VSEBINA — Praznovanje našega praznika Str. 1, 2 — Srečanje z našimi upokojenci Str. 2 — Obisk v domu počitka Str. 3 — Športno tekmovanje v počastitev našega praznika Str. 4 — Obvestilo k prilogi — Izobraževanje iz varstva pri delu Str. 5 — Poškodbe v avgustu — Kadrovske vesti — Delati in biti zdrav Str. 6 — Veliko uspehov v novem šolskem letu — Na obisku Str. 7 — Upokojila sta se — Beseda ni konj — Križanka Str. 8 Leto XVIII. Litija, september 1977 Številka 9 Praznovanje našega praznika Letošnji 91. jubilej naše tovarne smo delovni ljudje praznovali v delovnem vzdušju. 9. septembra smo izpolnili obveznost do naših krajevnih skupnosti. Denar, ki smo ga ta dan zaslužili, bo namenjen za višji družbeni standard občanov. Kot sestavni del praznovanja so se ves teden vrstila športna tekmovanja, predsednik delavskega sveta je podelil priznanja — spominske ure — vsem tistim delavcem, ki slavijo ob letošnjem 91. jubileju tovarne svoj osebni jubilej zvestobe. 20 let so že zaposleni v predilnici. Letošnji predilniški jubilanti Govor predsednika delavskega sveta Tovarišice in tovariši, spoštovani jubilanti, dragi gostje! Običaj je, da vsako leto ob tovarniškem prazniku 9. septembru napravimo obračun dogajanja preteklega obdob-la, ocenimo uspešnost našega dela in začrtamo nove naloge in cilje. Z uresničevanjem proizvodnih nalog v letošnjem letu smo zadovoljni, saj še nadalje povečujemo količinsko proizvodnjo in produktivnost, prav tako je zadovoljiv finančni uspeh delovne organizacije, čeprav kaže struktura razdelitve celotnega dohodka isn dohodka precej drugačno sliko kot smo bili To so: Antonija Avbelj Vladimir Čarman Tončka Erjavec Angela Hribar Franc Kolman Martina Kralj spl. s. Olga Kres Meta Krnc Milan Lovše Štefka Lušina Karel Mandelj Antonija Marzidovšek vajeni pretekla leta. Zakon o združenem delu je posegel najprej na to področje. Poleg skrbi za pospešitev proizvodnje, produktivnosti in razširitev in modernizacijo podjetja — se z ustvarjenimi sredstvi v znatni meri vključujemo v zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ter drugih splošno Janez Medvešek Edi Pintar Rozalija Povše Ana Prah Terezija Rebolj Mija Šistek Ana Taufer Konstancija Tomažič Franc Tomc Bernarda Vahčič Vinko Vahčič Jožefa Zukič Rudi Zupan družbenih potreb v celotni družbi in na območju občine. Ravno v tej delitvi se včasih težko prilagajamo novim načelom sporazumevanja, predvsem, ker nam ostajajo znatno nižja sredstva za širjenje lastne materialne osnove. Soodločanje po delegacijah in skupno načrtovanje programov celotnega družbenega razvoja mora v naslednjem obdobju pokazati otipljive re- zultate tudi na tem področja. Potrebe iz sredstev skupne •porabe zadovoljujemo v običajni višini, čeprav nam sredstva ne omogočajo še smelejšega načrtovanja predvsem stanovanjske gradnje, kjer so še vedno velike potrebe. V primerjavi s preteklim letom je dosežen večji porast osebnih dohodkov, predvsem na osnovi ugodnejših finač-nih reuzltatov, še vedno pa znatno zaostajamo za republiškem povprečjem. Še posebno, ker se del naših osebnih dohodkov nanaša na pogoje, predvsem nočnega dela. Vsklaj&vanje Zakona o združenem delu, ki pomeni nadaljno preobrazbo socialističnih samoupravnih odno. sov, je ena najbolj pomembnih in tudi zahtevnih nalog letošnjega leta, saj je treba v duhu zakona v marsičem spremeniti dosedanje stanje združenega dela. Delo, ki je potekalo na tem področju v prvi polovici leta na ravni komisije, političnih organizacij in strokovnih služb, se bo v jeseni razmahnilo med vse delavce. V prve obravnave sta dana nov akt Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in Z novimi načeli izpopolnjen Statut, o katerih se bomo do konca leta izrekli na referendumu. Intenzivne priprave potekajo tudi za izdelavo samoupravnega splošnega akta, ki bo urejeval osnove in merila za razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in skupno porabo. Na tem področju bo treba predvsem ovrednotiti prispevek vsakega delavca k delu, ki bo odvisen od količine in 'kakovosti dela, obsega in zahtevnosti dela, kakovosti doseženih rezultatov dela, izrabo delovnega časa, odgovornosti, in pogoje v katerih delavec dela, ter oceniti prispevek minulega in živega dela. Ta akt mora biti dan v uporabo do 1. 1. 1978. Vključitev vseh delavcev in še posebno sindikalne organu zarije v tem času pa bo prav tako potrebna za izbiro delegatov za volitve novih samoupravnih organov. Kako pomembna je izbira ustreznih delegatov, ki znajo k soodločanju pritegniti širši krog vo-(Nadaljevanje na 2. strani) Srečanje z našimi upokojenci Letošnje srečanje z našimi upokojenci nam bo ostalo v lepem spominu. Ob srečanju smo si prisrčno stisnili roke in napolnili sindikalno dvorano, ki je bila slavnostno okrašena. SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Pozdravljeni v imenu konference osnovne organizacije sindikata, konference ZK, mladine, samoupravnih orga. nov in vseh članov našega kolektiva. Minilo je leto, odkar smo se zadnjič srečali. Podjetje je zopet napravilo korak naprej. Kakšnih velikih investicij v minulem letu nismo izvedli, vendar je nekaj starih strojev odslužilo svojemu namenu in smo jih izločili in zamenjali z novimi modernimi stroji. Novi stroji predstavljajo lažje posluževanje, večjo varnost pri delu, boljšo kvaliteto izdelkov, večjo proizvodnjo