ljudje«, je roman francoskega podeželja ali “olje rečeno/reportaža visoke umetniške .'rednosti. Pisec, predlanskim nagrajen ;z NobJovo nagrado za literaturo, nam v njej v 27. kratkih •Poglavjih opiše enodnevno življenje' neke* por vprečne južnofrancoske vasi in njenih prebi-
valcev, z njihovimi vrlinami in slalbostmi, malo-brižnostjo in strastmi, egoizmom in ipožrtvo-valnostjo, hkrati je pa to prerez družabnih plasti francoskega provincijalizma in socialne borbe v miniaturi. Slog je krepak, jezik sočen, najdelikatnejše stvari opisuje s čudovito samoumevnostjo in elegantno obzirnostjo. Na tej knjigi naj se naši mladi pisci šolajo.
Četrta knjiga je Arthurja Kostlerja: »Španski testament«, radi svoje aktualnosti najboljši družbin zadetek zadnjih let in najbolj privlačna knjiga, radi katere so bile letošnje edi-oije Cankarjeve družbe v. nekaj dneh skoraj razprodane. Avtor se je kot dopisnik angleškega lista »News Chronicle-a« podal 1. 1936,. ob izbruhu državljanske vojne na Špansko. ■ Ob' padcu Malage je zaostal v tem mestu1; kjer so ga nacionalisti vjeli in odvedli v ječo v Sevilli. Tu je dolgih sedem mesecev preždel med telesnimi in duševnimi mukami, med življenjem in smrtjo, na robu blaznosti. Ljudje, s katerimi je prišel v stik, sistem, ki ga je obkrožal, vse to nam daje strahotno sliko Špa-■hife,' kv -dii :»'■ tujo' pomočjo vednd- bolj' Uveljavlja in na brezobziren način ugonablja vse člo-
veško dostojanstvo in vse pravice, ki si jih je španski narod tekom dolgih let z muko in krvjo priboril. Hekatombe mrličev in natrpane ječe zaznamujejo pot, po kateri bodi nova španska oblast, ki jo z vzhičenjem pozdravlja vse, kar je v Evropi reakcionarnega. Strahotna vizija, ki nam jo Kostler opisuje, ko se opolnoči začno odpirati vrata celic v ječah in vlačijo iz njih apatične in od strahu ponorele obsojence, ki jih spremlja mrmrajoči duhovnik med zvončkljanjem zvončka, ki strahotno odmeva po dolgem hodniku, je usoda Španije, ki io trdovratno zasleduje že iz globokega srednjega veka. Dostojevskega »Mrtvi' dom« ni nič proti Kostlerjevi seviljski ječi: to je pravi .Dantejev pekel.
Grofica Atho'ska, konservativna članica angleške zbornice, je napisala knjigi primeren uvod, ki' priča, da je tudi v angleških višjih krogih hud odpor proti: nacionalistični Španiji Seveda, vlade imajo menda druge ■ interese, ki se malokdaj krijejo z ljudskimi.
iPrevod knjige, ki obsega 214 strani, je zelo dober in'"itno družbi res’Naivk o Zanj hvaležni
(Konec.)
Kino Hom - Celje
19. februarja »Stanlio in Olio v Alpah« (film smeha). — 20. in 21. februarja »Razkolnikov« (»Zločin in kazen«), —. 22., 23. in 24. februarja »Kralj pustolovcev« (potepuh, tat in hrabri borec).
LITIJA
Redni občni zbor podružnice I. Del. kolesarskega društva bo 19. februarja t. 1. s pričetkom ob 2. uri popoldne v društvenem lokalu pri »Veri«. Pridite vsi in točno! — Odbor.
