m 263
ii Ljuoiiofli. ii petek, dne 16. novembra 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— 13-650 2'20
za pol leta za ietrt leta „ za en mesec „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — ta pol leta
za Četrt leta ta cn mesec
10-5-1-70
Za poSitj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . za Jtl ko trikrat
13 h It
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
"Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah J
Vsprejema naročnino, in reklamacije. (JpravnlSkcga telefona štev. 188.
štev. 2. — s e ra te In
Sedmino.
Zaupni shod so včeraj priredili liberalni prvaki v Ljubljani. Kdor je čital »Narodovo« sejmarsko vabljenje na shod, je pričakoval, da se na včerajšnjem shodu razvije nekaj posebnega . Bil je pa, kakor smo že povedali, pravi pravcati Ober- ali boljše — Unterjammergau v temačnih podzemskih prostorih »Sokolske« telovadnice v »Narodnem Domu«. Zgornja sijajna dvorana je za veselcjše plese, nego je bila včerajšnja mrtvaška koračnica; ta »fra-karska« dvorana pa mora biti seveda še posebno zaprta kmečki jerhovini parade kmeta. In tako je prišlo, da smo včeraj zborovali v podzemskih luknjah in v temi govorili o svetlobi. Neki »rodoljub z dežele« je dr. Tavčarju to potožil; v njem se je pa ob tej priliki razvila čudovita klerikalnost in spomnil ga je na čase prvih kristijanov, ko so preganjani tudi zborovali v podzemskih prostorih. Pod vti-skom dr. Tavčarjevih klerikalnih čutil in spominov na mučeništvo, sc je motal ves včerajšnji shod in to tembolj, ker je, čimdalje sc je zborovalo, prihajala vedno bolj na površje zavest, da to niso prvi kristijani, ampak, da so to — zadnji liberalci naše dežele! Bila je sedmina, polna primernih pogrebnih govorov. Stari prijatelji so se še enkrat sešli, da si jo-kaje stisnejo roke, predno jih v malo mesecih tok časa vrže iz javnega življenja. Sedmina se je tako-le izvršila:
Strah pred Štefetom.
Narodno napredni izvrševalni odbor je razposlal v deželo 1500 vabil na zaupni shod. Vseh udeležnikov je bilo 250 do .300, večinoma iz pokrajinskih mest in nekaj od liberalnih advokatov prignanih kmečkih krčmarjev, katerim so razni liberalni kapitalisti zažugali, da morajo na shod, Ljubljančanov pa ni bilo skoro nič. Ti dobro poznajo sklicatelje, zato so jih počastili s svojo odsotnostjo. Dasi so bile med zaupniki skoro same jako obširne osebe, se vendar v ljubljanskem prometu ta shod ni prav nič poznal; in oni ljudje, ki »Narodu« vse verjamejo, so imeli radi tega včeraj jako slabo kosilo.
Počasi so okolu 3. ure pričeli cepati »zaupniki« v »Narodni Dom«. V vratih »Narodnega Doma« je stal »tajnik« izvrševalnega odbora Cham in gledal tako divje kot takrat, ko se jc izprehajal okolu Trbiža. Mimo njega in njegovih straž so morali stopati zaupniki. Našega sourednika Štefeta so nekateri stražarji celo tako počastili, da so mu še pri ograji
»Narodnega Doma« določili posebno stražo, ker jih je nekdo potegnil, »da bo Štefe zlezel preko ograje«. Štefe je res prišel in ko so gledali vsi stražarji nanj, tedaj je mimo Chama korakal-urednik »Slovenskega Gospodarja« g. Leskovar, ki je bil tako prijazen, da je na naše vabilo prišel v Ljubljano. Cham se je g. Le-skovarju globoko priklonil, ko je videl bel listek v njegovih rokah. Naš zaupnik je tako mimo glavne straže prišel na zborovališče, kjer se mu je sicer pripetila mala nezgoda, katero je pa kmalu g. Cham popravil. Na zbo-rovališču je nekdo g. Leskovarja izpoznal. G. Leskovar jc moral iz dvorane, ker pa napredni aranžerji niso imeli kontakta s svojimi glavnimi stražami, je g. Leskovar srečno drugič prišel mimo g. Chama ter sc pomešal v dvorani za najbolj široke hrbte. Predno se je otvoril shod, so aranžerji lovili po galeriji Štefeta in izpraševali, kdo ga pozna, češ, da je Cliamu prišlo poročilo, da je Štefe skrit na galeriji.
Organizacija in vinska razstava.
Pičla udeležba na shodu je pogrebce z dežele spravila v silno čmerno voljo. Dolgo časa so čakali pred »Narodnim Domom«, ko je pa neki Slavonec prignal proti »Narodnemu Domu« tropo puric naravnost mednje, so sc menda zbali, in pobrali so jo v dvorano. Tam so na glas dajali duška svojim čutilom: »Kaj nas vabite danes na shod? V nedeljo je v Ljubljani vinska razstava, tedaj bi nas povabili.« in narodno napredno vodstvo je ob teh občutkih zardevalo, da ui bilo toliko modro, da ni pravilno vpoštevalo gonilnih sil svojih pristašev. Nekateri črnogledi liberalci z dežele so bili celo tako predrzni, da so ljubljanskim liberalcem naravnost očitali, da radi tega niso sklicali v nedeljo shoda, »ker hočejo vse sami požreti«. Tako je bilo že začetkom včerajšnjega shoda več hrepenenja po prihodnji vinski razstavi, nego po organizaciji . . .
Kako se je sedmina začela?
Okolu poluštirih sc otvori shod. Na predsedniškem odru sede: v sredi odstopivši predsednik izvrševalnega odbora narodno napredne stranke Ivan Hribar, ki se je pripeljal na shod v enovprežni kočiji, in ki je kot predsednik s silno žalostnim obrazom predsedoval sedmini; na kremžo mu je šlo, ko jc povdarjal, da ga veseli videti »visoko« število navzočih. Na dolgo in široko je Hribar hvalil in slavil delovanje narodno napredne stranke ter zatrjeval. da je njena zasluga, da se je pričelo »svitati«. Program narodno napredne stranke zastopa svetovno naziranje. Ona bode zmagala sovražni tabor, ako dejanski nastopi v boju. Ljudstvo poučujte, kako se mora upreti sovražniku svobodomiselne ideje. Mladi napadajo nas stare, ki smo jim pripravili pot.
Hribarja je zeblo, zavijal sc je v suknjo
in imenoval oziroma komandiral jc za podpredsednika Luko Svctca in župana J u-traša, ki sc je nekoliko časa branil prevzeti to odgovornosti polno mesto. Za zapisnikarja sta bila imenovana učitelj C r n a g o j in dr. K r a u t.
Ob koncu mize na odru je, stal poročevalec dr. Triller. Pod odrom so sedeli poročevalci časopisov, med njimi dr .Karol Bleiweis s cigaro v ustih. V dvorani je bilo 192 stolov. Opazili smo nekaj magistrat-nih, državnih in poštnih ter hraniiničnih uradnikov, kordon uradnikov banke »Slavije«, od inteligence peščico ljudij, desetorico učiteljev z dežele (med njimi Kos, Perko, Zirovnika, Luznar, Grmek), iz mesta 7 učiteljev. Trgovsko in obrtno sta zastopala dr. W i n d i -scher in dva svetnika. Zupan Hribar je s pogledi iskal občinskih svetnikov, a jih je naštel samo par . . . Pogrebna bratovščina je bila zastopana po občinskem svetniku Josipu Turku, ostalo pa so bili izvečine ljudje, ki jih je radovednost prignala gledat ta »špas«. V vestibulu so še nekaj časa stražili dr. Kamovi nižji slojniki, da bi sc kak špijon notri ne vtihotapil, slednjič je pa tudi poslednja dva stražarja začelo zebsti in sta jo na gorko pomaknila. Tako jc bilo nazadnje v dvorani precej radovednežev brez izkaznic.
Shod ic počastil s svojo navzočnostjo tudi g. K u n č i č, katerega je dvignil na shod »Narodov« članek, ki je pisal, da bodo na shodu meglo razganjali. G. Kunčič je skoro gotovo hotel zborovalcem priporočiti svoj slavno-znani top za streljanje v meglo.
Strokovnjak v hierarhiji, duševnih nihilistih in Nestlejevi moki.
Prvi ic pričel bilie peti dr. Triller. Ta je govoril k točki I.: Program stranke Najprej je povedal, da narodnonapredna stranka dozdaj pravzaprav ni imela nobenega programa. in zato tudi ni mogla po njem delati in doseči kakih uspehov, pa imela je dobro voljo, le organizacije ji jc manjkalo. In to hočemo zdaj izvesti. Zadnji čas se jc pojavila strančica »mladih« pod zastavo »Našega Lista«, ki hoče iz rok iztrgati krmilo narodnega čolniča »starim«, ali kako naj sc za narod dela, tega načrta nc ve povedati. Stari pa nc dado gospodarstva iz rok dokler nc bodo primorani. »Napredek in misel svobodna« bosta vodnici napredni stranki v bodoče in na tem temelju se hoče dalje razvijati!... (Vse tiho!) Stranka ima svojega smrtnega sovražnika v liberalizmu in v cerkveni hierarhiji, katerega pobija v težkem boju leta in leta. Pa pride »mlada stranka«, ki nastopa, dasi trdi, da jc svobodomiselnih načel, proti liberalni in jo skuša ubiti. Kritikuje vse in zabavlja, ter dela liberalni veliko krivico. Smeši njen program in stranko, ter njene zaupnike, osivele v kulturnih bojih. Tudi govore o »gnilih« ja-
bolkih, a naj mladi povedo, če so morda oni zdravo jabolko. Samo očitajo, sami pa nimajo ničesar pokazati, vodijo jih nizki motivi, hote ribariti v kalnem in priti na površino. Njih program je zdražbo delati .Potem pojasnjuje dr. Triller v daljši klobasi posamne točke novega programa, katerega je izpisal iz raznih bukvic z večkratnim ozirom na hierarhijo. Konča pa tako-le; Vse, kar so »mladi« naredili, jc vse »za en groš«. Vrata smo jim odprli na stežaj.a rekli so,da nimamo programa.Naredili smo ga. Rekli so, da ni nič pozitivnega, nikake ideje v njem. V našem vodstvu ni častnih mest. Vsak bi rad odstopil, ako bi vedel, da najde sebi vrednega naslednika. (Zastopnik mrliške bratovščine in član izvrševalnega odbora Jos .T ur k kliče: Tako je!)0 klerikalcih in Nemcih se mu sploh ni izplačalo govoriti. Vedno je mrcvaril »mlade«. Imenoval jih je duševne nihiliste. Tudi socialnih demokratov ne ljubi preveč, čeprav je že sam včasih nosil rdečo kravato. Zdi se mu. da je ta stranka še le v otročjih povojih — in morda ji privatno nasvetuje, da si kupi kako Nest-Ijevo moko, da preje vzraste. Ostanimo si na-prednjaki zvesti. Ako bodemo vztrajni, potem se bodo čuli po Kranjski klici: »Klerikalna stranka je mrtva, živela narodno-napredna stranka!«
Skozi šibe.
K splošni razpravi sc nihče nc oglasi. V podrobni razpravi vpraša Hribar, če želi kdo besede. K prvi točki se oglasi župan J u t r a š iz Metlike. Ta pozdravi »mnogoštevilne« somišljenike, in zahteva, da se narodno-napredna stranka loti gospodarskega dela v prvi vrsti za to, da se dolenjska železnica podaljša do Karlovca; to zahtevajo njegovi rojaki tam doli ob meji. To se pravi z drugimi besedami: Čc boste tako delali kot doslej, vas v Belo-krajini noben pes nc povoha več.
K drugi točki oglasi sc knietski zastopnik Jenko z Brnika. On pravi: Za kmečki stan jc imela dozdaj stranka Ic obljube in besede, storila pa ui do zdaj zanj še ničesar. To mora biti drugače, če si hoče pridobiti ta stan na svojo stran. Klerikalna stranka to moram tu javno priznati, storila je za kmeta in za gospodarsko organizacijo že veliko, in to ji je pridobilo simpatije. Predlagam torej v podrobnem: Narodno-napredna stranka skrbi za to, da sc ustanove povsod gospodarske kmečke zadruge, posojilnice in hranilnice, dela naj na to, da se uvede zavarovanje za starost delavcev in poslov in prične z izdava-njcni poljudno pisanega lista. Koder imajo nasprotniki gospodarsko organizacijo izvedeno. ustanovimo si mi pristaši te stranke enako za konkurenco, in kjer je kaj ustanovljenega pri nasprotni stranki s politično podlago, storimo tudi mi tako. Delati je treba stranki, ne ^pati in lenariti. Brez dela ni knictskemu stanu
lik en
Inženirjev palec.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Izvrstno! .lednega zdravnika je manj treba. Zelo težka in ostra reč je morala biti na vsak način, da vas je tako ranila?«
»Neke vrste sekira je bila.«
»Bržkone ste se ponesrečili?«
»O ne!«
»Za Boga, toraj vas je kdo napadel?«
»Pogodili ste.«
»Toda to je grozno.«
Izmil sem mu rano in mu jo obvezal s povojem, da bi se mu ne ognojila. Niti trenil ni s trepalnicami, lc zadajpazdaj sc jc ugriznil v ustne.
»Kako se sedaj počutite?« vprašal sem ga, ko sem bil gotov.
»Prav dobro. Vaš konjak in obveza sta me popolnoma prenovila. Lotevala se me je žc omedlcvica in mnogo sem prestal.«
»Bolje bi bilo, če bi molčali o tem — gotovo vas preveč vzburja.«
»Zdaj prav nič več. Stvar moram naznaniti brž ko je mogoče policiji. Toda če ne
bi bila moja rana zadosten dokaz, bi mojemu pripovedovanju tam prav malo verjeli, zlasti ker ne morem navesti kratkomalo nobenega gotovega podatka.«
»O«, rekel sem, »čc je pa stvar zapletena in jo je treba rešiti, potem pa bolje storite, če greste prej k mojemu prijatelju Šerlock Hol-mesu, kakor na policijo.
»O tem gospodu sem že slišal«, reče moj bolnik, »in zelo rad bi mu razodel svoje okol-nosti, vendar je treba obvestiti o tem tudi policijo. Ali bi bili tako prijazni in me svojemu prijatelju priporočili?«
»Mislim, da bi bilo bolje, ako bi vas sam tja spremil.«
»Zelo vam bom hvaležen za to uslugo.«
»Takoj naročim voz in prišla bova tia ravno o pravem času, da še z njim zajtrkujeva. Toda ste Ii dovolj močni?«
»Popolnoma. Prej sploh ne mirujem, da naznanim cel dogodek.«
»Potemtakem pošljem takoj služkinjo pn voznika in pridem precej nazaj.«
Stopil sem k svoji ženi in ji na kratko povedal, kar sc jc zgodilo in v petih minutah sem že sedel s svojim novim znancem v kočiji in popeljala sva se proti Bakrovi ulici.
