== Velja po pošti: sm Ha celo leto naprej . K 28*— za pol leta » . » 13*— za četrt » » . » 6*90 sa en meseo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno > 29'— sa ostalo inozemstvo » 38*— s- V upravništvu: =s Za oelo leto naprej . K 22*40 ■a pol leta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 ■a en meseo » . » 1*80 Za poSIl|on|e na dom 20 v, na Dtiec — Posamezne Stev. 10 v. i Inseratt: Enostolpna petltvrsta (72 mm): ia enkrat......po 18 v sa dvakrat...... 13 » ia trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 80 vlnar]ev. Vrl večkratneu objavljenjn primeren popaat. vsik dan, lzvsemšl nedelje ln praznike, ob S. url popoldne. m- Orednlitvo |e v Kopitarjevih alloah fitev. fl/in. Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana p Uma m h tz> sprejemajo. — Orednifikega telefona štet. 74 mb Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopltar/evih ulicah štev. 8. ti d 8pre|ema naročnino, Inserate ln reklamacije. «= ..... Opravnlškega teleiona štev. 188. =» Današnja številka obseea 6 stranL Tržaški ..Zarji". »Zarja« je napisala že več oblastnih člankov, v katerih nas dolži naravnost modernizma, da, ne le nas, ampak tudi vso S. L. S. — tisto slovensko ljudsko stranko, ki jc zarisala svoj program na treh slovenskih katoliških Ishodih, tisto slovensko ljudsko stranko, ki se vsikdar in povsod bori proti liberalizmu in svobodomiselstvu ter utrja ljudstvo v zvestobi do vere in Cerkve, tisto slovensko ljudsko stranko, ki je še zadnje dni šla v boj zoper podle nakane liberalstva na škofa in je probudila v ljudstvu plameneče proteste zoper nakane liberalizma in prav tako plameneče izjave vdanosti Cerkvi in škofu. Ali se nič ne zdi »Zarji«, da jo je zavedla sama po sebi hvale vredna gorečnost daleč čez meje pravice, modrosti in resnobe? Ali je pravično veliki ljudski stranki kar na slepo očitati herezije? Ali je taka gorečnost, modra? ali jc sploh še resnobna? Pisec tistih člankov najbrže ni šc nikdar od kraja do konca prečital okrožnice o modernizmu, sicer ne bi bil zapisal take go-rostasnosti! Če si upa S. L. S. očitati ,tako gorostasnost, potem se seveda ne moremo čuditi, da očita isto tudi nam. Stranka ima pisan program. Če se upa njej kljub jasnemu programu podtikati modernizem, kajpada s tako umetnostjo nc more biti težko v tej ali oni besedi posameznika najti tudi modernizem. Ampak imenitno bi bilo, ko bi mi pisca tožili in bi moral on svojo trditev dokazovati. Naj prebere encikliko o modernizmu in naj potom odkritosrčno pove, katero modernistično načelo mi učimo in branimo? Vse, kar jc omenil, nima z modernizmom čisto nič opraviti. Kvečjemu bi mogel tako reči, da ni ubral »Slovenec« pravilne pote, češ, škofje so odgovorni papežu in katoliškim listom nc pristoja, vtikati se v njihove odredbe. Tega pa »Slovenec« ,tudi ni hotel. »Slovcnec« je hotel le [opozoriti na žalostne razmere v tužni Istri, na ta in ona silno usodna znamenja, ki morda na pristojnem mestu niti znana niso. Ako sc komu zdi, da je bil kak izraz manj korekten ali da se ije doteknil škofovske avktoritete, bodi, j •kakor cla ni bil zapisan. Kar nič pa ne i dvomimo, da nas jc istrska duhovščina ' prav umela in da bo v težkih preskuš-njah, ki jo čakajo, podala katoliškemu svetu dokaz verne zvestobe do Cerkve in škofov. Toda v tako težkih dneh je najmanj primerno klevetati koga in mu naprtati verske blodnje. Mi mislimo, da ima »Zarja« hvaležnejšega dela, kakor pa napadati S. L. S. in iztikati, kje bi se dala kaka beseda modernistično zaviti. Vsekako pa je naša dolžnost, da najodločnejše protestiramo proti takemu podtikanj u. Za resnico in pravico je naš boj, zato najmanj trpimo v svojem skupnem taboru, kar bi nc bilo v soglasju s to ali ono! Upamo, da jc to naša zadnja beseda o tej stvari. 0 L j u b 1 j a n a, 27. dec. 1009. Letošnji časnikarski Božič je štel pod vtisom poslovnikove izpremembe. Vodilni državniki in nemški poslanci so podali nebroj izjav, ki se pečajo z izpremenjenim zborničnim položajem, v katerih tolažijo svobodomiselno nemštvo, naj ne obupa, ker je po svoji nerodnosti in narodni nestrpnosti izgubilo zbornično krmilo iz rok. Najvažnejšo izjavo objavlja »Neues Wiener Journal« pod napisom »Ministrstvo Bienerth ITI.« Sodijo, da jo. članek izšel izpod Bicnerthovega peresa. V njem tolaži svobodomiselno nemštvo, naj se zaradi poslovnikovo izpremembe ne uclaja obupu, ker poslovni-kova izprememba odpre pot političnemu živahnemu delovanju. Člankar tudi naglaša, da so sedanji ministri zdaj pripravljeni, da odstopijo, Čehi in Nemci morajo pokazati, da znajo izhajati eden z drugim. Predlog o poslovnikovi izpremembi je člankarsko eksce-lenco tako presenetil, da so mu je zdel mistifikacija. Noki drugi minister objavlja v -/Neues Wiener Tagblattu« članek »Post festum«. v katerem nič ne skriva, da je velik slovanski uspeh poslovni-kova izprememba, ki je potegnila za seboj zbornično večino. Tudi v tem članku se naglaša, da ni nobene ovire več za ustanovitev vlade Bienerth št. III. Steinwender priporoča nemškim svobodomiselnim strankam, naj delajo času. primerno politiko in naj se no zapirajo kulturnim pot rebam. Dr. O to Leclier priporoča enotno nemško svobodomiselno stranko, ki mora ostati vladna. Politika bocli aktivna, stranka naj ne prezira socialno-političnih nalog. Po drugih poročilih hočejo svobodomiselni Nemci še nadalje igrati vlogo neumnega Avguština in tratiti čas v zbornici z uvedbo nemškega poslovnega jezika. Imenovali bodo nekaj novih go-sposkozborničnih članov. Imenovanje izpade tako, da ostane politično-stran-karska sestava gosposkozborničnih strank neizpremonjena. Lukacs je izjavil, da sc prične pogajati o sestavi novo ogrske vlade pred vsem z Justhovo stranko. Nc prikriva si težav, ki ga čakajo, a upa, da. roši krizo. Politični krogi ugodnejšo, sodijo o Lukacsevi designaciji, kakor se jc pričakovalo. Justhovci so najzadovolj-nejši, ustavna stranka je v rezervi, Košutova stranka pričakuje novih volitev, ljudska stranka ni zadovoljna z Lukacsem. Poročilo, da obišče cesar Budimpešto žc januarja, sc dementira. Cesar pride marveč v Budimpešto šele marca. Rusov se polašča mrzličen strah pred novo vojno z Japonsko; ruski zunanji minister sicer skuša tolažiti javnost, da veljajo sedanje japonske priprave na vojno Koreji, v kateri nevarno vre, toda Rusi šo niso pozabili, kako je ruska diplomacija lota 1903. grdo nasedla zvitim Japoncem. Tudi tedaj je ruski poslanik v Toki ju, Rosen, s strah pred Japonci kot popolnoma votel ter sc izvrstno kratkočasil, ko so sc Japonci krog in krog goreče pripravljali na pogubonosen udarec ogromnemu sosedu . . . Šo-lo grozna noč na 5. februar je odprla samozavestni in lahkoverni ruski diplomaciji oči. Ta diplomacija, jc ostala clo danes neizpre-mnenja in je rusko bčinstvo popolnoma upravičeno v domnevanju, da se je zopet pustila od Japoncev zvoditi za nos. To je tem hujše, ker Rusija od zadnje vojne ni izvršila nobenoga projekta, ki bi olajšal in pospešil transport vojaštva in vojnih potrebščin na daljni vzhod. Tako n. pr. drugi tir na sibirski železnici, proga Uralsk-Semipalatinsk, potem vodna pot, Arhangelsk-Vladivo-stok itd. Vsi ti lepi načrti so ostali ic na papirju, mod tem ko so Japonci v zadnjih letih dovršili več železnic, med njimi progo Tschun-Dalnyj in Antung-Mukden, ki bo v najkrajšem času do-gotovljcna. Izgovor Japonske, da sc ji gre le za ustrahovanje Korejo, je nedvomno le pesek v oči Rusiji. Res jc sicer japonski jarem Korejcem vedno neznos-nejši, ter se jc korejsko ljudstvo zlasti izza umora barona I to tesno organiziralo na odpor proti svojim tlačiteljem, ki hočejo na vsak način in v najkrajšem času zatreti vsako narodno življenje na Koreji in ljudstvo pojaponiti — po lepem zgledu evrop. vlasti, ki raz^ narodujejo manjše narode. Toda Japonska dobro ve, koliko sc ji je bati zaostalih Korejcev v očigled njeni armadi in modernim vojnim sredstvom in v očiglod dejstvu, da ima vso upravo in javno oblast v svojih rokah, t. j. v rokah svojega lastnega uradništva, ki je v pretežnem delu japonsko, ali pa vsaj odpadniško. Japonska strahuje Korejo z mnogo bolj priprostimi in — kar je glavno — cenimi sredstvi, t. j. s sekiro in vešalami. Samo tekočo leto jc bilo na Koreji usmrčenih okoli 1300 ljudi zgolj vsled političnih »zločinov«. Sicer je ta način vladanja res tudi nevaren, a Japonska žo ve, s kom ima opraviti. Kakor rečeno torej, ni nikakor misliti, cla se Japonska oborožuje proti itak podjarmljeni in usužnjeni Koreji; njen cilj je marveč iskati v končnem obračunanju in oslabljenju Rusije. Saj dokler ta ni enkrat za vselej izrinjena s kitajskega ozemlja in njen vpliv na daljni vzhod docela paraliziran — tako dolgo sc Japonska ne moro mirno vse-sti za mizo svojega nadvladja in ne more tako razviti svoje moči, kakor bi rada. Stvar jc torej za Ruse jako rosna in to tembolj, ker so Japonci znali tudi Kitajsko nahujskati proti Rusiji in raznetiti tudi mod kitajskim ljudstvom Rusom sovražno gibanje, ki se vedno bolj šili. Kitajska skrbno reorganizira svoje vojaštvo po evropskem vzoru in jc svoje najboljše čete razpostavila ob ruski meji; Rusi bodo imeli v slučaju vojne z Japonci sovražno kitajsko vojsko za hrbtom. Iz tega sc vidi, da »rmena nevarnost« ni nikak prazen fantom. železniška 16 mrtvih, 28 težko ranjenih. Strašna železniška nesreča se je 25. t. m. dopoldne pripetila na progi Praga-Dunaj državne železniške družbe pri posta.ji Uhersko. Brzoviak št. 2 se jo imel v Pardubicah križati z du-najskmi brzovlakom št. 7; ker pa je imel slednji pol ure zamude, je praški brzoviak vozil dalje proti Uherskem. V, »Izvestja« so za vsakega izobraženega Slovenca tako važna, da zaslužijo častno mesto med našimi znanstvenimi publikacijami in bi se morala udomačiti mod najširšimi sloji, saj so važen t\ir našo domače zgodovine in kulture. 