PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE tol2. St«. 358 - Cena «.- lire TRST, četrtek, 1. avgusta 1946 Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. St. 93306 93807. 93808. Rokopisi ge ne vračalo Glavno zaledje Trsta, te edine velike luke vzhodnega Jadrana, je Jugoslavija. Ta ekonom« ska funkcija je pravi razlog, da je luka nastala in se tako razvila, in samo Jugoslavija bo mogla v bodoče zagotoviti tudi njeno blaginjo. (Iz izjave dr. Beblerja pred posebno komisijo Sveta zunanjih ministrov). Nfl MIROVNI KONFERENCI Napadalci so odgovorni za zločine svojih voditeljev KARDELJ: Nobena večina ne more narodom vsiljevati meja, ki jih odklanjajo Pariz, 31. — V Parizu se je poli-življenje spričo mirovne kon-j^snce silno razvilo. Svet z vsem ‘r-ti5nem zanimanjem zasleduje Ptoebno dogodke v okviru odbora 2a Poslovnik in plenuma konferen-ce- Zassdati so pričele tudi druge strWisk» komisije, ki pa o njih ni a>aogo govora. Medtem prihajajo ^ Pariz vedno nove delegacije, služ-en® in neslužb-ene. Tako sta da-nea Prispeli romunsko in bolgar-Sa° odposlanstvo, čeprav bosta še-*6 Pozneje pritegnjeni k razpra-,a,h. Italijanske delegacije, ki jo bo vodil De Gasp?ri, še ni, teda Parizu se je pojavil italijanski zunanji minister Plfctro Nenni, ki je bil v neslužbenih stikih z Bi-daultom, Thorezom, Molotovom in š? z nekaterimi drugimi državniki. Ntkoliko posmeha so izzvale med Parižani vesti, 'da so nameravali Italijani poslati na konferenco celo kraljevega maršala Badoglla, ki je še v septembru 1943 na Malti vprašal zaveznike, ali «s» sme posvetovati z njegovim veličanstvom*, ki jo je poldougo leto pozneje od-kurilo v Portugalsko. Danes vse bolj kaže, da Bevina n» bo v Pariz in da ga tudi Alexander ne bo nadomestil, marveč, da bo Attlee Se nadalje načeloval angleški delegaciji. Kardeljev govor na seji odbora za poslovnik konference Davi se je najprej sestal odbor Poslovnik konference. Prvi je svV°ri* Podpredsednik jugoslovan-. ® vlade Edvard Kardelj. Kakor . fcle2i agencija «AFP», je v svo-f^govoru najprej ugotovil, da Pf-tiCe mesto na konferenci tudi Alb; 'aniji, prvi med zavezniškimi dr- kar jih je napadla faši- stična Italija. Zahteva, da se Albanija uvrsti med držav?, ki sedaj sklepajo o miru, je vprašanje časti. V svojem nadaljnjem govoru je poudaril, da Jugoslavija načelno ni proti temu, da bi se vsa važnejša vprašanja reševala z dvetretj.n.sko večino, toda nobena večina ne mo- re neposredno prizadetim zavezniškim narodom voiljEvati meja, k’ jih odklanjajo. Zato bi bil potreben dodatek, po katerem bi ne mogel obveljati noben sklep o mejah in tudi ne tak z dvotretjinsko večino, če nanj ne bi pristali neposredno prizadeti narodi. Zavezniške države bi morale v vseh osnovnih vprašanjih doseči soglasje. Nizozemski delegat js trpko ugotovil, da so prav za prav le štirje veliki že odločili o proceduri, po kateri naj se sestavijo mirovn? pogodbe. Načrt poslovnika posameznih delegatov na zadovoljuje. Oglasil se je tudi avstralski delegat Evatt, ki je zagovarjal stališče, da bi bilo treba z navadno in ne z dvetretjinsko večino odločati o vseh bstvenih in tudi manj važnih vprašanjih. Razprava je trajala skoraj do 12.30. Tik pred zaključkom je še enkrat povzel besedo načelnik jugoslovanske delegacije, k; je odločno nastopil proti enostavni večini, s katero naj bi se reševala posamezna vprašanja. To ne bi bilo v prilog malim državam, Jcer bi bila velikim dara mežnost, da jim vsilijo svojo voljo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. palestinske federacije. Pripravljene so nuditi znatno posojilo Arabcem. Bypres je baja pristal na sestavo federalne ustave, preden se izvrši druga klavzula anglo-ameriške izjave, ki določa takojšno naselitev 100.000 Zidov v Palestini. Razstava vojnih man iestov IN v Parizu Pariz, 31. - AFP — Ob'zasedanju mirovne konference bodo danes v Parizu odprli razstavo vojnih manifestov ZN z namenom, da širijo tudi v mirnem času državljansko zavest in duha mednarodnega sodelovanja med ZN, k; je vladal za časa vojne. Predvsem bodo razstavili manifeste, ki so š iri leta pokrivali zidove zaveznikih mest in vzpodbujali k pogumu, kakor tudi vojne manifeste ilegalnega tiska in tiska vojnih ujetnikoy. 