Šerlock Holmes je sedel, prav kakor sem pričakoval, v spalni suknii v svoji sobi in bral o grozni razpoki v .Timesu' in kadil iz pipe,
v katero jc nabasal vse kotičke prejšni dan pokajenih smodk, katere je skrbno zbral m jih posušil na robu ognjišča. Sprejel naju je po svoji stari navadi iu prinesel slanine in jajec, kar nama je zelo teknilo. Po jedi jc moral naš novi prijatelj sesti na divan. Holmes mu je podprl glavo z blazino in mu prinesel vode in konjaka.
»Zdi sc mi, gospod Hatherley, da vaša zadeva ni vsakdanja«, pravi. »Prosim, bodite čisto domači in pripovedujte nama vse, kolikor mogoče natanko; čc sc utrudite, pa nehajte in popijte zdajpazdaj malo tega krepčila.«
»Hvala lepa«, pravi moj bolnik. »Brž, ko me je gospod zdravnik obvezal, čutil sem sc vsega prerojenega in vaš zajtrk me ic popolnoma ozdravil. Povedati hočem, kolikor mogoče kratko, da nc potratim preveč časa. Pričel bom toraj pripovedovati svoje dogodke.«
Holmes je sedel v naslanjaču; njegov brezbrižni obraz s poliizastrtimi očmi ni izdajal bistroumnega poizvedovalca. Sedel sem mu nasproti in oba sva poslušala tiho čudovito tujčevo povest.
»Najprvo vama moram povedati«, začel jc, »da sem sirota, še neoženjen in da bivam kot zasebnik v Londonu. Inženir sem po stanu in marsikaj sem že izkusil v teku sedmih let, ko sem sc vežbal pri občeznani tvrdki Vcnner in Matheson v Grcnuichu.
»Ko sem sc pred dvemi leti popolnoma izvežbal in sem podedoval po očetovi smrti precej lepo premoženje, sklenil sem postati neodvisen in začel sem torej na svojo roko obrt na Viktorijini ccsti. Gotovo poskusi vsak, ki nastopi to težavno pot, marsikaj grenkega; ravno tako tudi jaz. V treh letih so samo trikrat želeli moj svet in samo enkrat sem dobil neko naročilo, ki pa je bilo brezpomembno. In to je bilo vse! Skupni dohodki so znašali 27 funtov 10 šilingov. Vsak dan, od devete ure zjutraj, do štirih popoldne sem čakal na kako delo, da sem bil slednjič že obupal in sem začel misliti, da nc bo z mojim poslom prav nič. Ko sem pa hotel včeraj zapustiti svojo pisarno, naznani mi pisar, da je zunaj neki gospod, ki želi z menoj govoriti. In pri tem mi poda vizitko, na kteri jc bilo napisano: Lysander Stark, polkovnik. Dotičnik je stopil v sobo. I?il je visoke rasti, zelo upadel in nc spominjam sc, da bi bil že videl kdaj tako medlega človeka. Bila ga je sama kost in koža. Vendar ni pričala njegova sloka postava o kaki bolehnosti, kajti njegovo oko je bilo jasno in njegov korak soliden in vse njegovo obnašanje samozavestno. Njegova obleka jc bila priprosta, toda lična in ni mu bilo več. kot štirideset let.
»Gospod Hatherly?« vprašal me je s popolnoma nemškim naglasom. »Vas so mi pri-
nič pomagano! Najživahnejši živio-klici so sc ob cclein shodu čuli pri tem govoru, ki je hvalil naše delo in obsojal liberalce. Tudi ta Babičev fantek iz cerkljanske fare je torej pravzaprav povedal, da kmet nuna pri liberalcih nič iskati.
Predlog je bil enoglasno sprejet z živio-klici. — Glede ločitve države in šole od cerkve se je oglasil za besedo učitelj 2 i r o v n i k iz Št Vida, rekoč: »Tekst te točke strankinega programa je nerodno stiliziran. Jaz imam iz svojega življenja in delovanja na deželi odveč skušenj, da bi mogel to točko priporočati. Predlagam torej, da sc glasi: Stranka se ne vtika v verske zadeve, zahteva pa, da se tudi cerkev in vera ne vtikata v politične zadeve in obsoja zlorabo cerkve.« Ta predlog, proti kateremu je osobito govoril dr. Triller, pa ie pri glasovanju ostal v manjšini, in bil sprejet z več'110 glasov prvotni tekst, da se zahteva ločitev države in šole od cerkve. Torej celo v temeljni točki našega liberalstva ni med najzagrizenejšimi liberalci nobene edinosti.
O točki glede na uradirištvo se je oglasil za besedo kontrolor mestne hranilnice srbski vitez A. T r s t e n j a k, ki je predlagal: Stranka sc ima zavzeti za to, da sc za Kranjsko ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče ter poštno in brzojavno ravnateljstvo, ter da sc za uredništvo uredi avanzma in po slovenskih pokrajinah nastavijo le slovenski uradniki. v ostalem pa skrbi za gmotno stanje uredništva. (Sprejeto.) Učiteljski s t a n. Pri tej točki se oglasi za besedo nadučitelj Cernagoj z Barja. Učitelja Gangla in J e le 11 ca ni bilo nič čuti. Govornik pravi: »Par gospodov je storilo zadnji čas netaktnosti, ki so to moram priznati ...... žalile dr.
Tavčarja«. Pokadi nato nekoliko široko v ospredju sedečemu dr. Tavčarju, kateremu so zborovalci zaploskali, potem pa nadaljuje: »Narodna napredna stranka je očitala učiteljstvu, da ni zanjo in za narodno prosveto ničesar storilo, in da je bilo le par mož po njenem kroju res pravih stebrov stranke (t. j. Žirovnik, Germek in še par takih). Tako očitanje zavračam, ker se bo sad in vspeh našega narodnega dela pokazal v bližnji dobi; gotovo že pri prvi generaciji, šc bolj pa pri prihodnjih. Stranka ni za učiteljstvo do zdaj ničesar priborila in storila, pač pa zahtevala požrtvovalnosti od njega. Lahko pa bi bila pred leti za zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja kaj storila, a takrat. 1898. leta menda - je štela koliko krajcarjev naj bi se učitelju na vsak goldinar dodalo. Tako jc regulirala ta stranka plače učiteljstvu takrat, ko je imela moč v rokah in ugodne finančne razmere na razpolago. Kljub temu pa je šlo učiteljstvo po večini za njo čez drn 111 strn. In v zahvalo ga je »Narod« letos psoval in s škornji suval od sebe. Učiteljstvo pa se. vsai v večini, drži šc zdaj te stranke, zahteva pa, da stori zdaj ona svojo dolžnost do njega res enkrat v dejanju! Crnagoj je na koncu zagotovil Tavčarja, da on radi napadov na učiteljski stan ni vrgel proč »Naroda«; obdržal ga je. toda z nekako »strastno jezo«. Liberalni šumaštri potemtakem, tako kot uradniki, tudi niso zadovoljni z liberalno stranko. Mimogrede jim laiiko namignemo, da si bo naše ljudstvo natančno ogledalo njihovo skrb za prihodnje generacije, in da dobe na svojo predrznost odgovore, kakršnih nc pričakujejo.
Zupan Hribar poskuša na ta izvajanja opravičiti postopanje stranke pred leti v dež. zboru, kar pa se 11111 seveda ne posreči. Hr. Triller pa pripomni, da je zadeva »Učiteljskega Tovariša« in »Naroda« zdaj popolnoma poravnana in je »sprava« spet sprala vsa nasprotja med stranko in učiteljstvom!
Obrtnike je zastopal dika vseh obrtnikov in kandidat za obrtnega inštruktorja brivec F r a 11 c h c 11 i, ki jc javkal in bral svoj večni predlog za nastavljenje obrtnega inštruktorja, ustanovitev meščanskih šol in ureditev obrtnih nadaljevalnih šol po Kranjskem. Hribar je
poročili kot moža, ki v svojem poklicu ni I* izvrsten, ampak tudi mož, na katerega se lahko zanese.«
Uljudno sem se poklonil. Smem li vprašati, komu se imam zahvaliti za to priznanje?
»Mogoče je bolje, da vam tega ne povem takoj. Iz istega vira vem tudi, da ste sirota, še neoženjen in da stanujete sami zase v Londonu.«
»To je res. Ampak ne vem, kaj se to tiče mene kot inženirja; kajti na vsak način moram misliti, da hočete govoriti z mano o službenih zadevah.«
»Vaše mnenje je opravičeno, toda takoj bodete spoznali, kako so moja vprašanja s tem v zvezi. Povedati vam hočem nekaj, kar pa morate gotovo in sveto molčati. Razumeli bodete, da se more taka skrivnost bolj zaupati človeku, ki je sam, kot takemu, ki ima družino.«
»Ako vam kaj obljubim, se lahko popolnoma zanesetc name.«
»Nc spominjam se, da bi me kdo kedaj prej tako ostro in sumljivo gledal, kakor mc jc ob tej priliki ta.«
».Torej obljubite?«' me vpraša.
».Obljubim.'«
»Bodete li molčali o vsem zdaj, pa tudi pozneje ?«
»To sem vam že obljubil!«
»Dobro.« Hitro je vstal, bliskoma je bil pri vratih in jih odprl. Tam ni bilo nikogar.
»Vse jc v redu!« rekel jc, ko sc jc vrnil,
svojega dvornega brivca prav očetovski poučil, da nc gre, da bi povsodi pravil in govoril o tej stvari, saj so se že napravili potrebni koraki, da 11111 ne bo treba šc nadalje žajfati.
Učitelj Lovro Perko iz Poljan nato z velikim patosom poudarja, koliko napadov je treba somišljeniku in borilen napredne stranke prestati na deželi, in zlasti v Poljanah, kjer rezid.ra rojak dr. Tavčar, katerega vse črti. Z veliko gesto (mahaje z rokami, da so se mu morali blizu stoječi kar umikati) zagotavlja, da treba po deželi še veliko delati, če hoče stranka celo ondi, kjer je dr. Tavčar doma, kaj doseči (potem se pa postavi zopet na svoj prostor in še z rokama otepa okoli sebe).
Kako je to spadalo k obrtništvu, seveda ne vemo. Morda si je mislila poljanska magni-ficenca, da bo obrtni inštruktor, ki zanj gori brivec Franchctti, mogel kaj pomagati, da se v poljanski dolini razpadajoče liberalstvo podpre.
Za »delavstvo« se je oglasil možiček s špeglami, birtek Hribar iz Vodmata. Kam se ic vstopil za njega ter ga drezal, da je za-ttpil »živja« narodno-napredni stranki, ki prinaša srečo slovenskemu delavstvu.
Jenko je želel poljudnejše pisave v spisih namenjenih za ljudstvo.
Nato da župan Hribar prvo točko v celoti na glasovanje, ki je bila seveda sprejeta. (Ura je pet, stoli sc začno prazniti.)
Meh brez sape.
Ko so se razmotala dr. Trillerjeva čreva, je začel dr. Novak s svojo beračijo za narodni sklad. Z dovoljenjem predsedstva je povedal, da jc bila stranka p r e 1 e 11 a. Dr. Novak ie menda vzel patent na »lenobo«. Potem je pa povedal, da bo zdaj vse »po dve kroni«. In iz teh dveh kron bo vzrastla nova, velika stranka, ki bo klerikalnega zmaja kar pomomljala. Hvalil je, kai in koliko jc že liberalna stranka dobrega storila in da je nc bodo nikdar uničili. Zadri sc jc tudi v » Naš List« in mladostrujarje. Govoril je tako tiho in slabo, da so ga mogli razumeti Ic najbližji. Za beračenje primeren nastop. Poslušavcem sc je bralo na obrazu, ko je končal, da bi 11111 naj-rajše rekli: »Pri nas ui nič, le pojte vbogaj-me!«
Nato nastopi dr. Ravnih ar: Program je zelo lep, čeprav ima dokaj pomanjkljivega na sebi. Sicer je pa to le k večjemu okvir, v katerem se da programatično delovati. Detajlov ni nikjer, in brez podrobnega dela sc ne da nikier ničesar doseči. Gospodje naj si vendar že enkrat rokave zavihajo in naj prično delati, da se bo kaj videlo. S samimi obljubami ni nič, tudi jim danes nikdo več ne verjame. Stranka ie malomarna; morala bi iti med ljudstvo in ondi začeti z delom. Ko je govoril dr. Ravnihar, jc postajalo nekaterim gospodom vroče. Dr. Ravnihar je v resoluciji predlagal ustanovitev slovenskega narodnega sveta.
Dr. Novak: Ravniharjeve besede so vse lepe, ampak to, kar 011 zahteva, se sploh ne da tako hitro izvesti. Dr. Ravniharjeva resolucija je bila sprejeta.
Ljudje so pričeli vedno bolj odhajati, postajalo jim ie tesno in dolgočasno. Kar jih je šc ostalo, so bili s predloženim statusom organizacije, ki sc ie s programom delil na lističih med navzoče, zadovoljni.
Dr. Tavčar v prazni dvorani.
Glavni efekt so pustili za nazadnje, ko že ni bilo več nego sto ljudi v dvorani. Poročal ie častni kmet dr. Tavčar o volivni reformi. Povedal je, da ne sedi na visokem stolu, ampak na stolu, kier 11111 žc prav vsakdo sme dati klofuto. Glasu ni imel, bil je prav zelo hri-pav in slabe volje, ko ic moral biti toliko časa na shodu. Povedal je vse ono, kar smo brali že trikrat v »Slovenskem Narodu« o volivni reformi. Zviial sc je in zvijal in naposled je dejal, da bi liberalni poslanci na vse pozabili, in da bi tudi dovolili, da bi se iih
Pisarji sc včasih za stvari svojega šefa boli brigajo, kakor ie treba. Zdaj lahko mirno dalje govoriva!«
Pomaknil jc svoj stol tik mojega in zopet me ic gledal, kakor prej, ostro in sumljivo. Dirniio me je nekaj, kakor bi se bal čudnega obnašanja te suhe postave. Čeprav sem se bal, da zopet zgubim svojega klijenta, vendar nisem mogel krotiti svoic ncpotrpežljivosti.
»Prosim, gospod, ali bi hoteli sedaj pripovedovati svojo zadevo? vprašal sem. Cas je dragocen. Bog naj mi odpusti to laž, toda besede so mi prišle nehote tia jezik.