3. zvezek XIX. letnika, ki jc pravkar izšel, vsebuje dve, razpravi, ki ne pričata samo, da imamo še veliko zanimivih strani naše zgodovino nepreiska-nili, ampak tudi, da imamo marljive delavce na tem polju, ki čezdalje več odkrivajo, kar jo za našo preteklost bistvene važnosii in nam omogočuje, da je vodno bolj umovamo. Dr. G r u d e n, ki jo zdaj urednik »Izvestja«, je priobčil spis o »Petru Pavlu V o r-g c r i j u « in sicer na podlagi dozdaj šc neznanih virov, ki jih jo o življenju in delovanju tega prozanimivega moža zasledil na svojem zndnjem potovanju v Italiji v državnem arhivu v Benetkah (Sant' (Jfficio: Processo dol Vcs-covo d'Istra. Pier Paolo Vorgorio) in v nadškofijskem arhivu v \'idiuu (Chiose a parte Imperii II). Vergerij, bivši papežev nuncij in pozneje škof v Kopru, zavzema, v reformacijski dobi kaj važno mesto, zlasti kar se tiče popularizacije lutrdvstva med Jugoslovane . besedi in tisku. Zanimivo je, da, je še kot katoliški škof v Kopru sam gla-goljal, torej so jo še v 16. stoletju v mostu samem opravljala Božja služba tudi v staroslovenskem jeziku. Pa 10 mimogrede, ker hočejo danes nekateri vse vprek utajiti, kar se glagolice tiče. Malo jo znano, kako se jo Vergerij leta 1558 iz Virtemberškega, kjer je bival pri vojvodi Krištofu, oziroma iz Dunaja odpotoval nazaj a- slovensko deželo ter prehodil Koroško, Kranjsko iu Goriško, cla vneto dela propagando za protestantstvo. Beneška republika je imela špijone, ki so ji o leni poročali in pozneje so so zaslišali razni kmetje, zlasti iz Tržaškega in Goriškega, v Kopru in povedali o Vergerjevi propagandi kaj zanimivo stvari. Vergerij jo imel precej denarja, hodil od gostiln" do gostilne in vlekel s seboj celo skladovnice lutrovskih knjig. Značilno jo. da, virtemberški krogi tega potovanja niso nič kaj radi videli in sicer, ker ;-o so bali, da bi Vergerij, katerega niso imeli za čisto »pravovernega.:, ne pridobil preveč vpliva Druga zanimiva in temeljita raz- prava je o »C e r k v i s v. J a n e z a o b B o h i n j s k e m jezer u.« Zgodovinski dol je spisal prof. Gruclon, umetno-slovni pa J o sip I) o s t a 1. Cerkev jo zlasti zato znamenita, ker ima lepo po-znogotsko zvezdasto svodovje in je pre-| bogr.lo poslikana. Slike so iz zgodnjega i srednjega veka. Lepo pojasnjuje pisa-j teli. kakšen vzgojen pomen so imele sliko, za naše ljudstvo v tisti dobi, ko je Lilo malo šol in katehoza preprosta. — Tudi ostali dol »Izvestja« je bogat — prinaša večjo in manjše sestavke pl. Radicza, Vrhovnika, Ktcske, Ilešiča, Pintarja in drugih. Pridjanih jo šesi lepih slik o cerkvi sv. Janeza v Bohinju. Naj bi pač vsak izobraženi Slovenec postal naročnik »Izvcstij«, zlasti pa nanje opozarjamo naša <1 r u š t v a. Nekaj slovenskih katoliških izobraževalnih društev jo že ima,, naj jim slede še ostula in drugi zavodi! Dr. H. Stoienska gledaMčg. Včeraj na našem odru uprizorjena siovonskii, noviteta. A'. F. Jelenca »E raji o ;ii P r o. d j ii m s k i « spada med tista dela, ki slovenskemu kritiku njegove nehvaležne naloge pisati ocene — gotovo n« olajšuj*; puaulj »e s tom svojim clelom brezdvoma veliko manj mučil kakor sc mora zdaj kritik s svojim. Vrhtega pa pri nas nima noben mlad pisatelj, ki jo izvolil našo siromašno dramatiko s kako novo tvorbo obogatiti, pred javnostjo nobene odgovornosti za svoje delo, če so mu ne posreči, ampek odgovornost ima kritika, če. pove resnico, in vsak domoljuben Slovenec je do dna prepričan, da je naša kritika kriva, če se slovenska dramatika. no more razvijati . . . »Erazem Prodjamski« hoče biti zgodovinska drama, pa jo le, ravbarska povest s petimi dejanji in šest umori, če sc nismo ušteli. Pravzaprav bi vso to morenje, ki ga je pisatelj tu upodobil, no zaslužilo ene samo besede ocene, ampak je značilno za to, kako nekateri tolmačijo našo zgodovino. Vsi li naši vitežki boji imajo svoje socialno ozadje, vsa ta pre-zanimiva doba ima svojo ideologijo, vsa ta, kultura globlje korenino, in kdor jo hoče vpodobiti, jo mora, proučiti. Zda j pa pride pisatelj X ali V in zvon/i par krvavih dogodkov, slovensko občinstvo pa naj sc nad tom naivnim protepavanjem naslaja. Tu je vitez Baumkirchner, ki se z erarjem prereka zavoljo par cesarskih mest, ki jih j>' zasedel, da so mlškodujo za vojno stroške, ki mu jih tedanji cesar po takratni lepi n,avadi ae izpl.ač.a. Baron nipu, ko je ta zapustil Pardubice, pri-vozil je na uherski kolodvor tovorni vlak št. 351; ker vsled dunajskega brzovlaka ne bi mogel več doseči postaje Moravan, je tovorni vlak ostal na postaji Uhersko na stranskem tiru, po katerem so vozili tudi brzovlaki. Službo na tej postaji je opravljal asistent Zeiss. Ko mu dojde brzojavno obvestilo, da pripelje tjekaj brzovlak št. 2, je Zeiss naravnal signalno ploščo na: Prosto! OČividno je pozabil, da je na jstem tiru še stal tovorni vlak št. 351. Osobje na lokomotivi brzovlaka je opazilo signalno ploščo na: Prosto! ter vozilo dalje; na dotičnem mestu napravi namreč proga hud ovinek, in bila je tudi gosta megla, da niso mogli videti tovornega vlaka. Šele zadnji hip opazi vlakovodja Slezak grozečo nesrečo ter uporabi vsa sredstva, da bi brzovlak ustavil — a zaman! Z brzino 60 km na uro drvi ta v pogubo ... S tako strašno silo prileti na tovorni vlak; lokomotiva se zarine v lokomotivo, vozovi zlete kviško, zmečkajo in razdrobe kakor škatlje iz popirja. Začujejo se smrtni kriki, ječanje, klici na pomoč. Lahko ranjeni in nepoškodovani potniki v srednjih vozeli razbijejo okna in hite na prosto. Nudi se jim strašen prizor razdejanja. Vse razbito, proga raz-orana, razrita kot po strašnem orkanu, iz razvalin pa se čujejo pretresujoči glasovi težko ranjenih in umirajočih. Na lice mesta prihite uslužbenci in kmečko ljudstvo ter prično težko reševalno delo; ker je na čuden način brzojavna zveza ostala nepoškodovana je pol ure po katastrofi privozil prvi reševalni vlak v Uhersko, z zdravniki, bolniškim osobjem in delavci in kmalu nato še dva druga vlaka. Predvsem so morali izpustiti paro iz obeh lokomotiv, ker se je bilo bati eksplozije. Čakalnico so izpremenili v začasni laza-ret in spravili ondi ranjence. Izpod razvalin so z velikim naporom reševali nesrečne žrtve, strto in oblite s krvjo ... Tudi smrt jc imela takoj na mestu bogato žetev . . . Kolikor se je doslej dognalo, je bilo 16 mrtvih. Težko ranjenih je 28, izmed katerih sta dva med transportom v bolnišnico umrla in bo pač še ta in oni podlegel poškodbam, a drugi bodo pohabljeni in srečen tisti, ki bo brez dosmrtnih posledic prebolel strašne poškodbe. Lahko ranjenih je nad 20. Reševalna dela so se neprestano vršila ves dan in vso prihodnjo noč; ob progi na obeh straneh so stali delavci z bakljami. Preiskovalna komisija je takoj odredila aretacijo asistenta Zeissa. Ta sicer trdi, cla je signaliziral prav, a čuvaj je izpovedal, da je plošča kazala »Prosto« in enako trdi tudi vlakovodja Slezak. Komisija je dognala, da je naprava za signaliziranje popolnoma redno in pravilno delovala, da jc krivda torej edinole na pristavu Zeissu. Vlakovodja Slezak je dalje izpovedal, da je opazil tovorni vlak šele kakih 300 korakov pred sabo; takoj je začel z vsemi silami zavirati, a ni bilo več rešitve. Kakih pet metrov pred tovornim vlakom sta skočila s kurjačem iz vlaka. Nepoškodovano prtljago potnikov, kolikor so jo izvlekli izpod razvalin, so spravili v kolodvorski pisarni; nera-njene potnike pa je odpeljal pomožni vlak v Brno, kamor so dospeli ob štirih popoldne, namesto ob 12. uri 13 minut. Naval na brzojav je bil silen; potniki so hoteli obvestiti svojce o nesreči in svoji rešitvi, a majhni kolodvorski urad ni mogel vsemu zadostiti. Velika sreča v nesreči je bito edino to, da se katastrofa ni pripetila prejšnji dan, ko je bil brzovlak prazniških potnikov tako natlačen, da so bili tudi vsi hodniki popolnoma polni. Koliko žrtev bi bilo šele tedaj! XXX Dalje se še poroča: Na mestu nesreče je vladalo strašno razburjenje in groza, ki se jc čitala na obrazih rešenih in reševalcev. Zlasti ko so začeli nositi odtrgane ure: glave, roke, noge in ! cela trupla izpod razvalin v bližnje skladišče, ko se jc vedno grozneje razlegalo ječanje ranjenih in se je naenkrat vnelo tudi nekaj voz, je panika postala nepopisna. 60 oseb se je valjalo v lastni krvi in nihče ni vedel, kje je pomoč najnujnejša in ako ni še več.