0 dodelitvi italijanske mornarice Grč.ji in Abaniji Pariz, 31. - VZN — Komisija pomorskih izvedencev, ki jo je ustanovil Svet zunanjih ministrov, je na včerajšnji seji sklenila sporazum o dodelitvi edinic italijanske mornarice Grčiji in Albaniji. Na današnji seji bo komisija razpravljala o glavnih dodelitvah edinic italijanskega trodovja štirim velesilam. EAM zahteva neodvisno Grčijo Atene, 31. - AFP — EAM je poslal na pariško konferenco brzojavko, s katero zahtevajo neodvisnost Grčije, umik britanskih čet. vrnitev severnega Epira in za-padne Tracije Grčiji kakor tudi korekturo meja z Bolgarijo in reparacije za vojno škodo. Slavka v Indiji New Delhi, 31. AFP. — Spričo neuspelih pogajanj med poštno-te-legrafsko-telefonskimi sindikati in vlado je sindikalni odbor proglasil stavko, ki se bo začela 3. avgusta opolnoči. Ze sedaj stavka nad 20 tisoč PTT uslužbencev v Indiji, zaradi česar je ves poštni, telegrafski in telefonski premet ustavljen. Predsednik kongresa je vprašal Nihruja, če bi hotel intervenirati pri vladi, da sprejme arbitražo za rešitev spora. Grška nolicija zasedla urade konfederacije tlela Atene, 31. — Atenska policija je zasedla urade grč.re foderacije dela in aretirala štiri izmed sedmih članov izvršnega odbora. Podprfed-ssdnik Svetovne federacije sindikatov Jouhaux, ki se mudi v Atenah, je protestiral pri francoskem in britanskem veleposlanišivu. Pet čianov izvrč.iega odbora grške konfederacije js odklonile vstopiti v novi odbor, ki ga je imenoval grški minister za delo. Naloge miroi/ne konference o •— Molotov o borbi do kontnega uniuenja fašizma in o demokrat Sni ureditvi sveta Dopoldne se je tretjič sestal ple-’jn* konference. Takoj po otvo-I.v* Je vsa dvorana prisrčno zajokala sovjetskemu zunanjemu ■nlstru Molotovu, ko se je oglasil * besedi. H Namen konference, je dejal, načr- znova porodil in bodo morale po- lišče do njih. Govoril je o proceduri tov mirovnih pogodb, ki so jih pri- |javile štiri velesile, je ta, da se brišejo vsi sledovi nacizma, da taš' Prepreči nova vojna, povratek zma, da se privede do končne ''toge borba za demokracijo pri 3ek narodih, po vsem svetu, tudi v Španiji. Molotov je Izrazil zahvalo so-»atske delegacije francoski vladi Anjeno gostoljubje. Nato je nadeval: Mirovno konferenco, ki * Je sestala zato, da pripravi mi-j,?Vne pogodbe z bivšimi sateliti . "Pčlje, čakajo naloge, ki so te-fTj** in nalagajo polno odgovor-, bo treba podati poroštvo pra-in trajnega miru. Treba bo f °i>t?vati interese držav, ki so bile Padone, in posebej držav, ki je in - 'terjala od njih težke žrtve 3im zato gre pravica, da se jim ®to1o reparacije in obsodijo vol-žločinci.. Na trn mestu so pri-M Prekinili Molotova z živah-edobravanjem. , toave, je dejal, ki so sodelovale J.Mntli napadih, morajo odgo-za zločine svojih voditelj iv. j,! r teh zločinov ne bi kaznoval, ,^mnil mirovne pogodbe. Bivši ^ bti Nemčije so se znašli na no-J^ti, ko so nastale demokratične C^hambe. Takrat so se pričele jFti proti Nemčiji. ZSSR ve in L*ho upošteva, da morajo te dr-v določenih mejah popraviti djkar so drugim prizadejale, ven-(i Js proti slehernemu sklepu, ki j; Phromil njihovo gospodarsko •ta J”’ njihovo suverhost in nalij 110 čast. Tak je b‘l duh, ki je --.'tojal ZSSR, ko so s? sestavljali za pogodbe, kakor so bili H ____________________ V^al ZSSR, ko so s? sestavljali V J*1 za pogodbe, kakor so bili kCtekH noči objavljeni. NI na- J« poudaril, da so bili vsi t Nemčije faš'stičnega ali fl- t,,^toti(v-ne£rB Knafaia. Druea sve- "to. Fašizem in napadalnost nega značala. Druga sve. na je izbruhnila zaradi fa-s? Je končala s polomom Fašizem in napadalnosl 4t> J^loNjivo združena in zato bo ,a^iL "ta , htoralj mirovne pogodbe brez.po- 0 Preprečiti, da bi se fašizem Jt^ovor z našim delegatom s 'tore se je živahno razpletal. P15f'aneu je resno polagal iti n- ^ misli, s še globljim glasom c (j «&o kretnjo na obrazu dajal ttie^ 'to'1 do časa večjo težo posa-be*edam. Pogovor s’ je *agt 1,81 Uste in novinarje, na Mirnike m voditelje posamez-tlJu ‘tonk. Delegacija sl je v Fa-Ditl naf'rtno razdelila svoje delo. k* h® vezali stike z določenim Ig drugi z drug'm. Dlstradl 'Jeiav'r.a8ona sta bila stalno med hec ? v°m, Milanovič in Pišča-Po* oglašala pri MRP Ju in n'^v*h njegovih listov, vsi hu ifl'.?