»Ali bi vam zadostovalo 50 ginejk za trud?«
»Seveda!«
»To se pravi, menim delo jedne noči, čeprav bi bilo pravilnejše govoriti samo o eni uri. Hočem vas le prositi, da bi izrekli svoje mnenje o neki hidravlični stiskalnici, ki nič kaj dobro ne deluje. Cc bi mi mogli povedati, kje jc pokvarjena, bi jo lahko potem sam popravil. Kaj menite toraj o mojem naročilu?«
»V primeri s povračilom za trud se mi zdi zelo neumestno!«
»Saj jc tudi. Želim samo, da pridete z zadnjim večernim vlakom!«
»Kam pa?«
»V Eyford v Berkshire. To jc majhen kraj ob meji Oxfordshira, približno sedem milj od Rcadinga. Z vlakom iz Paddingtona bodete dospeli tja ob II. uri 15 minut!«
»To bi bilo zares prav prikladno!«
zadavilo — in bi glasovali za volivno reformo, samo če bi imeli en zasiguran mandat na Koroškem. Dokazuje, zakaj ni za volivno reformo, pravi zato nc, ker je krivična. Klerikalci čeznj zabavljajo, a vedo, da delajo krivico. Vso reformo je zapletel Susteršič, ki je imel pakt z Mladočehi. Klerikalci hote meščanstvo ubiti. Štajerska mesta imajo primerno volivno pravico, naša pa ne.
Hribar ugovarja Tavčarju, da se ž njim ne strinja. Sistem volilne pravice ni škodljiv, saj za prihodnjost ne. Sedaj scve stranka nima koristi, pozneje pa gotovo, in že pri bodočih volitvah je mogoče, da zmaga z večino. V parlament pride več socialistov, in potem dobimo univerzo. Glede Vsenemcev citira Hribar Tavčarju: Es thut mir von Herzen vveh, dass ich dich in dieser Gcsellschaft seh'.
G. notar L e n č e k predlaga zaupnico liberalnim poslancem. Omenja krivice koroškim Slovencem, obsoja »Slovansko zvezo« in da naj narodno-napredni poslanci izvajajo konsekvence, ako bo sprejeta volilna reforma s sedanjimi določili za Koroško.
Tavčar je nato imenoval kandidate oziroma izvrševalni odbor brez volitve: dr. Karala Bleivveisa (!), dr. Windischcrja, Crna-goja, Ditricha, Jelenca, pl. Garzarollija, notarja Lenčeka, Grudna, Hrovatina, dr. Iv. Jenka, Kneza. Kogoja, dr. Kokalja, Jožef Kozaka, dr. Trillerja, dr. Novaka, dr. Kratita, dr. Ku-šarja, Lenarčiča, Karol Mayerja (Vipava), dr. Murnika, dr. Novaka, Puheka, .los. Turka, da ga bodo imeli za pogreb pri roki, Viktorja Rohrmana, dr. Romiha, Karol Rozmana, dr. Schiffrcrja, pl. Sladoviča, Trstenjaka dr. Vilfana in Jeana Schreya.
Resolucija nadučitelja Crnagoja, naj stranka imenuje izrečno kak list za svoje glasilo, ki bo nosilo odgovornost, je bila izročena temu odseku.
Dr. Ravniharja so vrgli iz izvrševalnega odbora. Nihče ga ni predlagal in tako jc mož ostal zunaj . . .
Shod se ie vršil brez navdušenja, bil je dolgočasen in medel; končal pa ob zevajočih stenah, da bolj ni mogoče.
Oh 7. uri je bilo v »Narodnem Domu« zopet tema, kakor bi bili iz mrtvašnice odnesli krsto z mrličem.
Možje so se razšli iu prepustili izvršitev sklepov dr. Šusteršiču ....
DELEGACIJE.
Delegacije sc otvorijo 24. t. 111. Ker bodo delegacije morale temeljito preštudirati vladne predloge in ker mora zadnje dni novembra tudi zbornica marljivo delati, bo v prvi dele-gaeiiski seji vlada sama predložila svoje predloge in se bo 25. vršila samo še seja proračunskega odseka, kjer bo razložil minister za zunanje zadeve svoj program. Avstrijska delegacija se potem snide šele 5. decembra. Vlada bi rada. da sc skupne potrebščine pokrijejo s pomočjo proračunskega provizorija in sc reši skupni proračun šc pred prihodnjimi volitvami za državno zbornico. Razpravljali pa bodo v delegacijah tudi o izprcmctnbi poslovnika.
ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
»Budapesti Hirlap- poroča, da je inomo-ški divizijonar Konrad pl. Hotzendorff sprejel od cesarja poverjeno vodstvo avstrijskega generalnega štaba. Vsi trije kandidatje za to mesto, so se te časti na vse kriplje branili, kakor poročajo vojaški krogi. Dunajski korni poveljnik Fiedler ni maral sprejeti vodstva generalnega štaba, ker so razmere v armadi zelo neugodne, bivši vojni minister Pitrcich se ni mogel sprijazniti z mislijo, da mora biti prihodnji šef generalnega štaba podrejen vojnemu ministru, Konrad Hotzendorff pa se je mesta med vsemi najbolj branil. Povdarjal jc. da bo imel kot vodja štaba ravno tako veliko odgovornost za bodočo zgodovino monarhije, kakor vojni minister, da so razmere v ar-
»Od tam sc odpeljeva z vozom.«
»Toraj se bomo morali potem še voziti?«
»Kajpada. Moje posestvo jc namreč popolnoma na samoti. Oddaljeno jc dobrih sedem milj od postaje Eyford.«
»Toda potem prideva tja komaj pred polnočjo in tako nimam več priložnosti, dobiti vlak in moral bi tam kje prenočiti.«
»Zato vam pač ni treba nič skrbeti. Prenočili bodete lahko pri nas.«
»To bi bilo zelo neprimerno. Bi-li nc mogel priti o primernejšem času?«
»Po mojem je ta ura najprikladnejša. Za malo nepriličnost dobite, kot mlad, neznan mož, nagrado, kakršno bi samo za svet zahteval kdo, izmed vaših najimenitnejših prijateljev. Ce hočete o ponudbi še kaj premišljati, imate vendar še dovolj časa.«
»Domislil sem se, kako zelo bi potreboval v tem trenutku 50 ginejk in odgovoril sem:
»Nič ne bom premišljeval, prav rad ugodim vaši želji, samo prosil bi, da mi nekoliko natančneje razložite, s čim bi vam mogel postreči.«
»Res, meni se ne zdi nič čudnega, zakaj bi radi nakrat vse zvedeli, ker ste se po-prejc zavezali molčati. Mislim, da sc mi ni treba bati, da bi kdo tukaj prisluškoval?«
»O tem ni dvoma.
»Tedaj vam povem vse: Gotovo veste, da je valjavska ilovica zelo dragoceno blago, ki sc dobiva na Angleškem samo na jednem ali dveh krajih.«
madi neugodne ter da je on premlad in bi lahko naletel na odpor starejših generalov. Cesar je moral Hotzendorffu ukazati, da seje udal. O imenovanju novega generalštabo-vega šefa pa sta s cesarjem konferirala tudi ogrski ministrski predsednik \Vekerle in vojni minister Schonaich.
Cesar je Hotzendorffa sprejel že drugič. Imenovanje se bo objavilo tedaj, ko se povrne z dopusta namestnik šefa generalnega štaba Potiorek.
• • *
Vojaški krogi kar ne morejo prehvaliti inomoškega divizijonarja pl. Hotzendorffa, ki je šele 54 let star. Leta 1878 je bil v Bosni, štiri leta je učil taktiko ua vojni Šoli. Bil je tudi v Trstu brigadir in sicer za časa februarskih delavskih nemirov. Hotzendorff je vseskozi modem častnik, ki ne ljubi vojaških parad in nikoli ne nadzoruje svojih vojakov na vežbališču, pač pa prireja vaje po tirolskem gorovju in, če treba, spi tudi pod milini nebom. Hotzendorff je pravzaprav zavaroval vso tirolsko mejo proti Italiji in jc preosno-val tirolske strelce. Svoj takt je pokazal ob priliki tržaških nemirov kot brigadir. Oženjen jc z Viljemino Le Beau.
AERENTHAL V BEROLINU. TROZVEZNA UGIBANJA.
Avstrijski minister za zunanje zadeve baron Aercnthal sc jc v Berolinu dolgo pogovarjal z Biilovvom o trozvezi. Baje sta se v tem oziru tako zelo sporazumela, da bo svet vsled tega uprav presenečen. Trozveza bo odslej šc trdnejša, kot je bila.
ABSOLUTIZEM NA NEMŠKEM.
Nevolja nemškega naroda je prikipela do vrhunca iu duška ji jc dal v državnem zboru poslanec Basscrmann. Menda ga sedaj na Nemškem ni človeka, ki hi bil bolj nepriljubljen in osmešen.kot ravno cesar Viljem in njegova »dvorna kaniarila« (poslanec Vollmar). 14. t. 111. jc Biilovv poizkušal oprati vlado, a se 11111 ni posrečilo. Edino vladna glasila trobijo v kanclerjev rog iu še teh je bore malo. Kdor ie pazno čital govor državnega kanclerja. ta bo izpoznal, da je govor pravzaprav le dolga napitnica, kakor jih spustijo navadno vladarji na svojih sestankih pri kaki pojedini. Vse razmere so izvrstne, obstanek Avstrije je za Nemčijo potreben, Italija se vede korektno, v ruske razmere sc nc vtikamo. Francoske se ne bojimo, z Angleži smo prijatelji. Prazna slama. Za Biilovvotn se je takoj oglasil znani socialist von Vollmar. Vollmar izraža približno sledeče: Pred poldrugim desetletjem se jc vodstva nemške države polastila čudna nervoznost, ki sc pojavlja zlasti povsod tam, kjer ii nič mar ni. Med tem časom je vodil zunanjo politiko cesar sam in jo tudi docela zavozil. Pa tudi nemška notranja politika vzbuja pri sosednjih državah pomilovalen smeli in nezaupanje. Taka vlada, ki nc zastopa ljudske volje, ampak se da voditi od kamarile, nc more zadovoljiti inozemstva, ki zaupa zgolj parlamentarnim vladam. Nemška politika nc sme biti odvisna od osebnih kapric in razpoloženj, ampak mora biti organ ljudske misli, ki hoče z drugimi narodi živeti v miru. Odgovor Biilovv a na Vollmarjeva izvajanja je nadvse značilen. Biilovv je dejal, da v Nemčiji ni parlamentarne vlade in tudi ne more biti. ker nobena stranka nima absolutne večine. Vladne odredbe niso odredbe od krone neodvisnih, od parlamenta pa odvisnih ministrov, ampak odredbe vladarjeve Ustavno je to v toliko, v kolikor prevzamejo za vladarjeve odredbe odgovornost ministri, k;>r je stvar politiške dalekovidnosti in čuta za dolžnost. (Smeh na levi.) Nemško ljudstvo nc mara navideznega cesarja, ampak cesarja iz mesa in krvi. (Smeh.) Cesar, ki bi ničesar sam ne smel ukreniti, nc odgovarja nemškemu državnemu pravu in ljudskemu mišljenju. »Kaniarila« pa je grda beseda. Na Nemškem je ni. »Gospodje, opustite svoje ne-
»Slišal sem že o tem.«
»Pred kratkim sem kupil majhno, zelo majhno posestvo, približno deset milj od Rcadinga. Imel sem srečo, da sem našel na polju celo plast te ilovice. Ko sem natančneje preiskava!, spoznal sem, da ni najdeno velike vrednosti in da je v zvezi z dvema večjima plastema, ki se razprostirata na levo in na desno na sosedovih zemljiščih. Dobrini ljudem se seveda o tem še sanjalo ni, da so njihova zemljišča toliko vredna, kot da bi bila v njih zlata žila. In zaželel sem zemljo kupiti, predno bi oni spoznali pravo njeno ^rednost. Toda, žalibog, manjkalo mi je sredstev. Ko sem to razodel nekterim svojim prijateljem, so mi svetovali, plast na mojem zemljišču izkoristiti in na ta način si pridobiti sredstev, da bi si lahko kupil še sosedova zemljišča. Dolgo časa sem sc ravnal po tem nasvetu in rabil pri podjetju hidravlično stiskalnico. Kakor sem žc prej povedal, ne deluje več dobro in prosil bi o tem za vaš svet. Sedaj si pa že lahko mislite, kako zelo moram biti previden, da ostane stvar tajna. Ako bi kdo zvedel, da inženir preiskuje moje malo zemljišče, vzbudilo bi to občo radovednost, in če bi se razneslo, bi šle vse moje nadc, pridobiti si polja in izvesti načrte, po vodi. Zato sem vas vprašal, ako bi vam smel zaupati. Mislim, da sem zadosti natanko povedal?«
(Dalje.)
utemeljeno nezaupanje!« Poslanec Zimmer-mann je zadel položaj najboljše Dejal je: »Kdo vlada na Nemškem? To je javna tajnost, da državni kancler države nc vodi. Zato jc tudi naša politika tako mrtva.«
VZNEMIRLJIVE VESTI IZ DALJNEGA VZHODA.
V ruskih listih »Priamurje« in »Harbinski Vestnik« je objavil bivši ruski častnik gosp. Irklejcvski, ki jc bival dalj časa na Japonskem, dva članka, katerih kratka vsebina se glasi: Japonska se pripravlja za n o v o v o j s k o. Pisatelj na podlagi resničnih dejstev z vso gotovostjo trdi, da Japonci sc pripravljajo v kratkem času osvojiti si p r i-a 111 u r s k i k r a j. Gosp. pisatelj svojo trditev dokazuje s temi-le dejstvi: 1. Japonski arze-nali delajo noč in dan s podvojenim številom delavcev. 2. Japonski ogledtihi se nahajajo v velikem številu v Vladivostoku, Nikolsku, Harbinu, Habarovsku, Nikolajevsku, na Kam-čatki in drugih važnih točkah. 3. Prebivalci Japonske so povsod vznemirjeni, kakor so bili I, 1903. Vsi pojejo narodno himno in vojne pesmi. 4. Japonski agenti navdušujejo kapitaliste za nova zunanja posojila. 5. Japonski pevci namesto starih japonskih pesmi pojejo o sodobnih dogodkih: o vspcliu Japoncev, o nemirih na Ruskem in na ta način pripravljajo široke mase za novo vojsko.
TURČIJA PRED REVOLUCIJO.
Francoski list »Hellenisme« je priobčil izjavo osrednjega odbora mladoturkov v Parizu, naslovljeno zastopnikom velikih držav v Parizu. Odbor naznanja vsem zastopnikom evropskih držav v Parizu, da nezadovoljnost turškega naroda s sedanjo vlado je vzrasla do vrhunca in da revolucija na Turškem je v kratkem nujna. Odbor je še v skrbeh radi tujcev na Turškem. Da bi se odpravila vsa nevarnost, prosi odbor vse zastopnike tujih držav, da bi ne podpirali sultana Abdul Ha-mida v njegovem stremljenju, spraviti na prestol svojega četrtega sina Burhan-Eddina. Turki nimajo do tujcev nobenega sovraštva, ako le-ti ne bodo se vmešavali v napredek Turčije in ne bodo ovirali vpeljavo konstitu-cije iz 1. 1875., katero Turki nameravajo doseči z orožjem v rokah.
leonoua tirnim.