in večjo produktivnost. V predilnici I. sta postavljena 2 nova open end predilna stroja BD češke proizvodnje. Tudi sukalnica efektno sukane preje je na novo preurejena in dela s polno proizvodno zmogljivostjo v dveh izmeanh. V proizvodnih oddelkih predilnice in sukalnice se še vedno dela v triizmenskem, v čistilnici in predpredilnici pa v 4. izmenskem delovnem času. Izvršila se je tudi sprememba srednjeročnega razvojnega programa Predilnice Litija za obdobje 1976—1980. Prvotnega programa izgradnje nove predilnice sintetike v višini 47 milijard S din zaradi premajhne devizne kvote, ki je namenjena za razvoj tekstilne industrije Slovenije, trenutno ne izvajamo. Zato smo spremenili razvojni pro. gram in ga spravili v tiste okvire, ki jih sami zmoremo. Prvotni investicijski program ne opuščamo in še nadalje ostaja kot dolgoročni program sanacije nočnega dela lena, pristopamo pa k spremenjenemu investicijskemu programu, ki bo omogočal ukinitve četrte izmene v predpredilnici in s tem poenotenje proizvodnega procesa. Tudi samoupravljanje se je poglobilo v duhu novega zakona o združenem delu. Zbori delovnih ljudi so odločili, da ostanemo enovita delovna organizacija. Ta odločitev je bila sprejeta po predhodni analizi in obravnavi. Ustanovljena je bila tudi komisija za izvajanje zakona o združenem delu, ki je pripravila program za izvajanje določb ZZD. Med drugimi nalogami, ki jih ima komisija, je tudi naloga, da s pomočjo strokovnih delavcev pripravi osnutke samoupravnih sporazumov in spložnih aktov, ki jih določa ZZD. V glavnem so to statut, pravilnik o med-sebojnhi razmerjih, pravilnik o razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov, pravilnik o sredstvih skupne porabe, pravilnik o volitvah organov upravljanja, samo. upravni sporazum o združevanju dela delavcev in dru- (Nadaljevanje s 1. strani) Govor predsednika delavskega sveta livcev in jih o odločitvah tudi obveščati, veste najbolj sami. Delegatski odnosi tako v podjetju in v povezavi s širšo družbeno skupnostjo, pa postajajo čedalje bolj pomembni dejavniki v oblikovanju samoupravnih odnosov. v naši tovarni. S prvo etapo modernizacije je treba najti ustrezne rešitve za vse probleme, ki atežkočajo edlav-cem uspešno delo in dobro počutje na delovnem mestu. Še nadalje je treba iskati rešitve družbenega standarda, ki bodo razbremenjevale delavce in predvsem žene domačih opravil in skrbi, kar je navsezadnje tudi eden pogojev za višanje produktivno- Predsednik delavskega sveta Vojko Bizjak govori na svečanem zasedanju V tem obdobju spreminjamo tudi zastavljeni investicijski program, ker je podrobnejša obdelava prevdsem deviznih možnosti pokazala, da prvotnega načrta sedaj ne bi mogli uresničiti. Zato je edini izhod hitra in obsežna modernizacija obstoječe proizvodnje, da bomo lahko stopali v korak s sodobno tekstilno tehnologijo. Ob tem pa sti dela in vabljivosti zaposlitve v naši delovni organizaciji. Lahko rečemo, da je enaindevetdeseto leto obstoja naše tovarne dinamično, sledeč gospodarski in ustavni razvoj, ter smelo v pogledu načrtovanih nalog. Uresničitev načrtov pa je odvisna od nas samih. Viključevanje v širšo družbeno skupnost pa pome- Podelitev nagrad za dvajsetletno zvestobo naši tovarni ne bo mogoče odpraviti nočnega dela za žene, saj z dvoizmenskim delom tudi te investicije ne bi bili v stanju odplačati. Ta naloga pa ostaja prednostna v drugi etapi, ko bomo uresničevali prvotno zastavljeni investicijski program. Skrb za človeka mora teči kot rdeča nit vzporedno z vsemi gospodarskimi in drugimi nalogami. Delovni pogoji ne bi smeli težje obremenjevati več nobenega delavca ni tudi letošnji jubilej, ki ga proslavljamo v delovnem vzdušju. Na današnje zasedanje so vabljeni tudi delavci — jubilanti, ki so v letošnjem letu izpolnili dvajset let delovne dobe v podjetju. Za trud, prizadevanje in vloženo delo v teh letih se jim v imenu delavskega sveta zahvaljujem z željo, da bi z nami še nadalje vztrajali pri uresničevanju zastavljenih nalog. Predsednik DS: Vojko Bizjak &• f CPhJvkLaju S o& [>a!ul AmLV Srečanje upokojencev je bilo prisrčno gi. Tudi sindikatu je odmerjena pomembna vloga po ZZD. Dobri samoupravni odnosi pa prispevajo tudi k bolj racionalnemu gospodarjenju, kot ga nam narekuje sedanji gospodarski položaj. Predvi- Po pozdravu in govoru predsednika sindikalne konference tov. ing. Pavla Koprivnikarja je tišino prijetno presenetil nastop študentskega okteta iz Ljubljane, ki je zapel več pesmi. Ob kozarčku Ansambel Franca Lipičnika je skrbel za dobro razpoloženje Študentski oktet iz Ljubljane deva se tudi združitev v poslovno skupnost z Dekorativno, Svilanitom, Induplati in T osamo. Letos smo se zbrali kar v sindikalni dvorani na Stavbah. Da pa ne bi prekinili s tradicionalnimi ogledi podjetja, se pozivajo vsi tisti, ki bi si želeli ogledati podjetje, da bi se zbrali ob 17. uri pred vhodom v sindikalno dvorano, od koder bi odšli na ogled podjetja. V zaključku želim vsem skupaj dobrodošlico v naši sredini in prijetno počutje. vina in prigrizku je stekel za omizji prijeten razgovor. Mnogi upokojenci in upokojenke se niso videli celo leto. Glavni direktor tov. Jože Mirtič in upokojenka Pavla Mazovec sta otvorila ples. Za dobro voljo je na srečanju skrbel ansambel Lipičnik s pevko Jožico Gabrijel. Tovariško srečanje je bilo