® so bili ponovno pri Jea-itt ,jr acqueu Duclosu, Thorezu, *'^aaifih Vodlleljih komunistične Je ge e‘ izmed glasil MRP-ja se Jhgosin 0,J «Aube» zavzemal za "'tole* | nsko Stališč?. Tudi po-hjitni Doslanei te stranke, med J6 v astl aijonski župan, ki si Vo,n,P°rnl^^m pokretu pr'do-Itt <0 'me, in še posebej oni, aJej° v zunanjepolitičnih "o 0r, > so sc povsem pozltiv- 'fPt-,t^(J_C'n'h‘nli napram našlmu •hoč, Ju In obetali vso svojo po- novinarji in drugimi jav- speševati vse, kar bo tem državam pomagalo, da se opro na demokratična načela. Reakcija koce izpodkopali sporazum velesil Ni pa mogoče preko dejstva, da so se začeli proti zaključkom zunanjih ministrov velesil zaganjati od vseh strani reakcionarni elementi, za katere so njihovi predsodki proti Sovjetski zvezi odločilni in ki si prizadevajo na vse načine, da bi izpodkopal' sporazum štirih velesil. Med pogodbami, ki jih pripravljamo, in med pogodbami, ki so jih sklenili ob koncu prve svetovne vojne, bo bistvena razlika. Pogodb?, ki jih bodo zaključili po drugi svetovni vojni, mora navdajati trdna, na vsesplošni potrebi osnovana voljo, da sc uničijo zadnji ostanki fašizma itn da se narodom zagotovi možnost demokratičnega razvoja. Zato se bomo morali še baviti z vprašanjem španskega fašizma. Ni več daleč čas. ko bodo morale demokratične države pomagati špan-sb.-mu narodu, da se otrese Francovega režima. Znova je konferenca Molotovu navdušeno zaploskala. Načrte pogodb, je nadaljeval, k’ so bili predloženi konferenci, je pii-pravil Svet zunanjih ministrov štirih velesil. Sovjttska vlada zavzema stališče, da velike države malim ne smejo vsčliti svoje volje, nič manj pa si določene skupine velik;h držav ne smejo prisvajati pravic?, da bi vsilile svojo voljo drugim velikim državam. Svet zunanjih ministrov je b!l ustanovljen zato. da svetu pripravi mir, a ne na tak načip, da se volja enih vsiljuje drugim, marveč v duhu in smislu sporazuma med vsemi. Predvsem pa bi b'lo prav, da velike držav? malim ne vsiljujejo svoje volje. Na mirovni konferenci mora biti dana vsakomur prilika, da izrazi svoja' stališče in svojo mnenje, ostali pa bodo morali nazore vsakogar upošteva''! z vso dobro voljo in spoštovanjem. V svojem govoru ee je dotakni! tudi jugoslovanskih predlogov in napovedal, da bo zavzel svoj? sta- la poudaril, da dvetretjinska večina ne sme biti ovira za sprejem enega ali drugega sklepa. Sklep, dosežen z 11 proti 6, ni nič boljši od skl?pa na osnovi 14 glasov proti V. Treba se bo izogniti igri z glasovi. Molotov je bil tudi mnenja, da ne gre presojati vseh 5 mirovnih pogodb z enotnih vidikov in kot no kako celoto. Saj se vojne proti Finski n. pr. ni udeležilo vseh 21 držav, ki so zastopane na konferenci, mar-v?č le 10. Tudi ob zaključku je bil Molotov znova aplavdiran, Nato je govoril načelnih avstralske delegacije Evatt. V svojem govoru je poudaril, da mora konferenca dobiti značaj realnosti in se mora osvoboditi vseh formalnosli. Dotaknil se je predvsem problema italijanskih kolonij, ki ne zadeva ’e š'lrih velesil, marveč n. pr. tudi Av V sovjetskem zasedbenem področju ni brezoise nostt Nurnfcerg, 31 - AFP — Clan osrednjega urada enotne socialistična stranke Walter Ulbrlcht je na zborovanju v Niirnbergu dejal, da federalna ureditev Nemčije ni ni-kakšna rešitev, ker obnavlja nacizem in favorizira militaristično reakcijo. Zahteval je združitev vse Nemčije, da bo mogla sama zgraditi svojo demokratično obliko. Nato je primerjal razmer? v za-padnih zasedbenih področjih z rusko cono in dejal: «V ruski coni ni diktature in sedaj lahko ugotovimo predhodne znake nase boljše bodočnosti. Nasprotno pa v za-padnih 'zasedbenih področjih delujejo veliki