Redukcija delavstva. Po dolgem času se zopet enkrat oglašamo, da malo popišemo naše razmere. V soboto, dne 11. februarja je bilo reduciranih 12 delavcev v predilnici, ker tovarna izmenjava gotove stroje. Med delavstvom je prišlo vsled tega do velikega razburjenja, ker so prizadeti taki, ki ne vedo kam iti. Baje nekateri krive zaupnike, da niso znali prepričati vodstva tovarne, da je njihova eksistenca ogrožena in da bi vodstvo tovarne lahko te ljudi razvrstilo po drugih oddelkih. Mi dobro verno, da ima vodstvo tovarne svobodne roke za preurejevanje in racionalizacijo, da zamenjava stare stroje z novimi in s tem izboljšuje gospodarsko stran podjetja. Krivično se nam pa zdi, da se v takem slučaju odslavlja delavce, ki so delali za podjetje celo po 15 let. Novi stroji bi morali biti v dobrobit tudi delavstvu, ne pa samo podjetju. Delavstvo se dobro zaveda, da so novi stroji potrebni. 2e v naprej pa opozarjamo delavstvo na volitve obratnih zaupnikov, ki se bodo vršile meseca maja, da si ho znalo izbrati res prave zastopnike delavstva. Zavedati se moramo, da je obratni zaupnik samo posredovalec in svetovalec v gospodarskih in socialnih vprašanjih, dočim jc strokovna organizacija tista, ki se bori1 za' izboljšanje delavskega položaja. Mi smo svoj čas, t. j. pred par leti, začeli s strokovno organizacijo, ki se je prav lepo razvijala ali nesrečni prepiri, ki so nastali med funkcionarji, so povzročili, da je organizacija razpadla. Mi smo zato, da se organizacija ponovno oži-
vi,	ker je potrebno, da se bo moglo delavstvo braniti. Tudi izobraževalno delo mora priti bolj do veljave. Zato kličemo vsemu delavstvu, da pristopa v strokovno in kulturno organizacijo in si naroča in redno plačuje »Delavsko T^olitiko«, katera nam daje poduk v vseh delavskih vprašanjih.
LAŠKO
Stanovanjsko vprašanje. V našem mestu vlada občutno pomanjkanje stanovanj odkar zaznamujemo prihod večjega števila tekstilcev in raznih upokojencev. Mnogi hišni posestniki so se že odločili, da bodo zidali nov? hiše ali pa nadzidali stare. Na ta način bi sfe precej od-pomoglo pomanjkanju stanovanj, pa tudi tujskemu prometu bi bilo v dobro. Toda nastale so težkoče, ki so v zvezi z regulacijskim načrtom. Občina se izgovarja na ta načrt in akcija za zidavo novih stavb in nadzidavo, ne napreduje, kakor bi bilo treba. V smislu predpisov regulacijskega načrta je treba upoštevati najraznovrstneje predpise:	stavbe	ne
smejo zapirati razgleda itd. Koliko je po našem mestu še šup, kozolcev in podobnih .podrtij, ki še vse drugače vplivajo na izgled našega mesta in razgled, kakor pa kakšne nadzidane ali nove stavbe, vendar nihče ne zahteva, da bi se taka podrtija odstranila iz mestnega pomerja. Delavec pa vsled raznih predpisov, ki ovirajo stavbeno gibanje, ne more priti do stanovanja. Pred kolodvorom n. pr. je. še danes velika njiva in na njej kup gnoja, ker se je preprečilo, da bi g. Henke zgradil na tem mestu veliko stavbo. Že radi zaslužka, ki bi ga imeli laški brezposelni, bi kazalo, da St izvedbe takih načrtov ne ovira, ampak pospešuje. -	...