žrtev pod razvalinami. Od povsod so do- i neli žalostni klici na pomoč, za kaplji- ! co vode. Razbiti lokomotivi in vozovi ter razdejana proga pa so tvorili primeren okvir tej grozni sliki. In vse to je bilo delo ene same osodepolne minute! XXX Med nirtvimi žrtvami je petero oseb železniškega osobja: nadsprevodnik A. Stroj za, sprevodnik Vaclav Mattler, re-viz. ključavničarja Vaclav Kukla in A. Kubik ter kurjač Kari Schmid. Težko ranjeni so: nadsprevodnik Josip Hey-duk in sprevodniki Jaroslav Wule, pr. Corček in Josip Slezak. Direkten promet je nemogoč ter treba na postaji prestopiti v drug vlak. Dela za ureditev in oprostitev proge se neprestano vrše in bo v kratkem en .tir prost. XXX V Brnu so bili svojci onih, ki so se vozili z brzovlakom št. 2, v velikih skrbeh, ko brzovlaka niti ob 1. uri šc ni bilo od nikoder. Končna se raznese po kolodvoru vest o katastrofi; govorilo se je o 31 m.tvih in 60 težko ranjenih, čakajočega občinstva na peronu se polasti silen strah; vsak se vprašuje, da li ni njegov sorodnik, prijatelj itd. med žrtvami. Pretresujoč je bil prizor, ko je žena potnika Sigmunda Bergmann iz Prage, ki je čez praznike bila pri sorodnikih v Brnu in je sedaj pričakovala tudi njega, zvedela, da je njen mož mrtev. Zarjula je kakor blazna ter hitela precl vlak, ki so ga ravno premikali, da bi jo povozil. Železniško osobje jo je potegnilo nazaj, nakar se je v krčevitem joku zgrudila na tla. Priskočilo je več zdravnikov, ki so revico skušali pomiriti. Ko je končno okolo 4. ure vlak pripeljal rešence, sprejeli so jih svojci z glasnim jokom in se veselili. da jih vendar niso izgubili. Med drugimi so se nahajali tudi člani brn-skega varieteja in pripovedovali, kako je bilo ob katastrofi. Sledila sta dva silna sunka ter vrgla osebe in prtljago vse križem. Dve dami sta omedleli in so jih morali nesti iz voza. Vse Brno je bilo pod vtisom grozne nesreče. Dnevne novice. -f Deželni zbor kranjski ima se- 1 jo jutri ob četrti uri popoldne. + Klub S. L. S. v deželnem zboru i m a sejo jutri, 2 8. t. m., o b 3. uri popoldan v deželnem dvorcu. Gg. poslanci so prošeni, da se snidejo točno ob navedeni uri v klubov! sobi. + Žalosten Božič je obhajala letos liberalna stranka; »Narodova« božična številka se bere kakor ob Vseh Svetih. Uvodnik je silno motovilenje in pravzaprav le tožba, da vse zapušča liberalno stranko. Opravičuje tudi voditelje, češ, to so tako visoki ljudje, da se ne morejo za vsako malenkost brigati, oni »dajo samo smer družabnemu in političnemu razvoju«. Lepa smer v smeri Turkovih štinkbomb! V drugi notici so tolaži božični »Narod«, da »pravična in poštena stvar mora zmagati«. Res je, in prav zato liberalna stvar ne zmaga, ker ni ne pravična ne poštena. Potem pa »Narod« hvali disciplino v naši stranki in prijema tiste liberalce, ki zoper lastno stranko povsod zabavljajo in naposled se je sam dr. Tavčar spravil glede Žcrjavove afere na radikalne starešine, iz katerih se krvavo norčuje, češ, ti mladiči si preveč domišljujejo. »Vodstvo stranke je v rokah eksekutivnega odbora, ne pa v rokah konventa k a -k i h radikalnih starašin, katere svoj vpliv prej kot ne mogočno precenjujejo. Tako bo pač tudi v bodoče ostalo!« — Kako bo ta prepir med mladimi in starimi končal, nam je seveda čisto vse eno, zanimivo pa je le, kako so liberalci med seboj sprti in kako je njihova stranka v popolnem razpadu. Dr. Tavčar bi rad saj ostanke držal skupaj, pa kaj, ko ga nobeden ne uboga in mu »mladi« skačejo čez glavo. Saj smo mi dr. Tavčarju že zelavnej pravili, da bodo domišljave radikalne »starašine« stranko razbile in to ve danes vsak otrok, da se mladim ne gre za nič menj kakor da odstranijo dr. Tavčarja. + Imenovanja. Finančni minister je imenoval davčne upravitelje Rudolfa Achtschina v Kostanjevici, Antona Krapša v Idriji in Ivana Mušiča v Škbfji Loki za davčne nadupravitelje. — Rudarski mojster dr. rnont. Jernej Granigg v Idriji je imenovan za rudarskega oskrbnika. + Lloydov arsenal kupi vlada, ki ga ne preloži v Oglej, marveč hoče napraviti nove ladjedelnice v Miljah. + »Turški križ«, zgodovinska igra v štirih dejanjih, spisal dr. Krek, se bo prvič uprizorila v Selcih na dan Novega leta in se bo ponavljala v nedeljo, dne 2. prosinca. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste 1 K, IV. do VI. vrste 80 v., VII. do X. vrste 60 v.; stojišče 40 v. — Vstopnice se dobe pri društvenem blagajniku in pred igro v »Domu«. Začetek obakrat popoldne ob 3. uri. + Kdo in kje je hrvaška deželna vlada? Kako nepoučene so avstrijske oblasti o upravnih razmerah na sosednem Hrvaškem, kažejo najlepše naslovi, pod katerimi dohajajo različni dopisi. Tako navaja »Agramer Tagblatt«, da je okrajno sodišče v Inomostu pisalo na: Kraljevo slovensko deželno vlado v Zagrebu; dunajsko leopoldštadsko okrajno sodišče se je obrnilo na: Notranji oddelek hrvaške deželne vlade v Osjeku; okrajno sodišče v Ogr. Hradi-šču je naslovilo svoj spis na: Vlado za clalmatinsko-hrvaške in slavonske deželne jezike; okrajno sodišče v Dunajskem Novem mestu je pisalo: Kralj, hrvaško-dalmatinskcmu narnestništve-riemu svetu v Zagrebu in okrajno sodišče v Hernalsu na: Kralj, srbo-hrva-ško deželno vlado v Zagrebu (najbrže je pisec čul nekaj zvoniti o srbsko-hrvaški koaliciji!); okrajno sodišče v Meranu je kratko naslovilo: Kralj, slavonski vladi v Osjeku; okrajno glavarstvo v Amstettnu pa: Kralj, hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve v Zagrebu. Iz tega se vidi, da je Hrvaška naši birokraciji španska vas! Ravbar to porabi, da Baumkirchnerja 1 pri cesarju v Gradcu očrni, kateri cesar da potem Baumkirchnerju po prigovarjanju Rauberja in še nekega drugega viteza odsekati glavo, potem ko ga je k sebi povabil. Ista usoda bi kmalu doletela mladega Erazma Predjam-skega, ki je prišel v Gradec in napravil tik pred cesarjevo spalnico velik škandal ter zabodel viteza Pappenheima. (Ta Pappenheim je bil njegov in Baum-kirehnerjev smrtni sovražnik, ker je bil odklonjen, ko je razodeval ljubezen hčerki Baumkirchnerjevi in nevesti Erazmovi.) Erazem bi bil brez dvoma moral položiti svojo glavo pod sekiro, kajti »tribunal« v Gradcu je sestavljen iz samih velikih lumpov; pa ga reši neki vitez, v meniha preoblečen. Erazem ubije stražo in se priplazi v svoj predjamski grad. Tu se zbudi v njem »moč leoparda«, kakor pravi pisatelj, ker ga preganjajo, seveda po nedolžnem. Pravzaprav v Predjami mislijo, da je Erazem že mrtev, pa se kar naenkrat prikaže, ko hlapci najbolj veselo pijo in uganjajo velike burke po gradu. Erazem postane zdaj ropar, zraventega ljubi dalje hčer Baumkirchnerjevo, ki pa drugače ne posega veliko v »romantično življenje »Zadnjega Lueškega«, ampak sc večinoma joče in v groza h gi- neva. Erazem prisega smrt, maščevanje, kri, strah in trepet, se pobrati s svojo pijano posadko in se udomači med krokarji in vrani, ki okoli Jamo letajo. Sicer pa tudi filozofira, zakaj so Baumkirchnerja obsodili in ugiba, da je ta mož hotel »prinesti narodu srečo in svobodo«, česar pa v drami sami ni nikjer ne videti ne čutiti. Ideje in motivi so sploh jako draga reč v tragediji »Zadnjega Lueškega«. Pa kaj bi raz-motavali dalje! Ravbar oblega grad, ki ga seveda ni mogoče drugače premagati kakor z izdajstvom. To stvar reši neki pijani in trapasti četovodja, Fran po imenu, ne da bi preje opustil pri tej priliki zabosti svojo bivšo zaročenko, koje odpoved je vzrok, da pokaže Rav-barju skrivno pot do Predjame. Erazem, ki je preje že videl v sanjah kačo na prsih, pacle in pri tej priči končajo tudi vse tiste ostale osebe, ki niso že preje zginile s površja zemlje, lc Ravbar ostane. Popolno pomanjkanje vsake misli, neizrečeno naivno govorjenje in neumevanje tvori bistvo tega igro-Kaza, ki bo našemu odru tembolje v čast, čempreje bo iz njega izginil. Igralci so ropolijo igrali, kolikor se je pač dalo. Grajali ne bomo nikogar razun g. Skrbinšeka, ki so je še bolj naivna veclel kakor ga je. pisatolj nasli- kal, in g. Motejla, ki pač ni za igralca rojen. Kar se g. N u č i č a tiče, je težko umljivo, čemu si je izbral ravno »Erazma« za proslavo desetletnice svojega umetniškega delovanja na našem odru, saj bi se bil lahko povsod drugod bolj pokazal. Sicer pa je g. Nučič občinstvu itak znan kot darovit in zelo marljiv ter vnet igralec in režiser, zato ga je včeraj živahno aklamiralo, gledališko osobje pa jc kolegu podarilo s primernim nagovorom poleg venca še nekaj drugih dragocenih darov. Gosp. Nučiča je, kakor že mnogo drugih dala slovenskemu odru naša organizacija. Prvikrat je pričel nastopati na odru »Rokodelskega Doma«, nato je pa pred širšim občinstvom nastopal in se vež-bal na takratnem »Delavskem gledišču« »Slov. kršč. soc. zveze« v »Katol. Domu«, iz katerih jc izšlo za naš oder nekaj jako porabnih moči. G. Nučiču odkrito želimo šc mnogo najlepših uspehov v bodočnosti! Končno želimo le, da bi imeli vsi, ki se čutijo za dramatične pisatelje, večje spoštovanje do naše zgodovine, da bi jc ne poniževali na odru, ampak se je lotili lc s svetim strahom in z zavestjo da je za upodabljanje naše tako silno boga'o zgodovine najboljši komej zadosti dobi r! — Kmetijski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi to zimo 15 tri- do štiridnevnih popularnih kmetijskih tečajev po vseh delih dežele. Na teh tečajih se bode poučevalo o vseh strokah kmetijstva in narodnega gospodarstva teoretično in praktično. — Član