industrijski trusti, veleposestniki in militaristi. V sovjetski coni vlada ljudstvo, brezposelnost je izginila in nihče več se ne boji lakote. Maks F?cher, delegat enotne socialne stranke, je zahteval združitev obth delavskih strank. Poudaril je, da so v sovjetski coni uspešno re.Mi: 1. agrarno reformo, po .' kateri so razdelili 2 milijona ha veleposestniške zemlje kmetom, predvsem beguncem: 2. šolsko reformo in demokratizacijo pouka; 3. ljud La Guardia v Parizu Pariz, 31. - AFP — Iz Pariza javljajo, da je ravnatelj UNRRA-e Fiorello La Guardia prispel danes v Pariz. Saillant o Iranu Pariz, 31. — Kakor poroča agencija AFP, je generalni tajnik Svetovne siridkalne federacije Lou's Saillant cb svoji vrnitvi s potovanja po Iranu izjavil, da je sindikalne' gibanje še v povojih in v stadiju organizacije, ki pa se hitre razvija. Centralni odbor sindikata javlja, da imajo že 300.000 članev, Izjavil je tudi, da je skupno z iransko vlado preučil celo -vrsto socialnih raform. Načela teh reform so vključena v zakon o delu. Izrazil je mnenje, da je neohhcdno potrebno sodelovanje rmd sedanjo vlado ir centralnim, odborom. Nov: dokumenti v Niirnbergu Niirnberg, 31. VZN — Britanska obtežba je pri nadaljevanju razpra. ve proti nacističnim organizacijam danes ' predložila mednarodnemu vojaškemu sodioču važne tajne dokumente, ki iz nacističnega vira potrjujejo teror za časa volitev in plebiscitov med Hitlerjevim režimom. . Goriška meja je nesmiselna poudarja francoski list ..Ordre** Pariz, 31. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga sporoča iz Pariza, da je list «Ordre» objavil čianek «Go-riška meja je absurdna*, v katerem trdi, da predlogi pariške konference -Virih zunanjih ministrov predstavljajo ne samo krivico za mesto Gorico, ampak tudi za Slovence iz podeželja, ki tvorijo s tem mestom nedeljivo enoto. Nato članek omenja razne etnična in gospodarske razloge, po kaUrih spada Gorica v Jugoslavijo. jenctv je podarila svoje nagrade komunistični partiji ali pa fondom za obnovo debele. Mnogi izmed njih darujejo vsak mesec določeno vsoto fondu za obnovo. 4500 zagrebških študentov na mladinsko progo Zagreb, 31. - Tanjug — V Zagrebu je bilo veliko študentovsko zborovanje ob odhodu mladincev na prostovoljno (Jelo na železniško mladinsko progo. Skupina 4.500 Vud;ntov bo izkoristila svoje počitnice za obnovo dežele. Od teh bo 2.000 odpotovalo na mjadinsko železniško progo, medtem ko se bodo ostali bavili z delom, ki ustreza njihovemu tehničnemu znanju. Nagrade deavesm tobačne tovarne na Reki Reka, 31. - Tanjug — V tobačni tovarni na R:ki so včeraj pričeli deliti nagrade najboljšim delavcem in uradnikom. Večina nagra- iišienje v strankah Dam svinske fronte Sofija, 31. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga piše iz bolgarske prestolnice: «V strankah domovinske fronte so začeli s čiščenjem proti-narodnih j-n fašističnih elementov. Tako je osrednji odbor mladinske socialistične zveze Bolgarije izključil 17 članov. Hkratu je centralni odbor poslal poziv vsem organizacijam in članom zvez, naj bodo budno na straži, kajti fas.stični elementi se skusajo vriniti v vrste domovinske fronte, da jo minirajo. Organizacija ZVENO jz Sofije zahteva izključitev svojega bivšega ‘pokrajinskega voditelja za Sofijo in člana vojaške lige Georgija Stoi-manova. Krajevna organizacija ZVENO za Plovdiv je izključila s’J-ri člane zaradi njihovega protiljud-skega dilovanja. Krivi so tudi. za ukinitev lista »Vreme*. Pariz, 31. AFP. — Današnja seja ustavodajne skupščine se vrši pod predsedstvom Magdalen? Braun. To je prvič v Franciji. AMERIŠKI predlogi Meje, ki jih primorske ljudstvo odklanja Ker tiraio desetino Slovencev v novo suženjstvo, k^r looijo Slovenijo od njenega rngilg Pariz, — Včeraj so bili v Parizu objevljsnl tudi ameriški predlogi c poteku tako zvane francoske črt?,, -, . ... T, Dolino in Boljunceni. Presekala bi ki naj bi lovila Italijo od Jugosju- , i, . . . .. i dolino Glinščice (Rcsandra), se Trusk, Lope in Dvorov, zapadno odičkcm apreminjevalnem predlogu Rc arja