RUŠE
Najprvo obsojeni, potem pa oproščeni. Sre-sko načelstvo Maribor desni breg je dne 8. aprila 1938. obsodilo več ruških delavcev, vsakega na globo din 500 ali 10 dni zapora, radi pfekrŠka čl. 74 zak. o notranji upravi, češ, da sp .26. februarja zvečer na Gesti prepevali in vzklikali: ,»Dol s Šebenikom!« Prizadeti so se pritožili na baiisko upravo, ki je z odlokom I! št. 17263-2 od 20. januarja 1938 razsodbo sre-skega načelstva razveljavila: ». , i ker ni' zadostnih dokazov; da ste baš Vi rabili-gornji vzklik, vpfetje samo- 'pa ni prekoračilo okvira dostojnosti.« — i *■	   0-
Zavedajmo se tudi mi pomena 2* ohranitev Človekoljubnih organizacij
 __________________________.	:	L	 i___..............j..1.-L	.
naše ,.Delavske Politike
Vzgled francoskih sodrugov naj nas bodri
Francoska socialistična stranka izdaja poleg glavnega dnevnika »Populaire« v Parizu še pet dnevnikov v raznih provincah, 46' tednikov in več mesečnih revij in časopisov. Vse socialistično časopisje (strokovne organizacije niso vštete tu) združuje društvo »La Presse populaire socialiste« (»Socialistični ljudski tisk«), ki ga vodi tajnik Gaillard.
Osrednje strankino vodstvo in »društvo prijateljev Populaira« se seveda največ brigata za centralni pariški »Populaire«, ki izhaja vak dan zjutraj — tudi ob pondeljkih in po praznikih — v povprečni nakladi 400.000 izvodov.
»Populaire« je svoje vrste dnevnik med francoskim časopisjem že zato, ker edini od vseh javno objavlja svoje bilance. (Predlanskim je znašal promet okrog 25 milijonov frankov.) Kakor v vseh velikih državah je tudi v Franciji meščansko časopisje zelo korumpdrano. Blum se je trudil, da bi tej korupciji stopil na prste, in je v ta namen predlagal poseben zakon, po katerem bi se kontroliralo materialno ozadje časopisov in bi morali vsi časopisi objavljati svoje bilance. Vendar s tem predlogom ni prodrl, ker ga iz razumljivih razlogov niso podprli niti radikali niti komunisti.
Morda izvede Blum to reformo kasneje, saj se stalno bori za njo v »Popu-lairu«, ki je v pravem pomenu besede »lasnik francoskega socialističnega gibanja, in ne list kake finančne skupine, ki hoče tihotapsko uveljaviti danes te, jutri pa druge interese.
Ker je časopis navezan na stranko in njeno članstvo, se mora stalno truditi, da premaga vse finančne skrbi velikega, a obenem poštenega dnevnika. Izven naročnine ima dohodke od inse-ratov in pa od filmske, modne in radio-rubrike, ki so dane nekako v najem. Predvsem mu gre seveda za to, da se
stalno širi krog naročnikov in rednih kupovalcev lista.
Za to skrbi predvsem sama urejenost lista: uvodniki, ki jih skoro vse napiše
in spremembo pravilnika o poslovanju pokojninskih, posnir iranskih in bolniških fondov,	’
V decembru je izšel pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni ter
Vsega tega humanitarne organizacije, ki slone na temelju samopomoči', ne: zmorejo. Prizadete so tudi strokovne organizacije, kot n. pr. graficarji, ki
Blum, zunanje-politični članki Pierra Ža je trgovinski minister izdal na osnovi Bressoletta, Severacovi, Faurovi in uredbe o nadzorstvu nad zavarovalni-
pokojninskih dajatev. Ta pravilnik, ki imajo vzorno urejen podporni sistem,
ne da bi bili v to svrho kdajkoli pre-
Gaillardovi prispevki, dva izbrana romana, ki stalno izhajata v dveh podlistkih, ilustracije itd.
Sama vsebina je pa še premalo. Če hoče »Populaire« tekmovati s tako-zvanim politično - neopredeljenim tiskom, mora sam izhajati v večjem obsegu, da zadovolji različne želje bralcev.