gosposke zbornice umrl. Umrl je član gosposke zbornice na Dunaju, Proskowetz, 92 let star. — Točno ognjegasno društvo. Ko so se na sveti večer ljudje vračali od polnočnice v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, so na mostu opazili, da nekje v Žabji vasi gori. Nekaj se jih je takoj podalo na mesto požara in po trudapolnem delu se jim je posrečilo ogenj zadušiti, tako da se ni mogel razširiti tudi na drugo v bližini stoječe hiše in gospodarska poslopja. Čast in hvala dijakom in drugi novomeški mladini, ki v takih in sličnih slučajih vedno z veliko vnemo pomaga ne oziraje se na lastno škodo in nevarnost, ki ji je pri tem pogosto izpostavljena. Jako čudno, javne graje in obsodbe vredna pa je uloga, ki jo je Igrala pri tej priliki novomeška požarna bramba. Misleč, da gori nova velika opekarna v Žabji vasi, se je nekaj ognjegascev urno zbralo in hitelo proti požaru. Ko so pa zvedeli, da ni opekarna v nikaki nevarnosti, so se na sredi pota vrnili z vsem gasilnim orodjem. Ker se je dim valil vedno močneje in je tudi ognjeni žar na nebu postajal vedno svetleji, je novomeški občinski stražnik prišel ognjegasce opetovano klicat v kavarno, da naj gredo na pomoč. Končno so vendar sprevideli, da bo to mogoče vendarle najbolje in so šli. A imeli so smolo; ko so prišli na mesto nesreče, je bil ogenj že do malega pogašen in bližnja poslopja izven nevarnosti. Na točne ognjegasce se je vsula iz ust prisotnih ljudi cela ploha upravičenih vzklikov ogorčenja. — Imenovanja v področju tržaškega državno-železniškega ravnateljstva. C. kr. železniško ministrstvo je imenovalo: za nadinspektorje: dr. Messmer Aleksandra, načelnika ravnateljskega odd. II. v Trstu in Roskoschny Julija, načelnika ravnateljskega odd. VII. v Trstu. Za tit. nadinspektorje: dr. vit. pl. Seemann-Treunwart Karla, načelnika v ravn. odd. I. v Trstu; Valle Antona, načelnika žel. sekcije v Trstu; Neudeck Karla, načelnika kurilnice v Gorici; Hofmann pl. Aspernburg Mo-rica, načelnika obratnega urada \ Trstu, prosta luka. Za inšpektorja: Gayer Rudolfa, stavb, nadkomisarja pri ravn. odd. III. v Trstu. Za tit. irr-spektorja: Hrašovec Viktorja, načelnika obratnega urada v Ljubljani; dr. Heller Siegfrida, načelnika ravn. odd. VIII. v Trstu. Za stavbne nadkomisar-je: Heinrich Zdislava pri tras. odd. v Rudolfovem; Schmidt Hermana, podnačelnika žel. sekcije na Jesenicah; Hančl Otokarja, podnačelnika žel. sekcije II. v Gorici; Swarvczewski Josipa, načelnika materijalnega skladišča v Spletu. Za višje revidente: Strial Zdenka, prometnega kontrolorja pri ravn. odd. V. in Fuchs Morica, blagajniškega preglednika pri ravn. odd. VII. v Trstu. Za strojne komisarje: Beuporath Jurija pri ravn. odd. IV. v Trstu in Hofmann Josipa pri kurilnici v Trstu. Za oficijale, oziroma revidente: Rauter Ivana, postajenačelnika v Bistrici-Bohinjsko jezero; Tschretnik Viktorja pri obratnem uradu v Ljubljani; vit. pl. Negrelli-Moldelbe Alojzija in Bene-dek Feliksa pri ravnateljstvu odd. V. v Trstu; Zupane Ivana, postajenačelnika v Lescah; Fae Rudolfa, ravnateljskega blagajnika v Trstu. Za železniške koncipiste: Mallner Rudolfa in dr. Ricci Ervina pri ravn. odd. II. v Trstu. Za stavbne adjunkte: inženirje Spiegel Gustava v Gorici, Krieger Pavla in Hammer Roberta v Spletu; Linhart Friderika v Ljubljani; Schvvarz Nor-berta v Gorici; Cinibulk Josipa v Pu-lju; Vosecky Franca v Rocolu; Nier-haus Hermana in Haussner Alfreda v Zadru. Za adjunkte: Foretich Franca, postajenačelnika v Perkovič - Slivno; Mervič Rudolfa v Gorici; Antosievvicz Edvarda, postajenačelnika v Rovinju; Repar Josipa, postajenačelnika v Kamniku; Buttoraz Salvatorja, postajenačelnika v Kninu; Legiša Alfonza v Pulju; Gassner Josipa pri ravn. odd. V. v Trstu; Benussi Nikolaja v Trstu prosta luka; Milic Evgena v Pulju; Me-sclia Edgarja v Gorici; Podbregar Jo- ! sipa v Kranju; Wetzler Alojzija in I Vogt Karla pri ravn. odd. II. v Trstu. — Nov odvetnik v Novem mestu. V Novem mestu j« otvoril g. dr. Jožef Globevnik novo odvetniško pisarno in sicer v lastni liiši, ki stoji nasproti drevoredu ob cesti, vodeči do okrožne sodnije. Tako poslujejo sedaj v Novem mestu štirje odvetniki. — Dr. Franku je toliko bolje, da so ' more sprehajati no sobi. e- Slovenec se Je ustrelil v Araeri- ki. Iz Foreste, države Colorado, se poroča: Devet milj od tukaj se je petega oktobra ustrelil naš rojak Ivan Blaz-nik, doma iz Selc nad Škofjo Loko na Kranjskem. Vzrok samomora je ženska. Par dni pred samomorom mu jc namreč utekla njegova žena. — Nesreče rojakov v Ameriki. Iz Bridgeporta, države Ohio, se piše: Tukajšnjo naselbino obiskuje večkrat nesreča. Dne 3. novembra je umrla hčerka našemu rojaku Fran Sadarju in komaj so to pokopali, mu je nemila smrt ugrabila še ženo in sicer petega novembra. Tako je imel naš hudo obiskani rojak kar dva pogreba v enem tednu. — Druga nesreča se jc pripetila v družini Josipa Stravsa. Sežgala se je namreč triletna hčerka Karolina. Otroci so zanetili ogenj in Karolini se je vnela obleka, da jc bila takoj v ognju. Na kričanje otrok sta prihitela na pomoč g. Ivan Longar in oče Josip Stravs. Ko sta prišla na mesto nesreče, je bila mala že vsa v ognju, tako, da je bila vsaka pomoč zaman. Pri gašenju sta se opekla tudi oba rešitelja in sicer je dobil oče bolj lahke opekline, Longar se je pa tako opekel, da ne more seda j nič prijeti z nobeno roko. Vsi prsti so mu opečeni in nc vemo, kedaj bode ozdravel. Otrok je živel v groznih mukah še šest ur, potem pa je izdihnil Evo j o nedolžno dušo. — Hišne preiskave v Trstu. Poroča se iz Trsta, da je policija izvršila pretekli četrtek več hišnih preiskav pri osumljencih kaznivih dejanj po § 65. kaz. zakona (motenje javnega reda). Zaprli so trgovca Marcella Devaul zaradi listin, ki so jih našli pri njem. Vršile so se preiskave proti trgovcu Rug-gero Bernardino, v vseh njegovih prostorih in v stanovanju, kjer so zaplenili nekaj časopisov in fotografij. Hišne preiskave so bile tudi v društvenih prostorih Assoziazione Giovanile in pri zasebnem uradniku Ferluga. Zadnji dve ste bili brez uspeha. — Železniški višji nadzornik — slaboumen. Iz Reke se poroča 25. t. m.: Prišel je k policiji nek elegantno oblečen gospod, ki je iskal policijskega ravnatelja. Obnašal se je tako čudno, da so ga prepeljali v bolnico za slaboumne. Dognalo se je, da je avstrijski železniški višji nadzornik dr. pl. Jani-kovsky. Družino nesrečneža so o celi zadevi brzojavno obvestili. — Nezadovoljni asistenti praške klinike. Na praški psihiatriški kliniki je nastal velik spor. Asistenčni zdrav-niko so novembra s 1. jan. p. 1. odpovedali svoje službe, ker se niso ozirali na večletne njihove prošnje za enakopravnost ostalih kliničnih asistentov in ker jim niso dali remuneracije. Končno je naučno ministrstvo priznalo enakopravnost, a pridržalo sebi relu-tum za hrano. Asistenti bodo zato 1. januarja zapustili svoja mosta in bodo zato morali 1. januarja 1910 zapreti obe kliniki. — Ernest vitez Cammarota, tudi pri nas znani tenorist, je angažiran na tri lota kot stalen član zagrebške opere. — Samomor v vlaku. Včeraj se je v vlaku ustrelil med Gorico in Štanjelom, krojaški poslovodja Herman Ker-sche, rodom iz Ptuja. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Jesenicah. Vzrok samomora je neznan. — Domobranski novinci bodo za. spomladansko vežbanje poklicani 5. aprila 1910. — Vlom na sveti večer. V veliki Dolini p. Jesenice ob Savi je na sveti yečer med mašo vlomil tat v hišo, kjer je poštna nabiralnica in kjer je slutil nekaj denarja, ker je isti dan dobila posestnica vrnjeno posojilo. Denarja ni mogel dobiti, dasi je vse preobrnil — zadovoljiti se je moral zato s 5 kronami, poticami, mesom, sekiro in krožnikom. Ob hrvaški meji, kjer je polno tihotapcev, bi vendar moralo biti več orožnikov, da bi črne in tudi bele tatinske cigane polovili. — Meščanska korporacija v Kamniku naznanja, da sc jc podelil nad-gozdarju gosp. Juliju Zentnerju naslov gozdarski mojster. — Na Benečanskem jo zadnje ljudsko štetje naštelo komaj 30.000 Slovencev; izkazalo pa se je, da v mnogih krajih, ki so čisto slovenski, niso našteli niti enega Slovenca, v drugih krajih zopet so jih našteli mnogo manj, nego jih jc v resnici. Mirno se lahko trdi, da živi na Beneškem do 40.000 Slovencev, cev. — Napad na pogreb. Iz Zadra se poroča, da se je v nedeljo, 19. t. m., vršil pogreb gojenca realke Sinobada, po rodu Hrvata. Hrvaška čitalnica mu io kot zadnji pozdrav darovala venec s hrvaško trobojnico. Nosil ga jo nek deček. Tolpa Italijanov, med katerimi pa so bite tudi daru?, je dečka napadla s r pestmi in ponesnažila trobojnico. Pač žalostno junaštvo! — Kataster vodnih moči. C. kr. ministrstvo za javna dela namerava izdati kataster vodnih moči, da tako ustvari avtentičen, od oblasti sestavljen seznam vodnih moči in s tem pospeši v prvi vrsti narodnogospodarsko tako izredno važno racionalno izgrad-bo avstrijskih vodnih moči. Interesentom je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na razpolago poseben odtis v listu »Oesterreichisehe Wochenschrift fiir den offentlichen Baudienst« prijavljenega članka, iz katerega sc je moči podrobno orientirati o avstrijskem katastru vodnih moči, čigar