Sinoči so se začela letošnja predavanja naše družbe. Predsednik prof. dr. G r u d c n je pozdravil navzoče ter dal besedo govorniku dr. Fr. G r i v c u. Dr. Grivec, ki preučuje zlasti odnošaje med orientom in okci-dentom v vcrsko-kulturnem oziru, je govoril na podlagi moderne historiografiic o cerkvenem razkolu. Cerkveni razkol to je bil zmisel njegovega govora je eden najznamenitejših dogodkov v svetovni zgodovini; razkol ie imel tudi za svetno zgodovino iu kulturo velikanske škodljive posledice, ker je Evropo razdelil v dve sovražni polovici. Novejše zgodovinske raziskave vedno boli kažejo, da se pomen bizantinskega cezaro-papiztna splošno pretirava, samostojnost in zavednost bizantinskega naroda pa podcenjuje. Bizantinski absolutizem ni bil tako velik, da si cerkev ne bi mogla pridobiti one svobode, ki si jo ie priborila drugod; toda ccrkcv sama je bila v svoji notranjosti od ljudskih strasti oslabljena, verska gorečnost ljudstva je opešala in bila pomešana s človeškimi strastmi. Sploh se je človeški elementa v vzhodni cerkvi kazal občutnejše, kakor v zapadni. Ker je bila ccrkcv oslabljena in omejena od ljudskih strasti, zato jc posvetna oblast lahko udrla v svetišče. Focij, ki je povzročil razkol, ni bil slepo orodje vladarjevo, ampak pravzaprav najradikalnejši zastopnik bizantinske narodne oholosti; okoli njega so se zbirali najodličnejši bizantinski izobraženci. Razkol je torej povzročil bizantinski narod, v katerem ie verska zavest in zavest cerkvene edinosti toliko bolj pešala, kolikor bolj sc je oddaljeval od slavne starokrščanske preteklosti. Bizantinska cerkev bi bila pred vsem potrebovala temeljite notranje reforme; ker je pa raztrgala cerkveno edinstvo, zato je tudi cerkev sama in njena samostojnost vedno bolj propadala. Njen propad ie dokaz, da ona ni prava cerkev Kristusova. Bizantinsko ljudstvo, ki jc neposredno pred padcem Carigrada klicalo: »Rajši turški turban, kakor papeževo tiaro«, jc samo zapečatilo svojo žalostno usodo. Tudi pri drugih vzhodnih narodih je težišče razkola na vcrsko-kulturnem polju. Na vcrsko-kulturnem polju je edino možno delo za rešitev vzhodno-cerkvenega vprašanja.
O vzhodnem cerkvenem vprašanju s posebnim ozirom na Rusijo bo govoril ob drugi priliki.
Po predavanju je bila diskusija. Dr. J. D eb e v c c jc povdarjal osobitost bizantinske ljudske narave, ki se silno loči od značaja zapadnih narodov. Globoka mržnja proti zapadli zveni celo iz srbskih narodnih pesmi, kjer je ena najhujših psovk »latinjanin«. Isto misel je razvijal profesor Evg. J a r c ter obenem kazal, kako se je začel cel prevrat v pojmovanju orienta in njega vpliva na zapad (zlasti na polju umetnosti). Dr. Zore je naglašal veliko nalogo, ki jo imajo za spravo med vzhodom in zapadom Slovani, zlasti slovanski teologi, ki so že res začeli izdajati posebno bogoslovno revijo, katere sourednik jc tudi dr. Grivec. Prof. dr. M. O p c k a je omenjal močan vpliv protestantizma na vzhodne učenjake in odtod njih velike predsodke. Prof. dr. Pečjak pa jc poudarjal, da moramo na-glašati zlasti to, kar nas druži, ker le po tej poti pride do unije. Prihodnje predavanje bo drugi četrtek 29. nov. Predaval bo g. T c r s c-glav o tragiki« po modernem pojmovanju.
Dnevne novice.
+ Dr. Tavčarjeva družba pred mladoče-šklra sodiščem. »Narodni Listy«, vodilno mla-dočeško glasilo, pišejo včeraj pod naslovom »Volebna oprava a sliva liohenzollerum« v dopisu z Dunaja. Najbesnejši nasprotniki volilne preosnove so takozvani Vsenemci, ki jih vodi Schonerer, tisti dobri mož, kateri je že pred dvajsetimi leti stavil v dunajski zbornici predlog, naj se uvede splošna in enaka volilna pravica in sicer tako, da pride ne glede na cenzus, stan in narodnost na vsakih 50.000 prebivalcev po en poslanec. Ti gospodje, ki z razširjanjem veleizdajstva spajajo nečuveno surovost, so uvedli v javno življenje ton, ki bi ga boljši žganjarji ne trpeli; ne prenehajo dokazovati, da pomenja volivna preosnova pogin Nemcev, in jih odstrani z njihovih privili-giranih postojank, ki jih zavzemajo v ti državi, iu da sledi volilni preosnovi poslovanjenje Avstrije. Ti gospodje končavajo svoj »sermon« po stari šabloni, da kličejo »slava« Hohcnzol-ierjcni iu bodoči združeni Nemčiji od Jurjeva do Mcca, od Haderslebna do Trsta! . . . Da jc zdaj vsaka zveza konservativnih veleposestnikov, ki so dozdaj navadno dobili krč, ako se je kdo dotaknil dvornih krogov, z Vsenemci, dasi napadajo krono in najvišjega re-prezentanta državne moči, omenjamo le mimogrede kot zanimiv pojav. Konference gospodov od veleposestva z gg .Irom in Stei-nom niso danes žc poseben pojav; ko bi sc ne sramoval, bi gospod baron Parisli gospoda Malika pritisnil k svojemu srcu, a temu se nc čudimo. Veleposestnikom se gre za politični obstanek in so tako pametni, da se ne zanesejo vsaj med Cehi ne na prijateljstvo ljudstva v tem boju za mandate. Ali v dno srca more razdražiti vsakega slovanskega človeka go-njaško delo takozvanih liberalnih Slovencev najglavnejšim sovražnikom vsega Slovanstva. Iz srditega sovraštva proti vsem privržencem volilne preosnove in pred vsem proti svojim sorojakom v drugem taboru se ti gospodje niso sramovali, da so podali roko Schoncrer-jevim kumpanom, ne da preprečijo volivno preosnovo, dobro vedoč, da je to zaman, marveč, da svoje nasprotnike osebno osramote, da bi bili pred javnim svetom poraženi v blato obrekovanja. To ie zveza, ki zopet dokazuje, kako smo oddaljeni od slovanske bratske ljubezni, kak fantom jc takozvana slovanska solidarnost, ker sc ne sramuje biti za pri-ganjača najbolj prostaškim, naisurovejšim in najbolj zagrizenim sovražnikom Slovanstva in jih informovati z neresnicami, z obrekovanjem iu opravljanjem, z namenom, da bi vsenemški parlamentarni gamini, ki sami brez časti ne respektujejo časti tujca, izvedejo to, zakar oni, intelektualni provzročitelji škandalov, sami nimajo dosti poguma. Ce mislijo gospodje Tavčar, Plantan in Ferjančič, da je ostalo tajno, kdo je našeptaval Vscnemcu Steinu, ki ie v ponedeljkovi seji provociral brez vsake zveze z volivno preosnovo pravo or-gijo obrekovanja in častikrajc, se motijo. Nanje je kazala s prstom cela zbornica. A pri tem sc je prigodila vsenemškemu obrekovalcu ta nezgoda, da je dvorni svetnik Ploj, na katerega sc je naisurovejše vrgel, prav za prav nasprotnik volivne preosnove. Pato jc postranska reč, glavna stvar ic žalostno dejstvo, da so si iz jeze zato, ker po novem volivnem redu ne bo izvoljen nihče izmed Tavčarjevih privržencev, ti gospodje najeli Vscnemce, da zasramujejo one slovenske poslance, ki sc potegujejo za izvedbo volilne preosnove. Ne oporekamo, da smo simpatizirali z malo Tavčarjevo stranko za to, ker smo jo smatrali za kristalno jedrce velike svobodomiselne stranke v bratskem narodu, toda sklicujemo se na svedočbo vseh čeških poslancev brez razločka, ali se morejo gospodje, ki že velika poli-tiška vprašanja presojajo, izključno s svojega lastnega sebičnega stališča, žc zavoljo svojih osebnih lastnosti šteti med apostole svobodne misli v svojem narodu. Obžalujemo, da so zgrešili pravo smer, po kateri hodimo i mi. Ne očitali bi jim ničesar, ko bi bili pošteno prepričani, da ne bode volivna preosnova v pro-speli slovenskega naroda, in bi se potem upirali preosnovi, dasi bi sc to ne strinjalo z njihovim liberalnim programom, toda način, s katerim sc trudijo s pomočjo najbesnejših sovražnikov vsega Slovanstva ponižati in osramotiti zastopnike lastne krvi, vzbuja v nas kakor sploh pri vsakem dostojnem človeku, odpor. Ali niso opazovali ti gospodje, kako so se pasli Nemci na škandalnih zgodbicah, ki jih ie prezentiral zbornici v umazani skledi Stein? Jeli domnevajo, da ni nihče opazoval, da jc šel takoj po seji polni razburljivih momentov poslanec Plantan z vsenemškim poslancem Malikom, ki bi, kar je sam priznal, najrajši vtopil Slovence v žlici vode, na konferenco, da se zedinita, kako nadaljevati proti voditeljem slovenske večine, ostudne napade. To so žalostna odkritja! A res mnogo resnice je v tem, kar je rekel v indignaciji v tej seji poslanec Nemec, da jc volivna preosnova pravo dobro delo, ker bo zabranila vhod v zbornico takim ljudem, ki sede »na gori«, v središču zbornice in v bližnjem njenem sosedstvu.« Ali ic še kak poštenjak med slovenskimi liberalci? Cc je kje kdo, ima sedaj besedo!
Učiteljska imenovanja. Za nadučitelja v Brusnicah je imenovan g. Ivan Z n i d a r-š i č, za učiteljico v Breznici gdčna Hermina S i r n i k, za učiteljico v Spodnjem Logatcu gdčna Marija P a I m e, za učiteljico v Beli cerkvi gdčna Marija Bučar. Za nadučitelja v Toplicah je imenovan g. Martin M a t k o, za učiteljico v Šmartneni pri Kranju je imenovana gdčna Ema P I e š k o, za učitelja v Gr-čaricah jc imenovan g. Ivan Š o b e r. Učiteljici gdčni Mariji K r a 11 v Št. Vidu pri Cerknici in Frančiški Ba yc r v Grahovem sta zamenjali službi, tako tudi gospa Marija J u -s t i n v Vranah in gdčna Ivana Orel v Tre-
belnem. — Za definitivna z naslovom profesor sta imenovana gimnazijska učitelja g. Jožef Bučar in Franc K o m o t a r v Kranju.
4- Imenovanja na Primorskem. Za dežel-nosodnijskega predsednika v Trstu je imenovan predsednik okrajnega sodišča dvorni svetnik Defacis, za predsednika goriškega okrajnega sodišča deželnosodnijski nadsvet-nik Cazafura iz Trsta, za dežclnosodnijske nadsvetnikc pa so imenovani gg.: Gabrielčič v Gorici, Gandusio in Marcolini v Trstu.
+ Protialkoholni sestanek duhovnikov bo v pondeljek, 19. novembra, in sicer — ker jc zjutraj šolarska maša za pokojno cesarico — ob dveh popoldne v »Unionu«. Naj blagovnic povabljeni gospodje to malo prcmenibo na znanje vzeti. Zvečer odhajajo vlaki iz Ljubljane na vseh progah, — torej prav pripravno. Povabljen vsak, kdor more priti! Po-sebe pa so še povabljeni gospodje izven Kranjske, da se tudi ondi prične intenzivnejše delo v tem oziru. Zborovanje po S 2.; beseda prosta, odkrita.
—	Legar v Postojni šc ni prav nič ponehal, temveč vedno se ponavljajo novi slučaji. Mi smo že sklenili, niti črke več pisati o tej zadevi, ker vidimo, da jc vse zastonj. Dr. Zu-panec je prišel, precej okrcal postopanje sebi podrejenih organov, pa jc bilo vse. Prišel je dr. Plečnik, vzel s seboj par stekleničk vode, jo preiskoval in zopet je storjeno vse. Ker torej legar od vladnih organov šc ni bil panan, panal ga je »Notranjec«. Kar zapisal je, da je ponehal, pa ga ni bilo več. Pa imel je smolo tudi »Notranjec«. Odkar je zapisal to panungo, pojavilo se je pet novih slučajev. Sedaj se je pa postavil na noge slavni občinski odbor postojnski. in ker se legar ni zmenil niti za vladne organe, niti za »Notranjca«, vzel je on pananje v roke. Bila jc občinska seja in skrivnostna tišina je nastala, ko je užaljeni govornik izražal svoje ogorčenje nad neresnično in žaljivo pisavo nekaterih »katoliških« časopisov zadevajoče naše zdravstvene razmere v trgu in izrekel soglasno gospodu županu in svetovalstvu svoje zaupanje. Sedaj je pa konec legarja, bi si mislil človek; kajti če na to bolezen položiš ruto ogorčenja, na glavo mu pa potreseš prahu zaupanja, mora ga biti konec, Toda šment jc šmet! Zopet novi slučaji, tako, da lahko rečemo, da jih je že 60. — Ali tako skrbite za ljudstvo? Mesto, da bi iskali vzroka tej tako razširjajoči se bolezni; mesto, da bi zahtevali, naj se preišče voda, pišete, da legarja ni, izražate ogorčenje in izrekate priznanja. Izrazite raje priznanje legarju, ker tako 'zvrstno napreduje! V imenu prebivalstva zahtevamo, naj se preišče reservoar, preišče kanalizacija okolu črpalnice in črpalnica sama!
Društvo zdravnikov na Kranjskem.
Vabilo na izvanredni občni zbor, kateri se vrši v petek, dne 30. t .m., ob pol osmi uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Dnevni red: Volitev predsednika in dopolnilna volitev odbora. V Ljubljani, dne 15. novembra 1906. Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik.
Ogeni v ribniški dolini. Iz Ribnice se liani piše: Ze tretjič v zadnjih dveh mesecih ogenj v ribniški dolini! Meseca septembra v Nemški vasi in včeraj, dne 15. t. m., v Dolenji vasi. Pravijo, da otroci tako marljivo po-žigajo!
—	Uloin. Včeraj, 15. t. m., ponoči so ulo-mili tatovi v prodajalno trgovca in gostilničarja gospoda J. Fojkarja na Bukovici pri Selcih. Odstranili so s kolom omrežje, štrli okno ter zlezli v prodajalnico. Ker niso našli denarja, so si privoščili za 4 krone sira ter vzeli seboj tudi nož. Zanimivo je, da se niso dotaknili ničesar drugega. Očividno so iskali le denarja, ki ga pa gosp. Foiker spravlja vsak večer iz prodajalne. Sodi se, da so cigani izvršili ulom, kar pa seveda še ni gotovo. Zendarmerija zasleduje ulomilcc.