prisrčno. Prav gotovo se bomo ponovno srečali prihodnje leto. Do takrat nas bo spremljal z življenjem predilnice Litijski predilec. Obisk v domu počitka Črni potok Obiskali smo tudi naše upokojence, ki preživljajo večer svojega življenja v domu počitka, v Črnem potoku. Že v dopoldanskem času smo jih obiskali. Skrbno smo v kombi zložili steklenice sadnega soka in vrečke s prigrizki. Odpeljali smo se proti Šmartnem in kmalu smo zagledali stavbi doma počitka, ki sta funkcionalno povezani v enoto. Stari del zgradbe popravljajo. Zamenjali bodo vse instalacije, namestili bodo centralno ogrevanje prostorov in ostalo, da ne bo več starega i-n novega dela — ne bo več razlike. V domu nas je sprejel direktor tov. Grošelj, k našim upokojencem pa nas je spre-ljala tov. Vladka, ki je v pogovoru pojasnjevala uspehe in težave, s katerimi se še srečujejo. Iz pogovora se je izražala zavzetost vsega osebja, za dobro počutje naših upokojencev. Frančiška Zabukovec je sedela v sobi. Ob srečanju so ji oči zažarele, stisk roke je Justa Oblak ja leta kar dobro skriva. »Hrane imamo dovolj, tako da nam še ostaja. Vesela sem, da me sin večkrat obišče. Veliko volje je potrebno, da je medsebojno razumevanje v sobi čimlepše. V sobi sta po 2 osebi. Martino Bregar smo dobili na travi ob kozolcu. Sedela je v svojem invalidskem vozičku. »S pokojnino, ki mi še ostane po plačilu oskrbnine, pomagam sinu, ki gradi hišo. Nekaterim to ni všeč.« Pritrdili smo jii, da s svojim denarjem sama razpolaga. Zadovoljna je z oskrbo v dc-mu. Berto Zupan imel skrbno shranjen v pleteni košarici. Že poteze njegovega obraza ob stisku roke so dovolj zgovorno pričale o njegovem razpoloženju ob obisku. Veliko nam je hotel Upokojenca Berta Zupana Rozalija Brunček je na dan smo ob obisku »zalotili« pri obiska praznovala svoj 84. šivanju. Šivalni pribor je rojstni dan. Po vedrosti svo- no še naše pozornosti. »Vsa sem vrtoglava, težave imam s spanjem.« Potolažili smo jo in ji zaželeli boljšega počutja. Tončka Jelnikar Frančiška Zabukovec Rozalija Brunček Ob slovesu smo ji še enkrat čestitali ob rojstnem dnevu. Upokojenko Marijo Gliha smo našli v skrbno urejeni Marija Gliha postelji. »Sem bolj slabega zdravja, zato sem kar v postelji.« Zaželeli smo ji skorajšnjega okrevanja. Z Justo Oblak smo se srečali v skupnem prostoru. Obiska je bila vesela, poseb- Martina Bregar V jedilnici smo srečali našo upokojenko Marijo Berlot. Nasmejana je sedela v vozičku. »V dom sem prišla šele pred dvema mesecema. Bloke za hrano in pijačo, ki smo jih prejeli za srečanje upokojencev, sem prejela od doma. Ce bi me noge bolj .ubogale’, bi bila še bolj zadovoljna.« zapustila sostanovalka, s katero sta bili dobri prijate-teljioi. »V domu sem izredne zadovoljna.« Občutili smo njeno zanimanje za uspehe našega kolektiva. Še posebno je hvaležna za našo pozornost in ljubezen, ki jo občuti ob obiskih znancev. Zelo rada se udeležuje izletov in srečanj, ki jih prirejajo oskrbovanci v domu. Skrbijo za kulturno življenje. Izdelujejo tudi ročna dela, tako, da je življenje v domu bolj prijetno. Tončki in Vladki smo se zahvalili za pozdrave in pozornost. Z upokojenko tov. Minko Ocepek se nismo srečali, ker se je osebno udeležila srečanja upokojencev na stavbah. Ob zaključku obiska smo občutili, da so nam upokojenci ob obisku dali del svoje osebnosti in pobude za medsebojno sodelovanje. F. Lesjak Dragi upokojenci — oskrbovanci v domu, še vas bomo obiskali! Anica Novak živim še vedno z vami. Lepo Pozdravljam vse znanke iz su-kalnice. »Kaj pa otroka vas kaj obiščeta?« »Obiščeta,« je veselo odgovorila. povedati, pa so ostale neizgovorjene besede. Kljub temu smo jih razumeli. Ob snidenju z Ano Štros ji je najprej stisnila roko tov. Ivica Drnovšek, ki ji je zaželela vse dobro. »Vsega imamo v domu počitka. Iz sobe je lep razgled na smrekove gozdove in okolico. Osebje je z nami upokojenci izredno prijazno. Nič nam ne manjka. Težave imam samo z dihanjem in zato težko hodim. Ana Štros bil prisrčen. »Prav vse lepo pozdravljam«, je naročala ob slovesu. Anica Novak je ob obisku sedela v vozičku. Čeprav je nepokretna je polna optimizma. »Vedno mislim na vas, Marija Berlot Tov. Tončko Jelnikar smo našli v postelji. Vesela je bila našega obiska. Malo jo je potrlo, ker jo je pred dnevi Športna tekmovanja v počastitev našega praznika Po daljšem presledku so se letos spet odvijala športna tekmovanja Predilnice Litija za tovarniški praznik 9. september. Komisija za šport in rekreacijo je skupaj s predsednikom OOS pripravila zelo pester program v naslednjih športnih panogah: Kegljanje (disciplina 100 lučajev) Balinanje (tričlanska ekipa) Namizni tenis (posamezno) Streljanje (posamezno 10 strelov) Šah (posamezno) Gasilske desetine (napad s hidranta) Zamisel in izvedba vseh tekmovanj je bila dobra in tudi izvedena v Okviru naših možnosti. Nagrade so simbo- storih kegljišča Litija tekmovanje v kegljanju. Zaradi majhnega števila tekmovalcev smo se odločili za disci- so vzdušje in borbe bile na zadovoljivi višini. Rezultati pa so sledeči: kegljev L Tone Kos 413 2. Janez Hauptman 401 3. Ivan Mladenič 394 4. Janez Belec 389 5. Lojze Glušič 381 6. Franci Mešič 366 7. Jože Vizlar 358 8. Hine Celestina 327 9. Jože Rink 306 10. Pavel Koprivnikar 254 V nedeljo, 4. septembra ob 8. uri je bilo na balinišču Ribiške družine Litija tekmovanje