8 5 5'+ A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIiviukSKI dnevnik r""1 Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 240 (10.152) TRST, sreda, 11. oktobra 1970 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Sloveoija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA ROGNONIJA MEDTEM KO JE V SEVERNI ITALIJI TERORISTIČNA ORGANIZACIJA V RAZSULU vlada ne nasprotuje Po daljšem zastoja nov krvav zločin BB objavi plino, so avtonom: : sindikati, združeni v federaciji FAT, izredno ostro obsodili, napovedali splošno stovko na vseh prevozih in se celo Pritožili na evrops > sodišče v Stras-b°0rgu, češ da je vlada «kršila otomanske pravice*, med katerimi y?ekakor spada pravica tudi do pre-k'nitve dela. .Toda akcija a -nomnih sindikatov JI1 uspela. Ustvarila je določeno zme-pa področju železniškega premera in na področju stikov med polotokom in otoki. Pa ne zato, ker bi Se .stavke udeležila večina osebja, Pač pa zato, ker je na tem področja dejavnost posameznih oddelkov lako povezana, da marsikdaj zado-?tuje odsotnost peščice strokovno kv 'ificiranih ljudi, da se povzroči nek,ie precejšnja zmešnjava. . ^oglejmo, torej, kaj so avtonomni s,ndikati FAT napovedovali in kaj so uspeli storiti. Ves dan so i po-'todali stavko osebja na mestnih in toedmestnih avtobusnih zvezah, vem ?ap so na tem področju zelo šibki /J je položaj bil skoraj povsod normalen. Kljub temu pa je napoved “tavke marsikoga prisilila, da se J® iz previdnosti podal v službo z usebnim vozilom, kar je v večjih toestih povzročilo preče. Ir.jo gnečo na cestah in križiščih. , ;fcs dan so stavkali «avtonomni» ‘9lezničarji. V glavnem pa so vla-vozili, čeprav s precejšnjo zamu-Winjeno je bilo le več krajev-}to voženj. Večji zastoj so zabele-1,1 ua Jugu pa tudi v Trstu. .T1« dve uri za vsako izmeno so Javkali uslužbenci letalskih družb l. ba letališčih. Kljub temu so u-r.toli le nekaj poletov in sicer šti-in D6d Rimorn' Milanom, Turinom „ .palermom, na mednarodnih pro-Pa so zabeležili nekajurne za-Ude. Večje težave so bile zaradi avke kontrolorjev na letališčih, aradi česar so letala morala tudi P°1 ure obletavati mesta in ča ati na dovoljenje za pristanek. Največ zmede so povzročile stavke ..to, kjer je spor pravzaprav nalil • Se Pravi Pl'i trajektih med Ita-J° 'b otoki. Na področju pomorske P? Prevoza so avtonomni sindikati naslediT v Rimu preminulega Niko-dima. Novi metropolit Antonij je bil do sedaj metropolit za Minsk in Belo Rusijo. MADRID — Sudanski predsednik Nimeiri je včeraj dopotoval na štiridnevni uradni obisk v Madrid, kjer ga je na letališču pozdravil kralj Juan Carlos. vsekakor napovedali še več Razčlenjenih stavk, pet dni pa bodo atisali zaustaviti blagovni promet. j ^GSKVA — Včeraj so v Moskvi tenovali novega leningrajskega in ovgorodskega metropolita, ki bo Občinske volitve v okolici Neaplja NEAPELJ — Te dni so v nekaterih manjših občinah v Italiji potekale upravne volitve. S proporčnim sistemom so glasovali v dveh občinah neapeljske pokrajine: Arzanu in Casandrinu. Iz izidov izhaja, da je v Arzanu KD prejela 32,4 odstotka glasov, kar je 7 odstotkov več kot na prejšnjih občinskih in poldrugi odstotek vec kot na zadnjih političnih volitvah. KPI je prejela 17 odstotkov, kar je 13 odstotkov manj kot na zadnjih občinskih in 22 odstotkov manj kot na političnih. PSI je prejela 13,6 odst., enako na prejšnjih občinskih in 6,6 odst. več kot na zadnjih političnih volitvah. V Casandrinu je KD prejela 52,6 odst. glasov (prejšnje občinske: 35,2, politične pa 39,9); KPI 23,7 odst. (prejšnje občinske 14,1, politične pa 31,8); PSI 19,4 (prejšnje občinske 5,6 in politične 8,5). saj so v nekem skrivališču našli zvezek, v katerem je bil nadrobno opisan ministrov način življenja, njegovi umiki in navade. Prav ta trditev je dala sodnim oblastem povod za demanti: preiskovalci naj bi našli le nekatere dolge študije Pandolfijevega triletnega gospodarskega načrta. Toda uredništvo »Pa-norame* ie «demantiralo demanti* in pojasnilo, da je neki urednik o-sebno videl zvezek z zapiski o Pan-dolfijevih navadah. Seveda v njem ni bilo napisano, da so ga nameravali ugrabiti, toda to se da logično sklepati, pravi uredništvo tednika. «Espresso» pa obljavlja v zadnji številki pravo «belo knjigo* o «za-devi Moro*. Gre za kopico dokumentov, ki zadevajo delovanje brigadistov, način ugrabitve, posvetovanja med strankami, pogajanja za morebitno izpustitev, izvlečke iz «zapisnikov» o Morovem zasliševanju. Med najbolj zanimive dokumente spadata zapisnika dveh sestankov, ki jih je Andreotti imel 17. marca (dan po Morovi ugrabitvi) in 3. aprila s tajniki večinskih strank. Gre za zapisnika, ki ju je sestavil eden od udeležencev, in ki v telegrafski obliki navajata stališča, ki so bila izrečena na sestankih. Gre sicer za bolj ali manj znana stališča, zanimiva pa je bila oblika, kako so bila na teh srečanjih podana in utemeljena. Ne manjka na primer kritik na račun tiska in televizije, ki da «preiira-vata*. Govor je bil tudi o mednarodnih povezavah in o tem, da so med osumljenci številni mladinci, ki so se kot «turisti» nekaj časa mudili na Češkoslovaškem. Tudi ta del poročanja »Espressa* je naletel na demanti s strani podtajnika pri predsedstvu vlade Evan-gelistija, toda gre za demanti, ki ničesar ne demantira. Evangelisti pravi samo, da o sestankih ni predsedstvo vlade pripravilo nobenega zapisnika, pač pa je izdalo kratko poročilo, ki je edini možni verodostojni vir. «Espresso* pravi tudi, da so sklep o usmrtitvi Alda Mora sprejeli na seji »vsedržavnega izvršnega odbora* rdečih brigad, ki ga sestavlja osem do deset oseb, in da je bil sklep sprejet s pičlo večino. Usmrtitev so nato, po pisanju tednika, odložili za 48 ur v pričakovanju, da bi pogajanja, ki so bila v teku s socialisti in s Fanfanijem, rodila konkretne rezultate. Posebno poglavje posveča «Espres-so» tako imenovani «stranki pogajanj*. Prva sta stopila v akcijo Craxi jn Signorile, ki sta bila mnenja, da je bilo treba preiti «od besed k akcijam*. Povezala sta se z odvetnikom Guiso in pozneje kako, tega tednik ne pove — prišla do zaključka, da je bilo mogoče Mora rešiti z osvoboditvijo enega samega brigadista. PSI je ustanovila pravo ekipo juristov, ki je med drugim s pomočjo elektronskih možganov našla tudi ime brigadista, ki bi ga lahko osvobodili: to je bila Paola Besuschio, ki je sama priznala pripadnost RB, vendar ni nikogar ubila, niti ranila, poleg tega pa je bila bolna, tako da bi njeno osvoboditev lahko utemeljili s človečanskimi razlogi. Toda demokristjani in komunisti so se uprli, pravosodno ministrstvo pa je dalo vedeti, da ne bi nikoli zahtevalo pomilostitve. Po trditvi, da sta Craxi in Signorile razpolagala z direktno povezavo z brigadisti, opisuje «E- Dr. Tartapone je bil direktor za kazenske zadeve in za pomilostitve pri pravosodnem ministrstvu - Morilca sta ga dočakala na stopnišču hiše, v kateri je stanoval RIM — Domneva, da je rdeči brigadist Moretti v zameno za potni list, ki naj bi mu omogočil odhod v tujino, povedal karabinjerskemu generalu Carlu Albertu Dalla Chicsi vse o organizaciji rdečih brigad v severni Italiji, čemur naj bi šlo v dohršni meri pripisati zadnje uspehe preiskovalcev v Milanu, da pa ni hotel povedati nič o tako imenovani «rimski četi* rdečih brigad, očividno ni tako iz trte izvita, kot bi nekdo lahko mislil. Če je na severa dejavnost terori- Furgon, s katerim so odpeljali truplo umorjenega sodnika Tartaglioneja (Teleloto ANSA) stov skoraj popolnoma zamrla, so rdeče brigade v Rimu prav včeraj zagrešile ponoven krvav zločin. Žrtev je tokrat bil kasaeijski sodnik Girolamo Tartaglioue, ki sta ga neznana morilca dočakala na stopnišču poslopja, v katerem stanuje in ga hladnokrvno umorila z dvema streloma v glavo. Do padlega zločina je prišlo približno ob 14.30, ko se je dr. Tarta-glione vračal iz svojega urada na sedežu ministrstva za pravosodje domov. Po prvih pričevanjih naj bi ga dvojica morilcev počakala na stopnišču: eden se je morda celo skril v dvigalo. Hišnica ju je približno ob 14. uri opazila in vprašala, kam gresta, nakar sta odgovorila, da gresta na obisk neki družini in povedala hišnici priimek, ki ji je PO POVRATKU TAJNIKA ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE IZ MOSKVE Prisrčno in prijateljsko srečanje v Igaiu med Titom in tajnikom KPI Beriinguerjem Na beograjskem letališču sta Berlinguerja sprejela Dolanc in Grličkov ■ Danes objava zaključnega sporočila o razgovorih (Nadaljevanje na zadnji strani) BEOGRAD — Generalni tajnik KPI Enrico Beriinguer je iz Moskve, kjer je prebil več dni na pogovorih s sovjetskimi voditelji, dopotoval v Beograd, od tod pa v I-galo ob črnogorski obali, kjer se je ves dan pogovarjal z jugoslovanskim predsednikom republike in predsednikom ZKJ Titom. Beriinguer je prispel v jugoslovansko glavno mesto z linijskim letalom naravnost iz Moskve. Na letališču v Surčinu sta ga sprejela tajnik ;,ZKJ Sttane Dolanc ter član vodstva Aleksandar Grličkov. Po krajšem pbgovoru v salonu za goste na letališču se je Beriinguer poslovil od Dolanca in se z Grličkom vkrcal na posebno manjše reakcijsko letalo, ki je poletelo v Dubrovnik. Od tod so ga odpeljali v Igalo, na črnogorski obali, kjer ga je sprejel Tito. , . Kot poroča agencija ANSA je bil Tito videti Židane volje in dobrega zdravja. Medtem ko so fotografi posneli nekaj slik o srečanju, se je Tito pošalil z italijanski' tovarišem, predvsem na račun težke zimske o-bleke, ki jo je imel na sebi: «V Moskvi ti je gotovo bilo mraz. Tu pa je poletje: zato prihajam sem zdravit svoje revmatizme.