IZVIRNO ZNANSTVENO DELO - SPREJETO: 30.08.1994 UDK 316.7 Irena Rozman DIN OMAN IIA KOT KULTURNI POIAV POSKUS ORISA MNOZICNOKULTURNEGA POJAVA V zadnjem desetletju so postali dinozavri popularna tema tako v strokovnih kakor v laičnih krogih. K temu so pripomogle številne nove paleontološke najdbe in odkritja, razstave in poljudnoznanstvene knjige, ki so v zadnjih letih preplavile zahodno Evropo. V prispevku nas bo zanimal odziv otrok na posredovano jim di-nozavrsko realiteto. Vsak otrok, ki ni ravno obtičal v kakšni prazgodovinski votlini, ve, da je dinozavrska mrzlica dosegla vrhunec s Spielbergovin filmom Jurski park. Sodeč po odzivu otrok se zdi, da so dinozavri šele v filmu Jurski park opravili iniciaci-jski obred, s katerim so si pridobili pravico do vključitve v otroško bivanje. Spričo dinomanije, ki je lansko leto zajela skoraj ves svet, je skoraj nemogoče ugotoviti, kdo je stopil v kateri svet: ali dinozavri v otroškega ali otroci v dinozavr-skega. Pri tem se nam nenehno vsiljuje vprašanje, zakaj so dinozavri tako zelo očarali otroke. To je hkrati referenčni okvir vzročno-posledične mreže množičnokulturnega pojava, imenovanega dinomanija. Vprašanji- je res videti preprosto, kljub temu pa je presenetljivo, da obenj trčila dve kar najbolj oddaljeni razlagi, ki vsaj na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Odgovoriti na zastavljeno vprašanje pomeni, da smo pod etnološki drobnogled vzeli najmlajšega, a družbeno pomembnega porabnika. Torej, zakaj jeTyrannosaurus rex očaral otroke? lJrva razlaga, ki jo lahko izpeljeno iz teorije svetega, Zadevsi področje, s katerim bi se lahko pozabavali z vidika duhovne kuiure, Arhetipskl vzorec - ta išče univerzalni razlog, ki razvnema človeške duše - se glasi; dinozaver je na eni strani grozljiv, na drugi pa privlačen in povrh vsega še izumrl. Vendar omenjena razlaga, ki predstavlja jedro, iz katerega je dinomanija črpala svojo življenjsko moč, ne more v celoti pojasniti lanskoletne o bn orel os t i otrok z tli nozavri. Tako smo trčili ob drugo vprašanje; zakaj šele lam in ne npr. v 50. letih, ko je japonski filmski studio Toho posnel kar dvajset filmov, v katerih je imel glavno vlogo dinozaver God žila, ki je redno premagoval druge pošasti. Z iskanjem univerzalnega vzroka, ki bi razstrl mehanizme množičnokulturne manije, zaplujemo tudi v sociološke in psihološke vode. Mogoče kaže lega iskali v profilu. Pri ustvarjanju profila je pomemben prvotni sunek, s katerim se v človeški čredi -kot sta povedala že l.e Hon in Freud - sproži mehanizem pozitivnega odziva in posnemanja, kar še posebej vžge pri otrocih, ki hočejo biti "in". To pomeni, da se otrok socializira in kultivira. Vprašanje prvotnega sunka je vse prej kot preprosto, zato bomo opozorili na njegove najbolj vidne tvorce. Z gotovostjo lahko trdimo, da tudi lansko leto ne bilo sledu o kakšni dinomaniji, če ne bi filma spremljal kič v obliki tiskanih in plastičnih predstavitev strašnih kuščarjev, c'e ne hi bilo vrzeli v našem vedenju o dinozavra k i realiiieti, ne I» bit Tyrannosaurns rex tako zelo podoben - fizično in karakierno - mitološkemu bitju, zmaju, in Če ne bi dinozavri v filmu nastopili z dovršeno izdelano podobo, ki je nastala zahvaljujoč računalniški tehniki. Ce povzamemo: dinomanija je množičnokulturni pojav, ki na eni strani označuje pretirano zanimanje za dinozavre, na drugi strani pretirano kupovanje dinozavrske robe; oboje stimulirajo sredstva