prvi listi izidejo v kratkem. — Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano v najlepši mladeniški dobi Franc Jama. Še mlademu pokojniku je pretrgala nit življenja proletarska bolezen jetika. Naj počiva v miru! — Redek slučaj. V vevški tvornici so dobili delavci dne 24. t. m. pri neki vinski trti deset centimetrov dolgo mladiko. Res izreden slučaj o Božiču. — Sestra naročila umoriti brata. Iz Trsta poročajo: Karol in Viktorija Križman, prvi težak, star 18, druga stara 15 in pol leta, brat in sestra, sta stanovala skupaj pri roditeljih v ulici Concordia št. 7. Viktorija ima že, čeprav stara šele 15 in pol leta, kakor je to dandanes v modi, svojega oboževa-telja, 181etnega težaka Viktorja Veliko-nja, ki prihaja vsak dan na kosilu k Križmanovi rodbini. Iz neznanih vzrokov je Karol že večkrat pretepal svojo sestro Viktorijo. To je storil tudi pred nekaj dnevi. Silno jo je udaril s pestjo po glavi. Sestra ni reagirala, ali takoj je odšla z doma in se povrnila šele nekoliko ur pozneje. Okoli 11. ure je, kakor navadno, prišel s kosila tudi Veli-konja in Križmanova mu je povedala, da je jo brat zopet tepel. Pozvala ga je, naj kupi revolver in ustreli brata, in ako ne bi hotel on storiti tega, naj izroči revolver njej in ona da že posveti bratu. Velikonja je v resnici kupil revolver in okoli pol 7. ure zvečer omenjenega dne se je vrnil v Križmanovo hišo. Pozval je Karla, naj mu pove, zakaj da je pretepal sestro. Prišlo je radi tega do prerekanja in konec je bil, da jc Velikonja dvakrat ustrelil v Karla Križmana. Po prvem strelu je mati Ivana Križman, da bi branila svojega sina, z roko zagrabila za cev revolverja, da bi tako odvrnila strel, a kroglja jo je zadela v levo roko. Med tem je Velikonja naglo zbežal. Karlo Križman jc šel nato ovadit dogodek na policijo. V četrtek ob pol 11. uri zvečer je policija aretirala Vclikonjo na njegovem stanovanju. Rekel je, da je vrgel revolver na železniški tir v ulici Ponziana, ki ga pa niso našli. Ko jc Viktorija Križman slišala, da je Velikonja aretiran, se je sama prijavila na komisarijatu pri sv. Jakobu. Ko so ju zaslišali, so oba, Ve-likonjo in Viktorijo Križman odvedli v zapor v ulici Tigor. Nekatere osebe, ki so videle dogodek, izjavljajo soglasno, da je Velikonja, ko je sprožil strel, meril v strop in ne v Križmana, in sam je izjavil, da je streljal le z namenom, da bi ostrašil Križmana. — Nov letalni stroj je baje iznašel inženir Živic v Trstu. Pred dnevi jc govoril o svoji iznajdbi v nekem javnem predavanju. Po njegovem zatrdilu bi bil stroj zelo enostaven in nc porabi niti tretjine toliko moči, da se dvigne v zrak, kot dosedanji sestavi. Stroj bi se mogel dvigniti navpično v zrak in obstati mirno v vsaki višini, ne da bi padel nazaj na zemljo. Iznajditeljvsled ! pomanjkanja sredstev ni izdelal do-i slej nobenega večjega modela, vendar j je pustil patentirati svojo iznajdbo. — Walha!.lo namerava dr. Lueger zgraditi na dunajskem Kahlenbergu. — Potres v sveti noči so imeli v Zagrebu. Ob 1. uri 10 minut zjutraj jc prestrašil prebivalstvo 6 do 10 sekund trajajoči potresni sunBuffet Tivoli«, ki sta last restavraterja Ivana Kenda, odtrgala. Take ponočnjaške ra-bave se obsojajo same ob sebi in je želeti, da pridejo zlikovci čimprej« v roke pravice. lj Aretovana jn bila v petek brezposelna natakarica Marija Cvirnova, ker je svojemu gospodarju g. Petru Štepicu poneverila 72 K denarja ter je napravila še več manjših dolgov. Oddali so jo sodišču. lj Izgubil se je deček, 15 let star, močne postave, velikih oči. Oblečen je bil v črno suknjo z baržunastim ovratnikom. Kdor ve o njem kake podrobnosti, naj jih sporoči policiji ali orož-ništvu. lj Umrli so v bolnici: narednikova soproga ga. H r a š o v i c. — Josip Pin-tar, hlapec, 43 let star. — Anton Sever, posestnik, 36 let. lj Finančne straže komisarja II. razreda Ignac Lužar in Alojzij Armc-lini sta postala komisarja I. razreda. lj Katoliškemu mladeniškemu društvu v Ljubljani je daroval preč. gosp. monsignor profesor Anton Zupančič 20 I\. Bog plačaj! lj Nogo zlomil si je predvčerajšnjim v Vegovi ulici 161etni brusač Frančišek Vanino vsled padca. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Za »Dijaško kuhinjo« je izročila pisarna dr. Pegana znesek 20 K, katere •je plačal kot globo Ignac Kleindienst, trgovec v Mošnjah, ker je na njegovo prošnjo gosp. župnik Trpin odstopil od tožbe radi 'aljenja časti. lj Pes se je našel. Zatekel se je v Florijansko ulico št. 27 majhen psiček z znamko št. 562. Prosi se, cla pride lastnik po njega. OdpošIJite naročnino na ..Slovenca" še pred novim letom, da olajšate delo usravnišiva in da list ob novem letu redno dobite! — udposliite naročnlao takoj! Štajerske novice. š Krščansko-socialnim organizacijam v Trbovljah na pomoč! V Trbovljah delujejo sledeče naše organizacije: strokovno društvo paznikov, strokovno društvo rudarjev, izobraževalno društvo, telovadni odsek Orel in kmečko delavska hranilnica in posojilnica. Vse te organizacije pa se ne morejo razviti, ker nimajo primernih prostorov, da, bati se je celo, da bodo vsled pomanjkanja prostorov morale prenehati. V očigled mogočni organizaciji socialnih demokratov, ki so si ravno let,os postavili svoj delavski dom, v očigled dejstvu, da Trbovlje z več tisoči delavcev igra odločivno ulogo pri državnozborskih volitvah (okraj Brežice, Sevnica, Laško), ne smemo pustiti, da naše organizacije propadejo, temveč z vsemi sredstvi delati na to, da dobe lastno streho, svoj društveni dom. — V to svrho se jc ustanovila stavbinska zadruga »Lastni dom«, zadruga z omejeno zavezo, katera začne ria spomlad z zgradbo društvenega doma. Da dobi za zgradbo potrebna sredstva, se obrača na vse slavne zadruge, društva, p. n. gg. somišljenike itd. z najuljudnejšo prošnjo, cla podpirajo stremljenja zadruge s tem, da vplačajo eden ali več deležev po 10 kron. Deleži se prvih deset let nc bodo obrestovali, pač pa izplačali, če zadružnik članslvo odpove. — Društveni dom bo obsegal dvorano, društveno gostilno in lokale za naše organizacije. Društveni dom je neobhodno potreben, ker sedaj ni mogoče prirediti večjih zborovanj, ne predavanj, ne gledaliških predstav, ne veselic, ker se telovadni odsek Orel ne more razviti, ker so vse naše organiza- i cije od danes do jutri. Društveni dom v Trbovljah bo pripomogel, da se bo krščansko-socialna organizacija v Trbovljah razširila in ojačila. Kdor je prijatelj krščansko-socialnega delavstva, kdor želi, da naše organizacije ne propadejo, temveč da napredujejo, se naj spomni ob Novem letu stavbinske zadruge »Lastni dom« v Trbovljah, pristopi k nji kot član in pošlje vsaj en delež v znesku 10 K. — Ne pustite, da bi mednarodni socialni demokrati v Trbovljah, največjem rudarskem središču na Slovenskem, odtujili vse delavstvo veri in narodu! — Odbor za zgradbo društvenega doma: Dr. Ivan Benkovič, državni poslanec: za slov. kršč.-soc. zvezo v Mariboru: Dr. Anton Korošec, dr. Jos. Hohnjcc, Vlad. Pušc-njak; za kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah: Kaplan Nik. Jamšek, kmet Mih. Grešak, nadpaznik Ivan Božič; za kmetsko bralno društvo: Kmet Ignac Štrovs, preclsed. namestnik; za strokovno društvo paznikov: Paznik Ivan Zupan, predsednik; za strokovno društvo rudarjev: Budar Ivan Brunek, predsednik. š Št. Lenart. Tukajšnja šole pred kratkim ustanovljena nemška šola že hoče postati javna. Zato pa morajo imeti gotovo število učencev in te so pridobivali na vse mogoče, tudi najne-sramnejše načine. Prištevali so tudi nekatere otroke, ki so žc 20 let stari, da še celo enega mrtvega so všteli. Nikjer še niso mrtvih poučevali, le šeiit-lenarski nemčurji so tako »fortšritlih«. — Kjer ne dosežejo z obljubami, tam pa začnejo z denarjem. Nek tukajšnji nemčur ponuja otrokom pa 1 krono, če gredo v nemško šolo. Pa otroci ne marajo teh judeževili grošev in neka deklica je temu usiljivcu dejala: »Dajte raje to krono Seclmineku, jo bolje potrebuje!