—	Podporno društvo organistov naznanja. da bode imelo svoj redni občni zbor v Celju dne 22. t. m., to je na dan sv. Cecilije, po sledečem redu: Ob 10. uri služila se bode v župni cerkvi slovesna sveta maša, pri kateri bode pel mešan zbor, obstoječ iz 40 pevskih moči. Takoj po sveti maši se prične zborovanje v prostorih orgljarske šole na Bregu pri Celju. Spored: I. Pozdrav predsednika. 2. Govor o organizaciji slovenskih organistov. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Sprejem novih udov. 5. Volitev novega odbora. 0. Raznoterosti. — Udje se prosijo, da prinesejo svoje knjižice s seboj, da se jim knjižice pregledajo. Ako so pa zadržani priti na občni zbor, naj pošljejo knjižice vsaj tri dni poprej društvenemu nredsedniku gospodu K. Bcrvarju, vodji orgljarske šole v Celju, v pregled. Knjižice sc jim potem vrnejo po pošti.
K obilni udeležbi vabi uljudno »Podporno društvo organistov s sedežem v Celju«.
—	Pogreša se od torka, dne 13 t. m., Lovrenc Loboda iz Podgrada št. 10. Imenovani ie bil prevoznik s čolnom preko Save. Bil je majhne postave ter precej čokat. Sodi se, da je ob sedanji precej veliki vodi sc ponesrečil. Ni pa izključeno hudodelstvo, ker, kakor se čuje, je imel pri sebi okrog 200 K. Ako bi se kje našel popisani, naj se blagovoli to naznaniti brzojavno na ime Blaž Loboda, Gradovlje, postaja Laze na južni železnici.
Stavka farmacevtov se pripravlja. Na Dunaju so zborovali 14. t. mcs. farmacevti. Sklepali so o splošni stavki farmacevtev, s katero nastopijo, ako odobri gosposka zbornica lekarniški zakon. Udeleženci so se obvezali s častno besedo, da se udeleže stavke. Magister VVagner je izjavil, da je zagotovljena stavka farmacevtov na Štajerskem, Češkem, Moravskem n v Galiciji. Tudi na Dunaju je zagotovljena zmaga asistentov. Slovanski in nemški slušatelji farmacije po vseučiliščih so izjavili, da med stavko nc vstopijo v nobeno lekarno.
—	Krasen meteor videl se ic v torek ob 9. uri zvečer nad Brezovico. Bil jc tako ve-
lik in svetel, da je bila zemlja za nekaj tre-notkov razsvetljena, kakor bi se v bližini bliskalo. Človek bi bil mislil, da sc res bliska, da bi ne bilo nebo popolnoma jasno, ko se je videl ta krasen prizor.
—	Oljarsko zadrugo so ustanovili na Se-ničici.
—	Šlbenlk In Dubrovnik izpremene v moderni trdnjavi._
Štajerske novice.
š Slov. kršč. del. izobraž. društvo »Domovina« v Gradcu priredi 25. t. m. veselico pri »Divjem možu« (zum wilden Mami), Jako-minigasse Nr. 3. Na dnevnem redu bo: Tatn-buranje, petje, gledališka predstava »Trije tički«, šaljiva pošta, komični prizori in ples. Začetek ob pol 4. uri, gledališka predstava se začne točno ob pol 6. uri. Vstopnina v pred-kupu 40 vin., pri blagajni 60 vin.
š Železnica Slov. Bistrica-kolodvor. Ze svoj čas smo poročali, da se namerava graditi normalnotirna železnica z južnoželeznične postaje Slovenska Bistrica v mesto Slovenska Bistrica. Pripravljalna dela so že toliko napredovala, da se bo najbrže prihodnjo pomlad začelo z gradnjo. Gonilna moč za prevažanje bo močan bencinski motor.
š Preneumno! Kmetje v bližini sv. Etne so denarno zelo odvisni od takozvanega »jaj-čjega barona« Suppanza. On kupuje od njih jajca, jim posojuje denar, daje kot trgovec blago na up, kratkomalo Suppanz je človek, ki se zaveda svoje moči. Zato je on želel, da se izrečejo možje pri Sv. Emi za nemško šolo. Njegova želja je bila odvisnim ukaz in iz strahu so ubogali. To pa imenujejo nemški listi »Durst nach deutscher Bildung« (Žeja po nemški omiki!) Preneumno! Kdor bi mogel našemu kmetu pokazati omiko (!?) nemškega kmeta, tisti bi ga ozdravil za večno »žeje po nemški omiki.«
š Zopet nesreča v pijanosti! Pred nekaj dnevi jc peljal 66 let stari hlapec Jože Mulec iz Gornjega Porčiča (pri Št. Lenartu) svojemu gospodarju Antonu Jcžovniku voz peska. Ker je bil precej vinjen, jc padel pod voz, ki mu je šel s kolesi preko desne roke. Zlomilo mu jo je v sklepih.
š Gospodar izginil. Pred približno desetimi dnevi je izginil posestnik Matija Koronik iz Sv. Petra pri Mariboru. Živel jc v prepiru z lastno družino. Zelo čudno in sumljivo jc, da sc njegovi ljudie prav nič ne brigajo, kje da ie.
š Na ravnem si je roko zlomil petletni deček h'rane Curčič iz Pivolc. Igral se je namreč pred domačo hišo, se spodtaknil in si levo roko zlomil. Par dni prej si je pa istotako pri igranju na ravnem travniku zlomil ključnico sedemletni Albin Sterniša v Mariboru. 'Tudi on se je spodtaknil na kamnu in padel.
š Porotne razprave v Celju se začnejo prihodnji ponedeljek 19. t. m. Razpisani so sledeči slučaji: 19. novembra:Valentin Skale, zaradi uboja, predseduje okrožnosodni predsednik pl. NVurmser; 20. novembra: Leopold Mimik, zaradi težke telesne poškodbe, predseduje deželnosodni svetnik dr. G. Smolej; 22. novembra: Franc Petan in Maks Krošl, zaradi uboja, predseduje deželnosodni svetnik A. Kotzian. — Valentin Skale, ki pride prvi dan na vrsto, je tisti, ki ie pred nekaj tedni v celjskem mestnem parku z marelo napadel nekega infanterista in ga s tako silo butnil v oko. da je konec prodrl do možgan in se je dežnikova palica v očesni duplini zlomila. Infanterist je vsled dobljene poškodbe umrl.
š Predavanje siamskega iuženerja. Naš
rojak gospod iužener Lupša. ki se je nedavno vrnil iz Siauia, bo imel jutri v ljutomerski čitalnici predavanje o Siamu, ki ga bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami.
š Vodovod dobe v Celju.
š Obesil se je v Pulju mornar K n i p i č.
š Iz Slovenske Bistrice sc nam piše: Vaše poročilo o shodu našega kat, polit, društva v Poljčanah jc naše »mlade« silno razburilo. Kar ne daio se pomiriti! Gosp. Založnik namerava zaradi Vaših »napadov« odložiti odborniško mesto. V petek pa jc pri odborovi seji naše »Čitalnice« predsednik protestiral proti temu, da ste v dotičnem poročilu imenovali g. dr. Lcmeža »zaupnika kranjske liberalne stranke«. In res ste z isto opombo storili g. dr. Lemežu krivico! Zakaj on je vsikdar skupno s katoliško mislečimi rodoljubi deloval za blagor našega okraja. Vsa čast mu! Zanimivo pa jc vendar, da se naši »mladi« zgražajo nad tem, biti zaupniki liberalne stranke, da proti temu protestirajo. Neumljivo pa nam jc, da je g. predsednik v isti sapi, ko je označil liberalizem za nekaj nečastnega, predlagal, naj »Cital" niča« naroči »Slov. Narod«, katerega smo pred par leti izbacnili, češ: »čc je »Slovence« tu. zakaj pa bi »Naroda« nc imeli!« Gospodje, ali kaj mislite? Vsaj je vendar »Slov. Narod« prvi zagovornik najgršega liberalizma! Upamo, da ste zadnjikrat stavili ta predlog! Pri isti seji pa sc je z večino glasov sprejel v »Čitalnico« »Narodni list«, ki hoče pri nas delati politiko »Slov. Naroda«. Na ta način hočejo delati »mladi« propagando za novo štajersko liberalno stranko! Dobro tako! Vas vsaj poznamo, kakega mišljenja ste! Dosedaj smo vedno skupno delovali za probujo našega ljudstva, kar je bilo potrebno, ker nas je tako malo. A. če sc na vsak način hočete ločiti od nas, prosto Vam! Mi gremo svoja pota naprci in ljudstvo z nami! V kratkem sc ustanovi teli potrebno »kmetsko bralno društvo« za slovcnjebistriško okolico!
š Predrznost. Kako si upajo nemški časniki na slovenske sodnike vplivat1, kaže listnica uredništva pri zadnji „Deu'sche Wacht." Tam z očividnim namenom piše znani \Valter Zeička, da bode pazil na razpravo, ki jo bo vodil slovenski sodnik dr. Kotnik. Očividno sc gre tukaj za kako
politično pravdo, kjer sc diu. Komiku s polenom namiguje, kašna naj bo r zprava in sodba. No pa na|br/e ta migljaj ne bo pomagal mč.
LjubiJansHe novice.
lj Telovadnica »Slov. kršč. soc. zveze« se otvori slovesno prihodnjo nedeljo, t. j. 18. t. m. ob polu 11. dopoludne. Posebna vabila se ne bodo izdajala, vabljeni pa so tem potom k otvoritvi vsi člani zveze, telovadci in prijatelji telovadbe.	Telovadni odsek.
lj Vabilo k predstavi, katero priredi Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v svojem domu, Komenskega ulice št. 12, v nedeljo. 18. novembra 1906. Spored: I. Petje: 1. Iv. Vavda: «V slovo«, četverospev. 2. M. Maksstadt: »Cestni gigerl«, kuplet, poje g. J. Ložar. II. Igra: »Pot okolu zemlje v 80 dneh«. Veseloigra v 6. slikah. Po Jul. Verne prosto predelano. Režiser P. Mirnov. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: sedeži od 1. — 4. vrste 1 K, od 4. — 8. vrste 80 vin., od 8. — 12. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Ij Demonstracija v gledališču — dober dovtip. Včerajšnji »Slov. Narod« priobčil je daljšo notico, pisano iz dobroznanih krogov, iz katere se med vrstami čita, da bi bila jako zaželjena demonstracija pri sinočni predstavi. Taka demonstracija je stvar okusa, kakor-šnega imajo pač le razni akademično izobraženi diplomirani in n e d i p 1 o m i r a n i o t r o č a j i. — Cula sta se res dva rahla žvižga, eden v ospredju, eden v sredini par-ternih sedežev; ostalo občinstvo je živahno in burno aklamiralo režiserja Raneka. V Ljubljani se vrše torej demonstracije vedno v nasprotju z »Narodovimi« poštenimi in plemenitimi željami . . . Ona inteligenca, ki hoče izzivati, spada v — p r v o vrsto p a r-t e r n i h sedežev. Za danes se izognemo vsaki neplodni osebnosti, konstatiramo edino le fakt, kakor sledi: Ko se jc začul pritajeni žvižg, vstal je neki gospod raz sedež iz radovednosti, kdo je bil oni junak. »Kdo pa je bil?« vpraša ga v sosednji vrstti drug gospod. »Ne vem«, odgovori prvi; »to je bil kak osel«. Nato se samozavestno dvigne tam v sredi parternih vrst inteligentna bradata glava liberalnega doktorja ter ponosno zakliče: »To sem bil jaz!« Tableau.
Ij Otvoritev vinske razstave v Ljubljani bo neperklicno jutri v soboto, ob 5. uri popoldne. Vabljeni gostje in vsi razstavljalci naj se blagovole zbrati točno ob tej uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Po nagovoru gospoda deželnega glavarja, bo ogled razstave. Od 6. ure naprej bo pa splošen pristop.
lj Repertoire slovenskega gledališča. Jutri v soboto, 6. dram. noviteta v tekoči sezoni, drama »Na svatbenem potovanju«. Opera »Rigoletto« se zaradi koncerta v Ton-halle nc more ponoviti v soboto. — Prihodnja dramska noviteta bode Daudetova »Lepa Ar-ležanka«, opera pa študira opereto »Pun-čika«.
lj V pokritje deficita »Glasbene Matice«
sta darovala gospa Marija in gospod Štefan Klun, posestnik v Hrenovih ulicah vsak po 10 kron. skupaj 20 K. Živela!
lj Ruski kružok. Ker mala dvorana ni na razpolago, bode sledeči pouk v četrtek 22. in konverzacijski večer v sredo 21. t. m.
lj Potovanje v Ameriko. Dr. Demeter vitez Bleivveis-Trstcniški priredi dne 28. in 29. t. m. na korist »Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« v dvorani »Mestnega doma« projekcijsko predavanje pod naslovom »Kot mornarski častnik iz Trsta v Njujork««. Predavanje obeta biti zelo zanimivo, ker bode dr. vitez Bleiveis s skioptikonom razkazoval blizo 8(1 fotografičnih slik, ki jih jc napravil tekom svojega potovanja. Slike nc kažejo nam le vseh mest in pristanišč, v katerih se jc ustavila ladja, kakor Patras, Neapolj, Palermo, Gibraltar, temveč tudi zanimive prizore iz življenja na parniku, osobito počenjanje izseljencev, katerih pestra množica, ki je prihitela iz vseh delov sveta, se gnjete po krovu. Vse, kar sc je med vožnjo dogodilo zanimivejšega, zabeležil je fotografični aparat. Sredi oceana srečamo velike jadranke in parnike, tu hitimo mimo zapuščene goreče ladje, v višini Nove Fundlandijc prikaže se nam ledenik, pred vhodom v njujorško luko čaka nas parnik s piloti, katerih eden se s čolničem približa naši ladji, da prevzame njeno vodstvo in nas srečno privede v pristanišče. Najzanimivejše pa bodo brezdvomno slike Njujorka samega, ki nam to veličastno in najživahnejše mesto predoču-jejo z vseh strani, nam kažejo vrvenje po ulicah in velikanski promet v Inki. Nekatere slike predstavljajo nam Ellis Island, »vrata novega sveta«, otok, preko katerega mora vsak izseljenec, ker se tu odloči njegova usoda. Kako velikanski je promet na tem sredi njujorške luke ležečem otoku, nam priča okol-nost, da pride v spomladanskih mesecih vsak dan 3000 do 5000 izseljencev na Ellis Island, kier jih komisija za naseljevanje šc isti dan v »Emigracijskem domu« natančno preišče v zdravstvenem in socialnem oziru in potem odpravi, ali naprej v zaželjeni novi svet ali nazaj v domovino Slednjič projiciral bode predavatelj krasne slike, ki jih jc napravil pri slapovih Niagarc. Predavanje se prične vsakokrat točno ob pol 8. uri zvečer in se 28. t. m. vrši s slovenskim, 29. pa z nemškim besed lom.