v balinanju. Tudi ta udeležba ni bila na višku. Prijavile so se le štiri ekipe: Predpredilndca (Kos, Rink, Razpotnik) Vzdrževanje I. (Mešič, Senica, Vizlar) Vzdrževanje II. (Dobravec, Tomše, Češek) Čistilnica (Šistek, Mladenič, Poznajelšek) Borbe so bile zanimive in ostre, igrali pa smo po sistemu vsak z vsakim. Udeleženci tekmovanja v kegljanju lične in to za prvo mesto v vsaki disciplini majhen pokal in diplome za prvo, drugo in tretje mesto. Ker pa so nastopile tehnične težave pri graviranju pokalov in tudi čas za izvedbo vseh tekmovanj je bil kratek, smo se odločili, da bo svečana podelitev pokalov in razglasitev rezultatov v vseh disciplinah kasneje in ne na slavnosnti seji delavskega sveta. Člani ribiške družine so nas povabili, da to svečanost priredimo v njihovem domu. To je dobra zamisel in jo borno uresničili 1. oktobra. Ta dan so vabljeni vsi sodelujoči, ob 16. uri, v ribiški dom. V soboto, dne 3. septembra ob 8. uri je bilo v pro- plino 100 lučajev. Verjetno je na obisk vplivala lepa sobota in ugodna gobarska letina in se je zato udeležilo tekmovanja le 10 tekmovalcev. Zato pa Lestvica: Predpred. 3 3 0 0 63:52 6 Vzdrž. I. 3 2 0 1 62:42 4 Vzdrž. II. 3 1 0 2 53:54 2 Čistilnica 3 0 0 3 33:63 0 Obvestilo V prilogi Litijskega predilca dobe vsi zaposleni osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in osnutek statuta delovne organizacije Predilnice litija. Predlog osnutka je dal delavski svet 23. 9.1977 v obravnavo članom kolektiva, ki bo do 15.10. 1977. Nato bo predvidoma 21.10.1977 referendum, kjer se bodo člani na tajnem glasovanju odločili za sprejem. Za samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev pa bodo morali dati še pismene izjave, da se strinjajo z njim, kot to določa zakon o združenem delu. Kolikor se posameznik ne bi strinjal oz. ne bo dal pismene izjave, da se strinja s sporazumom, mu bo v odpovednem roku prenehalo delovno razmerje. Vse člane kolektiva naprošamo, da dajo pismeno ali ustmeno pripombe na priložena osnutka v kadrovsko splošni sektor do 15.10.1977. Lahko pa bodo dali pripombe tudi na zborih delovnih ljudi, ki bodo predvidoma 17. 10. 1977. Osnutka sta poleg delavskega sveta obravnavali še komisija za izvajanje zakona o združenem delu, družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji in kolegij. Z dnevnimi informacijami bomo še obveščali člane kolektiva o morebitnih spremembah rokov pri postopku sprejema osnutkov sporazuma in statuta. A. A. V ponedeljek, 5. septembra ob 15. uri je bilo v dvorani na Stavbah tekmovanje v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev. Po izvedbi žrebanja številk in prvih bojev se je v drugo kolo uvrstilo pet tekmovalcev: Premočan zmagovalec je bil Franc Stopar, ki je preprič- 6. Milan Švare, remont — 70 krogov 7. Branko Mabkovic, predpre-dilnica — 68 krogov 8. Franc Mali, spl. sektor — 63 krogov 9. Marjan Jug, elektro del. — 63 krogov 10. Franc Intihar, vzdrževanje — 63 krogov ljivo premagal vse nasprotnike. Drugi je bil Milan Eržen, ki mu je do finala pomagala sreča pri žrebanju, tretji pa Jože Nejedly. V torek, 6. septembra ob 15. uri je bilo pri gasilskem domu v predilnici izvedeno strelsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo takole: pet strelov za poskuš- V sredo, 7. septembra ob 16. uri so se med seboj pomerili šahisti. Tekmovanje je bilo v prostorih šahovskega kluba, nad staro telovadnico. Med nami je kar precej šahi-stov, vendar je bila udeležba zelo skromna, saj se je tekmovanja udeležilo le pet tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Jože Rink, drugo in tretje sta po ogorčenem boju t m H j njo in deset za oceno. Tekme se je udeležilo 29 tekmovalcev in je bila glede na ostale najbolj množična. V ostri konkurenci je nepričakovano zmagal Jože Vizlar, elektro-delavnica z 89 krogi. Sicer pa so rezultati sledeči: 1. Jože Vizlar elektro delavnica 89 krogov 2. Bratiko Bizjak, tehn. sektor 83 krogov 3. Jože Curk čistilnica, 76 krogov 4. Jernej Gril, pom. osebje 73 krogov 5. Franc Klemenčič, čistilnica — 73 krogov razdelila Gojko Vidovič in Lojze Glušič, četrto mesto je osvojil Ivan Jelnikar, ki je edini odvzel pol točke prvaku. Zadnji pa je bil Anton Jančar. Tekmovanje gasilskih desetin pa bo potekalo v naslednjih dneh in bo razglasitev rezultatov na gasilskem plenumu. Za to tekmovanje je sindikat dal pokal za prvo mesto. Gasilsko društvo pa je nabavilo še pokala za drugo in tretje mesto tako, da bo tudi to vzpodbuda za čim večjo udeležbo. J. Vizlar Izobraževanje iz Po predpisih iz varstva pri delu smejo delavci opravljati dela na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za življenje, če so za svoje delo strokovno usposobljeni in seznanjeni z nevarnostmi na življenjsko nevarnih delovnih mestih. Izobraževanje iz varstva pri delu zajema tudi vodilne in vodstvene delavce, ki odgovarjajo za delo podrejenih delavcev. Merilo usposobljenosti varnega opravljanja dela je preizkus znanja iz varstva pri delu. varstva pri delu V naši delovni organizaciji so v tem letu opravili preizkus tega znanja zaposleni Pri remontu, v kotlarni, zunanjem transportu, delavci v mehaničnih delavnicah, zaposleni v čistilnici, predpredil-nici in vodstveno osebje. Skupno je opravilo preizkus znanja iz varstva pri delu 200 oseb. V zimskem razdobju so predvideni seminarji za ostale delavce, ki