Gabrovice, vzhodno od O-1 pa bi tudi šent Peter s pos,?jo 're s pa na vrh Socerba po robeh nad pripadal Italiji. V nada jnjem i • ■ meja po ameriškem predlogu 2200 stralijo, ki se je borila tudi v Sre- sodi-ča, ki sodijo vojne zločin-dozemlju. Opozoril je nazadnje na ce _n 4 decentralizacijo uprave v težavno rešitev tržaškega vprašanja. de;ll0krati(!n€,m duhu. V Parizu so medtem zmerom bolj mnenja, da sc privatni stadij konference zlepa ne bo zaključil pred koncem tega tedna. Spričo tega računajo, da se bodo pričele meritorne razprave o mirovnih pogodbah z Italijo, Bolgarija. Rumunijo, Madžarsko in Finsko šole po 4. avgustu. Laburistična stranka zahteva Gdpokr.c poveljnika Palestine London, 31. - AFP — Izvrižii odbor kaborustlčns stranke je zahteval odpoklic generala Sir Barker-ja, vrhovnega poveljnika Palestine, ki je britanskim četam prepovedal vsak socialni stik z Zidi. Jtngloamerlška psilflka v Pa!es!ini London, 31. AFP. — Britanska ir. ameriška vlada sta se sporazu meli o skupni politiki v Palestini. Byrnes in Atile; sta se v Parizu sporazumela o skupni izjavi, ki jo bodo danes popoldne prebrali v Spodnjem domu in hkrati tudi v VVashingtonu. ZDA so naklonjene ustanov'tvi vijs^-JJazen tega smo prejeli tudi nekaj natančnejših podatkov o črti, ki naj bi ločila tržaško mednarodno ozemlje od Jugoslavije, za katero pa obstojato vsaj dve varianti. Tako bi potekala meja tržaškega m:dnarod,nega ozemlja: od usija reke Mirne, pod Novigradom, po teku reke navzgor mimo Sv. Dioniza. Od kolena Mirne bi se po eni varianti črta odcepila od reke, se usmerila preko vrha Vrbaaovics naravnost proti severovzhodu mimo Grožnjana in Martinčičrv, tako da bi obe vasi pripadli tržaškemu mednarodnemu ozemlju, zapadno mimo Sterne in vzhodno mimo Kučjibre-ga preko Dragonje vzhodno od Vojna zaveznica Albanija ima po'no nravici da ude'ežbe na mirovni konferenci Tirana, 31. - Tanjug — Ves albanski tisk izraža močno nezadovoljstvo vsega naroda, ker Albanije niso povabili na mirovno konferenco. Listi zahtevajo, da se priznajo albanskemu narodu vse pravice, ki si jih je priboril z velikimi žrtvami v borbi proti fašistom. Albanska sindikalna federacija poudarja v spomenici delež albanskega naroda za zavezniško stvar, za kar je Albanija žrtvovala več des;ttisoč mrtvih in ranjenih. 35% mest in vasi je popolnoma razdejanih. Federacija poudarja, da so Združeni narodi cenili borbeni napor albanskega naroda. Tako je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju sir Wilson v poslanici, ki Jo je poslal generalu Hodji 12 novembra 1944, dejal sledeče: »Res občudujem uspehe, ki jih je dosegla albanska narodno-osvobodil na vojska v borbi proti skupnemu sovražniku in zmage, ki si jih je priborila.* Altajska narodno - osvobodilna vojska je bila važen zaveznik zavezniških armad, ki ni samo vezala na terenu številne sovražne divizije, tako da niso megle oditi na druge fronte, ampak je tudi nudila neposredno pomoč zavezniškim četam v Sredozemlju. Končno se albanska narodna osvobodilna vojska ni samo borila proti sovražniku pet Ut. ampak ga je tudi pregnala s svojega ozemlja z lastnimi silami brfez zavezničke pomoči. Spričo vsega tega ima Albanija polno pravico do udeležbe na mirovni konferenci. povzprla na vrh med Gročano in Vrhpolje, obšla vas Gročano po grebenu Kokoši, presekala onkraj Lipice državno cesto proti Lokvi in se zaokrenila proti severozapadu nekako, sredi med Orlekom in Sežano, ss povzpela preko Mtdvedjaka, oddelila Vrhov.lje in Voglje Tržaškemu mednarodnemu ozemlju potekla preko vrhov Vohrka in Sv. Lenarta, tako da bi Koludrovlca, Saleš in Rama'orica pripadle tržaškemu mednarodnemu oz'mlju, obšla Mavh-inj? In Cerovi j? ter dospela preko Grmade do točke zapadno od Brestov'ce, odkoder bi ~se okrd-nila proti jugozapadu, tako da bi tik pr«d križiščem državnih cest proti Gorici in Tržiču nekako dva km zapadno od Devina v tržl.