Razne stvari.
En milijon dolarjev je izginilo v Amerki.
Vsota je bila namenjena po potresu oškodovanim.
Obtožbo proti petrolejnemu kralju Ro-ckefellerju so dvignili porotniki v Findlayu
zaradi kršenja postave o trustih. Tožijo tudi druge člane petrolejnega trusta.
Zaprti so v Lvovu asistenta Ivovskcga vseučilišča dr. Kracze\vskega. Izročili so ga deželnemu sodišču. Dolže ga, da je na Ruskem Poljskem kot bolnišnični zdravnik pripomogel k begu nekemu možu, ki je ustrelil nekega stražn.ka. Vseučiliški rektorat posreduje pri ministrstvu, da bi ga ne izročili ruskim oblastim.
Plin se ie vnel v pisarni budimpeštan-skega špediterja Picka. Pobite so vsled poka šipe in je pisarna razrušena. Več oseb jc \ rgel puli na tla. Steklo iu padec sta nevarno poškodovala tri osebe, lahko ranjenih je pa jako mnogo oseb.
Zaprli so grofa Rosena v Stockholmu, ki jc ogoljufal več svojih tovarišev častnikov. Spremljala ga je neka visoka plemkinja, ki so jo tudi zaprli.
Pri požaru v Jami v rovu tvrdke Spiel-niann, Remermann in Mendelssohn v Tusta-novicih sta zgorela dva, nevarno ranjena sta pa dva delavca.
Boj med delavci. Pri postaji Zgornja Galla na Ogrskem so se stepli na železniški progi delavci dveh občin. Bojevalo se je približno 250 delavccv. Brzovlak je stal četrt ure, ker sc pretepajoči niso umaknili s tira. Nevarno jc ranjenih 24, smrtno pa b oseb.
Vlom v poštni urad. Neznane osebe so vlomile v temešvarski okolici v neki poštni urad. Iz kleti so napravili mali predor v uradno sobo, ki je tako majhen, da je mogel le kak otrok v urad, ki je nato odprl okno, skozi katero so prišli nato v uradne prostore, kjer so uropali 300 kron denarja in znamk v vrednosti več sto kron.
Roparski napad na Kolinskem kolodvoru. Nekemu potniku je v stranišču vrgel neki neznanec omamljajoči prah v obraz. Še-le čez več ur sc je potnik zopet zavedel, a ni imel več pri sebi niti zavoja in ne ročnega kov-čega. Napadalec mu jc pobral tudi a žepov vse, kar je imelo kako vrednost.
Spletke Riehlove. Obsojena in že za prta kovarica Riehl je pozvala svojega za govornika Rabenlechnerja k sebi. Riehl je tožila svojemu zagovorniku, da se ji godi krivica in je zagrozila z odkritji, imenovala je še nekaj članov najvišjega plemstva in izjavila, da napravi v ječi listo, ki jo objavi javnosti. Pričakuje, da se potegnejo za njo vplivne osebe, da bi ji znižali kazen. Želela je tudi, naj bi se sklical kon-cilij odvetnikov, da bi se izjavili o opravičenosti odmerjene kazni. Dvorni svetnik Veigl ji je naznanil, da ostane v zaporu dokler ne rešijo njene pritožbe o ničnosti Riehlova je obljubila visoko kavcijo, da bi smela ostati na prostih nogah. Po razgovoru je izročila dr. Rabenlechnerju generalno pooblastilo za nekega dunajskega advokata. Dvorni svetnik Veigl jo je opozoril, da bi zopet prišla v konflikt z zakonom, ako bi poizkušala zakriti premoženje.
Nevesta pruskega princa Joahima, neve-čakinja judovskega kantorja Sulzerja na Dunaju, je bila že dvakrat omožena. Svoj čas jc bila pisateljica z imenom Aleksandra Grimola in se je omožila v Londonu z ravnateljem nekega brazilskega rudnika. Potem se je omožila z izdajateljem časnikov Columbusom v Londonu, a sc zopet ločila. Na to je vstopila k gledališču. A tudi s poroko s pruskim princem Joahimom ne bo nič, ker sc je jc princ že naveličal, in so ga prestavili v Afriko na lastno željo, da sc znebi vsiljive Židinje.
Umorjenega so našli vojaškega duhovnika Lengeya, ki je živel v Budimpešti. Dobil je brzojavko, da pride v Budimpešto njegov brat. Da ga sprejme, sc jc podal na vzhodni kolodvor, a sc ni več vrnil. V bližini kolodvora so dobili mrtvo njegovo truplo.
Ukradeni zgodovinski spomini. Iz rodbinskega muzeja Welfov v Herrenliausenu je ukradel neznan tat 40 redov in veliko z bri-Ijanti okrašenih mečnih držajev iz časa hano-verskega kralja Erncsta Avgusta.
Bodočnost egiptskih piramid. Skozi veke so se vzdigovalc piramide veličastno iz blede egiptske pustinje. Vsi narodi so se divili mogočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egiptska vlada je namreč dovolila, da se v nedogledm ravnini, ki sc razprostira od Eskebiha do Nila, v kateri počivajo v solnčnem žaru zagonetne sfinge, zgrade moderne palače, hoteli itd. Ustanovila so se društva, ki sc bodo okoristila s slikovitim krajem ter okoli piramide Giseka postavila kolo modernih ameriških stavb.
Ce se ima otroke. Gorje mu, kdor išče stanovanje pa ima kopo otrok. Noben gospodar ga noče; vsak se brani otrok. Tako je povsodi po svetu. Te dni je šel v Rimu neki delavec iskat stanovanje. Vpraša ga neki gospodar: Pa imate otroke? Delavec: pet, pa so na pokopališču. Prav, potem vas sprejmem. — Kako pa se jc začudil gospodar, ko jc delavec pripeljal s seboj tudi otroke. Jasno pa mu ie bilo kmalu, ko sc jc spomnil, da sta sc pogajala z delavcem za stanovanje na dan vseh mrtvih, ko so bili otroci na pokopališču, pa živi seveda!
Izpred sodišča.
Tatinski hlapec. Andrej Janša jc služil za hlapca pri Mariji Kosmač na Dovjem. Bil je siccr jako priden, le to slabo navado jc imel, da ni pustil tujih reči pri miru. Tako je izmaknil petim posestnikom raznega gospodarskega orodja v skupni vrednosti 84 K 50 h. Nekega dne jc pa hotel v trgovini Ane Brenče pol kile sladkorja plačati z novim vinarjem, trdeč, da je cekin za deset kron. Za kazen jc dobil tri mesece težke ječe.
Nepošteni poštni sel. Vincenc Juvan, sedemnajst let star, iz Vač, sam priznava, da jc dne 18. maja t. 1. med potjo iz Litije v Hotič iz zaklenjene poštne torbe izmaknil 20 kron. Mesec preje je pa odprl rekomandi-rano pismo, naslovljeno na Marijano Lavtar, ter iz njega vzel dva dolarja, katera ji je sin o Vel.ki noči za piruhe poslal. Prisojeno mu jc bilo zato štiri mesece težke ječe.
Rebro mu je zlomil. Zidar France Žagar sc je v Frlanovi gostilni v Mojstrani spri z zidarjem Antonom Beanchinijom in ga v jezi tako na tla zagnal, da mu je desno rebro zlomil. Tudi ie razbil v gostilni dve čaši. Za kazen mu je naložilo sodišče dva meseca ječe.
Kako prevažajo denar v Peterburgu. Spredaj jaha vrsta kazakov s karabinerji na kolenih, s katerim večkrat pomerijo na občinstvo; čc bi sc kdo sumljivo ganil ali ogledoval transport, ga hitro zadene kroglja. Za kazaki so policaji z golimi sabljami, potem voz, v katerem sedi blagajnik z denarjem, zadaj zopet kazaki in orožniki. Hišniki morajo ob takih prilikah v ulicah, koder se prevaža denar, stati pripravljeni za streljanje.
Telefonska m brzojavna poročila
KANCELPARAGRAF ODKLONJEN.
Dunaj, 16. nov. »Slovenski Narod« je v soboto svoje čitatelje z Izmišljeno brzojavko nesramno nalagal, ko je pisal, kako bo Fer-jančič sijajno zmagal s svojim kancelparagra-fom. Danes je nadsvetnik s svojim kancelpa-ragrafom sijajno propadel. V pododseku za volivno reformo sta danes govorila proti kancelparagrafu kršč. socialec Gessmann In socialni demokrat Adler, za pa dr. Ferjan-čič in Vsenemec Stein. Justlčni min. Klein se je v svojem govoru Izjavil proti kancelparagrafu. Pododsek je Ferjančičev predlog o kancelparagrafu skoro soglasho odklonil, za kancelparagraf so glasovali dr. F e r j a n č I č, St e i n in C h o c.
NOVI NAMESTNIK ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj, 16. nov. Za novega namestnika šefa generalnega štaba bo imenovan general-major inf. brigade v Trstu Schemua (Zemlja), katerega rodbina Izhaja iz Gorij pri Bledu. Generalni major Schemua se je posebno odlikoval pri letošnjih izkrcevalnih vojaških vajah v Dalmaciji.
OBČINSKE VOLITVE V MILJAH.
Milje, 16. nov. Pri občinskih volitvah je zmagala socialistlška stranka z 433 glasovi, hrvaško-slovenska stranka je dobila 376 glasov.
BOJ ZA BUDJEJOVICE.
Budjejovice, 16. nov. Nemci so razobesili lepake po Budjejovicah, kjer naznanjajo, da so pri občinskih volitvah oddali Nemci 2423, Cehi 2065 veljavnih glasov. Torej »Budwe!s ist und bleibt deutsch!«
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 16. nov. V današnji seji državnega zbora je govoril drugi glavni govornik K I o f a č.
RAZBURJENA TURČIJA.
Carigrad, 16. nov. Na turško vlado je jako uplivala vest, da je pri srbskih naročilih za gorsko topništvo udeležena tudi Črna gora. Turčija meni, da so ta velika naročila namenjena za vojskovanje v goratih pokrajinah kake sosedne države .
KITAJSKO BRODOVJE.
P e k I n, 16. nov. Princ Pulu je dobil na~ log, naj sl ogleda vojna brodovja tujih držav in naj po svojem povratku kitajsko brodovje preosnuje.
RAZMERE NA RUSKEM.
Dunaj, 16. nov. Ruska duma ln drž. svet se snideta 20. februarja starega stila.
V11 n a, 16. nov. Tu so aretirali vso bojno organizacijo 57 oseb.
Kijev, 16. nov. Tu je aretiranih več častnikov, ker so imeli revolucionarno organizacijo.
Metoorologično poročilo.
'Iftlna n morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm
Čl. .p.-	3 Um J bar« caetr* • «nir	t.mii« retar. •Kti	«>uo*	.A.	ih fst> X
». ivbS, '42 2		05 | brezvetr.		jasno	00
'. ijutr. 2. pop.	39 0 733 4	32 80	sl. svzh. sr. zah.	obL pol. obl	
r 'nt. vi*~> šn1> temp. 1'4'» m»nn 3*7'.
Poslano.
V 258 številki »Slovenskega Naroda« z dne 10. t. m. mi neznani dopisnik podtika, da sem jaz s a m pisal v »Domoljuba« št. 45 z dne 8. t. m. novice z Mirne, med katerimi sc obravnava tudi zadeva »za odkup bire«. Izjavim s častno besedo, da teh novic nisem jaz pisal in tudi nisem vedel ničesar o njih, dokler jih nisem bral v imenovanem listu.
Pripomnim pa, da me veseli odločni nastop mojih dobrih župljanov v tem dopisu. Pisec pa mi še do danes ni znan.
Na Mirni, 12. novembra 1906.
ANTON KOCIJANČIČ, župnik.
Grond hotel „l)nion". J)

lei
I
Danes in naslednje dni
dVornecja primosn
Bandi Rozsa«
Začetek ob 8. uri zveč. Vstop prost.
I
I
II
Šivilje in učentae
se takoj sprejmejo
na Rimski cesti št. 9
II. nadstropje. 2582 2-1
Sfc samo eden
ampak dva dolga zimska paletota za dame
10 „10.
2585 3—1
ra
hvanredno vel ka izbera koljerov za dame in deklice, kakor tudi sako iz ko-žuhovine za gospode, kožuhi za dame in potovanje. Nadalje največja zaloga konfekcije za gospode in dame.
M	■■ «■ ovito ■■ A K Ka **- «• «- 3». T M
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Naznanilo otvoritve.
Podpisani dovoljujem si naznaniti slav. občinstvu, da sem otvoril Eopet pod lastnim vodstvom svojo že nad 20 let obstoječo
na Savi v
štev. 25
z največjo izbiro manufakturnega, galanterijskega, špecerijskega blaga itd.
Priporočam se slavnemu občinstvu ter zagotavljam, da mi bode prva skrb postreči z najboljšim blagom in nizkimi cenami.
258fi 2— t
Ivan Ferjan
Jesenice, Gorenjsko.

Priloga 263. Atov. „Slovenoa" dni 16. novembra 1906.
Couor dr. Korošca.
(V seji državnega zbora dne 6. decembra.)
H u naj, 8. nov.
Govor dr. Korošca zasluži, da ga objavimo dobesedno po zapisniku. Evo ga:
Človeka sicer mika, da takoj začetom govora o volilni preosnovi naglaša svoje načelno stališče kot zagovornik splošne iu enake volilne pravice. To načelno stališče pa so tekom razprave že tolikrat zlorabljali nasprotniki te volivne pravice, da se tudi zagovorniki, pravi prijatelji volilne preosnove, v resnici boje tega izreka, ker morejo priti na sum, da so tudi nasprotniki novega volilnega reda.
Nič strahu.
Tudi v našem krščanskem taboru so glede na splošno in enako volilno pravico različna mnenja; eni so prijatelji, drugi so pro-tivniki. Toda tudi boječi katoliški krogi se bodo morali sprijazniti s splošno in enako volilno pravico. Ko se to zgodi, potem tudi katoliški stvari splošna in enaka volilna pravica ne more škoditi.
Vsaka ideja si mora s trudom delati pot med široke sloje prebivalstva. In taka odločnost je potrebna tudi nekaterim katoliškim krogom. Bojazljivci v naših vrstah bodo morali stopiti s svojih vzvišenih sedežev med množice ljudstva na politično, socialno in poučno delo.
Nai nas ti krogi nc straše z brezbožno in mednarodno socialno demokracijo, kateri bodo baje po novem volilnem redu odprta široka vrata v zbornico. Stoječi narodi se ne dajo kratkomalo iztrebiti. Vzgled so nam zatirani Poljaki v Prusiji. Narodi in stanovi ostanejo, Ic politične stranke sc menjavajo, kakor kažejo dogodki tudi v Avstriji. In socialna demokracija jc le politična stranka, ki je nc moremo pobijati z narodnimi in državnoprav-uimi vprašanji, marveč lc s praktičnim delom za socialno preosnovo v krščanskem smislu. (Res je!) In samo s tem izpodmaknemo socialni demokraciji najugodnejša tla. ako dobimo splošno in enako volivno pravico.