tega preizkusa še niso opravili. Pri organiziranju predavanj smo imeli težave, ker ni bilo dovolj velikega prostora. Sejna soba zadostuje le za uvajalne seminarje novospre-jetih delavcev. Prostori menze pa so zaradi malic in drugih sestankov največkrat zasedeni. Zato smo skupno s centrom za izobraževanje uredili učilnico nad bivšo stročarno. Prostor in oprema odgovarjajo sodobnim metodam izobraževanja. Vzporedno z izobraževanjem iz varstva pri delu bo- do organizirana v oktobru predavanja iz varstva pred požarom. Po planu bo 370 članov gasilskih desetin izpolnjevalo teste. Rezultati testov bodo dali vpogled v dejansko znanje iz preventivnega požarnega varstva. Vsa naša prizadevanja imajo namen zagotavljati vsem zaposlenim pogoje za ohranjanje zdravja pri izvrševanju svojega dela. F. Lesjak Poškodbe v mesecu avgustu 1977 V mesecu avgustu je bilo 7 obratnih poškodb in tri poškodbe na poti na delo in z dela. Upati je, da smo nezgodno epidemijo le preboleli. V prvi Polovici meseca septembra še ni prijavljena poškodba. V sedmih mesecih je bilo zaradi poškodb izgubljenih 1.661 delovnih dni. V primerjavi z izgubljenimi dnevi zaradi bolezni, je zaradi poškodb v 7 mesecih izgubljenih kar 8,2 odst. delovnih dni, zaradi nege in spremstva družinskega člana izgubljeno 10 '°/o izgubljenih dni. Ti odstotki so zelo visoki. V avgustu smo imeli 3 poškodbe na poti na delo in z dela. Služba varstva pri delu Prejema pritožbe, ker so ulice in litijski most neosvetljene. Neugodno je, ker odhajajo delavke v službo ob 4. uri zjutraj v popolni temi, čeprav so ob cestišču nameščene sodobne svetilke. Zaradi vzboklin na pločnikih litijskega mostu je padla naša delavka in si pri padcu lažje poškodovala gleženj desne noge. Na pomanjkljivost smo Pismeno opozorili Cestno Podjetje in komisijo za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Sob Litija. Tudi asfaltna cesta proti železniški postaji je polna kotanj. Razveseljivo je, da je bila asfaltirana pot od Litije do Šmartnega in cesta proti Zavrstniku. Upajmo, da bodo s skupnim sodelovanjem na območju naše občine ceste asfaltirane, vzdrževane in tudi primerno osvetljene. MIŠIC FATIMA — sukalka Opis poškodbe: Na poti v službo je poško-dovanki v Zagorju na lesenih stopnicah spodrsnilo. Padla je in si ob padcu poškodovala členek leve noge. Vzrok: Neosvetljene stopnice, ki so bile po nalivu posute s peskom. MAJCEN MILAN — mojster Opis poškodbe: Poškodovanec je šel v skupini s sodelavkami iz službe. Ko so šli preko prehoda za pešce (zebre) na Ponoviški cesti je kot zadnji stopil na prehod. Ko je bil že skoraj na sredini ceste, je iz mostu pripeljal mopedist. Kljub temu, da je bila skupina še na prehodu za pešce, ni ustavil in je zato zadel poškodovanca, ki je padel po cestišču in si poškodoval kolk leve noge in zadnjo stran glave. Vzrok: neupoštevanje prometnih predpisov mopedista. OKORN FRANČIŠKA — predica Opis poškodbe: Na poti iz službe je poško-dovanka na litijskem mostu stopila na vzboklino in je zato padla. Pri padcu si je poškodovala gleženj noge. Vzrok: izbokline na pločniku mostu in neosvetljeno cestišče. OBRATNE POŠKODBE: TOPALOVIC MILEVA — snemalka Opis poškodbe: Na prstančnem predilnem stroju se je navila predpre-ja okoli zadnjega spodnjega kovinskega raztezalnegavaljčka. Ko je poškodovanka hotela s kljukico odstraniti navito bombažno predprejo, ji je valjček zgrabil palec leve roke in ji ga poškodoval. Vzrok: Neprevidnost in odstranjevanje bombažnih vlaken s prsti. KOVAČ STANISLAV — posluževalec mikainikov Opis poškodbe: Poškodovanec je v vozičku pripeljal odpadke iz mikainikov k otepalniku. Da bi laže stresel odpadke, je prijel voziček za ročaje in ga dvignil. Pri tem je s sredincem in prstancem desne roke zadel ob ostrejši rob ohišja otepalnika in si ga poškodoval. Vzrok: Utesnjen prostor in delna neprevidnost poškodovanca. ŠTIKOVAC AND J A — snemalka Poškodovanka je pri obhodu stroja, hotela iti na drugo stran stroja, da bi povezala pretrge in sicer na tisti strani, kjer je nameščen pogonski motor. Tik zraven motorja je stal voziček za predprejo. Poškodovanka je hotela iti med vozičkom in ohišjem motorja. V tistem hipu je prišel vozač predpreje, ki ni videl poškodovanke in je začel premikati voziček. Pri tem jo je zadel z robom vozička v koleno desne noge in ji ga poškodoval. Vzrok: Neprevidnost voznika in poškodovanke. BENEGALIJA MONIKA — čistilka strojev Opis poškodbe: Poškodovanka je šla iz ženske garderobe predpredilnice v umivalnico. Na pragu ji je spodrsnilo in je padla, pri padcu si je poškodovala gleženj leve noge. Vzrok: Utesnjenost garderobnih prostorov in nepred-videvanje nevarnosti. ANŽELJ KRISTINA — SNEMALKA Opis poškodbe: Med snemanjem bombažne preje je poškodovanka s prsti desne roke z večjo silo potegnila navitek preje, ker ga ni mogla sneti z vretena. Ob sprostitvi navitka z vretena je udarila s palcem desne roke ob vodilo niti in si ga poškodovala. Prvo pomoč je nudil mojster. Vzrok: naglica in delna neprevidnost. HRIBAR ANGELA — predica Opis poškodbe: Predica je po končanem snemanju navitkov preje nameravala vključiti čistilec, katerega stikalo je v višini 1,90 m. Stopila je na rob podstavka motorja, da bi lažje vklopila stikalo. Nenadoma ji je desna noga spodrsnila in je padla, pri padcu si je poškodovala gleženj desne noge. Vzrok: Previsoko nameščeno stikalo za vklop in izklop čistilca. NEJEDLV JOŽE — ključavničar Opis poškodbe: Poškodovanec je urezaval navoje pri popravilu prstanč-nega voza. Ko je izpihoval ostružke, mu je zletel drobec v levo oko in mu ga poškodoval. Vzrok: neprimeren način dela. F. LESJAK Kadrovske vesli Prišli v mesecu avgustu 1977 1. 