škem zalivu spet drs 'g'a Jadransko mo rje. ^ - Po dru^i varianti bi s? severno-vzbodno od Sv. Dioniza v Istri še nekaj časa držala reke Mirne in se tik pred križiščem pod Kostanjo ločila cd nje v smeri proti severovzhodu m.rao Sv. Ivana in tik mimo Sterne, Cepiča, Gradinje, Gradišč i in Kubeda, ti blvči pripadli Jugoslaviji, povzpela do Kastelca in od tod do točke med Kozino in Nasircem, tako ba di vas Socerb, Kastelec, Beka, Šmihel in Prebe-r\ek pripadle tržaškemu‘mednarodnemu ozemlju. Nad Gročano bi se varianta končala na prej omejeni nadaljnji črti med Trstom in Jugoslavijo, le Voglje in Vrhovlje bi po tej varianti pripadli Jugoslaviji. Od tromeje na Grmadi bi nadaljnja črta potekala proti' severozapadu, po robovih tržaškega Krasa nad Dolom, 309 m vzhodno od Ja-r.ielj, nekaj 100 m od Opatjega sela in dalje približno 1 km vzhodno od ceste proti Gorici, tako da bi Devetaki in Peč pripadli Italiji, Rupcriin Miren pa Jugoslaviji, enako Vrtojba, Sent Peter, Svetogor-ska postaja in Solkan. Pp ameri- noval Varnostni svet za svojo zastopnico v ob^i razmejitven! komi-siji, Ta komis.ja naj bi zakoličila ločnico med Trstom in Jugoslavijo, pri čemer bi smela spreminjati črto kvečj.in za 500 metrov proti vzhodu ali zapadu, kakor bi pač narekovale krajevne, gospodarske in zemljepisne okoliščine. Pri tem pa njene sprtmembe ne bi smele zadevati krajev z več kaker 500 prebivalcev ne državnih cest ne Železnic ne elektrarniških naprav ne vodovodov. Tudi britanska vlada je stavila nekaj spreminjevalnih predlogov, ki se nanašajo na nekatere določbe o piogodbi s Finsko. Anglija in A-merilka zahtevata tudi prosto plov-1° ln dosegla caDomu Donavi in mednarodno kon- ko da bi Podsabotin ostal Jugos,a- ^ rad pr0lftet0m p3 tem sred- in Južnozapadno od Solkana prekoračila Sočo in dosigla Sabotin, ta- viji. Od tam bi krenila proti zapadu, 500 m nad Steverjanom pod Spodnjim Cerovim, VOiolžami in Medano, ki bi pripadle Italiji. Od tam bi zavila spet proti severozapadu, tako da bi pripadla cesta Košbana Jugoslaviji. Tudi Fojana bi bila na jugoslovanski strani. Sla bi med dolinama Košbane in Krnice. Vrhovlje bi bilo na italijanski strani. Pol- kilometra od vasi b; krenila severno do Miščka in nato .po meji bivše goriške hi videmske pokrajine z okretom preko Kolovrata, nad Livkom preko Mrzlega vrha, Mije in Gcbid:-šča, med Sedlom in Platišči riimo Jalovca na kaninski greben, od tam preko Pred riškega prelaza, Mangarta na Ponče in po njih po dosedanji jugoslovanski - italijanski meji na mejo z Avsrijo na Peči. Ameriški spreminjevalni predlogi predvidevajo majhno korekturo m:d tržaškim mednarodnim ozemljem in Italijo pri Stivonu. Dalje pcs;bno konrisijo, ki naj bi jo ime- njeevropskem veletoku, popolnoma v nasprotju z duhom mirovnih pogodb. Podonavske države naj bi sprejele dolcčrne obveznosti glede trošarin in drugih fiskalnih obremenitev podonavskega premeta, Mad-ža-ska, Bolgarija in Rumunija pa pristale na enoten statut o stalnem mednarodnem r ž'mu za podonavski prometni sistem. Vse spore naj bi razsodilo mednarodno sedišče. Mednarodni podonavski režim naj bi se vzpostavil na posebni konfe-r:nci prizadetih držav 6 mesecev po sklenitvi mirovnih pogodb. ZSSR se je odlečno postavila proti internacionalizaciji podonavskega prometa, ki zadeva tudi zavezn.Ski državi: Češkoslovaško in Jugoslavijo. ' Ostali angleški dodatni predlogi se nanašajo na dobave vod? in električnega toka tržaškemu mednarodnemu czemlju, na krajevno trgovino, med drugim tudi na- krajevno trgovino med Jugoslavijo in ; Italijo. i i nimi delavci so se zainteresirali 'za našo stvar posebno akademik prof. Valion, zunanjepolitični član-kar lista »Humanite* Manien, pa novinarka Etienne Cons‘onte. Tudi «Ordre» je odločno zastopal jugoslovansko stališče. V Ameriki pa j? poskrbel za objavo vrste člankov ameriški novinar in publicist Schonbrunn. — Kaj pa naši Izseljenci? sem od spominu na znane pariške manifestacije za Trst okrenil razgovor v to novo smer. — Naši v Parizu so nam bili v veliko pomof., je spet poudaril. V Parizu so bili z nami dan (n noč predvsem naH študenti. Tclko je njihovo livljenja. Njihove štipendijo zasejejo komaj za stanovanje in zajtrk in tako žiuijo v f/lavnem od paketov, M jim prihajajo z