»Društvo prijateljev Populaira« skrbi za razširjenje in stalno zboljšavanje lista na vse mogoče načine: prirejajo se v Franciji tako priljubljene okrožne kolesarske dirke »Populaira«, »Popu-lairove« velike ljudske zabave z raznimi atrakcijami, agitacijske okrožne vožnje in druge akcije. — Tako lahko skoro vsakih 14 dni berete v »Popu-lairu«; sodrug ta in ta je dvignil kol-portažo v tej in tej ulici ali v tem ali onem delu mesta na toliko in toliko izvodov. Najboljšim se podeljujejo raz-
cami, bo imel za posledico likvidacijo cele vrste človekoljubnih organizacij, čijih delo na področju samopomoči je rodilo bogate sadove.
Pravilnik zahteva nalaganje 60 odst. imovine v državne papirje in Hipotekarno banko v Beogradu. Organizacije in društva bi morala omejiti svoje dajatve in uvesti do neke mere kapitalno kritje, t. j. da bi izplačevala svoje dajatve iz obresti itd.
jeli eno samo paro javne podpore. Denar, ki so ga zbrali, je last članstva, zato ne gre, da bi o tem denarju odločal kdo drugi kot pa prizadeti sami.
Te dni se je mudila v Beogradu posebna deputacija odposlancev takih društev in organizacij, ki je zastopala okrog 1000 društev, katera štejejo preko 2,500.000 članov. Govorila je z raznimi ministri in predlagala, da se podaljša prijavni rok po uredbi za eno leto, v tem času pa, da se izvrše popravki pravilnika.
Barometer zasluZka In zaposlitve
OUZD v Ljubljani januarja meseca 1939.
Povprečno število zavarovancev v januarju mesecu 1939 je znašalo 89.667 (54.214 moških in 35.443 ženskih zavarovancev. V primeri z ne nagrade. Ker se strankine organiza- lanskim januarjem je letos 1415 zavarovancev
cije in društva prijateljev »Populaira stalno brigajo za svoj časopis, se dnevnik stalno in sistematično širi.
Decemberska strankina konferenca je sklenila razpisati še poseben tiskovni fond za povečanje lista. Januarja so začeli zbirati prispevke, vsak dan objavlja »Populaire« imena novih darovalcev in že do zdaj je zbranega čez 3CO.OOO frankov tega fonda poleg 800.000 frankov sklada, ki so ga medtem strankine sekcije zbrale za španske žene in otroke.
Tako sem naštel le nekaj primerov iz delovanja francoskih sodrugov, da bi vzpodbudil naše somišljenike, da bi šli na delo in stalno tudi delali za našo »Delavsko Politiko«, ki je tako potrebna našemu gibanju, če hoče napredovati.
več (83 moških in 1332 ženskih).
Zdravstveno stanje zavarovancev je letos slabše, ker je bilo letos 291 bolnikov več, to je v celoti 3002.
Povprečna dnevna mezda ic znašala din 24.92, lani din 1.18 manj.
Celokupna dnevna mezda je znašala din 2,234.383.60. torej d:n 139.242.80 več kakor lani v istem mesecu. Povišek celokupne mezde za moške znaša din 82.470.80, za ženske din 56.772.—. Zaslužek se v zadnjem letu ni sorazmerno zvišal, kakor v letu 1937, in sicer je razlika manjša za din 119.000.
Italijanski proraiun Izkazuje vedno veijl primanjkljaj
Sedaj znaša 14 milijard lir.
V Italiji imajo resne skrbi s finančnim položajem. Proračunski izdatki so znašali 1935-36 6.159 milijonov lir, leta
1937 že 23.750 milijonov lir. v letu 19.38 pa je znašal proračunski primanjkljaj nedvomno 14 milijard lir. Po angleških ocenah znaša letni dohodek Italije okoli 120 milijard lir. Trgovska bilanca je bila lani pasivna za 3.5 milijarde lir. Zlata podlaga konec 1936 2358 milijonov lir, dočim je znašala 1933 še 7092 milijonov lir. Deviz je imela konec leta Narodna banka okoli 60 milijonov lir, 1930 pa 4327 milijonov lir. Obtok denarja je znašal konec
1938 17.5 milijarde lir. Anglija bi bila najbrže pripravljena dati Italiji posojilo 70 milijonov funtov šterlingov. čim se popravi politični položaj po želji Anglije.