medijsko-reklainnc mašinerije. Ker so bila sredstva medijsko-reklamnega aparata v 30 in 50. letih, ko se pojavi množica filmov z dinozavrsko. tematiko, šele v razvoju in povprečnemu človeku nedostopna, tedaj ni moglo biti sledu o dinomaniji. To pa ne pomeni, da se ljudje za dinozavre tedaj niso zanimali. Pradavna dinozavrska stvarnost je otroke, in seveda tudi odrasle, zaradi svoje fascinantne in v misterij ovite podobe vedno očarala. Vrzel v človeškem vedenju o dinozavrski realileti je hitro našla svoj izhod v znanstveno-fantastičnih romanih in filmih. Verodostojnost je bistvena značilnost najboljših znanstveno-fantastičnih filmov. Zabrisanje mej med resničnim in domišljijskim je prišlo do polnega izraza v filmu Jurski park. Hkrati je film najboljša reklama za prodajo dinozavrske robe. Film je narekoval modo, ki je lansko leto potekala v znamenju dinozavrske ikonografije. Ce si bil nad filmom navdušen, si to lahko tudi pokazal, saj si samo tedaj resnično "in", če le zjutraj zbudi dinozavrska ura, odpreš oči in nad seboj zagledaŠ poster z dinozavrom in si umiješ zobe s ščelko v obliki prikupnega dinozavra. Dinozaver na obesku za ključe bo poskrbel, da vrata ne bodi) ostala odklenjena. Pisanje v beležnico na pisalni podlagi, s katere te pozdravlja junak iz filma, bo prav poseben užitek. Se toliko pitij, če tudi na svinčniku, kemičnem svinčniku in barvicah ne bo manjkala dinozavrska podoba. Priponke in nalepke bodo dokaz več, da se Spoznaš na modo, da si "in".3' Vsaka kulturna mani j a se na nivoju vsakdanjega življenja pojavi kot moda. To je razvidno iz citiranega reklamnega sporočila, naslovljeno na najmlajšega potrošnika. Povsem samoumevno je, da si tudi otroci želijo, da bi bil njihov vsakdan drugačen, kar jim zagotavlja reklamno geslo: "Z dinozavri je dan drugačen". In res je. Otroci si v lanskoletnem kulturnem dinozavrskem ozračju niso mogli zamisliti šolskih potrebščin, sobne opreme in oblačilnega videza brez dinozavrske podobe. Tudi igra brez plastičnih figuric dinozavrov skorajda ni bila mogoča. Skratka, dinozavri so postali simboli identitete njihovega bivanja. Starši so jih bolj ali manj navdušeno kupovali Nakupovanje je področje, kalerega bi se iahko lotili z etnološkim metodološkim pristopom in tako razgalili me hanizme delovanja množičnokulturni h pojavov na ravni vsakdanjega življenskega utripa otrok. Že zaradi lega, ker je nakupovanje eno od najbolj zgodnjih otrokovih opravil, s katerim želi ali mora vstopili v svet odraslih. Že ob bežnem razmišljanju ob nakupovanju se mi je porodila misel o njihovih različnih "tipih" oz, "modelih". Nakup je lahko ) niL\hh ¡matu leorijnsivteiiii, ki fojonizvlldfenoiuenoloSkašula, Glavno ™ltnMoŠk-m področju tu filozofski smtiri je eiah A'. Ott«. Das «■'«i.'e; ostali pmckUtmlki te Š0b> sik M, made, G. van diMtiuuw 1) V 30. in SO. letih Je bila poplam fihndli z dimizavrskn tematiko Nctj naštejem le nekMcrc. The Lost World (l'J25), Creation (1930), The Most Ditneemas Game (1932), Kina K C/ef du lick cwiorja J. Kabra, objaftjeiiegu v Glasniku Shtwnskuga MnotoZkega druStva 33/1 933. St. J.Str. 52-6/. SUMMARY Dinomania as a Cultural Phenomenon Irena Rozman !n tlie last decade dinosaurs became a popular topic in professional as well as other circles. T his is partly due to numerous new paleontological discoveries, exhibits and books oil dinosaurs which have flooded Western Europe in the recent years. The present article will deal with the