ene alt drupe strani. Pa sn se vendar pognali v delo, sproliH na pariški univerzi plaz silneaa zanimanja. Organizirali so konferenco študentov ns le iz Franclje, marvef iz vseh konoen) in krajev sveta. Zastopniki delegacije se je name- orna n'so hoteti udrle* 'i, da m’adlna ne bi imela občutka v~.ranjn rok. Ata konferenci so Napnri in uspehi nase delegacije v Parizu Po et mladine, neomajna fronla izseljencev govorili Francozi, Belgijci, ljudje cd vsepovsod in vsi so vztrajno m z navdušanjem govorih o stavni Jugoslaviji, o četrstoletni borbi Primorcev, o narodnostnih, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih pravicah Jugoslavije da meje, kakor so jo postavili le pred trinajstimi stoletji Longo-bordi od Boškega izliva preko Krmbia in Čedada do Karnskih Alp in ki se kakor prav nobona druga narodnostna meja v Evropi ves ta čas ni premaknila. Na konferenco je našel svojo pot tudi don Marzari. Poslušali so ga in šli potem mimo njega naprej svojo pot. Dva ali trije govorniki so se zvrstili še po njem in tedaj je sam sp it našel izhod la F. Severo 6 (tel. 29-243) do petka zve-,čer. : C v */J i&vje. = = ^pOhJOLUlCL UA O&e = KINOPKEDSTAVEI IZLET NA TRIGLAV. Slov. planinsko društvo v Gorici namerava prirediti v soboto 10. in v nedeljo U. avgusta t. 1. dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje v dveh skupinah. Prva skupina izvelbanih in sposobnih planincev absolvira vrh Triglava, druga skupina pa le manjše ture v okolici Trente. Za obe skupini je prevoz s kamionom v soboto rano zjutraj iz Gorice do Na logu, povratek pa v nedeljo zvečer po isti pot; do Gorice. Zaradi dovoljenja za kretanje v obmejnem pasu naj se interesentje nemudoma prijavijo v trgovini Ro-lich, kjer dobijo še nadaljnja pojasnila. Zveza Primorskih planinskih dru-Stev v Trasu javlja da si mora za izlet na Triglav dne 10. in U. avgusta t. 1. preskrbeti vsak član izkaznico lastnega planinskega društva. Planinska društva ki nimajo še svojih društvenih izkaznic in žigov, naj se obrnejo na Zvezo primorskih planinskih društev v Trstu, ulica Carducci 6/II. Za vstop v obmejno cono so potrebna še druga potrdila. Vsi udeleženci izleta na Triglav iz Trsta, člani SPD, naj se zglaae v ulici Carducci 6. Informativna pisarna do torka 6. t. m. Podrobna navodila sledijo. Enotni s’ndikatl SINDIKAT TEKSTILNE STROKE javlja, da bo jutri ob 19.30 sestanek direktivnega sveta. SINDIKAT RAZNIH STROK javlja, da bo danes ob 19.30 sestanek direktivnega sveta. PRIČETEK TEČAJEV ZA SPLOŠNO IZOBRAZBO IN PRIPRAVLJALNIH TEČAJEV ZA POLAGANJE IZPITOV. Jutri ob 16. uri se bo pričel tečaj za dijake, k; imajo popravljalne izpite v oktobru; ob 18.30 se prične tečaj za delavce, k; so se, vpisali na tečaje za splošno izobrazbo ;n za polaganje sprejemnih izpitov za I. razred višje srednje šole ter za prvo dvoletje za geometre in knjigovodje. Tečaji se bodo vršili na sedežu Enotnih sindikatov v ulici Monfort št. 3 v Trstu. Razno POVELJSTVO GOZDNEGA ODSEKA CIVILNE POLICIJE JULIJSKE KRAJINE obvešča, da mora po zakonskih odredbah vsako s;čnjo gozdov predhodno odobriti okrožni gozdni urad. Za jesensko sečnjo j9 določeno, da morajo občine, ustanove in zasebniki vložiti prošnjo na imenovani okrožni gozdni urad najkasneje do 20. avgusta t 1. SEMENSKA PŠENICA. Kmetovalci se obveččajo, da po višji odredbi ne bo za časa prihodnje setve dovoljen nobin neposreden nakup semenske pšenice. Kmetovalo! morajo toraj v lastnem interesu pridržati vso za prihodnjo setev potrebno množino pšenic« iz lastnega pridelka. Mogoče bo dobiti izvirno kakor tudi izbrano semensko pšenico to pa le v zameno s pšenico lastnega pridelka. NOVE ODREDBE O STANOVANJSKIH NAKAZILIH Na osnovi ukaza ZVU so lastniki poslopij tržaške občine dolžni prijaviti stanovanjskemu uradu vse razpoložljive stanovanjske in poslovne lokale. Stanovalci, ki nameravajo zapustiti svoje stanovanje za več ko 60 dni, morajo prijaviti stanovanjskemu uradu dan svojega odhoda in povratka. Za nakazilo proatih stanovanjskih, prostorov bodo imeli prednost oni, ki so izgubili) svoja stanovanja