« š Sv. Miklavž. Naši liberalci so imeli zadnjo nedeljo pri Štamparju v Vuzmetincih shod proti davku na vino. »Kmečka zveza« je že pred tremi tedni priredila pri nas tak shod, torej je bil ta (itak brez udeležencev) brez pomena. — Tudi »Siidmarkovce« že imamo pri nas, in sicer za sedaj tri. Eden sc piše Štampar (sedaj Schtampar) in je njegova gostilna liberalno zborovali-šče. Druga dva še za danes zamolčimo, mogoče še spoznata svojo zmoto! š Odlikovanje. Profesorju na mariborskem vseučilišču g. .1. Koprivni-k u je povodom njegovega umirovlje-nja podeljen naslov šolskega svetnika. š Uboj. Iz Podgorja se nam piše: Minuli teden sta pri Ževartovi bajti v Velenji soseda, oče iii sin Juvan, polagala cevi za studenec. Po končanem delu je gospodar Anton Balant dal za »likof« žganja, ki so ga skupaj pili, naposled pa se sprli in stepli. Balant je bil tako obdelan v tem pretepu, da je nezavesten obležal pod milim nebom. Dobil je sicer kmalu zdravniško pomoč iz Velenja in Slov. Gradca, prišel je tudi še k za,vesti, cla se ie mogel previ-deti s sv. zakramenti, pa telesne poškodbe so bile tako hude, cla je moral mlacli mož teden pozneje, dne 23. dec. t. 1., umreti in zapustiti ženo in troje malih otročičev. š Umrla je v Slivnici pri Mariboru sestra župnika in duhovnega svetovalca č. g. Frančiška Hirti Cecilija. Bog ji bodi plačnik za vse, kar ie storila za lepoto Njegove hiše. fflaflgpše za usak® gosiiHnn Is, alto itarečena na „SLO S9E9TCH". Z hodIih letam o issa-SiO pssito 5,SLCSlfEHCH". Razn2 stvari. Zastrupljenje častnikov. Stotnik avditor Kunz je 24. t. m. več ur zasliša-val Hofrichterja. Trdi se, da se je Hofrichter zapletel v številna protislovja in da ne dvomijo o njegovi krivdi niti tisti več, ki so še dvomili. Coofc ni odkril severnega tečaja. Iz New Yorka poročajo: Listi so zraču-nali, da je Cook s svojo sleparsko trditvijo, da je odkril severni tečaj zaslužil 150 000 dolarjev. V New Yorku so strgali s stene na borzi Cookovo podobo in predsednik jc imel govor, v katerem je označil Cooka za »največjega laž-njivca na svetu«. Ameriške oblasti so dale povelje naj se Cooka aretira. Razstava v Orlesi. Razstava za umetnost, obrt in industrijo v Odesi se ne bo, kakor smo zadnjič priobčili, vršila od 15. aprila do 15. maja, 1910 temveč od 15. maja do 1. oktobra 1010. Informacije o tej razstavi je dobiti v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Grobne števflJe. »Mali Journal« poroča iz Belgrada, da se je meseca oktobra izvršilo v Srbiji 50 umorov, 36 poizkusov umora, 23 težkih telesnih po- škodb, 11 roparskih umorov, 118 vlomov in 79 požigov. Skupaj se je dogodilo 317 zločinov v 30 dneh. »Srbska žena« v Pragi. »Osrednje društvo čeških žen v Pragi« priredi v Pragi razstavo srbskih ženskih ročnih del pod naslovom »Srbska žena«. K sodelovanju so povabljena vsa srbska društva v Srbiji in Avstro-Ogrski. Cerkveni letopis. c Misijon v Domžalah. V dnevih od 14. do 20. decembra se je vršilo v Domžalah obnovljenje sv. misijona, ki se je kot prvi v novi fari in kot sploh prvi v tem kraju obhajal v septembru lanskega leta. Vodili so to obnovljenje čč. očetje frančiškani P. Klemen Gram-povčan, P. Avguštin Čampa in P. Keru-bim Tušek. V krasnih, globoko zamišljenih govorih so z izredno gorečnostjo oznanjali ljudstvu sv. resnice, v spo-vcdnici pa so neutrudno delili srčnega miru in tolažbe. Pri vseh govorih je bila cerkev polna, spovedanih je bilo clo 1400, vseli obhajancev pa nad 2000. Tucli možje in fantje so se sv. misijona prav častno udeležili. Blagim gg. misijonarjem naj Vsemogočni obilno povrne. vse, kar so nam storili, sv. misijon pa naj podeli obilnega trajnega sadu! Orli? SIpoIfessaliE pozSo susMe sjrSe »mladosti". Poosod wa agitacijo za „SL0VEIICK"! Telefonska in brzoiara poročila. SLAVA POSLANCEM. Novo mesto, 27. decembra. Kmečka zveza za novomeški sodni okraj izjavlja poslancem S. L. S.: Z navdušenjem pozdravljamo delovanje »Slovenskega kluba« in se vsem poslancem, zlasti dr. Kreku in dr. Šustcršiču zahvaljujemo za njihove epohalne uspehe. Živela S. L. S. ! Slava ji ! CESAR. Dunaj, 27. decembra. Cesar se je včeraj vrnil iz Wallsee, kjer jc bil v praznikih v krogu svoje rodbine. BIENERTH PRI CESARJU. Dunaj, 27. dcccmbra. Bienerth je bil danes pri cesarju v daljši konferenci. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. Gorica, 27. decembra. Danes dopoldne je bil pod predsedstvom deželnega glavarja Pajerja otvorjen goriški deželni zbor. Poslanci so storili obljube. Slovenci liberalci in agrarci so ab-stinirali. O POSLOVNIKOVI IZPREMEMBI. Praga, 27. decembra. Kramar izjavlja o položaju v »Dcnu«, da so se Slovani sicer težko odločili za pošlovniko-vo izpremembo, a računati so morali z bodočnostjo. Nemci so napravili napake, ker so nasedli socialnim demokratom glede na dolgo, trajno sejo, ki je pripravila ugodno ozračje za poslovni-kovo izpremembo. Nemškega »veta« ni več proti Slovanom. Nemci se morajo direktno pogajati z nami. Uspeha nc bodo deležni samo avstrijski, marveč tudi ogrski Slovani. Fraga, 27. decembra. »Venkov« izjavlja, cla so se po poslovnikovi izpremembi približali tucli Poljaki ostalim slovanskim strankam. Praga, 27. decembra. »Union« pričakuje glede na izpremenjeni poslovnik kompromis med Nemci in Čehi. Praga, 2T. decembra. »Narodni Li-sty« zahtevajo enoten nastop ^čeških poslancev v državnem in v češkem deželnem zboru. Praga, 27. decembra. »Narodna Politika« zahteva, naj se postavi češko državno pravo na prvo mesto češkega programa. OGRSKA KRIZA. Budimpešta. 27. decembra. Lukacs se je včeraj cel dan pogajal z osebami, ki pridejo v poštev pri rešitvi ogrske krize. Na vprašanje, kedaj bo kriza rešena in kedaj se pelje zopet k cesarju, Lukacs ni mogel dati odgovora. VREME. Dunaj, 27. decembra. Vremenska opazovalnica naznanja oblačno vreme, lahke vetrove, mrzlo, nestanovitno. K VELIKI ŽELEZNIŠKI NESREČI NA ČEŠKEM. (Glej poročilo na prvi strani.) Praga, 27. decembra. V bolnišnici v Pardubicah so od težko ranjenih zopet umrli, dve osebi. Uradnik, ki jo zakrivil nesrečo, je takoj po nesreči po-•' begnil in se jc vrnil šele v dveh urah. , Orožniki so ga aretirali. Nesrečni uradnik je jokal ter je izjavil, da se je hotel ustreliti, pa ni imel poguma to storiti, ker se je spomnil na svojo nesrečno žc-I no in svoje uboge otroke. [ srbske vojne potrebščine. Belgrad, 27. decembra. V soboto jo v tajni seji skupščine poročal polkov-' nik Marinovič o vseh vojaških potreb-1 ščinah, ki so se nabavilo z državnim posojilom leta 1906. Obenem je predložil vojni minister seznam vojnih potrebščin, ki se nameravajo nabaviti. TURŠKI DIJAKI V BOLGARIJI in SRBIJI. Carigrad, 27. decembra. Na višjih šolah v Carigradu se je sestavil odbor dijakov, ki organizujejo izlet v Buka-rest, Sofijo in Belgrad. Turški dijaki se hočejo na ta način zahvaliti mladini sosednjih držav, ki je svoječasno simpatično pozdravljala novi preobrat na Turškem. PANIKA V KINEMATOGRAFSKEM GLEDALIŠČU. Lvov, 27. dccembra. V soboto popoldne je nastala med predstavo v kinematografskem gledališču v mikola-škem okraju velika panika mecl gledalci vsled napačnega signalizovanja ognja, ki ga. ni bilo. Občinstvo je drlo skozi vrata in v gnječi sta se zadušila dva dečka v starosti 15 in 16 let. Osem drugih oseb je bilo ranjenih, štiri težko. Ranjence so prenesli v bolnišnico. TURKI PROTI ZVEZI BALKANSKIH DRŽAV. Carigrad, 26. decembra. List »Tas-viri Efkiar« piše, cla so načrti za zvezo balkanskih držav panslavistična politična komedija, ki tlači balkanske države. ŽELEZNICA DONAVA - JADRANSKO MORJE. Carigrad, 27. decembra. Danes so dospeli sem inženirji, ki proučujejo sedaj trasiranje železnice Donava-Ja-dransko morje. Čakali bodo tu na in-strukcije pariške direkcije. TRGOVINSKA POGODBA Z RUMUNSKO. Bukarest, 27. decembra. Poslanska zbornica je pretekli teden sprejela trgovinsko pogodbo z Avstro - Ogrsko z 265 proti 8 glasovi. KRALJ ALBERT OBIŠČE ANGLEŠKO. Bruselj, 27. decembra. Vojvoda Connaught je povabil v imenu angleškega dvora novega belgijskega kralja Alberta na obisk na Angleško. Albert obišče Angleško novembra 1910. ORLEANSKI VOJVODA V PARIZU. Pariz, 27. decembra. Orleanski voj-» voda namerava potovati v Pariz, da se razgovori s svojimi somišljeniki. Policija je vsa na nogah, da izve, kje da biva orleanski vojvoda, ki ga izžene čez mejo, če ga dobi. Rojalisti trde, da vojvode ne bo na Francosko, ker nima ni-kakega povoda, da se izpostavi aretaciji. TURŠKI MINISTER NA BOLGARSKEM. Sofija, 27. decembra. V soboto je dospel turški finančni minister bej Djavid v Sofijo. 2 njim je prišel izdajatelj carigrajskega turškega lista »Ta-mina«. Bej Djavid je imel pogovor s finančnim ministrom Salabaševem in je pozneje posetil tudi ostale ministre. Popoldne je bil na čast turškemu ministru prirejen v turškem poslaništvu banket, ki sta se ga udeležila tudi bolgarska ministra Paprikov in Salaba-šev. VFLIKE POVODNJI IN VIHARJI. Na južnem Francoskem so bili silni viharji. Več oseb je težko ranjenih. Iz Madrida poročajo o silnih povodnjih na španskem, V okrajih Va-lencia, Salamanca, Bilbao, Žamora . Burgos in Valladolid je mnogo vasi pod vodo. V mestu Cindad Rodrigo se jc vsled povodnji podsulo okolu 50 poslopij, mnogo oseb je utonilo. Lisabona, 27. decembra. Vsaka zve-1 za z Oporto jc pretrgana. Vihar je v ondotni okolici naredil mnogo škode in je bil tako močan, da je mnogo ladij valovje iztrgalo iz pristanišča. Boje se, da je mnogo ljudi izgubilo življenje. Oporto, 27. decembra. Valovje jo udrlo v skladišča in odneslo mnogo zabojev z bombažem in vinskih sodov. Mnogo zasidranih ladij se jc odtrgalo ter so nasedle na obrežju. Izmed moštva nemškega parnika »Cintra« so rešili samo šest oseb. I. redni občni zbor ..Društva slov. trg. potnikov v Ljubljani". I. redni občni zbor »Društva slovenskih trg. potnikov v Ljubljani« se je včeraj 26. t. m. dopoldne vršil v salonu hotela »Ilirije«. Podpredsednik gosp. Vekoslav Dolničar je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče. Povdarjal je, da se društvo lepo razvija, kljub I temu, da obstoji komaj eno leto. ,V dc- narnem oziru je cirustvo na tranih nogah. Društveno delo ovira pač edino to, da potniki ne morejo biti vedno v Ljubljani, da bi jih bilo mogoče večkrat zbrati, čemur pa se ne d& odpo-moči. Veliko so delali za prospeh društva odborniki gg. Sever, Armič in Do-micelj, za kar se jim toplo zahvaljuje. — Tajnik gosp. Miro Domicelj poroča, da se je v teku devetih mesecev rešilo >194 pisem, ki so jih poslali ali delodajalci, potniki ali pa člani sami. Naznani, da je umrl član društva Hinko Stanjko, nakar v znak sožalja zborovalci vstanejo s sedežev. Poroča, da je dr. Švigelj prevzel pravno zastopstvo društva. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 11 sej, katerih se je 'udeležilo izmed 12 odbornikov povprečno po 8 članov. Društvo je imelo 46 rednih, 50 podpornih članov; pristopilo pa jih je v zadnjem času mnogo novih. — V debati prosi gosp. Vidic pojasnila glede društvenega pravnega zastopstva. Po pravilih ima društvo namreč nalogo, da preskrbuje svojim članom brezplačno pravno zastopstvo. — Predsednik gosp. Dolničar omenja, da zastopa dr. Švigelj v vseh slučajih društvo brezplačno, kar se tiče društvenih zadev, člani pa imajo znižano tarifno ceno. — Blagajnik gosp. Maks Armič poroča, da je imelo društvo denarnega prometa od aprila do 25. decembra 2040 K 43 vin. Prejemkov je bilo 1187 K 28 vin., izdatkov pa 852 K 61 vin., torej je čistega premoženja 335 K 21 vin. V poštni hranilnici je naloženo 206 K 34 vin., v trgovsko-obrtni banki 91 K, in v ročni blagajni je 37 K 84 vin. Iz računskega zaključka je razvidno, da društvo napreduje, ter bo na ta način mogoče čez nedolgo časa podpirati v slučaju potrebe člane društva iz prebitkov društvenih dohodkov. — Revizor gosp. Roj nik izjavi, da so se našli vsi računi v redu, nakar sc izreče blagajniku absolutorij. — Blagajnik Armič poroča o proračunu za prihodnje leto, po katerem bi imelo društvo 1250 kron dohodkov, 532 kron stroškov, a preostanka 718 kron. Proračun se odobri. — Na predlog gosp. Armiča se sklene soglasno, da se obdrži dosedanja članarina, ki je določena mesečno na 2 kroni, to pa zato, ker ima društvo namen podpirati sčasoma svoje člane. — Pri volitvah v odbor predlaga gosp. Walland za predsednika g. Schiffrerja, ki pa odločno izjavi, da ne sprejme tega mesta. — Izvoljeni so bili: za predsednika Vekoslav Dolničar; za odbornike: Miro Domicelj, Fr. S. Rojnik, Maks Armič, Drag. Gaspari, Drag. Sirec, Ivan Premelč, Rihard Sever, Dragotin Seljak, Leop. Borštnik, Franc Re-rnic, Franc Medic; za preglednika računov Mirko Teršan in Gabr. Brinšek. — Pri raznoterostih predlaga g. Armič, naj se občni zbor principijelno izreče za ustanovitev zveze vseh slovenskih trgovskih društev, ter naj sc glede tega stopi v dogovor z »Društvom sl. trgovskih sotrudnikov« in društvom »Merkurjem«. — Gosp. Seljak povdarja, da naj bo glede oddaje služb vsako društvo samostojno, ako se ustanovi ta zveza. — Predlog g. Armiča se sprejme. .— Nek osebni razpor med dvema dru-štvenikoma se izroči društvenemu razsodišču v rešitev, nakar novoizvoljeni gosp. predsednik zaključi precej dobro obiskano zborovanje. Prvi čevljarski zbor. Včeraj se je vršil prvi čevljarski zbor v »Meščanski pivnici«, Sv. Petra cesta, dopoldne ob pol 10. uri. Shod jc otvoril čevljarski mojster g. Jos. Bre-skvar in predlagal, da se izvoli načelnik čevljarske zadruge g. Erjavec za predsednika, za podpredsednika pa gg. Potočnik in Kralj. Za zapisnikarja sta bila izvoljena gg. Majce in Kordelič. G. Franchetti je shod pozdravil kot načelnik zveze zadrug. G. Kregar je poudarjal, da se je rad odzval povabilu in da pozdravlja shod kot načelnik kovinske zadruge, a tudi kot svetnik trgovske in obrtne zbornice. Zagotavlja navzoče, da se bo brigal vedno za težnje malih obrtnikov in želi shodu veliko uspeha. G. Breskvar je nato obširno poročal o V. avstrijskem čevljarskem shodu, kateri se je vršil v Lincu. Opisal je tudi razstavo, ki je bila tudi v istem času, ko se je vršil čevljarski shod v Lincu in pohvalil g. Kregarja, ki je v trgovski in obrtni zbornici stavil predlog, da se tudi v Ljubljani priredi razstava. Konečno je priporočal, naj se shod pridruži resolucijam in sklepom lin-škega shoda. Vršila se je nato živahna debata, katere so se udeležili gg.: Smrekar iz Mokronoga, Turna, Franchetti in Kregar, kateri j« razložil pomen razstave , ter pozival vse navzoče, naj se v obil- ' | nem številu udeleže razstave, da pokažemo, da tudi v naši kronovini kaj znamo. Govornik upa od razstave moralnega kakor tudi materijalnega uspeha. Sprejela se je tudi resolucija, katera pozdravlja sklep trgovske in obrtne zbornice, da priredi razstavo. Resolucija pa obenem poživlja mero-dajne kroge na delo. Shod je nato soglasno pritrdil, da popolnoma soglaša s sklepi linškega shoda. O drugi točki dnevnega reda: pomen zadrug in zadružništva, je poročal tudi obširno g. zadružni inštruktor dr. Blodig. Navedel je novi obrtni red, kateri še ni popoln, omenjal mojstre skaze, konfekcije itd. Debate udeležili so se gospodje: Mešek iz Šiške, Rode iz Kranja, Smrekar in Rozman od »Zveze slovenskih zadrug«, kateri je zabavljal čez vse voditelje strank. Da g. Rožman zabavlja čez naše voditelje, je popolnoma umevno, dasi bi jim moral biti za marsikaj hvaležen; da pa zabavlja tudi čez voditelje stranke, pri kateri sedaj služi, to pa ne vemo, če bodo voditelji liberalne stranke prenesli. G. Rožman je tudi pripovedoval, kako sta z nekim prijateljem ogledovala na ulici čeveljčke ljubljanskih dam, kateri so podobni copatam ali taki, kakor bi bili narejeni na kveder. Poudarjal jc tudi, da bo treba ženske odvaditi, da ne bodo hodile po trgovinah kupovat (ko bi le g. Rožman naj-prve pri svoji soprogi to poizkusil). Sprejela se je nato resolucija, naj se kranjski čevljarji organizirajo v skupne zadruge, potem pa v zvezo. G. Franchetti je izrazil svojo staro željo in stavil resolucijo, naj dobi naša kranjska kronovina svojega lastnega zadružnega inštruktorja. G. Breskvar je pozival končno vse, naj se krepko organizirajo in pristopijo k surovinski in produktivni zadrugi, kateri prav dobro napredujete. Naj čevljarski mojstri nikar ne poslušajo raznih agentov. — Nato je bil shod zaključen. 3615 Vabilo na četrti občni zbor »Slovenske Šolske Matice", ki bo v H, dne 28. decembra m on 3. uri popoldne v ,Mestnem domu' v Ljubljani. Dnevni red. 1. Pozdrav predsednika. 2. Predavanje g. prof. dr. Fr. Ilešiča „o narečju in knjižnem jeziku v ljudski Soli". 3. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju. 1. Poročilo blagajnikovo o denarni upravi. 5. Pregled in odobrenje letnih računov o društvenem gospodarstvu. 6. Določitev nagrad za knjižna dela za bodočo upravno dobo in nagrad za funkcijonarje. 7. Proračun za prihodnja tri leta. 8. Volitev: a) predsednika in osmih odbornikov; b) treh odborniških namestnikov; c) treh računskih presojevalcev. 9. Nasveti posameznih članov, ki so se vsaj tri tedne, poprej naznanili odboru ter jih je isti poprei odobril in postavil na dnevni red. Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek v prostoru, ki se določi pozneje. Po treli letih stopa odbor zopet pred društvene člane, da jim poda verno sliko o svojem delovanju v tretji triletni upravni dobi in da sprejme od njih navodila za bodočo dobo. Zato vabi odbor vse p. n. društvenike, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora. V Ljubljani, dne 1. decembra 1909. Odbor ..Slovenske Šolske Matice". Kuharski tečaj na Bledu. Z Bleda se poroča: Kakor znano, namerava ministrstvo napraviti državni kuharski tečaj na Bledu, ki bo prvi enake vrste na Kranjskem. Vršil se bo prihodnji mesec januar v tukajšnjem hotelu Toplice - Luisenbad. Nekatere soudeleženke so se že oglasile, a vendar premalo, ker tečaj se vrši le, ako bo najmanj 12 učenk. Opozarjamo gospodične in gospe, ki mislijo na ta tečaj, naj se saj do novega leta priglase, ker sicer bi bilo lahko število istih preveliko (več kot 20 jih ne sme biti) in bi bile odklonjene, ali pa bi se jih premalo oglasilo, potem se isti sploh ne vrši zaradi premalo udeležbe. Ni potreba, da bi bile udeleženke hčere gostilničarjev in na Bledu doma, ampak so lahko oglasi vsaka s cele Gorenjske, ki se hoče v kuharstvu izobraziti. Kolike važnosti bo tak tečaj za Bled in za celo Gorenjsko, ni treba omenjati. Vsaka BhPjka ali sploh vsaka Gorenjka, ki ima v poletnem času količkaj s tujci opraviti, bi se ga morala udeležiti. V tečaju se bo učilo kuharstvo, primerno za naše gostilne in restavracije, servi-ranje, občevanje s tujci, kletarstvo in zdravstvo. Ves poduk bo brezplačen kakor tudi stanovanje za štiri tedne, ker se tečaj vrši na državne stroške. Le za hrano zahteva ministrstvo, da je položiti 100 K kavcije, kajti sicer bi se lahko primerilo, da čez par dni več udeleženk izostane in tečaj bi moral prenehati zaradi pomanjkanja učenk. V Ljubljani je tak tečaj trpel 5 tednov in je vsaka udeleženka plačala samo 70 K, ter zaračunajo se samo resnični stroški hrane, ostanek se povrne. Tedaj bi pri nas za štiri tedne prišlo kakih 60 K stroškov na osebo. Naj se nobena no izgovarja: Jaz se lahko tukaj ali tam učim kuharstva in me ne stane toliko. Vprašam: Koliko kuharic zna danes na Bledu ali sploh na Gorenjskem pravilno kuhati ali občevati s tujci ali jim prav servirati, kakor zahteva dandanašnji napredek. Vsak izprevidi, da učiti sn je treba, siccr je vsak napredek nemogoč. Še nekaj je treba omeniti. Vsaka udeleženka namreč dobi ob sklepu tečaja državno spričevalo o obisku, kar je velike, važnosti. To spričevalo vsako udeleženko samo priporoča, ž njim gre lahko po svetu in dobi iz umljivih razlogov dosti boljšo službo v vsakem hotelu, kakor druga brez spričevala. Posebno jo važno to spričevalo, ko se išče obrt, ker po novem državnem zakonu ne dobi nihče koncesije gostil-ničarske, kdor sc ni učil in nima spričevala. Vabimo torej na hitro priglasitev in obilno udeležbo. Prepričani smo, da bo vsaka udeleženka zadovoljna zapustila tečaj, ker so toliko nc more nikjer naučiti kakor tukaj. To bo lo samim v korist. Priglase sprejema društvo za promet tujcev na Bledu. H. Schreiner, predsednik. Fr. Gabršek, tajnik. 