* Zatem sta se delegaciji ZKJ in KPI odpravili v Titovo vilo, kjer sta se pogovarjali poldrugo uro. Srečanja so se za KPI udeležili Beriinguer, Tato in Rubbi, za ZKJ pa Jugoslovanski predsednik Tito Tajnik KPI Beriinguer , Tito, Grličkov, Badurina in Maksič. Tito in Beriinguer pogovarjala «o Med pogovori je Tito povabil italijansko partijsko delegacijo na delovno kosilo, ki je trajalo do treh popoldne. Tudi tedaj se pogovori niso prekinili, vendar so se člani delegacije, ob odsotnosti Tita, lotili sestavljanja zaključnega sporočila, ki bo objavljeno danes, pred Ber-linguerjevim povratkom v Rim. V krogih italijanske partijske delegacije so vsekakor poudarili, da so pogovori med Berlinguerjem in Titom potekali v »prijateljskem in prisrčnem ozračju*. V bistvu sta se PRITISK MEDNARODNE JAVNOSTI PREPREČIL PROGLASITEV SMRTNIH OBSODB Tunizijsko posebno sodišče je naložilo sindikalistom do 10 let prisilnega dela Predviden priziv na kasacijo - Ogorčeni protesti iz tujine in zahteva po pomilostitvi obsojencev TUNIS — Posebno sodišče, ki se ukvarja s prekrški nad zakonskimi predpisi o državni varnosti, je v prvili včerajšnjih nočnih urah izreklo vrsto strogih obsodb zoper večino tridesetih sindikalistov, obtoženih rovarjenja proti oblastem z namenom zrušiti vlado. Glavnemu tajniku bivšega vodstva splošne zveze tunizijskih delavcev UGTT Habibu Acnouru je dosodilo deset let prisilnega dela. Enako kazen mora prestati glavni tajnik oddeljene organizacije UGTT iz Sfaxa Abdarazak Ghnorbal, ki je približno dva tedna pred tragičnimi dogodki z dne 26. maja v nekem hotelu na morski obali med vsedržavnim zasedanjem sindikalistov [Kidal programsko poročilo in prečital i-deološki dokument. Nadaljnje tri obtožence je sodni zbor obsodil na osem, štiri na šest in šest na pet let prisilnega dela: nekemu drugemu sindikalistu je sodišče naložilo šest mesecey, a sedmim ravno tako šest mesecev (vedno prisilnega dela), vendar pogojno, medtem ko je bilo šest obtožencev oproščenih. Tridesetemu ni bilo sojeno, ker leži v bolnišnici — čemu, ni znano, zadevo pa bi veljalo seveda čimprej razčistiti: gre za bolezen ali morda za posledice mučenja v zaporu? Znano je namreč, da so se ječarji nad marsikaterega sindikalista spravili z zverinskimi metodami, tako je nekdanji tajnik časnikarske zveze Naji Chaari med procesom povedal, da mu je zaradi mučenja v ječi leva noga ohromela, na desno uho pa ne sliši, a Messaud Klila je bil »odločnejšim zasliševanjem* ob zobe. Medtem ko je predsednik sodnega zbora Mohamed Tahar Bulaba El Fatima bral razsodbe, je postalo glavnemu obtožencu, šestinšestde-setletnemu Achouru slabo. Branilci so zahtevali tedaj začasno prekinitev te zaključne faze procesa, vendar zaman. Nesrečnika je izven sodne cjvorane v nekaj minutah spravil k sebi dr. Ben Salama, ki je' priso- stvoval obravnavi kot opazovalec tunizijske pa tudi mednarodne zveze za človeške pravice. Zoper težke razsodbe je predviden priziv na kasaciji, na vsak način pa se zadeva ne bi smela zaključiti pri tem. Kakor je mednarodna demokratična javnost od sindikalnih in drugih organizacij do nekaterih vlad kar najodločneje nastopila proti nezaslišani zahtevi javnega tožilca, naj se vseh trideset obtožencev preprosto obsodi na smrt, tako bo še naprej izvajala nad Bur-gibovo vladavino pritisk, da se obsojeni izpuste na podlagi amnestije ali pa se jim vsaj omilijo kazni. O-koliščina, da se sodišče ni opredelilo za usmrtitev sindikalistov, ne more nikogar zavesti v zmoto, češ da iz človekoljubnih nagibov, kajti v resnici so sodniki prejeli sklep o prisilnem delu zgolj pod pritiskom svetovnega javnega mnenja. Mednarodna časnikarska zveza, ki štejp okrog 86.000 člapov, je v brzojavki predsedniku Burgibj še' pred razsodbo zahtevala pomilostitev vseh obtožencev, podobno je storila mednarodna zveza svobodnih sindikatov. Obsodbe na prisilno delo so izzvale na tujem ogorčene proteste, ki vsebujejo trdne sklepe o nadaljevanju boja v korist tunizijskih obtožencev. Italijanski sindikat CISL je v posebni noti zapisal: »Gre za politično razsodbo, ki je bila izrečena pravzaprav še pred 26. januarjem*; sindikat bo sporazumno z enotno federafcijo skušal doseči izpustitev obtožencev ter bo v ta namen, če treba, tudi bojkotiral vse blagovne prevoze msd Italijo in Tunizijo, kakor je izrecno izjavil glav ni tajnik UIL Benvehuto. član vodstva socialistične stranke Spano pa je naglasil, da postavljajo dogajanja v Tuniziji vprašanje spoštovanja osnovnih človeških pravic tudi v deželah v razvoju: hkrati se kaže potreba po globlji kritični in tvorni presoji delovanja socialistične internacionale. (dg) čal že dovolj komunistov, saj se je srečal s torinskim županom, s predsednikom parlamenta Ingraom . .. Našel jih je povsod, Pred, nekaj dnevi je ,šel v Taranto, ker se zanima za proizvodnjo cevi. Toda v Tarantu nimajo samo cevi: ker glasujejo, imajo tudi komunističnega župana,* TEHERAN — Šest oboroženih mož je včeraj zjutraj napadlo i-raški konzulat v iranskem mestu Khorramshahr na meji z Irakom. Teroristi so ubili iraško stražo, nato pa zbežali s tovornjakom polnim bencinskih sodov. vsem*, predvsem pa sta si izmenjala informacije o položaju v Italiji in Jugoslaviji, ocenila mednarodni položaj, stanie v mednarodnem delavskem gibanju ter se pogovarjala o «mednarodni dejavnosti obeh par-tij». Slednja .formulacija daje misliti, da sta se Tito in Beriinguer še posebej pogovarjala o možnosti na vezave stikov med KPI in kitajsko partijo, s katero ima ZK Jugoslavije sedaj dobre odnose, (st.s.) Beriinguer in Pajetta o moskovskem obisku BEOGRAD - Na letališču Surčin se je tajnik KPI Beriinguer zadržal nekaj časa v razgovoru z italijanskimi časnikarji, ki so ga povprašali za razlago moskovskega skupnega sporočila, saj je leto izzvalo v Italiji deljene reakcije: nekateri s i v njem videli «blagoslov evroko-munizmu*, drugi pa «Berlinguerjevo izdajo* in kapitulacijo pred Brež-njevom. Tajnik KPI je v zvezi s sporočilom dejal, da je pozitivno, tudi zato, ker je v njem prvič vključena pozitivna ocena pobud zahodnoevropskih partij za širšo enotnost naprednih in demokratičnih sil. Berlinguerjevo potovanje v Moskvo je komentiral v Rimu tudi Gian Cario Pajetta, ki je poudaril, da so nesmiselne [ lemike o rabi izraza «internacionalizem*, saj je poudarjeno tudi, da se pod tem pojmuje formulacija berlinske konference in točneje solidarnost v okviru delavskega gibanja, «kljub razlikam in vzajemni samostojnosti*. Iz sporočila, roudarja Pajetta, jasno izhaja, da je KPI «proti enačenju vseh partij, proti monolitizmu*, medtem ko je Beriinguer v televizijskem intervjuju izrecno poudaril, da KPI noče novih svetovnih konferenc raznih partij. Pač pa si želi sodelovati z vsemi, tudi s Kitajci. Tu so časnikarji vprašali Pajetto, ali se bo srečal s kitajskim zunanjim ministrom Huang Huajem. Odgovoril je z običajno hudomušnostjo: «To srečanje ni v programu, ' 'vendar so mi zdi, da je Huang sre- NAIROBI — Kot je bilo predvideno, je drugi kenijski predsednik Daniel Arap Moi, ki je bil prejšnji petek izvoljen za predsednika edine kenijske stranke «Kenya Afričan National Union*. Grassi brani pluralizem RAI RIM — Neprevidne izjave Claudia Martellija, ki pri tajništvu PSI odgovarja za javna občila, so izzvale ostro polemiko na predvečer pomembnih sej parlamentarne komisije in upravnega sveta RAI TV. Mar-telli je, v bistvu, obtožil voditelje «druge mreže* in TG 2, da «ne sledijo sedanji liniji PSI*, komunistom pa je očital, da se «zavzemajo za interni pluralizem znotraj RAI, namesto da bi ščitili pluralizem mrež in pluralizem zasebnih pobud, ki jih 3. TV mreža ne sme zadušiti*. Martelliju so komunisti odgovorili zelo ostro: očitajo mu neodgovornost ter «režimsko miselnost*, češ da misli, da je «gospodar ene televizijske mreže*. Odločno so reagirali tudi socialdemokrati, najzanimivejši pa je posredni odgo\ predsednika RAI Paola Grassija, ki je ■ tudi sam socialist. Grassi najprej poziva stranke, naj odobrijo zakon o ureditvi zasebnih TV in radijskih postaj, da bo nastal red, sicer bo na tem področju «zavladal sistem oligopolov*. Zatem je Grassi poudaril, da mora RAI voditi politiko »notranjega pluralizma* in se izrekel proti »oli-gopolistični miselnosti znotraj te javne službe*. V tem okviru je Grassi še enkrat poudaril pomen decentralizacije RAI z ustanovitvijo tretje mreže*, kateri pa nasprotuje prav tajništvo PSI in delno tudi republikanci. V zvezi s to reakcijo se mnogi že sprašujejo, ali ne bo socialistična stranka sprožila krizo upravnega sveta RAI prav sedaj, ko ji Grassi napoveduje neposlušnost. bil dobro znan. Ženska ni niti za trenutek posumila, da bi oba moška bila morilca. Policija jo trenutno zaslišuje, saj je edina, ki je videla oba terorista v obraz. Girolamo Tartaglione jc bil Nea-peljčan. Ni bil poročen. Trenutno je bil generalni direktor za kazenske zadeve in pomilostitve pri ministrstvu za pravosodje. Po coložaju je bil predsednik odseka kasacijskega sodišča. Preden je pred dvema letoma nastopil sedanjo funkcijo je bil glavni pravobranilec pri neapeljskem prizivnem sodišču. Pred 15 leti je bil pri ministrstvu za pravosodje odgovoren za zapore. Pred časom se je za ministrstvo za pravosodje ukvarjal z ukrepom o amnestiji in indultu. Po službeni dolžnosti je imel opravka s prošnjami za pomilostitev. Njegovo mnenje sicer ni bilo obvezujoče, vendar ga je meral v vsakem primeru izreči, čeprav jo končna beseda o vsej zadevi bila domena ministra in predsednika republike. Pred kratkim so ga časnikarji vprašali ali je res, da se je za časa zadeve Moro ukvarjal z možnostjo, da bi spustili na svobodo rdečo brigadist-ko Paolo Besuschio. Takrat je samo odgovoril, da tudi s pomilostitvijo Paola Besuschio nc bi mogla iz ječe, saj je bilo proti njej izrečeno več zapornih nalogov. Na kr&iiupipra so takoj za zločinom prišli rimski kvestor, karabi--njeriski podpolkovnik Varisco, ki vodi ppseben oddelek orožnikov pri rimski sodniji, šef rimskega DIGOS, bivšega političnega urada, dr. Spi-nella, državni pravdnik De Matteo in drugi visoki policijski funkcionarji. Ugotovili so, da sta Tartaglioneja zadeli dve krog|i kalibra 9 pa-rabellum: ena za uho, druga pa v tilnik. Sodnik je bil pri priči mrtev, saj sta mu krogli dobesedno raznesli možgane. Hišnica je takoj za odkritjem trupla poklicala nekega zdravnika, ki stanuje v isti hiši, vendar Tartaglioneju ni bilo pomoči, Na pločniku pred hišo so preiskovalci odkrili naboj kalibra 7,62, ki ga je najbrž eden od teroristov nosil kot obesek ali pa kot okras. Preiskovalci pripisujejo temu naboju velik pomen, z njegovo pomočjo naj bi namreč odkrili istovetnost zločincev. Pred hišo je zločinca čakal večji avto temne barve. Več prič je zapisalo njegovo evidenčno tablica, za