8. 1977 Sterle Karmen, Litija, Rozmanov trg 18 — komercialni sektor 9. 8. 1977 Malec Vojmir, Litija, Rozmanov trg 26 — predpredilnica, 3. izmena 10. 8. 1977 Klarič Kata, Šmartno 1 — predpredilnica, 2. izmena 22. 8. 1977 Bečirovič Sanija, Zagorje, Kolodvorska 16 — predilnica sintetike, 1. izmena 23. 8. 1977 Podlogar Damijan, Litija, Rozmanov trg 14 — rezerva predilnice bombaža 29. 8. 1977 Borišek Magda, Kisovec 13, Zagorje — predilnica bombaža, 2. izmena Odšli v mesecu avgustu 1977 3. 8. 1977 Oblak Matilda, Litija, Prvomajska 3, sukalni-ca 1. izmena — invalidska upokojitev 2. 8. 1977 Mak Urška, Litija, Partizanska pot 24, počitniški dom Pineta — pismeni sporazum (odpoved delavke) 12. 8. 1977 Jerina Martin, Litija, Prvomajska 3, rezerva predpredilnice —- potek pogodbe o delu za določen čas 12. 8. 1977 Komotar Karel, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 21, rezerva predpredilnice — potek pogodbe o delu za določen čas 4. 8. 1977 Planinšek Milojka, Litija, Valvazorjev trg 11 — čistilna kolona predilnice sintetike — pismeni sporazum 12. 8. 1977 Pavšek Dragica, Zagorje, Kopališka 13, sukal-nica, 1. izmena — pismeni sporazum 25. 8. 1977 Bezjak Veronika, Sava pri Litiji n. h., sukalni-nica, 1. izmena — pismeni sporazum 23. 8. 1977 Mak Stanislav, Litija, Partizanska pot 24, zunanji transport — invalidska upokojitev 24. 8. 1977 Strmljan Jože, Litija, Ponoviška 5, čistilna kolona predpredilnice — pismeni sporazum 31. 8. 1977 Borišek Miran, Leše 12, predilnica bombaža, L izmena, pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 8. 1977 Marin Trivo, Litija, Trg na Stavbah 11, predilnica bombaža, L izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 8. 1977 Doblekar Sonja, Račiča 5, sukalnica, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 8. 1977 Doblekar Majda, Litija, Rozmanov trg 3, sukalnica, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 8. 1977 Jesenšek Cirila, Zg. Log 14, finančni sektor — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 8. 1977 Čož Bogomira, Šmartno 105, predpredilnica, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 8. 1977 Milenkovič Radovan, Litija, Ljubljanska 12, zunanji transport — pismeni sporazum (odpoved delavca) Umrla je naša upokojenka: PUNTAR Marija, Litija, Prvomajska 4, umrla 30. avgusta 1977 v starosti 69 let J. TOMC Delali in bili zdrav V naši državi kljub izboljšanim pogojem dela, boljši organizaciji dela itd. še vedno tisoči postajajo začasni ali trajni invalidi — zaradi nesreč na delu. Inšpekcija dela, ki redno spremlja to problematiko, razišče tudi vzroke poškodb. Najpogostejši vzroki nezgod so: — neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu — okvare oziroma pomanjkljivosti na delovnih pripravah in napravah — neustrezna osebna zaščitna sredstva — prisotnost škodljivih materij (plinov, prahu) Psihologija dela tudi opozarja na niz vzrokov, ki največkrat niso bili smatra-ni kot mogoči vzroki nesreč pri delu npr. depresivna stanja, živčne motnje itd. Prejšnje leto so inšpekcije dela v SFRJ pregledale 36.607 delovnih organizacij, ugotovljeno je bilo 94.736 raznih pomanjkljivosti. Sodnikom za prekrške in javnim tožilcem je bilo vroče- no 7.482 prijav proti TOZD-om, ki niso izvrševali svojih zakonskih obveznosti v smislu varstva življenja in zdravja zaposlenih. Od vseh skupnih prijav je bilo do konca leta 1976 izrečenih 3.243 kazni, ustavljeno je bilo 336 postopkov, medtem ko ostale prijave do konca leta niso bile rešene. V preteklem letu so se začeli tudi prvikrat resno izvajati novi sistemi varstva pri delu. Zaradi tega in zaradi večje angažiranosti delovnih organizacij v tem smislu, beležimo v letu 1976 najnižji procent poškodb v zadnjih 10 letih. Tako je v SFRJ bilo v preteklem letu 272.614 poškodb, kar je za 11.195 manj kot leta 1975. Glede na jugoslovansko povprečje (50 poškodovanih na 1.000 zaposlenih), je karakteristično visoko število poškodovanih v določenih panogah kot npr. gozdarstvo (98 poškodovanih), gradbeništvo (80 poškodovanih) in infudtrija in rudarstvo (77 poškodovanih). V ostalih dejavnostih je število poškodovanih delavcev na 1.000 zaposlenih izpod jugoslovanskega povprečja. V industriji so v smislu poškodb pri delu značilne naslednje veje: proizvodnja in predelava premoga 150 poškodovanih na 1.000 zaposlenih, ladjedelništvo 123 poškodovanih in železarstvo 143 poškodovanih na 1.000 zaposlenih. Lani se je povečalo število registriranih poklicnih obolenj za 23 °/o v odnosu na leto 1975, a število izgubljenih dni zaradi poškodb je v neznatnem padanju, razen na Kosovu, v ožji Srbiji in Hrvatski, kjer je število izgubljenih dni povečano. Razen neposrednih izdatkov zaradi odsotnosti z dela poškodovanih delavcev, ki bremenijo delovne organizacije in fonde zdravstvenega zavarovanja, so znatno težje posledice invalidnosti delavcev in škoda, ki zaradi tega nastane v proizvodnji. Zaskrbljujoče je tudi visoko število smrtno poškodovanih delavcev na delu. V preteklem letu se je na delovnih