zaradi poru-šenja, rasnih in "političnih zasledovanj ali zasedbe s strani vojaških in političnih oblasti ali oni, ki so jih pristojne oblasti z ukažom premestile v Trst. Brez pismenega dovoljenja tega urada ne bo mogel nihče oddati v najem ali drugače razpolagati s prostorom niti menjati stanovanja. Pritožbe proti odločbam stanovanjskega urada sprejemajo pooblaščeni stanovanjski odbori ZVU. Prehrana Brezplačna delitev kondenziranega mleka ENDSI. Danes bodo otrokom do 4 let in potrošnikom nad 65 let pričeli brezplačno deliti po 1 škatlo kondenziranega mleka. Potrošniki morajo prevzeti to mleko v mlekarnah, kjer so prenotirani, za otroke do 1 leta pa pri pooblaščenih prodajalnah. Avtobusi in vlaki AVTOBUSNA PROGA TRST -GORICA - BOVEC. Avtobusno podjetje Gianesini Erminio opozarja občinstvo, da bo s 1. avgustom vzpostavljena redna avtobusna zveza med Trstom - (Gorico) - Bovcem. Odhod iz Trsta ob 6.30 zjutraj (izpred kavarne Dante, ulica Carducci) prihod v Gorico ob 7.30 zjutraj (pred restavracijo pri »Zlatem jelenu*), prihod v Bovec ob 9.30 (na Trg); odhod iz Bovca ob 16 popoldne (s Trga), prihod v Gorico ob 17.50 popoldne (pred restavracijo pri «Zlatem jelenu*), prihod v Trst ob 19 zvečer (pred kavarno Dante, ulica Carducci). Solidarni z nami Za plačilo krivično naložene globe so prispevali: Turk Franc 100 lir, Batič Ignac 200, Sever Marija 100, Krme Vinko 100, vsi iz Hrašč. Dobra srca Marija Rokotova; iz Boljunca daruje v znak solidarnost; v sklad za stavkujoče delavce 200 lir. Namesto cvetja ija grob tov. Zu-stiga Jožefa, daruje tov. Kocjan Marija iz Sežane 300 lir za sirote padlih partizanov. RADIO TRST II. ČETRTEK, 1. AVGUSTA 7. otvoritev in jutranja glasl>a; 7.25 koledar; 7.30 vesti v italijanščini; 7.45 vesti v slovenščini; 12. glasba po željah; 12.30 iz opernega sveta; 12.45 napoved časa — vesti v slovenščini; 13. vesti v italijanščini; 13.15 glasbena dvorana B 4; 14 pregled vesti — spored; 14. predavanje: nastanek ognjenikov II. del; 17.30 glasba slavnih skladateljev 18. ženska ura; 18.30 operetna glasba; 19. obvestila svojcem; 19.15 Ed-mond Rostand: Cyra.no de Berg?-rac ITI. dej. 20. napoved časa — vesti v slovenščini; 20.15 vesti v italijanščini; 20.50 operna glasba II. dej. Verdijeve opere , «Traviata». NAZIONALE. 16.30: «Kdo jo F del?* —cAV SUPERCINEMA. 16: »Prepove na ljubezen* — Suzi Prim. . FENICE. 16: »Ljubtzen in vr« Arre3ty, du Berry, Cuny. .,Ka FILODRAMMATICO. 16: družba, veselo življenje* — J Arthur. , -- ITALIA. 16: «Duše v neviht' , Mariella Lotti, Amedeo Naz*^. ALABARDA. 16: »Zapor* nuel Roers. Vse& IMPERO. 15.45: «Popotni k ob * svetih* — As.1- ia Noriš. j* VIALE. 16: «Ubogi dedeic* " Cortese. ^,na» MASSIMO. 16: »FVegrešna **- — Viveca Lindfords. . i0. GARIBALDI. 16: »Življenje jj, godivščine Jack Londona* —' O’ Shea. NOVO CINE. 16: «Oh sonce i°UJ — Tito Gobbi. . j - - ODEON. 15.45: «Maman Col‘Dn Hughette Pullos. J.. SAVONA. 16: «Prvo orožje* ' Cooper, Fr. Bartholmews. ,}, AZZURRO. 16: «Veličastna V. Mac Laglen. RADIO. 16: »Krotilec ženk*. MARCONI. Ob 16 in ob 2l^ (>-prostem: «Leteča četa* — **• bot. „n o* VITTORIA. Ob 16 in ob 21.3“ g, prostem: «Pozabljena žefia* Gurie, W. Lundigan. ADUA. 16: »Kapetan Tem peste* C. Ninchi. „ m VENEZIA. 15.30: «Neviden člov* BELVEDERE. 16: «Izdajalec» Mac Laglen, M. Draham. ARGENTINA. 16: »Noč po GRAD SV. JUSTA. 21: «Zlata v ta* — Charles Boyer. fAV' POLETNO GLEDALIŠČE V NEM VRTU. 21: «Zimske ^ sti* - G. Rogers, Fr. Astaire-^. VELIKI ZOO CIRKUS JA^Lset» Na športnem igrišču v ul. ti. Nov spored. Predprodaja v nic v gledališču Fenice. ge- CENTRALE. Od 10 ure do lika znanstvena razstava; za odrasle. Notica geta; V nedeljo dne 4 avgusta vLd» petru pri Gorici tombola. jif. . tombole 10.000 in člnkvira * D Sledil bo javni ples. Izkup1" prid počitniškim kolonijam-Pričetek ob 19. uri. Z največjim začudenjem ral te dni ugotoviti, da se med onimi, k: so baje gl® z OVRO, tudi moje ime.-^”^jo, gotovo za pomoto ali in medtem ko s pritožbo ha red- sijo, ki je bila ustanovljena sedništva vlade v Rimu, izbris mojega imena iz °m