katero pa so ugotovili, da so jo ukradli neki rimski gospe, ki z vso zadevo nima nobene zveze. Sodnik Tartaglione ni imel nobene osebne straže. Zadnje mesece je sicer sam uvedel nekatere varnostne ukrepe. Tako na primer ni šel vedno v službo in domov z avtom, ki ga je imel na razpolago od ministrstva. Večkrat j • šel kar s taksijem ali pa z avtobusom. Kljub vsemu pa je imel dokaj stalne navade. Opoldne, približno ob 14. uri, se je vedno vračal domov, medtem ko je zvečer včasih jedel v restavraciji ali pri prijateljih ali pa pri sorodnikih, ki živijo v isti hiši, a v drugem stanovanju. Avto, s katerim so teroristi zbežali (poleg obeh morilcev je bil tu še tretji, ki je vozil), so opazili tudi nekaj sto metrov stran, ko je zavil iz Drevoreda delle milizie, kjer je hiša, v kateri je stanoval Tartaglione, v Ulico Lepanto. Evidenčna tablica je ista, očividec pa je tudi opazil, da je trojica v avtu i-mela pri sebi tudi torbo. Preiskovalci se sedaj sprašujejo, ali gre za torbo, v katero so skrili orožje, ali pa morda za Tartaglionejevo aktovko, ki je prj truplu niso našli. Tartaglione je bil velik prijatelj z ministrom za pravosodje Bonifa-ciom in z rimskim državnim prav-dnikom De Matteom. Slednji je povedal časnikarjem, da ga je Tar-taglionejeva smrt globoko prizadela Ob 16.30 je nekdo telefoniral na redakcijo rimskega dnevnika «Vita» ter povedal, da govori v imenu rdečih brigad, ki naj bi db 14.20 umorile sodnika Tartaglioneja. Predsednik republik Pertini je ob umoru visokega funkcionarja pravosodnega ministrstva izrazil ogorčenje nad ponovnim podlim zločinom rdečih brigad ter dodal, da bo borba proti prevratnikom, ki je sicer uspešna, še zelo dJ"a. Tudi enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je izrazila ostro obsodbo krvavega atent c, katerega namen je izp dkopati U melje o-mikanega sožitja v Italiji. Rdeče brigade : . o„ 20. ap ila letos v Rimu niso več oglasile, če izvzamemo pokol v Ulici Fani in u-grabitev Alda Mora. Takrat so teroristi ranili nekdanjega predsednika lacijskega dežel; a sveta Giro-lania Mechellija. (if) S SINOČNJE SEJE GO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Vprašanje avtonomije slovenske strokovne šole še na mrtvi točki Protestna brzojavka predsedniku ministrskega sveta Nujnost dopolnitve organika na slovenskih šolah Sinoči se je na redni seji sestal glavni odbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu je bila najprej razprava v zvezi z izpopolnjevalnimi tečaji za učno osebje na osnovnih in srednjih šolah. Začetek teh tečajev je napovedan za drugo polovico tega meseca, vendar pa prosvetno ministrstvo še ni dalo na lazpolago potrebnega denarja, zaradi česar je seveda tudi ogrožen potek tečajev. Enotne srednje šole so sicer dobile pooblastilo, da lahko začasno črpajo potreben denar iz šolskega sklada, kar pa se tiče osnovnih šol, je sindikat sprejel potrebne ukrepe, da se položaj primerno reši in da se tako omogoči začetek zgoraj omenjenih tečajev. S tem v zvezi sindikat vabi učitelje in profesorje, naj se predavanj udeležijo, kar bo nedvomno koristilo njihovemu poklicnemu izpopolnjevanju. Kot že skoraj na vseh sejah odbora sindikata, je bil tudi včeraj na dnevnem redu problem strokovne šole. Odbor je sklenil, da pošlje ministrskemu predsedniku protestno brzojavko, kajti iz informacij iz Rima se je zvedelo, da predsedstvo vlade ni dalo prosvetnemu ministrstvu še svojega mnenja, v zvezi z avtonomijo slovenske strokovne šole in z ustanovitvijo tečajev za geometre in elektrotehnike, zaradi česar se položaj še ni premaknil z mrtve točke. Prof. Samo Pahor je nato poročal o posegih v raznih uradih prosvetnega ministrstva in o delovanju vsedržavne komisije za šolstvo. Predstavniki odbora, ki jih je v soboto, 7. t.m., sprejel šolski skrbnik dr. Angioletti, so izčrpno poročali o poteku tega obiska. Šolskemu skrbniku so predočili vrsto problemov, ki se tičejo vrtcev, o-snovne in enotne srednje šole, pa tudi višje srednje šole. šolski skrbnik je v zvezi s problemom popoldanskih vzgojiteljic v vrtcih , ki so jim odvzeli letno imenovanje, poročal, da je prosvetno ministrstvo te prosil za pooblastilo, da omenjenim vzgojiteljicam vrne preklicano imenovanje. V zvezi z raznimi tečaji in natečaji je zagotovil, da bodo ti vedno v slovenščini. Odborniki so šolskemu skrbniku nato predočili problem pomanjkljivega organika na slovenskih osnovnih šolah in šolski skrbnik je obljubil, da bo poskrbel za njegovo dopolnitev. Odborniki so nato zahtevali, da osebje, ki je nameščeno na šolskem skrbništvu po zakonu 932 z dne 22. decembra 1973, dela izključno za slovenske šole. Končno so se odborniki zavzeli za problem, ki je nastal na zavodu «žiga Zois* in se zanimali za stališče šolskega skrbništva v zvezi z mešanjem italijanskih in slovenskih lestvic. Ob koncu seje je odbor sklenil, da se bo v najkrajšem času sestal z goriškim odborom Sindikata slovenske šole, da bi proučil vrsto skupnih problemov. Gerbreva (KPI) za takojšnjo rešitev vprašanja Galvanija Komunistična senatorka Jelka Gerbce je odposlala telegram predsedniku ministrskega sveta posl. Andreottiju, v katerem ga poziva, da takoj reši dolgoletno vprašanje o avtonomiji sekcije slovenskega strokovnega zavoda Galvani, ki je za slovensko mladino v Italiji velikega pomena. Senatorka Gerbčeva se je obrnila na predsednika vlade, ker jo je podtajnica FalcucciJ. a obvestila, da ni predsedstvo ministrskega sveta še izrazilo pozitivnega mnenja o tem vprašanju. Končno v veljavi deželni urbanistični načrt Uradni vestnik z dne 2. oktobra med drugim prinaša tudi dekret predsednika deželnega obora Co-mellija, s katerim se potrjuje deželni urbanistični načrt. S tem je dokončno zaključen 10-letni iter zelo važnega zakonodajnega strumen-ta, s katerim bo dežela dobila učinkovita določila, ki so potrebna za načrtovanje in nadzorovani razvoj teritorija. Ker pa ne smejo določila o ureditvi teritorija nasprotovati z normativi, ki so še vedno v pristojnosti osrednje vlade, je v dekretu rečeno, da mora odborništvo za javna dela prositi za mnenje vojaške oblasti za izdelavo potrebnih variant, ki predvidevajo gradnjo vojaških objektov in določitev področij za vežbanje. V dekretu je tudi rečeno, da mora odborništvo za načrtovanje in proračun izdelati v roku treh mesecev osnutek variante k deželnemu urbanističnemu načrtu za izvajanje skupnega pristaniškega sistema, ki pa je še v fazi študije. Okrepitev železniških struktur v okviru proste industrijske cone Te dni se je sestal izvršni odbor Zavoda za industrijsko cono v Trstu. Na seji, ki jo je vodil predsednik E. Antonini, je odbor sprejel sklep o dokočni oddaji del za ureditev železniških zvez v okviru industrijske proste cone. S tem je odbor praktično ratificiral izid zasebne licitacije, ki jo je vodstvo EZIT opravilo 4. oktobra letos. V okviru nove tranše del — kate- rih skupna vrednost znaša 160 milijonov, sredstva pa sta prispevala deželno odborništvo za industrijo (80 odst.) in generalni vladni komisariat za Furlanijo - Julijsko krajino (20 odst.) — bodo v industrijski prosti coni speljali drugi tir ob južni obali plovnega prekopa in zgradili novo progo za dovažanje kontejnerjev. Z delom bodo začeli prihodnji mesec, obe progi pa bosta dograjeni do poletja prihodnjega leta. S tem bo olajšano nastajanje novih industrijskih pobud na tem področju, kjer je vodstvo EZIT pred kratkim dalo postaviti montažno halo za industrijske obrate, ki bi se želeli nastaniti v industrijski prosti coni v režimu »leasing*. V tržaški bolnišnici premalo pomožnega osebja Vprašanje pomanjkanja delovnega osebja v tržaški bolnišnici postaja vse bolj pereče. Bolniki se pritožujejo, da ne dobijo pravočasno hrane in da osebje ne skrbi dovolj za čistočo. Na ortopedskem oddelku se je pripetil primer, ko so v ponedeljek bolniki še ob 9. uri zaman čakali zajtrk, ker se je delo zaradi pomanjkanja pomožnega osebja nenavadno zavleklo. Tako stanje še bolj vznemirja bolnike, ki si tako nakopljejo novih skrbi, posebno zaradi osebne nege. Najbolj prizadeti so tisti, ki so zaradi hude bolezni prisiljeni ležati in so tako povsem prepuščeni bolniškemu osebju. U-pajmo, da se bodo pristojne oblasti čimprej pozanimale in našle temu vprašanju primemo rešitev. Fašisti grozijo Fašistična nestrpnost in nasilje se ne odražata samo z vandalskimi skrunitvami slovenskih spomenikov ampak tudi z ustrahovanjem in napadi na demokratične ljudi. Tako so pretepači zloglasne fašistične Fronte della Gioventu ustavili pred pomorsko šolo 22-letnega študenta, člana tržaške federacije FGCI -ZKMI Envera Ruzziera in ga »posvarili*, naj pazi, kaj dela. Ta dogodek se je pripetil v ponedeljek, po končanem pouku, včeraj pa se je ponovil, le da je bilo število fašističnih golobradežev mnogo večje. Po običajnih svarilih so Ruzzieru tudi grozili, da mora paziti, če noče, da bi ga doletela enaka usoda kot neapeljskega mladfeniča. 'Pri vsem tem so Ruzziera tudi obrcali, tako da se je moral zateči v bližnji bar. Primer je dovolj zgovoren in nam jasno kaže, kako hočejo mračnjaške sile v mestu vzpostaviti vzdušje napetosti, ki smo ga žal zabeležili v nekaterih italijanskih mestih. Fašistični provokatorji ne mirujejo Nestrpnost in sla po nasilju fašističnih vandalov se odraža na razne načine. Kaže se predvsem z gnusnim skrunjenjem spomenikov po slovenskih vaseh ali z podlimi napadi na sedeže slovenskih organizacij in dvakratna oskrunitev spomenika štirim junakom na bazovski gmajni ter skrunitev spomenikov v drugih vaseh ali pa napad na sedež sloven- skih organizacij v Ul. sv. Frančiška so najzgovornejši dokaz, da se nesramna vandalistična dejavnost v zadnjem času nevarno stopnjuje. Kaže pa se tudi s skoraj vsakodnevnim mazanjem zidov, uničevanjem obcestnih tabel in podobnimi »podvigi*. Gornji sliki sta v tem pogledu dokaj zgovorni. Tudi tokrat se je dogajalo pri Bazovici, in sicer na zahodnem koncu vasi. Na prometno tablo so zapisali »fasci* in »Osimo*, to je besedi, ki kljub svoji hermetičnosti ne potrebujejo posebne razlage. Drugo tablo z dvojezičnim urnikom maše v bazovski cerkvi pa so enostavno podrli. Torej še en primer fašističnega rovarjenja po slovenskih krajih v dolgem seznamu, ki ga bo treba za vselej prekiniti. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJEGA SREČANJA NA POMORSKI POSTAJI Z nujno preosnova javne uprave zagotoviti večjo storilnost dela Srečanje je organizirala tržaška CISL - Na našem območju skoraj 27 tisoč javnih uslužbencev . gSvobodo stavko je treba v nekaterih primerih omejiti Na pomorski postaji je bilo včeraj napovedano srečanje o problemih delavcev in nameščencev, zaposlenih v javnih službah, ki ga je organiziralo tržaško tajništvo sindikalne organizacije CISL. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki drugih sindikalnih organizacij s Tržaškega ter zastopstva delavskih kolektivov iz drugih pokrajin naše dežele. Razpravo je začel glavni tajnik tržaške CISL B. Degrassi, ki je v svojem posegu omenil glavna vprašanja, s katerimi se v tem času u-kvarjajo sindikalni predstavniki javnih delavcev in nameščencev (obnova delovnih pogodb, preosnova javne uprave, pokojninski sistem, itd.) ter orisal razsežnosti javne zaposlitve na našem območju: v javnih službah je danes na Tržaškem 26.816 ljudi, kar pomeni, da se ta kategorija številčno uvršča na drugo mesto za delavci industrijska . sb;9He. (I. Osebje, zaposleno v javnih službah (bolnišnicah, krajevnih ustanovah, na železnici, pri državnih monopolih, itd.) prispeva k ustvarjanju tukajšnjega narodnega dohodka v razmerju 15 odstotkov. Glavne misli o nakazanih problemih pa je razvil zvezni tajnik CISL iiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiifiiiuiiiKimmiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMimiiiiiiiiiiin PREDAVANJI O POLOŽAJU SLOVENCEV V ITALIJI BORIS RA CE NA PROSEKU ŠIŠKOVIČ V NABREŽINI Prvo predavanje je priredil novoustanovljeni MK Prosek - Kontovel, drugo pa p. d. I. Gruden V ponedeljek je bilo na Proseku v Soščevi hiši predavanje predsednika SKGZ Borisa Raceta o »Političnem položaju Slovencev v Italiji*. Predavanje je priredil novoustanovljeni Mladinski krožek Prosek - Kontovel, ki je tako uspešno začel svoje delovanje. Razveseljivo je, da je prišla pobuda za predavanje iz vrst mladine, zelo važno pa je, da se je predavanja udeležilo okoli 120 vaščanov, od katerih 60 mladincev. U-vodno besedo je imel član Mladinskega krožka Prosek - Kontovel Sergij Štoka, ki je orisal načrte in cilje krožka. Namen tega je združevati in usmerjati vaško mladino v celotno delovanje vaških organizacij. Krožek je sestavljen iz družbeno -politične, kulturne in rekreacijske skupine. Vsaka skupina bo v bližnji prihodnosti pripravila srečanja z vaškimi organizacijami, kulturne in rekreacijske prireditve in izlete. Nato je prevzel besedo Boris Race, ki je v svojem predavanju orisal politični položaj Slovencev v Trstu in Italiji v širšem obsegu po zadnjih volitvah in vpliv Liste per Trieste na nadaljnji politični razvoj. Poleg tega je obrazložil prednosti, ki bi jih imeli Slovenci ob ustanovitvi industrijske cone. Sledila je živahna debata, v katero so se vključili mladinci in starejši vaščani. Pogovor se je razširil tudi na druge, za nas Slovence, važne tematike, kot so ustanovitev slovenske tehnične višje šole, vprašanje razlastitev in poimenovanje ulic po zaslužnih slovenskih možeh. Upajmo, da bodo tudi v prihodnje predavanja in sploh pobude Mladinskega krožka uspele in tako dobro obiskovane, (šv.is.) • • • Tudi prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine se je odzvalo pozivu k zborom, na katerih predstavniki naših kulturno - gospodarskih organizacij pojasnjujejo za Slovence nastali položaj po zadnjih političnih dogodkih na Tržaškem. Gost društva je bil dr. šiškovič, ki je ob pomoči živahne diskusije o-svetlil vzroke in posledice nastalega preobrata v politični situaciji našega mesta ob zmagi Liste za Trst, analiziral je njeno bistvo, zlasti pa položaj, v katerem smo se znašli Slovenci. Predavatelj in diskutanti so si bili enotni v tem, da je treba delu tudi naše slovenske javnosti, ki je iz kakršnih koli vzrokov nasedla leporečju vodij te liste, predoči- ti nesmisel takega početja. Predavanje našega priznanega strokovnjaka za narodnostna vprašanja je bilo zanimivo m potrebno čeprav izgle-da, kot da se večine slovenske domače napredne javnosti prav posebno ne tiče. Kako drugače si sicer ne moremo razlagati odsotnosti na tem predavanju, (ip) Otroški vrtec zopet odprt v Ul. S. Cilino Občinski zdravnik je privolil na ponovno odprtje otroškega vrtca v Ul. S. Cilino, ker ni več nevarnosti za okužen je. Otroci se bodo torej vrnili, toda prej bodo morali na zdravniški pregled, ki bo preveril, da med njimi ni nosilcev nalezljivih bolezni. Začasno bo ostala kuhinja zaprta, dokler ne bo pokrajinska uprava sprejela potrebnih ukrepov. F. Marini. Govornik je predvsem poudaril, da je treba v Italiji enkrat za vselej spodbiti splošno prepričanje, da je javna uprava nujno obsojena na večno «nerentabil-nost», delo njenega osebja pa na neučinkovitost. Res pa je, da je na področju javne uprave potrebna temeljita preosnova, ki naj zagotovi večjo učinkovitost dela in hkrati tudi izboljšanje gmotnega stanja prizadetega osebja. Javni uslužbenci so, kakor znano, razmeroma slabo plačani, v primeri z delavci zasebnega sektorja pa se njihov položaj še stalno slabša zaradi omejenega vpliva premične lestvice na višino njihovih prejemkov. CISL je zato konkretno predlagala vladi, naj u-vede pravila za aplikacijo premične lestvice, ki veljajo za druge delavce, tudi za delavce in nameščence javnega sektorja. Položaj javnih nameščencev je šibak tudi zaradi tega, ker ti delavci vse do leta 1973 niso imeli pravice, da bi se z vlado pogajali za izboljšanje svojih razmer. Ta pravica se je v, zadnjem času šele začela izvajati, nujno pa bo treba pritisniti v tej smeri v trenutku, ko bodo stekla pogajanja za obnovitev zapadlih delovnih pogodb. CISL je v tem smislu že nastopila na pristojnih mestih za dosego posebnega okvirnega zakona, i naj koordinira pogajalno dejavnost posameznih ministrstev, ustrezne postopke in takojšnje uveljavljanje doseženih sporazumov. Prav tako je treba določiti koordinacijo nalog in mobilnost zaposlenega osebja. Na koncu je Marini poudaril, da se CISL zavzema z . to, da bi sindikalne organizacije sprejele načelo o ureditvi stavkovnih gibanj. Za delavce, zaposlene na področjih javnih storitev (železnica, trajekti, letalstvo. itd.), naj bi tudi v Italiji — kakor se že dogaja drugod po svetu — uvedli »pravilm.c za stavke*, ki naj bi onemogočil protestna gibanja v času, ko stavke prizadevajo predvsem široke plasti prebivalstva, ne pa delodajalca — državo ali druge jav uprave. Uvedba takega pravilnika bi hkrati spodjedla tla razdiralnemu delovanju tako imenovanih avtonomnih sindikatov. PREDSTAVITEV KNJIGE «SRBI V TRSTU - ZGODOVINA, VERA, UMETNOST» Življenje in delo srbske skupnosti pomembna obogatitev tržaške kulture Spisala sta jo Giorgio Milossevich in Marisa Bianco Fiorin, fotografije je oskrbel Elio Ciol, knjigo pa je izdal Inštitut za enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine Razstava in tekmovanje v ornitologiji Ljubitelji ornitologije bodo od 10. do 12. novembra lahko sledili zanimivi prireditvi na pomorski postaji v Trstu. Tržaško omitološko združenje bo v sodelovanju z Ornitološko skupnostjo treh Benečij organiziralo pod pokroviteljstvom Avtonomne letovišč arske in turistične ustanove •llllllllllllinilllMIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIimilllllllMIHIHHmuilllllllllllllllllllUlllllllllllllllinilllllllHIIHIHIIIIIII VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ Z AVTOM SILOVITO V ELEKTRIČNI DROG Mladi avtomobilist je bil na mestu mrtev Včeraj zjutraj se je v bližini Milj pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 32-letnega Mar-cella Apollonia iz Ul. Catalani št. 7. Ob 5.30 se je namreč Apollonio vozil s svojim avtomobilom ford taunus z evidenčno tablico TS 190083 iz Milj proti Trstu, kamor je bil namenjen na delo v pristanišče, ko je pri Ospu zaradi nepojasnjenih razlogov zgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v električni drog na levem delu cestišča. Trčenje je bilo silovito, tako da si je Apollonio prelomil lobanjsko dno in pri priči izdihnil. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli agenti cestne policije in rešilec Rdečega križa z dežurnim zdravnikom, ki ni mogel Apolloniu nuditi nobene pomoči, ugotovil je lahko le njegovo smrt. Zaradi tega so truplo ponesrečenca prepeljali v tržaško mrtvašnico. «5. omitološko tekmovanje treh Benečij*. Tega tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi rejci, ki razpolagajo z izkaznico Ornitološke skupnosti treh Benečij; rok za vpisnino zapade 20. oktobra. V okviru te prireditve bodo organizatorji priredili tudi nagradno razstavo v slikarstvu na temo «Kraška omitologija in rastlinstvo*. Vsak u-deleženec bo lahko predstavil ocenjevalni komisiji samo eno podobo, ki ne bo smela posegati mere 1x1 m. Izdelke bo treba oddati organizatorjem v sredo, 8. novembra, od 9. do 21. ure na pomorski postaji. Nagrade so v višini 300.000, 200.000 Petrovičem Njegošem, a so ji 5 let Bogata tradicija številnih verskih skupnosti, ki živijo in delujejo v Trstu, jasno priča o veliki mednarodni vlogi, ki jo je imelo naše mesto v preteklih stoletjih. Trenutno deluje v Trstu kar osem verskih skupnosti. Najštevilnejša je seveda rimskokatoliška, po kulturni tradiciji in po veliki vlogi pri nastajanju in razvoju tržaške cerkvene u-metnosti pa za njo ne zaostaja srbska pravoslavna skupnost. O tem se lahko prepričamo na razstavi zakladov tržaških verskih skupnosti na Gradu sv. Justa, dokončno potrdilo o visokem kulturnem doprinosu srbske pravoslavne skupnosti k tržaški umetnosti pa nam daje prav knjiga «Srbi v Trstu» s podnaslovom «Zgodovina, vera, umetnost», ki so jo predstavili včeraj, najprej časnikarjem, v poznih popoldanskih urah pa tržaški javnosti v prostorih muzeja Santorio, kjer je pod vodstvom Zorka Hareja zbor pravoslavne cerkve sv. Spiridiona zapel nekaj cerkvenih pesmi. Gre za bogato monografijo s številnimi črno-belimi in barvnimi fotografijami. Besedilo sta spisala bivši predsednik tržaške pravoslavne skupnosti Giorgio Milossevich in umetnostna zgodovinarka Marisa Bianco Fiorin, fotografije so delo Elia Ciola, knjigo pa je izdal Inštitut za enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine. V imenu tega inštituta sta predstavila časnikarjem delo predsednika Romana Scarcia in Ce-sare Russa. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja. Prvi dve, delo Giorgia Mi-lossevicha, vsebujeta zgodovinski in verski prikaz življenja in dela srb-skepravoslavne skupnosti v Trstu. Prvo poglavje se zaustavlja pri zgodovinskem pregledu, od leta 1717 dalje, to je od takrat, ko je Karel VI. ustanovil tržaško prosto luko in je postalo mesto vabljivo za tujce. Milossevich govori nato o gradnji cerkve sv. Spiridiona, o napoleonskem obdobju, o prisotnosti Srbov v tržaškem kulturnem življenju, o udeležbi v vojnah proti Turkom, o prvi svetovni vojni, o Darinki, hčerki tržaškega srbskega trgovca, ki se je 11. januarja 1855 omožila s črnogorskim princem Danilom I. in 100.000 lir za prve tri uvrščene, na razpolago pa bodo še manjša priznanja in posebna lestvica za dijake pod 14. letom. 0 člani državnega grafološkega inštituta v Trstu so na občnem zboru izvolili nov odbor. Za predsednika je bil potrjen Oscar Venturini, prav tako je bila za blagajničarko potrjena Pia Predonzani Garbo, tajnik pa bo Letizia Messere. Odbornika sta Antonio Capasso in Mario Pirona, nadzorni odbor pa sestavljata Roberto Bassi in Furio Burian Lissoi. po poroki ubili moža in je postala kasneje zvesta družica svoje nečakinje, črnogorske princese Helene, italijanske kraljice. Milossevicheva pripoved gre dalje in sega globoko v pravoslavno litur gijo, dopolnjuje pa jo nekoliko bolj prozaično, p izredno bogato in zgodovinsko obdelano pisanje Marise Bianco Fiorin. ki je pripravila u-metnostni vodič po cerkvi sv. Spiridiona in seznam ttseh ikon iz te cerkve. Tako postane knjiga ne le zgodovinski, ampak tudi umetnostni prerez skupnosti, ki še danes predstavlja veliko kulturno, človečansko tllllllllllltlllllllllllMIIItlllllllllllllll IIIIt IIIMIUIIIIIIItltlllllllll III lili Hilli II Hill || llllllllllllttlll 1111111111111111111 PO OKVIRNEM SPORAZUMU MED OBEMA DRŽAVAMA Ladji Tržaškega Lloyda na progi Italija-Kitajska Dokončni sporazum med Italijo in Kitajsko o pomorski progi bodo podpisali prihodnje leto V okviru trgovskih izmenjav med Italijo in Ljudsko republiko Kitajsko bodo z začetkom prihodnjega leta predvidoma odprli plovno progo, na kateri bosta plu':. dve ladji Tržaškega Lloyda, in sicer 12.825-ton-ski tovorni ladji »Tr: te* in »Sere-na». To je nami • skle okvirnega sporazuma, ki je bil sklenjen 3. oktobra v Pekingu. ' "i Tržaškega Lloyda plujeta zaenkrat, v pričakovanju dokončnega dc >vora med o-bema državama, na Tajsko, v Filipine in Indonezijo. V prvih dneh oktobra so se nai c le okvirno dogovorili za vzpostavite'' trgovske povezave med Italijo in Kitajsko in v ta namen podpisali protokol. V podrobnostih pa bodo predstavniki kitajske brodarske družbe in Tržaškega Lloyda prou- .i tehnične vidike vzpostavitve tc proge na sestanku, ki bo v Pekingu. Dok' ..eno in uradno pa bo sporazum stopil v veljavo po tretjem uradnem srečanju mešane komisije, ki bo predvidoma aprila ali maja prihodnjega leta v kitajski prestolnici. Kljub temu pa bo plovna proga lahko stekle še prej na podlagi predhodnih neposrednih pobud med plovnima družbama obeh držav Ladji, ki bosta pluli na progi Italija - Kitajska, sta usposobljeni za prevoz rastlinskega olja in surovega gumija (skupno nad tisoč kub. metrov). Poleg tega lahko prevažata do 227 kontejnerj vsaka in razpolagata s petimi velikimi žerjavi. • Seja rajonskega sveta za Kolonjo in škorkljo bo jutri ob 19. uri na sedežu v Ul. Kolonja štev. 30. Po branju zapisnika prve seje bodo izvolili podpredsednika in umestili rajonske komisije. Natečaj za mesto slovenske vrtnarice Miljska občinska uprava sporoča, da je v vrtcu v Čamporah prosto mesto za slovensko vrtnarico. Interesenti za redno namestitev v šolskem letu 1978/79 naj se javijo v občinskem uradu za šolstvo. Prošnje bodo sprejemali v občinskem uradu do 12. i.rr jutri, 12. t.m. Prošnji na kolkovanem papirju je treba priložiti osebne podatke in diplomo opravljenega študija. Za mesto vrtnarice pridejo v poštev kandidati, ki so opravili učiteljišče in šolo za vrtnarice ali pa ki so diplomirali na pedagoški in filozofski fakulteti s tezo iz psihologije. Občinska uprava bo preizkusila pripravljenost kandidatov s pismenim in ustnim izpitom iz pedagoških in didaktičnih ved. TEČAJI SLOVENŠČINE Ustanova za spoznavanje sloven skega jezika in kulture obvešča, da je še v teku vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za o-troke je v popoldanskih, za odrasle v večernih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetni, nadaljevalni a-li izpopolnjevalni tečaj. Poseben tečaj za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo. Informacije in vpisovanje v tajništvu v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. vsak delavnik (razen v sobotah) od 17.30 do 19.30. Tel. 64-459. in versko obogatitev našega mesta, prerez skupnosti, ki je nedvomno mnogo vplivala na vsestranski razvoj Trsta. Knjigo so včeraj predstavili tudi predsedniku deželnega sveta Comel-liju, škofu Bellomiju in županu Cecoviniju s čimer so hoteli poudaril. kako pomemben dogodek predstavlja to delo prav v današnjem trenutku. V času, ko se v Trstu govori o «barbarih», ki bedo vdrli z Balkana in pustošili naše mesto, ga potujčili in okužili čisto italijansko tržaško kri, je prav ta potrditev bogate kulturne vsebine srbske skupnosti v našem mestu jasen dokaz, kako nesmiselne in kako neutemeljene so te trditve, dokaz, da je i:barbarska» skupnost z Balkana živela tu že pred tremi stoletji in da predstavlja le obogatitev tržaške kulture, ki je kozmopolitska in ne nacionalistična, dokaz, da je razvoj mogoč le v prijateljstvu in v sodelovanju, dokaz, kako prazne so trditve tistih, ki z balkansko nevarnostjo podpihujejo svoje šovinistične težnje, (b.br.) JUTRI OB 18.30 Duo Valetič-Sanvitale v baziliki sv. Silvestra V okviru Glasbenih srečanj bo jutri ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert glasbenega dua Valetič -Sanvitale. Marta Valetič, nizki alt, rojena v Trstu, je dokončala študije na tržaški Glasbeni matici in nato t uspehom nastopila na raznih koncertih. Pianistka Anna Luci Sanvitale se je rodila v Trstu in je študirala na konservatoriju «G. Tar-tini», kjer se je tudi diplomirala. lllIltilimiiiliilliliMiiiiillIlllllIiiiiimitliliiuiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiuuMiiiiimuit ZASEDANJE 0 TEMI «Š0LA IN TRŽIŠČE DELA» V Sola ne ustreza potrebam današnje proizvodne družbe Prof. Rodolfo Jannacone - Pazzi orisal vzroke neskladnosti med «proizvodnjo» šole in potrebo delovne sile V današnji družbi občutimo veliko razdvojenost med šolo in tržiščem dela. Nad tem se vsi pritožujejo, vendar pa žal, vsaj po dosedanjih ugotovitvah, za kapitalistični družbeni sistem, kjer je tol a last države, tržišče dela pa last posameznikov, verjetno ni mogoče najti povsem ustrezne rešitve. To so osrednje misli sinočnjega zasedanja o »Šoli in tržišču dela*, ki ga je tržaška pokrajina organizirala v konferenčni dvorani tržaške trgovinske zbornice. Po pozdravnem nagovoru pokrajinskega odbornika za šolstvo je spregovoril univerzitetni profesor Rodolfo Jannacone -Pazzi, ki vodi po nalogu pokrajinske uprave širšo raziskavo o tej zanimivi tematiki. Poseg prof. Jan-naconeja je bil vsestransko zanimiv, saj gre za temo. ki je zaradi naraščajoče brezposelnosti mladine zelo aktualna. Danes se vsi pritožujejo, kar velja še zlasti za podjetnike, da šola ne proizvaja tistega, kar gospodarska družba potrebuje. Po drugi strani pa se prav tako pritožujejo tisti, ko'to 'dokončali študij in ne najdejo zaposlitve. Gre torej za veliko neskladnost med povpraševanjem in ponudbo. Odkod vzroki za vse to? Nedvomno teh vzrokov ni mogoče iskati v šoli sami. kajti šola lahko poskrbi za kvalificirano delovno silo, če jo družba zahteva. Dejstvo .je, da ni mogoče vnaprej določiti ootrebe po delovni sili. Jannacone nam reč ugotavlja, da so vse matematično - statistične študije, po katerih so predhodno načrtovali potrebo zaposlitve, klavrno propadle. Prav tako tudi ugotavlja, da niti dve povsem enaki podjetji v daljši perspektivi nimata enakih potreb po delovni sili. Gre torej za zelo subjektivno vprašanje. Vsekakor pa je za padec povpra ševanja po delovni sili v veliki meri kriv prav gospodarski razvoj. Istočasno z razvojem namreč ni raslo število prostih mest, kot bi bilo pričakovati, ampak je prav razvoj povzročal brezposelnost. Po drugi strani pa moramo pomisliti tudi na dejstvo, da se je število šol, oziroma število dijakov v zadnjih letih izredno povečalo. Šola pa je v zadnjih desetletjih izredno rasla, razrasla se je iz majhne v ogromno strukturo, ki pa je ostala centralizirana, torej strogo vezana na osrednjo birokracijo in ne na krajevne potrebe. Majhna šola .je bila lahko funkcionalna, ko se je razrasla, pa je nastopila kriza in šola je popolnoma izgubila vsako povezavo s proizvodno družbo. Dejstvo je tudi da šolski »proizvod* ni dokončen. Ko dijak ali študent dokonča študij, se mora šele vključiti v proizvodni proces, mora torej začeti znova, ker pač ni nobene kontinuitete. In prav zaradi tega preloma nastajajo tudi finančne težave, kajti proizvodna družba je pripravljena finansirati izobraževanje takih kadrov, ki jih sama potrebuje, ne pa kadrov, ki jih mora šele po dokončanem študiju vzgajati. Na prvo mesto se torej postavlja zahteva po čim večji funkcionalnosti šole. Pogoj, pod katerim bo proizvodna družba poskrbela za finančna sredstva je, da ji šola posreduje osebje, ki je strokovno pripravljeno na zaposlitev in da krije šola funkcijo družbenega interesa, ki valorizira kapital, ki ga je družba vložila vanjo. Ta pogoj pa se sedaj ne uresničuje. Otroku, ki prestopi prag šole, povemo lepo pravljico: pridno se uči, da boš postal zdravnik; dobro boš zaslužil in ne boš imel težav. Vendar pa šola ne nadzoruje proizvodne družbe in ko bo otrok postal zdravnik, morda (in v današnjem položaju bi lahko rekli verjetno) ne bo dobil zaposlitve. Šola namreč na noben način ne nadzoruje tržišča dela. In brezposelnost povzroči v človeku, ki je študiral deset ali več let, «da bi dobil dobro službo*, izreden šok, ki ga lahko premosti le z močnim značajem. Svet se mu nenadoma spremeni pred očmi in spremeni se tudi njegovo življenje: iz gotovosti preide v splošno negotovost, nezadovoljstvo se stopnjuje in družba prehaja v fazo. v kateri se žal nahaja naša današnja družba, kjer je šola samosvoja struktura, brez vsakršne povezave s stvarnostjo proizvodne družbe. Poročilu prof. Jannaconeja je sledila razprava, ki je sicer osvetlila nekatere posamezne probleme, a iz katere je v bistvu izšla le potrditev vsebine poročila univerzitetnega profesorja, (b. br.) • V priredbi Z2I iz Milj bo danes ob 18. uri v Ljudskem domu v Miljah, Trg San Giovanni 4, srečanje, na katerem bodo ženske izoblikovale nadaljnje smernice svojega gibanja. Prosto mesto pri zavodu EZIT Zavod za industrijsko cono v Trstu razpisuje natečaj za zasedbo prostega mesta podnačelnika tehničnega urada v vodilnem staležu osebja. Predpisana je starost 18 do 35 let in inženirska fakulteta. Za kandidate, ki so doslej opravljali podobne dolžnosti pri državnih ali poldržavnih ustanovah, se maksimalna starost dvigne na 55 let. Prošnje za priglasitev k natečaju bo zavod sprejemal do 25. oktobra. Vse podrobnosti v zvezi z natečajem so na voljo kandidatom pri tajništvu Zavoda za industrijsko cono v Trstu, Ul. Caboto štev. 14 -Trst. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini USPEŠNE AKCIJE JUGOSLOVANSKIH CARINIKOV «Stop» na meji za tihotapce z zlatom Jugoslovanski cariniki so v prejšnjih dneh odkrili in aretirali vrsto ljudi, ki so skušali pretihotapiti preko obmejnega mednarodnega prehoda pri Fernetičih nedovoljene količine raznih dragocenih predmetov. V petek so v avtomobilu grškega zlatarja Haralabosa Gountasa, ki se je vračal v domovino po izletu v Benetke, odkrili 25 kg 14-karatnega zlata v skupni vrednosti približno 350 milijonov starih dinarjev. Moža so aretirali in zaprli v koprske zapore. V soboto pa so v avtobusu turške registracije, ki se je vračal z izleta po Italiji, odkrili več kot 5 kg dragocenih predmetov in pol kg zlata; po prvi oceni naj bi skupna vrednost zaplenjenega blaga znašala 80 milijonov dinarjev. Lastnika vsega sta bila turška državljana Elmus Balkan in Kadrif Hacicolu. Vedno na Fernetičih so cariniki odkrili v avtomobilu švedske registracije približno deset zlatih prstanov, v skupni vrednosti 100 tisoč dinarjev. Na obmejnem prehodu pri Lazaretu pa so ustavili italijanskega dr- žavljana Giuseppa Nasi ja iz Mode-ne, ki je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo več sto kovinskih pasov za ure in ženske usnjene torbice. Deželne podpore potrebnim dijakom Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine .je izdelal zakonski osnutek za podelitev podpor študentov v šolskem letu 1978/79. Zakonski osnutek naj bi omogočil uporabo večje denarne vsote namenjeno za podporo potrebnim dijakom in šolam. Z vsoto bi lahko kupili potrebnim srednješolcem učbenike, šolskim knjižnicam knjige, dijakom višjih srednjih šol pa bi porazdelili štipendije v najvišji vsoti 80.000 lir na osebo. V bazoviškci gozdičku co včeiv.j odkrili avtomobil s truplom 23-let-nega univerzitetne-a študenta Luciana Milla iz Ul. Sei busi 6 v Tr- žiču. V trenutku duševne krize se je Millo odločil za usodni korak, tako da je z gumijasto cevjo povezal izpušno cev in notranjost avtomobila, ki ga je pr-1 tem skrbno zapri- V banki neznanec okradel žensko V prostorih Br- -e Commerciale I" taliana je včeraj zjul.aj, ok ig 10.15* neznani moški okradel 60-letno LaU; ro Bisson iz Ul. Triejimo 21 in J1 odnesel 1.700.000 lir. Bissonova j* bila takrat v banki in izpolnjevala položnico, poleg sebe pa je imel* nekaj šopkov bankovcev. Tedaj s® ji je približal moški srednje posta' ve, ki naj bi imel približno 40 le* in jo obvestil, da je nekaj bankovcev padlo na tla. Ko se je Bissonova sklonila, se je moški polastil denarja in se neopazno oddaljil' Bissonova se je tatvine zavedla nekoliko poznejj, ko ni bilo po tata ne duha ne sluha. Preiskavo so u' vedli agenti letečega oddelka. GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978/79 MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva Prevod Fran Albreht Scena Ing. arh. Niko Matul Kostumi Ružiča Nenadovič -Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec lektor Ana Mlakar REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ Danes, 11. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo; jutri, 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. v petek, 13. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED H - mladinski; v soboto, 14. oktobra, ob 20. uri ABONMA RED F — druga sobota po premieri; v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G —.popoldanska predstava na dan’ praznika. Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, eno uro pred pričetkom predstave. Abonmaji in Vstopnice so še na razpolago. Gledališča avditorij Od 13. oktobra Teatro Regionale Toscano predstavlja «11 borghese gentiluomo» Moliera v režiji Carla Oecchija. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Za abo-®ente od 30 do 20. odst popusta. teatro stabile Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot- . v šolah ter v raznih društvih so v prodaji abonmaji za gledališko se-»no 1978-79. GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v Prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79. Za letošnjo sezono je na Razpolago tudi nov abonma red G, ki vključuje šest od devetih napovedanih predstav in sicer Fidelia, To-“o. Trittica, balete, Aido in Maze-Po. Za podrobnejše informacije posluje blagajna (tel. 31-948). V Dolini dajemo v najem trgovino z mešanim blagom in to-bakarno — JERJAN. Tel. 790237 od 8. do 13. ure ali pa od 13.30 do 16. ure — 228121. V ZVEZI Z VZNEMIRJAJOČIMI GLASOVI Odločen nastop deželne vlade do zaprtja rabeljskega rudnika Predsednik odbora Comelli in odbornik Rinaldi zahtevala takojšnje sklicanje sestanka med mešano komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki dežele, in ENI ter družbo SAMIM V zvezi z vestmi o nameravanem zaprtju rabeljskega rudnika, ki so bile v prejšnjih dneh objavljene v dnevnem tisku, se je deželna uprava takoj obrnila na ENI s prošnjo po pojasnilu o resničnosti teh glasov in da bi spomnila ustanovo na uradno sprejete obveznosti za zaščito deželnega rudniškega kompleksa. Predsednik deželnega odbora Comelli je tudi odposlal telegram predsedniku ENI odv. Sette-ju, v katerem izraža svoje začudenje o novicah, po katerih naj bi družba SAMIM (družba, ki je od-govama za področje mineralov) zaprla rajblski rudnik in izraža prepričanje, da so te novice neutemeljene, ker niso v skladu s smernicami parlamenta, CIPI in s samimi programi ENI. Predsednik Kino Ariston Zaprto. Ritz 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli ti-gra». Barvni film. Igrajo: R. Poz-zetto, E. Montesano in P. Villag-gio. Eden 16.00 «L’albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Fenice 15.30 «Lo chiamavano Bull-dozer*. B. Spencer. Mignon 16.30 «Messaggi da forze sco-nosciute». D. Karradine. Nazionale 16.00 »Fantasia*. Barvni Walt Disneyev film. Grattacieio 17.00 — 22.15 »Diabolica-mente tua*. Barvni film. Alain De-lon in Senta Berger. Režija Julien Duvivier. Excelsior 15.30 «Swam incombe*. Barvni film. Cristallo 16.00 «Ciao maschio*. Barvni film. G. Fitzgerald, M. Farmer, S. Casini, M. Mastroianni in G. Depardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodramniatico 16.15 «La pomovilleg-giante». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La signora ha fatto pieno». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Anrora 16.30 «Cindarelia nel paese del sesso*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «La belva col mitra*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «La polizia č sconfitta*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Peccato veniale* Barvni film. L. Antonelli. -Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 16-00, «1, viaggi-^-Gnlliver 7 nanni». Barvni risani film. e- i GLASBENA MATICA - TRST SEZONA 1978/79 KULTURNI DOM V TRSTU KONCERTNI ABONMA 28. 10. 1978: TRIO TARTINI iz Ljubljane - 10. 11. 1978: SLOVENSKI OKTET - 5. 12. 1978: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, PEVSKI ZBOR CONSORTIUM MU-SICUM iz Ljubljane, dirigent Uroš Lajovic, solisti: Jurij Reja - tenor, Črtomir šiškovič - violina, Miloš Mlejnik - violončelo — 20. 12. 1978: MASSIMO GON - klavirski recital — 19. 1. 1979: KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Uroš Lajovic, solist Vojko Cesar - fagot — 9. 2. 1979: DUO PAHOR - SLAMA — 14. 3. 1979: Pevski zbor COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda, dirigent Darinka Matič — 29. 3. 1979: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solista: Nora Jankovič - mezzosopran, Hubert Bergant - orgle — 18. 4. 1979: ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Janko Ban IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente) 4. in 5. 11 1978 — Gostovanje baleta ljubljanske Opere 2. in 3. 2. 