Kako volilo pape2a?
67 kardinalov, od katerih je 35 Italijanov.
SEVNICA OB SAVI
Smrtna nesreča na železniški progi.
V nedeljo, dne 13. t. m. zvečer se je na železniški pragi v bližini postaje smrtno ponesrečil naš s. Z e 1 i č Ferdinand.
Okoli 23. ure je javil vojak, ki je stražil progo, da čuje pod železniškim mostom neko hropenje. Ko so prispeli na lice mesta železniški uslužbenci, so našli ležati v potoku ponesrečenca z razbito lobanjo. Odnesli so ga v tovarniško kopalnico in poklicali zdravnika, dr.
Nušiča, ki je ugotovil pri ponesrečencu smrtno nevarno poškodbo. Po večurnem trpljenju je s. Zelič ob pol 5. uri zjutraj umrl.
Kako je nastala nesreča še ni docela pojasnjeno.
Pokojni zapušča ženo in pet nedoraslih otrok, ki so ostali brez očeta in hranilca. S.
Zelič je bil zaveden sodrug in priden delavec, pa tudi noročnik »Delavske Politike«. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
ZABUKOVCA
V prijateljski objem sta se združila tajnik naših zelenih bojevnikov in g. nadpaznik S.
Tega gospoda močno boli srce, ker so akordne ipostavke naših rudarjev tako slabe, vendar nam .pa p>o svojem službenem položaju ne more pomagati, ker mora zastopati interese delodajalca. Ker bi pa omenjena gospoda vseeno rada dvignila socialni standard našega delavstva, sta določila za to posebno konferenco in sicer kar v pazniški sobi. Trajala je 2 uri po sončnem zatonu, takrat ko se čutijo taki
gospodje bolj proste, le da pri tem pozabljajo,	.	^	_ .
da imajo tudi stene oči in ušesa. Delavci bi palčki ^n,lc na d]v']	400	m	300	pogojno	na
kljub temu prosili omenjena gospoda, da nam! dve leti m plačilo ^stroškov oz. povprečnine, sporočita potek in. zaključek takšnih razprav, Ostali so bili oproščeni.
ČRNA PRI PREVALJAH
Pustno veselico priredi v nedeljo, dne 19. februarja »Vzajemnost« v prostorih gostilne Knez-Krulec. Vabimo vse okoličane, kakor tudi delavstvo, da se pride pozabavat in razvedrit. Vstopnina za osebo din 3. Ker je vstopnina zelo nizka, pričakujemo obilnega poseta. Pričetek ob 4. uri popoldne. — Odfoor.
JESENICE
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Beg iz pekla na Hudičevem otoku«. Med dodatki tudi kulturna filma »Varujte ptice-pevke« in »Sipe« ter Paramo-untov zvočni tednik. — Sledijo »Prebrisane ženske«.
Spopad nied agitatorji pr,id sodiščem. V
zadnji noči pred volitvami so bili slovenski fantje zelo agilni. V večjih gručah so patruljirali po Jesenicah, odstranjevali vse nasprotne plakate in podobno ter lepili svoje volilne plakate ter slike. Gorje nasprotniku, če je zašel med nje. To je izkusil krojaški pomočnik, ki je menda delil oz. stresal letake za dr. Mačkovo listo kandidata dr. Stanovnika. Naskočili so ga, mu odvzeli agitacijski materijal in si ga še malo privoščili. O raztrganih stvareh in o drugih pritiklinah lahke telesne poškodbe je bilo govora. Fantov je stalo ipred sodiščem na zadnji razpravi dne 9. t. m. menda šest, pa še cela vrsta prič je bila na vrsti. Koncem koncev je bila razglašena razsodba, po kateri se obsojajo' trije sloven-
Dne 1. marca se bo sestalo v Vatikanu 67 kardinalov k volitvi papeža. Sestanek kardinalov se imenuje konklave. Dokler traja kon-klave, morajo živeti kardinali popolnoma ločeni od zunanjega sveta. Vsi vhodi v Vatikan so zaprti in zapečateni. Kardlinali ne smejo niti na vatikanski vrt. Zaloga izbranih jedil že čaka na kardinale, čim se sestanejo, ker za časa trajanja volitve ne smejo dobavljati kardinalom niti hrane od zunaj. Prostori, v katerih se vrši konklave, se nahajajo v pritličju in treh gornjih nadstropjih palače, ki obdaja dvorišče sv. Damasa. Vsak kardinal ima lastno stanovanje, obstoječe iz treh ali štirih prostorov, v katerih prebivajo razen njega še njegov tajnik in sluga. Tajnik svetega kardinalskega kolegija je obenem tajnik l^onklava.