Delavski stanovi.
Nihče danes ne more odrekati delavskemu stanu pravice, da sc poteza za izboljšanje svojih gmotnih razmer. Kie pa naj se vrši ta boj, ako ne na političnem bojišču? In če se mora tukaj vršiti ta boj, moramo tudi delavcem dati ravnopravnost v politiki. (Tako je!) Badenijeva ravnopravnost v peti kuriji je bila le pok veka, ki ie že ob rojstvu nosila kal smrti. Zato mora priti splošna in enaka volilna pravica.
Napoleon I. ie rekel o nas Avstrijcih sicer sramotilno, a resnično sodbo: »Avstrija pride vedno prepozno — za eno leto, z armado in z idejo.« Pozno pridemo sicer s splošno in enako volilno pravico, a moramo se požuriti, da ne pridemo prepozno. (Tako ie!) Socialna demokracija, katere se nekoji tako boje, je tukaj, in mi moramo ž njo izbojevati boj za politično ravnopravnost.
Gotovo je, da delavstvo z veseljem pozdravlja splošno in enako volilno pravico. Pa indi mi agrarci moramo to vprašanje presojati s kmečkega stališča. Ali naj se kmečki stan veseli volilne preosnove ali naj se ji ustavi? V nekem oziru so tudi kmečki stan prišteva med privilegirane. Toda privilegiji kmečkega stanu so bili mnogo manjši, nego veleposestva, trgovskih zbornic, mest in trgov. (Res je!) Privilegiji kmetov so bili neznatni. In ravno novi volilni red bode tudi kmetom pomnožil politične pravice. (Pritrjevanje.)
Kmečki stan pa dandanes nazaduje m propada. (Res je!) Po številu je sicer še najmočnejši stan v državi, toda omajana je nje gova finančna moč in ginejo mu tla pod nogami. Ako imamo to pred očmi in pa dejstvo, da splošna in enaka volilna pravica mora priti, potem se moramo vprašati: Kai je bolj šega za kmeta, da takoj pride enaka volilna pravica ali pozneje? Vsak mesec, vsako leto pada število kmečkega stanu. (Poslanec Šu-kl.ie: Izseljevanje!) Izseljevanje in razkosavanje kmetij bode še bolj oslabilo kmečki stan. (Pritrjevanje.) Ako torej odložimo splošno in enako volilno pravico, bode pozneje kmečki stan dobil šc manj poslancev. Zato rečem kot agrarec: Cim preje, tem bolje! (Pohvala.)
Po moii sodbi sc more torej kmečki po slanec mirno izreči proti pluralni volilni pravici. Ta bi se uveljavila le za nekaj časa. pozneje bi bili kmet ie glede števila poslancev še na slabšem.
Volilni okraji.
Večje pomisleke pa vzbuja novi volilni zakon, ako si ogledamo razdelitev okrajev. (Pritrjevanje.) Koder so ločili mesta in trge (.d kmečkih občin, vedno so mesta dobila prednost. Šc večjo razliko vidimo pri razde-I tvj mandatov na narodnosti. (Res je!) Nemci štejejo devet milijonov duš iu dobe 23.? poslancev; Slovani štejejo šestnajst milijonov in dobe le 259 poslancev. Nemci se seveda sklicujejo na svoje posestno stanje, zgodovino, kulturo iu davčno moč.
Posestno stanic jc razlog, ki šc nekaj velja. Toda Slovani imajo prav ico, da zahtevajo večje število poslancev in se tako primerno poravna stara krivica, (Tako ie!)
Kar pa se tiče omike, inteligence in davčne moči, so to faktorji, ki morejo priti v po-štev pri pluralni, nc pa pri splošni in enaki volilni pravici.
Slovenc'.
Odkar jc volilna preosnova na dnevnem redu. vedno Nemci s svolo kulturo in davčno
močjo ugovarjajo zahtevani koroških in jerskih poslancev.
šta-
Kaj pa je »kultura«? Kultura pomenja izobrazbo človeškega duha, gojitev raznih znanosti, umetnosti itd. O »kulturi« govorimo z ozirom ua delo, to jc, kulturna zmožnost, iu z ozirom na uspehe, to jc kulturni zaklad. Kulturni zaklad se pokaže pri posamezniku kot omika in inteligenca, pri narodu kot kulturno bogastvo v slovstvu, umetninah itd. Da imajo Nemci povsem drugo slovstvo, druge umetnine, nego slovenski, to je gotovo.
To razliko pa pojasni malo število slovenskega naroda, žalostna naša zgodovina. S Hrvati smo morali stati na straži proti Azi-jatom (ploskanje), ko so se za našim hrbtom mogli Nemci mirno kulturno razvijati. Pa tudi novejša naša zgodovina je žalostna, ker nam vedno odrekajo potrebne naučile zavode. (Polivala.)
Nikdar pa ne priznamo, da bi bil naš narod manj inteligenten, mati j zmožen za kulturo. Naš kmet gotovo ni manj inteligenten, nego nemški na Štajerskem in Koroškem. (Posl. Stein: »Bindišarji žro svoje otroke!) Dokazano je, da je bila to justična zmota. In tega nam Vi nc smete očitati. Take pravde nastajajo vsled žganjarskih beznic, ki pa jih mi ne ustanavljamo, ampak so najboljša agi-tacijska sredstva ptujskih Nemcev. (Poslanec Malik: Vi hujskate ljudstvo! — Krik.) Mi ne hujskamo, ampak delamo za narod. Naš kmet obrtnik iu naša inteligenca so gotovo na isti višini kulture, kakor nemški na Štajerskem in Koroškem.
Zakaj se torej slovenskim meščanom in tržanom meri z drugim merilom nego nemškim sosedom? Te krivice ne more nihče opravičevati, da izmed 30 štajerskih mandatov dobe Slovenci Ic 7 in od 10 mandatov na Koroškem Slovenci ie enega! Siccr pa bomo v nadrobni razpravi zbornici predložili svoje zahteve. (Dr. Pomtner: Sedmi slovenski mandat na Štajerskem mora proč! To bodemo dosegli !)Vam pa so naredili volilni okraj, kakor nikomur v Avstriji. (Smeh. — Dr. Pommer: Pomislite, kaj ste dolžni svoji duhovniški suknji, resnico!) Glejte le na-se in nc na duhovnike! Od Pommerja ne potrebujemo nobenega pouka! (Pritrjevanje.)
Tudi davčno moč so navajali proti Koroškim in štajerskim poslancem. Gosp. Wastian je v odseku navajal neke številke. (Medklici.) Teh številk pa ni nabirala trezna Statistika, ampak vroče narodno čuvstvo. Pa recimo, da so številke pravilne. Istina pa je, da ravno Nemci ovirajo naš gospodarski razvoj. Naše trgovce Nemci preganjajo, še dvojezičnih izveskov jitn ne dovolijo, kakor se je zgodilo v Mariboru. (Dr. Pommer ugovarja.) Saj ne poznate naših razmer. Vsa Vaša znanost jc iz »Deutsche \Vacht«. Najnovejša nemška iznajdba jc, da je tudi zrak nemški. (Smeh.)
Za slovenske obrtnike se prav nič ne stori. Kjer pa ni močnega obrtnega stanu in industrije, tam tudi davčna moč ne more biti velika. Naša davčna moč bi se razvila, ko bi nemški mogotci podpirali tudi Slovence v gospodarskem razvoju. Toda Nemci nas zatirajo povsod. (Pohvala.) Zato jc največja politična nemoralnost, ako nas Nemci zatirajo, potem pa še očitajo to, kar nam sami store. Taki ugovori so nova nemška krivica nasproti nam. (Pohvala.)
Izjavljam torej, da hočemo z vsemi močmi odpraviti iz volilnega reda krivice nasproti koroškim in štajerskim Slovencem. Upamo, da nas bode podpirala večina zbornice. (Živahna pohvala; govorniku častitajo.)
Slovensko gledališče!
Vse jc žvižgalo znano arijo »Ženska le vara nas vedno lokavo« včeraj po predstavi Verdijeve opere »Rigoletto«. Več nego šest let jc že od takrat, ko sc je na slovenskem odru posledniič pela, toda občinstvo se je še vedno spominja in prav jc, da se jc zopet vprizorila.
Opera jc večini gledališkega občinstva itak znana, torej bi bilo odveč pisati o njeni muzikalni vrednosti. Ljubiteljem italijanske glasbe bo vedno dobro došla. Posebnost opere je, da nima kot n. pr. »Trubadur« posebnih močnih zborov; ženski celo nima vloge. razven kratek nastop v prvem dejanju. Nekoliko večjo vlogo ima moški zbor. ki jo jc s krepkimi glasovi tudi častno rešil.
Naslovna vloga jc glavna, a tudi tako težka bodisi v pevskem ali igralskem oziru. da ji je kos le izredno dober interpret. Nc moremo si kai, da se ne bi tu zopet spominjali nepozabnega Nollija. Z vlogo Rigolctta in grofa Lune jc on forciral in dosegal velikanske uspehe. Cc se danes sklicujemo nanj in trdimo, da jc g. O urednik popolnoma dosegel Nollija. je s tem toliko rečeno, da je naravnost briljiral ter da stavi Rigolctta lahko v prvo vrsto svojih boljših partij. Obvladal jc težko vlogo v vseli detajlih z vnemo in premišljeno sigurnostjo, s svojim mogočnim in lepo donečim glasom je kreiral tip, da si boljšega želeti ne moremo. Peti s pristnim čutom ie umetnost. G. Oufcdnik je pel s pristnim čutom; v duetu z Gildo izražal jc nežen čut od svoje hčere; v nastopu drugega dejanja po oni žalostni noči, ko so mu ugrabili hčer ter jo odvedli v vojvodsko palačo v sramoto ic v umetniških prehodih menjaje z fineso v nuancjranjii izražal hkrati bolest, jezo iu osveto. Čestitati smemo samim sebi. da imamo tako izborno baritonsko moč.
Gospod pl. R c z u n o v je zopet pokazal svojo izvrstno šolo italijanskega geurea. Nele kot pevec, ki mu ne dela težkoč vloga nian-tovskega vojvode, katere ne pogodi izlahka v sak tenorist, tudi kot igralec je dosegel iz-v rsten uspeh. Posebej omenjamo njegov iz
raz v duetu z Gildo v drugem dejanju, ki je vsled pevskih figur najtežji. Znano ariio »Ženska le vara nas« pel je s pravo vutuozuostju ter jo po burnem aplavzu moral ponoviti, kar je storil v italijanskem tekstu »La donna e mobjle, qual piuina al vento«.
Gospa S k a I o v a jc primadona, da tudi ne dobimo za naš oder boljše. V vseh operah z enakimi uspehi. Tudi kot Gilda v »Rigo-lettu« je bila vrlo dobra.
Starega grofa Monteronca pel je gospod R a n c k prav dobro in še boljše igral. Nastop takrat, ko v očetovski bolesti prekolne radi zapeljane hčerke vojvodo iu Rigolctta, je bil naravnost mojsterski. Edino kar bi želeli, bila bi nekoliko lahnejša maska, da ne bi imel obraz nekakega puščavniškega izraza.
Vrlemu nastopu g. B e t e 11 a , ki ga moramo za lepo petje šc posebej pohvaliti, gre vsa čast. On je tako uporabna moč, da bi ga ne mogli nikakor pregrešati.
V	ostalih manjših vlogah je bila prav dobra gdč. R e i s s o v a; tudi gg. Z a c h in B u k š e k sta vredna priznanja.
Ponovno želimo, naj se pazi tudi na epi-zodne vloge v operi vsaj v toliko, da bodo interpreti sigurno nastopali.
V	zadnjem dejanju je bil orkester pri spremljevanju pevskih točk zopet preglasen, v celoti pa je bil orkestralni del dober, zato tudi splošen uspeh opere popolnoma zadovoljiv, za kar imata posebno zaslugo še gospoda kapelriik in režiser.
Hiša ie bila natlačeno polna.
Koroške novice.
k Umrl je predvčerajšnjim. 14. t. in. ponoči v Št. Juriju pod Kamnom vikar č. g. p. Placid K a i m b a c h e r, ravno ko se je vrnil s sv. popotnico od nekega bolnika.
k Nagloina je umrl predvčerajšnjim v Celovcu brzojavnega urada oficijal in hišni posestnik Julij Ollacher. Umrli je bil znan strasten lovec in priljubljen v lovskih krogih.
k Večjo plačo je dovolil celovški občinski svet mestnim delavccm. Potegnil bode vsak delavec na dan 2 do 3 krone. Plačo bodo imeli vedno enako pozimi iu poleti. Stalni delavci bodo dobili po desetletnem službovanju vsaki dan 20 vinarjev več, kakor drugi mlajši delavci. In ljubljanski občinski svet?! Ta je zvišal plačo delavcem, samo izplačal jim je ni!
k Mestno policijo v Celovcu mislijo po množiti, ker dosedanje število, 30 stražnikov, ne zadostuje varstvenim potrebam, ker mesto vedno bolj narašča. Zlasti je promet v mestu bolj živahen, odkar ie otvorjena karavanška železnica.
k Povišanje. Profesor dr. Karol Fran-scher na državni gimnaziji v Celovcu jc povišan v 7. činovni razred.
k Samoumor vojaka. Včeraj 15. t. m. ob tričetrt na eno popoldne, se je ustrelil v sirotniški vojašnici v Celovcu, desetnik Anton Smuk, od 17 .pcšpolka. Samomorilec jc doma iz Trbovelj. Ustrelil se je s službeno puško ter se je zadel v srce in bil takoj mrtev. Samoumor jc izvršil radi tega. ker se jc ustrašil kazni, katero bi moral prestati vsled svoje krivde. Žalostno za vojaka, kateri se ustraši zasluženega ukora.
k Vojaško nadzorovanje. Poveljnik 3 kora, feldcajgmojster Edvard vitez Succovati pl. Verza, se pripelje 18. t. m. v Celovec, kjer bode 19. t. m. dopoldne na vežbališču pregledoval nadomestne rezerviste celovške gar-nizije, katerih vojaška izučba preneha konec tega meseca. 20. t. m. sc pa odpelje korni poveljnik iz Celovca v Trst.
k Umrl jc 9. t. m. ob polnoči v Ce lovcu v starosti 73 let, Ludovik državni vitez pl. Grčller, polkovnik v pok., imeji-telj vojaškega zaslužnega križca (boj. dek.) gospod in deželni stan Koroške in Kranjske in seljan na Tirolskem. — Umrla je tudi ravno ta dan dopoldne soproga rav natelja godbenega društva Amalija Reiter, stara 60 let
k Prestavljen je od celovškega okrajnega rudarskega urada pristav dr. Josip Peters v Moravsko Ostrovico. Prideljen je pa k temu uradu v Celovec rudarski eleve Karol Hajduk iz Dunaja.