1979 — Gostovanje solistov, zbora in orkestra ljub- ljanske Opere Parter redni Parter znižani Mladinski Mladinski CENE ABONMAJEV 15.000 lir Balkon redni 12.000 lir Balkon znižan1 in invalidski — parter 8.000 lir in invalidski — balkon 4.000 lir 10.000 lir 8.000 lir Dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure. Lanski abonenti naj potrdijo svoj sedež do vključno 13. oktobra. Comelli je zato zahteval, da bi potrdili neutemeljenost teh novic, istočasno je tudi zahteval sklicanje sestanka med mešano komisijo dežele — ENI in predstavniki družbe SAMIM. S svoje strani pa je deželni odbornik za trgovino in industrijo Rinaldi zahteval takojšnji sestanek med predstavniki ENI in SAMIM: sestanek bo v prvih dneh prihodnjega tedna. Športniki Krasa gostili sovjetske mornarje _ Prejšnji teden so se športniki in športni delavci Krasa ponovno srečali z mornarji sovjetske ladje Usu-rijskij zaliv, ki se nahaja v tržaški luki zaradi popravil. Srečanje s sovjetskimi mornarji je postalo že tradicionalno, zato so se Kraševci za slednje še posebno potrudili. Po športnem sporedu, tekmah v namiznem tenisu, so se vsi skupaj zbrali okrog dobro založenih miz z domačimi specialitetami. Manjkalo ni niti pristne domače kapljice, ki je kaj kmalu ogrela srca gostov in gostiteljev. Zaigrala je harmonika in z njo so se zlili glasovi sovjetskih mornarjev in domačinov, ki so peli ruske udarne pesmi v slovenščini in ruščini. V zahvalo za tako lep sprejem je kapitan povabil delegacijo športnih delavcev Krasa na svojo ladjo. Po ogledu te, ki prevaža tovor iz Afrike v luke Črnega morja, smo bili deležni izredne gostoljubnosti in vsakdo je dobil majhen ali večji spominček. Ob slovesu smo si vsf zaželeli ponovno snidenje. (m.i.) VESTI S KOPRSKEGA Pirančani se pripravljajo na občinski praznik Ob bližnjem prazniku piranske občine (15. oktober) so odgovorni predstavniki občine organizirali tiskovno konferenco, na kateri so povedali, da bodo organizirali več kulturnih prireditev. V soboto so odprli v prostorih Pomorskega muzeja zanimivo razstavo znamk in kovancev. Odprta bo do 22. oktobra, uredila pa sta jo Pomorski muzej in Filatelistično društvo iz Kopra. V prihodnjih dneh pa bodo med drugim organizirali tudi razstavo del znaneg^jpirairakega slikarja Hermana Pečariča. Na tiskoyuj. konferenci so novinarje seznanili tudi z nekaterimi žgočimi problemi občine. Ugodno so ocenili turistično sezono, uspehi v turizmu pa bi bili lahko nedvomno še precej večji, če bi turistične organizacije delale bolj povezano. Prav tako ni dovolj sodelovanja med gostinstvom in trgovino. Opozorili so tudi na probleme pri izgradnji tovarne soli. Kreditni pogoji so prezahtevni in bo morala podjetju Droga pomagati tudi širša družbena skupnost. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA' S. P. A TRST ULICA F. PULZI 10 - ' TEČAJI VALUT V MILANU Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Dinar 815.-1615.— 510.-186,— 25,-416,— 58,75 650,-386,— 145.-180.— 153.— 18— 38— MENJALNICA vseh tujih valut Razstave . ^ galeriji Rena vecia, Ul. Donota razstavlja svoja dela znani trzaš-J likovni mojster Deziderij Švara. ‘'Azstava bo odprta do 12. oktobra. Izleti Združenje Union priredi 15. okto-izlet na Rabac (Albona). Infor-j^cije na sedežu združenja Union v !• Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak j™* razen ob ponedeljkih od 10.30 ,° 12. ure in od 17. do 19.30. ob ««trtkih od 17. do 19.30 In ob so-°°tah od 10.30 do 12. ure. Mali oglasi 'AB KORADO — Assicurazioni Ge-nerali — nudi svojim klientom in Prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v no-V*® uradu v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 610345. r,,OJETJE išče skladišče od 150 do ^9 kv. m v mestu, predmestju bližnji okolici. Ponudbe na O-Klasni oddelek Primorskega dnevnika. ^tllNpoi.TONSKI zunanji hranilnik *a nafto oddam zelo ugodno. Tevton 211221 od 19. do 20. ure vsak dan. ^ftODAM ploščice po nizki ceni In dvojna vrata ter dajem v najem kiet. Tel 74I670 •tO 1) A m ali zamenjam sobno kolo teiclette). Tel. 53160. Včeraj - danes Danes, SREDA, 11. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.28 — Dolžina dneva 11.12 — Luna vzide ob 14.52 in zatone ob 0.24 Jutri, ČETRTEK, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: najvišja temperatura 20 stopinj, najnižja 15.4 stopinje, ob 13. uri 20 stopinj, zračni tlak 1024,9 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, veter severozahodnik 5 km na uro, morje mimo, temperatura morja 18,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. oktobra 1978 so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 19 oseb. RODILI SO SE: Valentina Hrusvar, Daniele Marassi, Marko Leghissa, Sa-manta Russo. UMRLI SO: 83-letna Maria Doratti, 68-letni Giovanni Garbari, 81-letna Li-dia Maitan vd. Smon, 73-letni Romeo Mottech, 76-letni Giuseppe Gre-gori, 90-letna Giuseppina Dagnelut vd. Bisiacchi, 90-letna Antonia Visno-vec vd. Barraud, 86-letni Felice Antonio Solazzo, 73-letna Laura Novel vd. Bussi, 84-letna Enrica Visich vd. Masotti, 58-letni Antonio Perich, 58-letna Liliana Salateo, 79-letna Anita Wengerschin vd. Baldo. 74-letni Mario Bortolin, 69-letni Otello Aurelio, 57-letni Bruno Antonini, 75-letna An- gela Horodecki vd. Sereni, 64-letni Davide Furlan, 74-letni Enrico Zigoi. Ul. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1: Ul. S. Giusto 1; Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 27M24. cmmmmm V spomin na pok. Karla Petarosa daruje sestrična Kristina 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Karla Petarosa daruje sestrična Roza 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. NA PODLAGI NOVIH PREDPISOV Samo v polovici otroških vrtcev bo od 6. januarja popoldanski pouk? Zaskrbljujoča odločitev ministrstva za javno vzgojo - Finančne težave za novačenje novih otroških vrtnaric - Kateri vrtci bodo v tem šolskem letu prizadeti? DANES STAVKA V TRŽIČU Pritiski za družitev plinarn in vodovodov Sindikati predlagajo odpravo majhnih občinskih podjetij in konzorcijev ter ustanovitev enotnega pokrajinskega podjetja S celodnevnim poukom v državnih otroških vrtcih bo letos križ. V teh vrtcih je na Goriškem 7 slovenskih in 114 italijanskih sekcij. Gre za vrtce, ki jih državna uprava odpira leto za letom in za eno, ki jih je v lanskem šolskem letu prevzela od razpuščene ustanove ONAIRC. Sem spadajo vsi slovenski vrtci in precej italijanskih. Že nekaj tednov, odkar se je pričelo šolsko leto, so ti vrtci odprti samo pet ur dnevno, od 8. do 13. ure, popoldanskega pouka ni, kajti v Rimu štedijo in so prejšnji petek na sestanku med zastopniki prosvetnega ministrstva in sindikata dosegli sporazum, ki pravi, da bodo novačenje novih otroških vrtnaric izvajali le postopoma, v roku treh let. To pomeni, da v tem šolskem letu in tudi v prihodnjih letih ne bo celodnevnega, osemurnega pouka v vrtcih, kot je to bilo v prejšnjih šolskih letih. Treba je povedati, da je ustanova ONAIRC izkoriščala svoje osebje, tako vzgojiteljice kot pomožno osebje. Umikov praktično ni bilo. plače so bile nizke, precej nižje od onih v sorodnih državnih ustanovah. Že ko je ta organizacija obstajala se je pričelo osebje sindikalno organizirati in prišlo je tudi do stavk. V državni upravi pa veljajo splošna pravila in skrajšani umiki. Z zakonom štev. 463 z letošnjega 9. avgusta je bilo določeno, da mora napraviti otroška vzgojiteljica 30 ur dela tedensko, poleg tega mora posvetiti nadaljnjih 20 ur mesečno (približno 5 ur tedensko) pripravi za svoje delo. To pomeni, da bo vsaka vzgojiteljica prisotna v razredu samo pet ur dnevno. Sindikalno je to pravilno ker izenači vzgojiteljico v vrtcu učiteljici v osnovni šoli, ker pa so običajno vrtci odprti osem, ponekod celo deset ur, postane nujno potrebno vzeti v službo drugo učno moč. Ponekod so to že imeli, tako v državnih kot v vrtcih ONAIRC, v veliki večini primerov, in med temi so tudi slovenski vrtci, tega ni bilo. Že omenjeni zakon določa, da se pouk v vrtcih lahko podaljša od osmih na deset ur dnevno. To pomeni, da bi lahko otroci ostali v vrtcih od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. To bi staršem, ki so zaposleni, marsikdaj olajšalo delo. Do sedaj so bili vrtci v naši pokrajini odprti do 16. urev t.j. osem ur. Na podlagi že omenjenega zakona so v šolskih skrbništvih takoj po začetku šolskega leta pričeli jemati v službo dodatne otroške vrtnarice. Šele nekaj dni kasneje je prišla iz ministrstva okrožnica, ki je blokirala najemanje novih vrtnaric, že vzete v službo so morali odpustiti. Ministrstvo je u-temeljevalo svojo odločitev z omejitvami dekreta Stammati, ki prepoveduje jemati v službo nove državne in poldržavne uslužbence. Sindikati so protestirali in v petek zvečer je bil sestanek v Rimu, tu so sklenili sporazum. Na podlagi tega bodo v tem šolskem letu vzeli v službo samo 60 odstotkov potrebnih otroških vrtnaric, vendarle le 50 odstotkov v posameznih pokrajinah, 10 odstotkov bo spadalo v nekak vsedržavni kvocient, ki ga bodo uporabili v najnujnejših primerih. V prihodnjem šolskem letu se bo število vrtnaric dvignilo na 80 odstotkov potreb, v šolskem letu 1980 - 81 pa na 95 odstotkov. Z ministrstva za javno šolstvo bodo v prihodnjih dneh (včeraj niso na šolskem skrbništvu v Gorici vedeli nič uradnega) poslali šolskim skrbnikom okrožnice, ti bodo morali do 31. decembra letos ugotoviti dejanske krajevne potrebe. Šele po novoletnih počitnicah bi torej lahko uvedli v polovici vrtcev tudi popoldanski urnik. Samo v polovici. Ker pa sporazum določa, da morajo 25 odstotkov ljudi vzeti iz že obstoječega seznama »Graduatoria provin-ciale permanenten za osnovnošolske učiteljice in le ostalih 25 odstotkov iz pokrajinskega seznama prosilk za mesto otroške vrtnarice, obstaja v Gorici nevarnost, u-gotavlja enotni šolski sindikat, da bodo pri nas vzeli v službo le drugih 25 odstotkov, ker ni ljudi, ne za italijanske ne za slovenske osnovne šole, v že omenjenem stalnem pokrajinskem prvenstvenem seznamu. Le ena italijanska učite', a je na razpolago in je zaprosila za delo v otroških vrtcih, vse ostale so nameščene v osnovnih šolah. Podobnega slovenskega seznama pa v tem letu sploh ni. Sindikat opozarja na to nevarnost in vabi starše, šolske svete in vso javnost, da zahtevajo z odkrito akcijo vsaj kritje celotne polovice zahtevanih mest v otroških vrtcih in ne samo četrtine. V prihodnjih dneh se bodo zastopniki enotnega šolskega sindikata CGIL - CISL - UIL sestali s funkcionarji na šolskem skrbništvu. V petek seja pokrajinskega sveta V petek, 13. oktobra, ob 17. uri, bo spet seja pokrajinskega sveta. To bo prva seja po izvolitvi odbora, ki ga sestavljajo demokristjani, podpirajo pa še komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. V opoziciji sta Slovenska skupnost in misovci. Na petkovi seji je na prvem mestu ostavka misovskega sveto- Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in župan občine Tržič Gianni Maiani bosta danes dopoldne ob 10. uri določila potek svečanega prenosa posmrtnih ostankov štirih jugoslovanskih in dveh italijanskih partizanov s starega in opuščenega pokopališča v