mestih smrtno ponesrečilo 621 delavcev, 87 več kot v letu 1975. V vseh republikah, razen v Sloveniji in na Kosovu, je povečano število nezgod s tragičnim koncem. Največje število takšnih slučajev se je dogodilo v gradbeništvu, kjer se je prejšnje leto smrtno ponesrečilo 125 delavcev. Napori za izboljšanje varnih delovnih pogojev se vključujejo v splošni proces modernizacije v proizvodnji. delo in poslovanje, se del delovnih organizacij še vedno obnaša tako, kot da organiziranje varstva pri delu ni predvsem njihova skrb, ampak je to delo družbenopolitičnih skupnosti odnosno organa inšpekcije dela. Pri tem se pa pozablja, da je neposredni proizvajalec, ki je najbolj ogrožen, najbolj zainteresiran za izboljšanje varnih delovnih raz- pisal nam je vojak, Ignac Paternoster Naši prvošolčki Veliko uspehov v novem šolskem letu Spet so se odprla šolska vrata za osnovnošolce širom po domovini. Tudi litijski učenci so pričeli s poukom L septembra, kot v lanskem šolskem letu. Razlika je le v številu posameznih paralelk. V šolo na Graški dobravi bodo hodili učenci prvega a in b, drugega a in b, tretjega a in b, četrtega a razreda ter vseh šestih, sedmih in osmih razredov. Staro šolo pa bodo obiskovali učenci prvega c in d, drugega c in d, tretjega c in d, četrtega b in c razreda, ter učenci vseh petih razredov. Na obeh šolah pa sta tudi po dva oddelka podaljšanega bivanja. Na stari šoli pa se je pokazala potreba še po enem oddelku, ki ga bodo verjetno ustanovili v mesecu oktobru. Število učencev v razredih je različno in se giblje od 21 do 32 učencev v nekaterih višjih razredih. Razredi na stari šoli so močnejši po številu učencev, kar pripisujejo priseljevanju družin na Rozmanov trg. Zasedba učiteljev je tako na centralni, kot na podružničnih šolah ugodna in ni primanjkljaja učnega kadra (velja samo za litijsko šolo!). Učence in starše je prvi šolski dan prisrčno pozdravil ravnatelj, tov. Jože Grošelj in jim zaželel, v imenu celotnega učiteljskega zbora, čimveč uspeha pri učenju v novem šolskem letu. Najbolj razburljiv in poln novih vtisov pa je bil L september na prvošolčke. Ob 10. uri so se zbrali pred novo šolo. Nekateri so si z zanimanjem ogledovali šolsko poslopje, drugi so trdno stiskali staršem roko. Tovarišice učiteljice prvih razredov so jih povabile v dvorano, kjer so jim starejši učenci pripravili kratek program. 'Zaželeli so jim mnogo uspehov pri učenju, da bi se v šoli prijetno počutili in jim obljubili pomoč. Tov. Majda Baumkircher jim je predstavila novi dom —- šolo. Spregovoril jim je tudi tov. ravnatelj, pred- stavil je tovarišice, ki jih bodo poučevale, jim povedal nekaj napotkov za uspešno učenje. Posebno pa je še opozoril na nevarnosti, ki nanje prežijo na poti v šolo in iz šole domov. Promet je iz dneva v dan gostejši. Vsi, učitelji in učenci so stopili v novo šolsko leto 1977/78 z novimi upi in sklepi, da bodo delovni uspehi čimboljši. Tudi mi se pridružujemo njihovim željam. M. M. Prvošolčke je pozdravila učiteljica prvega razreda, tov. Majda Baumkircher Tov. ravnatelj je predstavil tov. učiteljice, ki jih bodo poučevale Obiskali smo našo najstarejšo upokojenko — AMALIJO KUNSTELJ Na obisku Ko sva se z našim glavnim urednikom bližala mali hišici na Grbinu, sva na .poti srečala ženico, ki je živahno korakala. V roki je držala kanglico. Niti pomislila nisva, da bi to lahko bila naša upokojenka h kateri sva bila namenjena. Pa naju je ustavila in vprašala: »Vidva pa gotovo gresta k meni. Mi je hčerka povedala, da me bosta obiskala.« Ko smo se posedli na klopco pred hišo, je stekel pogovor. Veliko je imela povedati, saj je od leta 1886, ko se je rodila, veliko doživela. »30. junija sem dopolnila 91 Zel starosti. Rodila sem se v Dolskem pri Ljubljani. Od desetih otrok sem bila najstarejša. Še skoraj otrok sem se zaposlila pri družini Koši-iek v Ljubljani. Takrat sem Zvedela, da je v Litiji neka vo obleko — pa sem jo morala prodati prijateljici. Po 2. svetovni vojni nas je nas zdravnik vse starejše de- lavke zbral in upokojil. Tako sem od takrat doma. 1955. leta sem si zgradila to hišico. Dovolj je bila velika za pet članov družine. Vsako leto sem se udeležila srečanja upokojencev, ki ga priredijo v tovarni, le letos in lani nisem bila. Dobila sem darilo. Tako lepo skrbijo za nas, upokojence.« Vsak dan hodi po mleko na Mahovno (pri Šmartnem) in večkrat jo mahne tudi po hribu navzdol, v Litijo. Kljub kar visoki starosti je Malka še mladostna. Želimo ji, da bi bilo še dolgo tako. M. M. Upokojila sta se nova tovarna, in da potrebujejo delavke, pa sem šla s Prijateljicami vprašat. Sprejeli so me. Stara sem bila 14 let. Delala sem pri flyerjih. Hitro sem napredovala. Poleg Slovenk je bilo zaposlenih veliko Italijank in Hrvatic. Stanovala sem pri sestri v Litiji. Plačo smo dobivali vsak teden. Moji starši so bili za. dovoljni, da sem imela službo, in da sem zaslužila kakšno krono. Trdo smo delali. Moj’ življenje je bil’ grenak. Med prvo svetovno vojno sem delala v topilnici na Smelcu, ker predilnica ni obratovala. Po koncil vojne so nas, vse stare delavke, zo. Pet zaposlili v predilnici. Meni so celo rekli: »Flayerice so Prve!