50°|o prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; (fcg- kri. moč, zdravje do- sežete in ohranite, ako pijete SLADIN Kdor sc hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v lekarni irniOCZlI zraven rotovža I lilijam ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Zahvala. 3652 Podpisano gasilno društvo sc tem potoni najtopleje zahvaljuje blagorodni rodbini juvan Thalerjevi za prevelikodušen dar kojega je podarila povodom smrti njim nepozabne mamice oz. tašče, gospe Marije juvan. Bog povrni 1 Prostovoljno gasilno društvo. Skofja Loka, 26. dccembra 1909. And. Oblak. Ivan Debelak. t. č. blagajnik. t. č. načelnik. Oglas. Išče se za slovensko podjetje v prodajo dobro idočega predmeta provizijskeja pofovalca. Naslov se izve v upravništvu tega 1 liSta. 3647 3-1 Posojilnica v Mariboru ob Dravi sprejme 5646 Plača po dogovoru, vstop takoj. Prošnje z dokazili sposobnosti sprejema ravnateljstvo do 7. januarja 1910. tajnika Priporočamo našim rodbinam *3£olinsRo c iRorij o. * Knjige »Slovenske Matice« so ravnokar izšle. Knjig je pet: 1. Blei« welsov zbornik, uredil dr. Jos. Tominšek . 327 strani. O tej knjigi še spregovorimo. —• 2. Prevodi iz svetovne književnosti. VI. zvezek. Jevgenlj Onje-gin. Zložil A. S. Puškin. Preložil dr. Ivan Prijatelj. — 3. Vojvodina Koroška. I. zvezek. Prirodoznanski, političen in kulturen opis. Spisal profesm dr. Matko Potočnik. Najboljše poglavje v tej knjigi je »Narodna prosveta«. Knjigo krasi mnogo slik. Najbolj zanimiva je karakterizacija posameznih koroških slovenskih prebivavcev. —< 4. Knezova knjižnica. XVI. zvezek oIh sega: Rado Murnik: Matajev Matija. Vesela novela. — Vojeslav Mole: Ob stoletnici Julija Slovvackega. — C. Go-. lar: Bratje in sestre v Gospodu. Sanjo poletnega jutra. — 5. Zabavna knjižnica. XXI. zvezek. Etbin Kristan: Kaio Vrankovič, drama v treh dejanjih. —■ 6. Slovensko narodne pesmi, 13. snopič, uredil dr. K. Štrekelj. — 7. Hrvaška knjižnica. IV. zvezek. Dr. Brankoi Drechsler: Stanko Vraz, študija. Obrtniški vestni. je imelo v nedeljo, dne 19. t. m. v dvorani »Rokodelskega Doma« dobro ob-, iskan shod, ki je pričal o živahnem delovanju omenjenega društva. Preclsed-nik društva, tesarski mojster Fran P ust, otvori shod in govori o pome-, nljivih dogodkih iz društvenega delo-, vanja od zadnjega shoda. V svojem govoru posebno povdarja važnost ustanovitve obrtnega sveta, Naše društvo, pravi govornik, jo vloži* lo peticijo, naj se tak obrtni svet, ki bc prideljen kot posvetovalni organ de< želnemu odboru v obrtnih zadevali; ustanovi, in v zadnjem zasedanju jc bil naš predlog, o katerem jo poročal poslanec dr. Zaje, sprejet in jc bila ustanovljena institucija, ki bo gotove, dalekosežnega upliva za razvoj obrti na Kranjskem. — Prav tako je bila v zadnjem zasedanju sprejeta peticija našega društva, nai se deželni odboi pri oddaji javnih del ozira predvsem na domače obrtnike. Govornik navaja še dolgo vrsto uspehov društva rokodelskih mojstrov in konečno tudi pov-. darja, da sc je v Nove m mestu ustanovilo društvo, ki hoče po istih po-tih kot ljubljansko delovati v prospeh obrtnega stanu. — Nato poroča gospod Alojzij Stroj v obilnem številu zbranim mojstrom, kako se deluje v »Rokodelskem Domu« za vzgojo in pouk vajencev. Iz njegovih izvajanj posnamemo, da jo delovanje dobro urejeno in da prav nič no zaostaja za tom kar so. stori v korist obrtni mladini \ drugih večjih mestih. Pouk oskrbujejc mladeničem profesorji, deželni uradniki, učitelji in akademiki. Prirejajo se mladini zanimiva predavanja z eksperimenti, deloma v prostorih slovenske trgovske šolo. V higieničnom oziru je poskrbljeno za številne iziete, športno igre itd. Sotrudnike za vzgojno clelc mladeničev jo izbral profesor dr. Janez Ev. K r e k. Temu poročilu jc sledilo strokov« njaško predavanje knczoškofijskegn tajnika Josipa D ostala: Umetna obrt v službi cerkve. Govornik je razložil bistvo in pomen umetne ob r t n osti, ki ima namen, da utis-110 vsej naši okolici, v kolikor je ne tvori narava in višje umetnosti, stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo, umetniški značaj, pri tem pa no zmanjša po-rabnosti clotičnih predmetov. Umetna obrt podeljuje torej našemu orodju, obleki, stanovanju umetniško vrednost. Lepota in uporabnost sta glavni lastnosti umetno obrtnih izdelkov. Po-Ijo umetne obrti je veliko, vsaki obrti se lahko pridruži umetnost, kjer človek kaj ustvari sobi v korist, ali v vesolje, ali v udobnost. Umetna obrt jo utemeljena v prirojenem lopočutju človeško duše. Odtod so razlaga, da imamo ornamento že na predmetih iz predzgodovinskih dob, iz primitivne umetne obrtnosti. — Nato je podal govornik kratko sliko razvoja in 7. g o d o v i n e umetne obrti, zlasti v kolikor je služila bogočastju v raznih dobah, v slarokrščanski, romanski, gotski, ronesanci itd. V romanski dobi so bili zlasti samostani sedeži umetne obrtnosti. Y gotski dobi so bili umetniki in mojstri umetne obrti skupaj v istih zadrugah, zalo je bila. gotska IzSel |e priljubljeni legoartoo s posebnp izbrano in izvrstno vsebino v vseli strokah kmetijstva in gospodarstva. Nobeden kmetovalec naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana i . v močno usnjeno imitacijo in velja l^r brez poštnine K 1*60, s pošt-nino K 1'80. 3608 Pri 'O iztisov se da jednegs za nameček. Naroča se pri Iv. Ronaču, Ljubljana. Znesek sc naj pošlje naprej. Kaiserjeve 5500 notarljelno potrjenih »pričeval o dobri kakovosti. Zavoi 20 in '10 vin., Skatljica 60 vin. dobivajo sc v Ljubljani Lekarna pri Orlu". Rih.SuSnik, deželna lekarna pri „A\ariji Pomagaj- m. Leustck; Ubald nI. Trnltoczu, Ci Piccoll, pri .Kroni" A.Bohinc; I. GjuriCie, Metlika, A. Roblek. Radovljica, D. Pire, Idrija, H. Brilli, Litija, E. Burdich. Sk. Loka, H. Roblek, Tr2iC, K. AndrijanlC in I. Berqmaun. Novomesto. K. Savnlk, Kranj, J. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava. od finega špirita od 600 do 800 litrov in »luski hrastovi sodi zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki M. Rosner & Co., Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i) star 25 let, ki je ravno prišel od vojakov želi službe IfT&iraf najraje pri kaki lesni trgo- vinii kei. ima v tej strokj že prakso. Ponudbe pod ..Zanesljivost" poštno-ležeče Pliberk, Spodnje Koroško. 5607 in trgov, potnike išče stara poznata peštan- ska tvrdka v vseh mestih z visoko provizijo. Sposobne osebe si morejo zagotoviti stalno in dobro bodočnost. Dopisovanje: hrvatski in srbski, Ponudbe na: I. Rotter, Budimpešta, V., Hon-5484 ved u. 'i. 6-1 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo \s Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, slivanec in zelen od 40—55 K, črni „!> Fausta Pasini, Tritat, TirolsKo, au pa na ^ Glavno zastopništva za Ljubljano in Kranjsko: S) 3475 Janko TraMK. 13 i nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da sc mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih ' 5281 M laišaioi.siezrtaiaioi) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-tclj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: ^af* veŠk^ r*^ " Vsak dan jih izdela ****** tovarna c 60.000 parois! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno o oseh boljših frgouinaft za EeuS$e, gumi in modno Specialiteta za SssasaSSce. Glavna zaloga: Leicrna 311?. pč. Tcrakozcsj v Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52—1 Mlad prvE in na'veg'8 s'0VBnsllli mrnmrm v Gorici bimkv. ujjca sv# iintona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, sl. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu ceMo-vouesveče, zvitke, Milo, med i. L d. i. 1.1 Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco. 5485 (i) Zakaj kupili vino v gostilni po 50—80 vinarje* liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, belo in čmo (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—t vojaščine prost vešč manufaktnrne, špecerijske in lesne trgovine, želi nastopiti službo s prvim januarjem 1910. Ponudbe naj se pošiljejo pod šifro I. M. na upravo Slovenca. Dobro izurjena Sprejmem več spretnih priletna, ki sc razume tudi na gospodinjstvo sc sprejme v župnišču večje fare na Kranjskem. Naslov pove uprava. - Nastop takoj. Nastop takoj. Plača po dogovoru. -- Ivan fiebek, ključavničarski mojster v Celju. Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m^m Podružnice Splfet, Celovec Spil et, Celovec, Serajevo, Trst r. BcSa.?Ska gfiavmica -K 3,000.000. zdajatelj: Dr. Igoacii Žitnik* Serajevo, Trst Rezervni zaklad H 350.000. .Odgovorni uredniki Ivua Štele., CDWii »Katoliške Tiskarne«.