reaction of diildren to the conveyed dinosaur realily from tile aspect of spiritual culture. na meje med stvarnostjo in fikcijo, ampak nasprotno, ker jo pomaga vzdrževali; v njej lahko nekaznovano uživaš vse, kar načelo etike prepoveduje. V Jurskem parku prikazana možnost v uspeh genetskega inženiringa je vzpostavila družbeni tabu in ga s fikcijo učvrstila. Vse do kršitve. Kes so dinozavri že malo "out", pa ne za dolgo, samo do premiere filma Kremenčkovi, kjer bodo nastopili v novi vlogi, v vlogi, katere rezultat je pogosto vprašanje otrok: ali so dinozavri živeli z jamskim človekom? VIRI IN LITERATURA. - O 77O Rudolf Svetu. Ljubljana 1993. ■ CHEVAUER ]eah - GIimRBRANT Alain* mčnik Simbola, Zagreb 19X9. - BOSKOVIC Sinih Mitja. Usmerut književnost ne kad s danas, Beograd 1983. - GOLJE#ŠČEK Alenka, Med bogovi in demoni, Ljubljana 1988. - KIMER Janko, Zmaj Ti si prani zmaj. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 33/1993, št- 1, str. 52-61. OCENA Raj ko Muršič Fenomenov, ki nam jih iz leta v leto servirajo mehanizmi delovanja množične kulturni se etnologi malodane ne lotevamo; kljub temu. da se zavzemamo za celovito preučevanje načina življenja na nivoju vsakdanjosti. In kaj je v našem vsakdanjem življenju bolj "vsakdanjega" kot menjavanje modnih trendov? Toda ko hi hoteli z etnološkim metodološkim aparatom razstrti mehanizme, ki poganjajo ciklične množičnokulturne fenomene na ravni "potivšnika", obstanemonemočnipreddejstvom, da pravzaprav ne vemo, kako bi se lotili teh in takšnih pojavov. Tudi zato je pričujoči esej ostal na nivofuposkusa razumevanja vpliva določenega filmskega projekta na potrošniško "manijo", ki je v prejšnjem letu preplavila naše kraje. Pravo raziskovanje fenomena bi se na tej točki moralo šele začeti, toda ne vmjamem, da hi ga zmogli. Rad hi nakazal samo nekaj točk, na katere bi se lahko obesila etnološka opcija. Prvo je lucidno nakazala avtorica: vznik pradavnega mitološkega bitja pivko "znanstveno" ¡xp-ku!t urnega projekta nazaj v brezčasno, pogojno rečeno mitološko otroško domišljijo. To bi pravzaprav morala biti klasična folkloristična tema Druga sugestija zadeva kulti-vacijo vsakdanjega prostoru. Prav pri otrocih - katerih srn je etnologom še zmeraj vse preveč zastrt - je mogoče opazovali procese vsak/Janje %u hivacije življenskega prostora. Toje vse piv/ kol trivialen kulturnipivces, ki na funkcijski podlagi vsakokrat sprejme drugo formo. In sklepna misel naj ne ho zgolj retorično vprašanje: ali smo se etnologi sploh pripravljeni in sposobni soočiti s fenomeni vsakdanjega življenja (onkraj tradicije), kise nam odvijajo dobesedno pred nosom? Dinosaur fever reached its peak with Steven Spilberg's film Jurassic Park, it is incorrect to assume that these ancient animals charmed people only last year. A multitude of films from the 30, and 50, of this century dealing with this topic only confirm this. Nevertheless, there was not a trace of the so-called dinomania during these years. It seems that, judging from the recent reaction of children, dinosaurs have passed their rites of passage and thus gained the right to become pari of the children's world, only with Jurassic Park. Since the present dinomania swept almosl throughout tlie whole world, it is almost impossible to establish who had stepped into whose world: did dinosaurs step into the world of children, or did children step into the world of dinosaurs? GLASNIK SfcD 34/1994, št. 3 29