« Pri direktorju Preissu sem imela veljavo. On je govoril v nemškem jeziku jaz pa slovensko, in oba sva se razume, la. Največje veselje je bil ples Predilcev. Kako sem bila nesrečna, ko me nekoč mati ni Pustila tja. Imela sem že no- Navada je, da ob upokojitvi priredimo kratko zakusko za bodoče upokojence in takrat je lepa prilika, da ob pogovoru, obujanju spominov, izveš marsikaj o njihovem življenju in delu. Tokrat sta se upokojila Tilka Oblak in Stanislav Mak. Oba sta morala v pokoj predčasno — zaradi zdravstvenih razlogov. Tov. Tilka je prišla v našo tovarno 1962. leta. Pred tem je delala pri železnici, bila je tudi čistilka v restavraciji, kjer je delala le ponoči. Vseskozi je trdo delala, da bi preživela številno družino. Ima pet otrok — le naj mlajši še obiskuje šolo. Postal bo tekstilni tehnik in se bo zaposlil pri nas. Sedaj ima 18 let delovne dobe. Ko so bili otroci majhni, je bila nekaj let doma. Nazadnje je delala v sukal-nici. Rada bi še hodila na »šiht«, če bi ji le zdravje dopuščalo. Delo ji je ugajalo. Tov. Stanko je pri nas že od leta 1945. Zaposlil se je kot skladiščni delavec. Že njegov oče je delal v predilnici, in kot se pogosto dogaja, je tudi Stanko nadaljeval s tradicijo. Sprva je bil skladiščni delavec. Čez štiri leta pa je opravil tečaj in od takrat delal v ekspeditu — skladišče gotovih izdelkov. To delo je opravljal do konca. Ima 33 let pokojninske dobe. Rad se ukvarja z vrtom, ki ga ima dosti okoli svoje hiše. Kljub upokojitvi bo imel veliko dela. Obema želimo kar se da veliko zdravja in zadovoljstva — da bi dolgo uživala zasluženi pokoj. M. M. BiffPlliilP l V naši mehanični delavnici smo nabavili novo univerzalno stružnico. Ima 1,5 m dolgo stružno dolžino in smo jo že dalj časa pogrešali pri remontnih delih. Nadomestila bo staro, ki je postala netočna. Uporabna bo le še v mizarski delavnici za izdelavo različnih modelov in za navijanje vzmeti. Wv'- - Moj fotografski album je nekoliko pust in z vašim privoljenjem bi ga rad malo popestrit... *■ ■■mm 4 -*?- | ? E - Nikar me tako grdo ne glej. Blatne kopeli so izredno zdravilne. Pred pričetkom obratovanja kotlovnih naprav so dimnikarji očistili dimnik in dimne kanale 1 —eriSS E' sss E E tc°:u S )D E V E r 1 i 7 O ^- --S, n >3 E p T E M 8 E R - s R o A g&k E A R L Et: O K N 0 S L- M 0 iE p L O c / T E V X’iJ V 1 L E D A S? / 27 E. E: if?£' *!SEr El p 2E ~ v 1 C ig R 0 2 1 C L J U\T o M E R e A N K A Se 3 i L A K ‘B- §■ E A R IS P E L E g§ V O L T S: O v & R O V/ fr T 3 R E A N & E D is D E E EL J O D L A li N E i K 3F g: ) L §§ U R A D N 1 C A ?7r E" A K A 8 A V L A D / c ■M V 0 J N A m L Ss M EL ‘Ir m L A N E A v 1 z O “Si? E K i ? A S Ir O u m N BF i M K m a\t I fi m c M i i A k 19 Er A N IB Otbc«. L iM o 'sr to E JE T T E B v M R s S 0 A 3 m 3 v A R U N A R S R A S E T o L M R 1 S A M E R ) K A KS A L o p A T l J A gg. N A k T 1 c A R S N V O s Ufa V A 3 1 L 0 G R A N A T A R i? L A 6 s 3 ) V SMOL R O v R E R 1 S A N J E E J A T A R A jE A R N 0 H J T "tj- -KK A T E A R / J E K™ §g S E L i T E v % 1 L 0 v N ™. o K V A R E « S5HSS T U R A m r E H l A/ Es J A N\A is N K K T 1 R e; R R E N N / H A L W«|*S o T A E: R O K A ‘fS A R V A T A N Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke »9. september« Povišali smo nagrade in povečalo se je število reševalcev. Do srede, 14. septembra smo prejeli 37 rešenih (križank. Izžrebati smo morali 9 križank, da smo dobili pet pravilnih. Nagrade so dobili: Nada Jovanovič (splošni sektor) 50,00 Magda Šraj (splošni sektor) 50,00 Mija šistek (finančni sektor) 50,00 Robert Bizjak (štipendist) 50,00 Rado Lešnik (Ponoviška 9) 50,00 Današnjo križanko oddajte v skrinjico do petka, 14. 10. 1977, do 12. ure. Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. SESTAVI L 7o£b Viz-LAZ MESTO NA 'Polotoku tfeinii v &£- LEZAZ- UAZ1- CA MAKETA, Tomanj SJ-Goj ČBŠKo ■ž-ENSKo IME IME hU- nokistke EiZŽlŠNiK SLOVENI SNU PREČO VOO. N/ARA ME K ZA OFIClI SKI ČIN GESLA, MOTA GRŠKA ŽOGI -N7A KAS ?Rl SAbOHOVl VASI CERKVENI STOLP Z-kofi. szA e£ TEW/ -C/VA to- misija PRIPRAVA zA SEJAMjt TALISorA ORANŽAM UEPC-U)!- "PRAv VRIPAD-MH4 oe-0 ANizA O AS MAZAVA, natura ENOTA X* " BENCIN K/TAJSKl TIL02.OP ... TsE IME KfoU-VEŠKEOA -jELitlO -ZLOBCA AASENA OKJZAS> Al/ IO> -^-3-L.tC.K./ ZA QLA~ ozN ARA CENE 7io£ 1TAL,3E 2,3,0 GRŠKA ČiZKA ODTIS ?31t- LSNJE VAS pob šmarno GOC.O T(v7 Ovog/As /v,K PREPROST niačct SLOVENSKJ TEAKIiK V ISO 14. E IQRALNE KARTE CA S L "Polt zelema z“a s i c A ZiiMSKA srev/LKj) looo OVIJALKA KAM£X//Kfl zAK4LE VEJATA REKA >7 EC >C£ 7<7ZA - LASTNIK LADIJ /VAliva NT^te- EOOINE ORLEKA •feso +IR V/ATSLO WF P; SATELJA ZOBMANJ Letalo, AEQ.g> -^4-A/ DIPLOMAT f3ST0Lt'crl OSEBA IZ. SLOVEVSKc avtobusno PoS>-7ETJB SIJAJ PEČENA RL0SA5A 'Plemena KI SE SE-L! 70 VRSTA -PESMI ŠPANSKI SPOLNliC q orana lCOVoŠVEtf 2>KEi~ JGuZ-fcB ^ultu^mA US,TAnJOVA JAPoiOS K. }J. TEA/IŠKI IGRALEC. Pomivaj TAL £ KRTAČo 7 AN Er CZECOSL majhen 3/< gaba, PoTfioŠ- MJA IZbELO- VALEČ. EGL.ES, ?L04INS- MEG-A ELEU.TZA- MAT/JEN tr VMETPCi Saltu Ž'DOVSK.1 zi> ZAVMI K. številka rAMic-i-TIVO 3U-D AvTo OZNAKA SPAMIJ^ H E S? ŽETVE Ž BOHOZiČ A.b A NQ VPITJE EZfČANjE- 'PomovimA suhe kcee WSE -zenski ■PESMI Ki Delavec PR! CARINI Ti^T\ .2Von)i r/sr/ OTI H A rEAVSSKl osebni zaimek. Peka v ZAHODNI SRRu\ FRANCOSKI jKLA-HATEL-j Ž-lAUglCe) Planina v Bosni o&zi zveza Komu- nistov v a ST A SLlVE- Ceic Zotjčina JA Nej: °2A - N^t ime- ze-talke MALKoVF Tifdner Sole cine NIKALNI CA KAZALNI ZAIMEK. ?^KA •JOBA V SAVICI O. ČRKA ZVi3K_ ORGAN vida ?