Poleg kardinalov sme prebivati v prostorih konklava še ipar papeževih ceremonijerjev, dva zdravnika, en bolniški strežaj, en brivec, kuharji in strežaji.
Volitev papeža se vrši v Sikstimski kapeli. Za vsakega kardinala je pripravljen prestol, nad katerim je razpet baldahin.
Dnevno se vrši po dvoje volitev. Kardinali oddajo svoje listke, ki jih pobirajo v kelih. Potem se glasovi preštejejo. Ker mora dobiti kandidat dvetretjinsko večino, traja volitev navadno več dni.
ki se vrše na rudniku med takozvanimi zastopniki delodajalcev in delojemalcev. —Opazovalec.
MEŽICA
Pustno rajanje priredi »Vzajemnost« na pustni torek dne 21. februarja t. 1. v dvorani g. Toffa s pričetkom ob 4. uri popoldan. Tri najlepše maske dobijo lepe nagrade. Za vsestransko razvedrilo bo preskrbljeno. Osebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Maske dobrodošle! Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor.	  a
Obisk kinematografov. Značilno za kulturne prilike pri nas so številke, ki jih je objavila banovina o številu obiskovalcev pri raznih prireditvah v letu 1938 in sicer izkazujejo ljudske univerze 17.500, gledališči v Ljubljani in Mariboru 208.234, diletantski odri (10) 41.299, kulturne prireditve (2307 dramatičnih predstav, 220 glasbenih prireditev, 422 akademij in 307
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Koncert. Dne 11. februarja zvečer nas je obiskalo »Delavsko glasbeno> in pevsko društvo« iz Ljubljane in priredilo pri nas koncert. To je bil menda prvi delavski koncert v Št. Vidu — in celo proti plačilu vstopnine. Da, vstopnina — čeprav nizka, vendar vstopnina. Te reči v Št. Vidu še nismo prav navajeni. Mi »Vzajemci« živimo pri svojih prireditvah samo od prostovoljnih prispevkov. Radi vsega tega ni bil obisk takšen, kot bi si ga vsi želeji. S petjem smo bili vsi poslušalci prav zadovoljni in nimamo ničesar pripomniti — saj smo večinoma glasbeno nešolani in neizbirčni ljudje. Pač pa imamo nekaj pripomb, ki se tičejo programa. Želimo si v bodoče več narodnih (zlasti koroških) in manj umetnih pesmi.
KRANJ
Ako pri volitvi ni dosežena potrebna večina, sežgo glasovnice na kupu mokre slame. — Radovedneži, ki oprezujejo pred cerkv- jo, vidijo, da se dvigne skozi dimnik črn dim. fo je znak, da papež še ni izvoljen. Ako pa se je volitev posrečila, potem sežgo listke brez slame. Skozi dimnik se dvigne bel dim, znak, da je papež že izvoljen. To pot pa izvolitev papeža ne bo naznanil samo dim, ampak tudi radio.