k Kmetijska zimska gola v Brežah je bila otvorjena 6. t. m , katero obiskuje 21 učencev.
iz slovanskega sveta.
sl Rusko naučno ministrstvo je dovolilo učiteljicam, ki so sposobne za predavanje novih jezikov, iste podučevati v nižjih in višjih razredih srednjih šol v slučaju, ako ni zato sposobnih moških učnih moči.
sl Posnemanja vredno. K češko-budjeje-viškitn volitvam se je iz Plzna odpeljal 801etni starček, hišni posestnik, g. Einanuel Kuškov. Četudi se ie mogel ligitimirati, nemčurska komisija ni mu dovolila voliti. G. Kuška, kate-icga požrtvovalnost zasluži v polni meri največje priznanje, ui sc ustrašil, akopram bolan, dolgega pot iz Plzna v Budjejevice, samo da pomaga češki pravični stvari do zmage.
sl Kaj ni v Šleziji dovoljeno. V ljudski šoli v Katerinkach jc zapel kateliet g. Šcbela s češkimi šolarji narodno pesem »Kde domov miij«. Krajni šolski svet ga je za le-to »narodno hujskanje« posvaril iu je pozval koni-petentiie urade, da hi g. Šcbelo takoj premestili. Češke otroke učiti »NVaclit am Rhein^ je seveda dovoljeno in lojalno.
sl Slovaške zadeve. Slovaški list »Nar. Hlasnik« ima novo tiskovno pravdo iu to radi članka »Aky mi m&me byt' my Slovaci«. Članek je bil objavljen v 16. številki iz dnč
5. avgusta 1906; podpisal ga je psevdonim »Primoravsky« .Urednik lista je bil zaslišan v zasebnem stanovanju, ker radi bolezni ni mogel iti k sodniji. — Monstrozna pravda se bo začela v Ružomberku dne 26. novembra. Obravnava bode trajala nekoliko dni; obtožence bode zagovarjalo več odvetnikov. K obravnavi bodo tudi inozemski listi poslali svoje poročevalce. — Nova tiskovna pravda preti tudi »Ltidovym Novinam«. SteVilka 45. »Lud. Novin« je bila namreč 2. listopada zaplenjena. »Ako bi le sama perila in eVžinge-lije pisali, vendar bi list zaplenili, da bi bilo le veliko tiskovnih pravd« vzdihuje uredništvo »Lud. Novin« v zadnji številki. V resnici grejo že predaleč: Le da bi s tem tiranskim postopanjem vzbudili ljudstvo! Tu že sama dejstva govore! ni treba »hujskajočih člankov !«
sl Stoletnica oslobojenja Belgrada. Odbor belgrajske občine je odredil, da proslavi 19. novembra stoletnico oslobojenja Belgrada. Na ta dan blagoslove temelj poslopja za bolnico nalezljivih bolezni in istotako za azil in narodno kopališče. Razpiše se dvoje nagrad za najboljšo zgodovino Belgrada in o vzrokih njegovega slabega napredovanja. Na večer bo v Narodnem gledališču slavnostna predstava. Igrali bodo dramo največjega srbskega dramatika Branislava Nušiča »Oslobojenje Belgrada.« Nušič je ustvaril srbski literaturi že več pravih biserov. Te dni so igrali pri-miero njegove drame »Sviet«, ki je imela silen uspeh.
sl Vrgli nemškega učitelja v vodo.
Kakšno ogorčenje provzroča nasilje pruske vlade na Poznanjskem se vidi iz tega, da so poljski prebivalci vrgli učitelja, ki se je posebno odlikoval v ponemčevanju poljskih otrok, v ribnjak. Seveda so ga potem zopet rešili.
sl Tudi posledice ruskih nemirov. Rusko
»blagotvoriteljno občestvo« je letos naznanilo jugoslovanskim dijakom, katere je poprej podpiralo, da ne more nobenih novih sprejemati in vzdržavati, ker sedaj v dobi atentatov nima dohodkov. S težavo bojda vzdržava tiste dijake, ki jih je pretekla leta sprejelo. — Na ruskih visokih šolah se je prej sprejemalo samo omejeno število židovskih dijakov (3, 5, 10 odstotkov), letos pa so ravnateljstva šol izjavila, da na to omejitev se ne bodo ozirala, in takoj se je dalo v ruske visoke šole vpisati ogromno število židovskih dijakov. Tako na pr. na pcterburgski politehniki se je vpisalo 92 Židov med 316 posiušavci, torej 40 odst. namesto prejšnjih 5 odst. Po postavi bi se imelo sprejeti samo 16 Židov.
sl Rusinski dobrotnik. Zadnje dni je v Stanislavovu v Cialiciji umrl železniški delavec Semko Čajka, ki je pred smrtjo izročil svojemu spovedniku 2500 kron v dobrodelne namene, zlasti za rusinska narodno - gospo-darska društva. Posnemanja v redno!
Književnost In umetnost.
*	»Leposlovna knjižnica.« Na razna vprašanja si usojamo odgovoriti, da ni nihče zavezan prejemati nadaljnih zvezkov te knjižnice, akoravno ic obdržal in plačal prvi doposlani zvezek. Vsak doposlani zvezek je samostojno delo in si ga ie mogoče posebej naročiti.
*	»Ljudska knjižnica.« Naročnina na 10 snopičev tc knjižnice stane za Nemčijo K 2 50 v. za druge zunanje države in Ameriko pa 3 K. — Znesek sc pošilja po nakaznici naravnost na »Katoliško bukvamo« v Ljubljani. —-Odjemalcem po več izvodov ter prodajalcem »Ljudske knjižnice« obenem naznanjamo, da plačajo lahko vsak snopič posebej in pri pošiljatvi zneska takoj lahko odtegnejo pripadli jim rabat.
Katoliška bukvama.
Gospodarstvo.
g Nova Rajfajzenovka in gospodarska predavanja. Iz Šiiiartnega pod Šmarno goro se nam piše: Martinovo nedeljo je jela tu poslovati novoustanovljena rajfajzenovka, ki je vzbudila veliko zanimanje. Udje prvega na-čelstva so Alojzij Tršan, načelnik, Jan. Lesar, Jan. Pipan, Franc Traven. Jan. Ovčak, odborniki. Dal Bog veliko vspeha in blagoslova za naše zapuščene ljubljanske okoličane, ki so začeli misliti na samopomoč. Radi so prišli poslušat mlekarskega nadzornika g. Legvar, ta, ki jc 4. t. m. predaval o živinoreji in mlekarstvu. Pazljivo so sledili njegovim izvajanjem ter so se prepričali, da so dežele, kjer je kmetijstvo veliko bolj napredovalo. G. govornik je opozoril poslušalce tudi na regulacijo Gameljšce in osušenja naših »Blat« — točka, ki jc pereča in nc sme več izginiti iz dnevnega reda, dokler se ne uresniči. Vspeh predavanja je bil, da so možje sklenili ustanoviti podružnico kmetijske družbe. Dne 18. novembra pa pride predavat uradni živinozdravnik o prvi pomoči pri živinskih boleznih itd.
g Razpis dobave lesa. C. kr. trg. ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je okrožno ravnateljstvo III. švicarskih zveznih železnic v Curihu razpisalo dobavo raznega lesa. Pojasnila daje predstojnik delavnice švicarskih zveznih železnic v Curihu. Ponudbe jc poslati najkasneje do 17. novembra 1906 na okrožno ravnateljstvo III. švicarskih zveznih železnic v Curihu.
g jajca v Gorici so jako draga. Eno jajce stane 12 do 14 vin. Drugače so po h, 8 do KI vin.
g Tovarne za papir podraže svoje izdelke in zato bo dražji tudi papir različnih v rst. Vsled tega se podraže seveda tudi tiskarski izdelki.
nci Ml&lf ■ HDII7DH ZDRUŽENIH PIVO VAREN ZALEG In LAftKI
IJE.L.PII9l%fl UnU^DA TRG v LJubljani, telef. št.163. =
pplptnia mmmji
izborno pivo v sodcih In steklenicah.
—— Zaloga v S p o d ■ j i Šiški, telefona stav. 187. —
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 150—6
«n »i*eii €i p ■ vo v soflclh in steklenicah.
Borzna poročila
iKraditna banka1 v	Ljubljani.
Uradni kuril dunajska bone 15. novembra 1906
Zaloibanl papirji.	D«"»*	B1»*'
i'/, majeva ronta............99-10 99 30
t'/, srebrna rento..........100-10	100-30
47. avstrijska kronska renta .	98 9S 99 15
47, . , (lata renta . . .	11720	117 4o
47, ogrska kronska ....	94 7o 94-96
47, , zlata , . .	113 20	113 40
' 47, posojilo dežele Kranjske	94 60 99 60
4\',7. posojila mesta Spljet	100-50	101-50
'4l/i7. , . Zader .	99 30	100-10
4*1,7, bosn -herc. Iel. pos. 1902 .	99 75	100-75
47, češka del banka k. o. .	98 80 99 10
47, , , , I. o. .	89 - 93-aO
4*/,7, ust. pisma ga!, d. hip. b. .	lOc-20	1O1 20
4*/,7. peSt. kom. k. o. 1 I07, pr.	106 —	1(6-
4*/i7. «»st. pisma Innerst. hr.	loO —	101—
4»/,7, , , ogr.cen.dei.hr.	100—	100 50
4*/»7. . n . hip. banke	100-—	100-50
4V.7. obl. ogr. lokalnih Iel. d. dr,	loo —	101 —
41///, obl. češke ind. banko . .	100 25	101-25
47, prior. Trst-PoreC lok. . .	99 90
47, prior. dol. Iel............99 50
37, , Jui. iel. kup. Vi'/t ■ •	313 90
47«7. avstr. pos. ta iel. p. o.	100-—
ti.ik.,
Srečka od 1. 18607, .
, 1864 . .
diske
„ tem. kreditne I. emisij«
. . . IL ,	1
, ogr. hip. banke . . .	,
, srbske 4 frs. 100 — .	.
, turške .......
Basilika	srečk* . .	,
Kreditne	ii • •	.
Inomoške	„ . .	.
Krakovske	„ . .	.
Ljubljanske	„ . .	.
Avstr. rud. krila „ . .	.
Ogr. ,	„ . ,	.
Rudolfovo	„ 1 .	,
Salcburžke	„ . .	.
Dunajske kom. „ . .	.
D 01 n I • •.
Juine železnice.......
Driavne ieleznice......
Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . . . .
Ogrske „ ......
Zlvnostenske „ . . . . Premogokop v Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške iel. indr. druibe . . .
Rima-Mur&nyi.......
Trbovljske premog, druib« . . Avstr. oroine tovr. druib« . . Češke sladkorne druib« . . .
▼ •lat«.
C. kr. cekin........
10 franki.........
10 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rubljl..........
Dolarji..........
217-50 273 50 162-282 — 290 50 257 — 102-163 40 22 80 454 -78 — 88 -57* — 47-56 28 50 »5-— 71-— »04 —
174 10 675- — 1752 -674 — 810 — 7*2 — 706 -602-90 3640 — 566-— 280 — 662 — 147-—
11S6 1915
23-50 24 06 117-75 95 60 25325 4 84
315 90 100-80
223 53 275-50 154 — 293--300-50 264 50 llC— 164 40 24 80 46«-85--94--63-51 49 65 3050 60--77*— 514'—
175 10 676 -1762"— 675 — 812' — 2*3 50 710 20 6c3'90 2K6C — 567"— 282'— 666 — 148 50
11-40 19'17
23-68
24-1» 117-77
95 80 264 S —
priporoča raznovrstne
SOT vizitnice iem
po nizki ceni.
Iščem z novim letom 1Q07
stanovanje za 2 dijaka.
Ponudbe je pošiljati na R. Brovet v Brežicah.	2568 3-1
MM
ki bi pomagala kuharici, se takoj sprejme. Vprašanja na . Tovarna za barve v Dolu pri Ljubljani.	2569 2 - 2
" ^ „Antlropogon'£
(Iziajditelj P. Herrmann, zg. Poljskan.)
Je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast ia«, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zatirani izpadanje laa in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi ie čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
^ Glarna zaloga ia razpošiljate? t LJubljani pri gosp. llASO
PETRIČIC -u.
r
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 8
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Gramofone
io plošče; svetilke oa plin
za gazolin, po originalni ceni, 12/;; rabljenih gumi - cevi 11/2" za pretakanje vina; prazne steklenice kisle vode, stavbinske okove in različna orodja po zelo nizki ceni ponuja
A. CASAGRANDE,
2540 5 -3 trgovec v Ajdovščini.
Naznanilo preselitve.
Prečast. duhovSCini in slav. p. n. občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svojo
H^lpax»iiko 4» N» C
v Kolodvorske ulice Stev. 32. T®
Zahvaljujem se za dosedanje vsestransko zaupanje ter sc priporočam i nadalje za vsa v mojo stroko spadajoča naročila, posebno: kipe in druga cerkveno-umetniška dela iz kararskega in drugih marmorjev, cementa, mavca ali lesa, ter vsakovrstne nagrobne spomenike.
2552 3 2
Velespoštovanjem
D. Bizjak, kipar.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja] eksportna tvrdka!
1932 18—12
H. SUITNER urar, Ljubljano
nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah, sjžss
VrS Kr 2» da Je m°iu bla8° res
uuncl&j (ino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotinu pohvalnih pisem jc vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
949 60 se dobi le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
MS~ Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne SingerceV Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzati kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.	,
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope za dame . obleka iz
sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine .
2428 13
od gl. 2-50 višje
ii 11 11
11 11 11
11 11
n 11
2-50 2-50 2 50
7-50
11 11 ii
11
11
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in
N
O I
*sr>
> <* 2 r*	T"*
rt !/>
cl o
OO » 10 O.
M rt _
.S?f
C >0 o
VŽIGALICE
družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani.
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
Te vžigalice so vprid d užbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.]
Prostovoljna prodaja*
Posestvo v Konjušnih ulicah
hišna št. 1 v Trnovem, v Ljubljani, katero obsega nadstropno hišo, pritlično hišo, gospodarsko poslopje in vrt, se pod jako ugodnimi pogoji prostovoljno proda, skupno ali posamezno.	2635 3—2
Natančneja pojasnila v pisarni gospoda dr. Albina Kapus, odvetnika v Ljubljan
99 BjJuJiBjsiki*etft i f na s*
Podružnica v spljetu.	v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
Delniška glavnica JUI 9,000.000--
sprejema o d I. novembra tekočega leta vloge na
ter jih obrestuje od dne vloge do O dne vzdiga;
vložne knjižice in na tekoči račun po
4V
obenem zvišuje
AH 01
Podružnica v CELOVCU.
Rezervni zaklad K. 300.000—.
obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% m začenši s I. novembrom t. I.	2291 2U
: Rentni davek plača banka sama.	*