Kardinal dekan vpraša izvoljenega, ako volitev sprejme in kakšno ime si hoče nadeti. Nato ga odvedejo v soseden prostor, kjer ga preoblečejo v papežka oblačila iz »krlata in zlata ter harinelina. Papeževa oblačila so na razpolago v trojni izbiri: za majhno, srednje vel ko in veliko postavo, kakršen je pač papež, ki je izvoljen. Nato odpeljejo papeža v kapelo. Med tem se spuste baldahini nad glavami vseh ostalih kardinalov, samo baldahin nad prestolom, na katerem je sedel izvoljeni papeški kandidat, ostane. Papež sede na prestol pred velikim oltarjem, kjer sprejme ribičev prstan (prvotni znak kristjanov ni bil križ, ampak riba) in sprejme poklone ostalih kardinalov. Ko se izvrši tudi to, pokažejo papeža na balkonu cerkve sv. Petra, da ga vidijo ljudje na trgu, #	1 * t t k S c
Kakor je razvidno, je volitev papeža združena s celo vrsto ceremonij, ^ *	-i* »•’
Delavski pravni svetovalec
Dolžni zapitek po umrlem možu (Sevnica) I	Odstop	terjatve	(Maribor)
^	, v	,.	Ce	ste terjatev	komu odstopili za pokritje
Zena 111 dolžna plačevati za umrlim mo/.em kake„a Vašega dolga, Vam je dotičnik upra-njegove dolgove v gostilnah. Ce pa je mož za.	vjčen	cesijo	tudj	vrniti	ako	ni	prevzel	terjat-
pustil premoženje, na primer hišo; lahko up-	ve	namesto	plačila.	Dolžnik	se	pa	cesiji	ne
niki za te dolgove tožijo zapuščino po umrlem	e	protiviti
možu in potem rubijo preostalo mremoženje moža in se torej lahko tudi vknjižijo na hišo, ter končno zahtevajo prodajo hiše za svoje terjatve. Pametneje je vsled tega, da žena takšne dolgove, če so resnični in niso čez tri leta stari, poravna, ker bi ji drugače res lahko hišo »vzeli«.
ZA DEŽEVNE DNI nepremočljive jopiče In
športnih prireditev) 700.000, kinematografi pa	mInB?aktonrti	Magoa	ta*	tMtanri
1,700.000 obiskovalcev.	  v	Kranju.________________________________________________________
Za konMMtl	ta	nretnfe	MM	Jelen	v	Maribor*.	—	Titka:	ljudska	tiskarno.	A	A	v	Mariboru,	predtfoviteli	Viktor	Men	v	Maribor*.
'i f
Izselitev (Celje)
Na Vaše ponovno vprašanje Vam ne moremo nič drugega odgovoriti', kakor to, da običajno najemnina zapade 1. v mesecu v naprej za ves mesec. Ponekod pa je običaj in hišni red tak, da se lahko izseli stranka šele do .5. v mesecu. Ne vemo. kak hišni red ste imeli tozadevno Vi in kakšen je običaj v Celju. I o zveste na magistratu. Potem boste tudi lahko presodili, če ste se z izselitvijo šele 3. v mesecu zakasneli ali ne. Od tega je tudi odvisen
izid Vaše pravde za najemnino.
Rubež plače (Maribor)
Ako se v korist upnika odteguje uslužbencu od plače samw po din 50 na teden kljub temu, da zasluži na teden po din 450, lahko seže na še nezar«bljeni del plače tudi nov upnik, ker mora delojemalcu ostati prostih le din 20 na dan, odnosno ako gre za nameščenca, din 500 na mesec.
Pogodba med materjo in sinom (Trbovlje)
Pogodba, s katero Vam .ie mati med pričami izročila posestvo, tako, da izplačate Vi bratom in sestram gotove deleže, materi pa dajete prevžitek, je veljavna. Morate pa takšno -pogodbo najpozneje v 15. dneh prijaviti davčni oblasti za odmero pristojbin. Ako mati sedaj pogodbe ne bi hotela pred sodiščem podpisati, tako. da bi se mogli Vi knjižiti, boste pač morali mater na to prisiliti s fcvžbo. Drugi te pogodbe ne morejo izpodbijati.	  .