Ul. dei Cipressi na novo pokopališče v Ul. 24. maggio, kjer so zgradili tudi partizansko grobnico. Na starem pokopališču so pokopani naslednji štirje jugoslovanski partizani: nadredni heroj'Evgen Matejfca '-»-Perne, Marko Bralič, Duje Andrinka ter Stanko Kuralt. Predstavnika Jugoslavije in občine Tržič sta se v načelu že dogovorila, da bi morali svečani prekop izvesti v nedeljo, 22. oktobra. U-deležili se ga bodo najvišji predstavniki oblasti in vojske, borčevskih organizacij in jugoslovanskega zastopstva. Pobuda za prekop je prišla od Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) ter protifašističnega odbora v Tržiču. Po njuni volji bodo posmrtne ostanke jugoslovanskih padlih borcev za svobodo pokopali v grobnici padlih partizanov in garibaldincev na pokopališču v Tržiču. Čeprav je bilo pokopališče v Ul. dei Cipressi že več let zaprto, so se vrata vendarle enkrat na leto odprla, da so predstavniki prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba ter zastopstvo jugoslovanskega konzulata v Trstu na dan 1. novembra položili rože in vence na grobove štirih padlih. V počastitev spomina Evgena Pemca pa namerava občinska uprava v Doberdobu po njem poimenovati ulico. Perne je legendarna osebnost o-svobodilnega boja na Primorskem ter ga Svetina v «Ukani» pogosto-ma omenja. Opravljal je namreč važne odgovornosti v partizanskem gibanju. Po rodu je bil Čeh ter se je pred vojno na Slovenskem zaposlil kot tekstilni delavec. Večji del svojega partizanskega življenja je preživel na Primorskem, kjer je najprej vodil obveščevalno službo, proti koncu vojne pa je postal komandant 30. divizije 9. korpusa, na čelu katere je osvobodil Gorico. Usoda je hotela, da je padel na sam dan osvoboditve. Njegov šofer, ki je bil Furlan, je namreč dobil povelje, da ga pelje v Koprivo. Ker je poznal samo Koprivo pri Moši, ga je odpeljal v Furlanijo. Dejansko pa bi ga moral odpeljati v Koprivo na Krasu. Ko je zapeljal v vslca odv. Ena Pascolija. Svetovalci bodo morali izvoliti člane področnih volivnih komisij, potrditi sklepe, ki jih je sprejela komisarska uprava, odobriti strošek za u-reditev prostorov v šolskem skrbništvu, kjer bode namestili elektronski terminal. Sledila bo programska izjava pokrajinskega predsednika prof. Silvana Pagure. O programu je bil dosežen sporazum med zastopniki strank ustavnega loka. V nedeljo odkritje kipa Alojza Gradnika Klub starih goriških študentov odkriva v nedeljo, 15. oktobra, ob 10. uri na Erjavčevi cesti v Novi Gorici doprsni kip dr. Alojza Gradnika. v Medani rojenemu in prav tam pokopanemu slovenskemu pesniku. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec. Sledil bo kratek kulturni program, v katerem bodo nastopili recitatorji in pevski zbori. Prireditev bo ob vsakem vremenu. vas, je trčil ob kolono četnikov, ki so se umikali iz Gorice. Proti avtomobilu so četniki spustili rafal in ubili oba potnika: komandanta in njegovega šoferja. PROTEST SINDIKATOV Kvestura zavrača dovoljenja za bivanje jugoslovanskim delavcem Zastopnikom enotne sindikalne federacije CGH/CISL-UIL je‘ vendarle uspelo, po dveh telegramih, priti v stik z goriškim prefektom, da bi razpravljali o zadevi nekaterih jugoslovanskih državljanov, ki so zaposleni v podgorski predilnici in ki jim ni kvestura podaljšala dovoljenja za bivanje, ko je to zapadlo, ter so zaradi tega ostali brezposelni, kajti brez dovoljenja za bivanje ni moč dobiti delovnega dovoljenja. Ti jugoslovanski državljani so v predilnici zaposleni že osem let. Po mnenju sindikatov je kvestura ravnala ilegalno, tako posnemamo iz tiskovnega poročila sindikalne federacije. Prefektu so sindikalisti obrazložili svoj protest. Prefekt je dejal, da je kvestura poslala u-strezno dokumentacijo na notranje ministrstvo v Rim. Sindikalna federacija je o stvari obvestila parlamentarce naše pokrajine ter politične stranke naj po svojih kanalih posredujejo v Rimu. Scslanek živinozdravnikov obmejnega področja Na goriškem županstvu so se včeraj dopoldne sestali pokrajinski ži-vinozdravniki iz treh italijanskih obmejnih pokrajin s kolegi jugoslovanskega obmejnega področja. Njihov sestanek je bil delovnega značaja, pogovorili so se o raznih vprašanjih prestopa živali čez mejno črto in o skupnih akcijah v primeru živalskih bolezni na tej ali drugi strani meje. Na kratko je spre govoril goriški župan De Simone in ugotovil, da tudi na tem področju prihaja do koristnih stikov na obmejnem področju. Podaritev pohištva pokrajinskemu muzeju Goriški muzeji so se v zadnjem času obogatili z nekaterimi novimi eksponati. Nekatere je uprava muzejev kupila, druge pa je prejela v dar od dobrotnikov. Med temi naj omenimo Tržačanko Adelo Gius, potomko stare goriško-furlanske družine, ki je pred nekaj dnevi darovala pokrajinskemu muzeju več dragocenih kosov pohištva. Med temi naj omenimo iz rezljanega lesa izdelano sprejemnico v stilu Ludvika XVI., francosko stensko uro iz 17. stoletja ter nekaj kristalov, ki so bili nekoč last Flise Baciocchi, v Villi Vicentini stanujoče sestre Napoleona Bonaparteja. Levja družina zbežala iz kletke Nenavadno pustolovščino so včeraj popoldne doživeli prebivalci Marjana, manjše občine na državni cesti nedaleč od Gradišča v smeri proti Vidmu Iz kletke majhnega zaseb nega cirkusa Mauro. ki je v Done deljek razpel svoj šotor na šport nem igrišču, sta zbežala lev in le- Združevanje občinskih podjetij tor konzorcijev za preskrbo z vodo in plinom na področju goriške pokrajine je že dolgo časa predmet razprav v javnosti. Nosilci zahteve po poenotenju teh storitev so sindikati, ki že dolgo časa opozarjajo stranke in javne ustanove, predvsem občine in pokrajino, da je neracionalno sedanje razdrobljeno razdeljevanje teh dobrin. Kakor se v naši družbi pogostoma, prepogostoma dogaja, predlogom sindikatov niso prisluhnili, predvsem pa niso še ničesar ukrenili, da bi se predlagana združitev izvršila. Kot odgovor na politiko metanja boba ob steno je sindikat krajevnih ustanov oklical za danes od 8. do 12. ure šti-riurno stavko uslužbencev konzorcija plinarne in vodovoda v Tržiču, da bi podkrepil zahtevo po združitvi vseh distribucijskih podjetij v eno samo javno podjetje pokrajinske razsežnosti. O istem vprašanju so se včeraj na sedežu pokrajinske pprave pogovarjali predsednik pokrajine prof. Pagura, pokrajinski odbornik Cisi-lin, predsednik deželnega konzorcija za podjetja krajevnih ustanov Marin ter delegacija delavcev krajevnih ustanov na čelu s predstavnikom pokrajinske sindikalne fede- vinja z mladičem. Lastnik cirkusa je živali skušal zlepa spraviti v kletko, vendar mu poskus ni uspel. Razbežale so se po polju in začele predstavljat; nevarnost za človeka. Ni preostalo drugega, kot da so o dogodku obvestili orožnike, ki so skušali levjo družino zlepa spraviti nazaj v kletko, vendar se jim je to posrečilo samo z mladičem in levinjo, samca pa so morali ustreliti, ker .je postal nevaren. Cirkus Mauro je majhen, družinsko vodeni cirkus, ki daje skromen zaslužek lastniku in nekaterim so-.detevfičKD., V, ,,ponedeljek je imel prvo predstavo, včeraj bi jo moral ponoviti in danes odpotovati drugem. Nepredvidena nesreča mu je prekrižala načrte in ga tudi gmotno prizadela. Razna obvestila Športno združenje Dcnt Gorica obvešča, da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak torek in petek. Od 15. do 16. ure telovadijo otroci vrtca, od 16. do 17. pa osnovnošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Izleti Si‘D sporoča udeležencem izleta v nedeljo, 15. oktobra, da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 6. uri, iz Pod gore ob 6.05. iz štandreža ob 6.10. iz Sovodenj pa ob 6.15. Prosimo točnost. racije CGIL, CISL, UIL Achille-jem Colauttijem. Le-ta je osvetlil sedanje stanje na področju preskrbe z vodo in plinom na ozemlju goriške pokrajine ter pri tem opisal tudi gmotne prejemke uslužbencev občinskih podjetij in konzorcijev. Colautti je zagovarjal potrebo po hitri ustanovitvi pokrajinskega podjetja, ki bo upravljalo storitve. Takšen korak bo zagotovil večjo učinkovitost in tudi boljše izkoriščanje razpoložljivih sredstev in ljudi. Ne na koncu bo takšen poseg prihranil tudi javni denar. Predsednik CRIPEL dr. Marin je opisal opravljeno delo, zlasti še pokrajinski shod o tem vprašanju, ter je predlagal, naj bi zaradi u-činkovitosti in boljšega izkoriščanja sredstev v tehnično-političnem pogledu čimprej sprejeli sindikalno zahtevo, zahtevo, ki jo je svojčas deželni upravi posredovala tudi u-stanova CRIPEL. Pokrajinski predsednik Pagura je poudaril, da obstaja v pokrajinskem svetu soglasna želja, da se takšen cilj doseže čimprej, ter je zagotovil sindikatom, da bo pokrajinska uprava pobudnica za sprejem takšnega predloga. Sporočil je, da bo o vprašanju čimprej seznanil načelnike skupin. Glasbeni abonma v Novi Gorici Na pobudo Zveze kulturnih organizacij bo tudi letos v Novi Gorici glasbena abonmajska sezona. Koncertov bo osem, pripravljen je pester in kvaliteten izbor koncertov z najboljšimi domačimi in tujimi izvajalci. Koncerti bodo v kinodvorani »Soča*. Vpisovanje za abonma bo do 18. oktobra v prostorih ZKO v Novi Gorici, Delpinova 39, cena abonmajske izkaznice je 170 ND, za dijake in študente pa 120 ND. Cena posamezne vstopnice za koncert bo 35 ND. Na sporedu koncertne sezone so Slovenski komorni orkester pod vodstveni Antona Nanuta (30. oktobra), sovjetski pianist Vladimir Bunin (13. novembra), Akademski pevski zbor «Boris Kraighe-* iz Maribora, ki ga vodi Stane Jurgec (18. decembra), Slovenski kvintet trobil (19. marca), Komorni ansambel Pro Musiča iz Beograda pod vodstvom Djure Jakšiča (26. februarja), Trio Lorenz iz Ljubljane (8. januarja), Kodaly kvartet iz Madžarske (9. aprila) in mešani zbor «Bo,jan» iz Dornberka pod vodstvom Jožka Ha-reja (21. maja). V petek koncert v avditoriju V petek se bodo pričela v goriškem avditoriju glasbena srečanja, ki jih prireja goriška občinska uprava. Na sporedu bo 12 koncertov, prirejeni bodo v sodelovanju z Associazio-ne musicisti giuliani. Prvi koncert bo v petek, to bo nekaka lekcija - koncert, kot pravijo prireditelji, o beneških pesmih 18., 19. in 20. stoletja. Vodil ga bo Paolo Mirko Bonomi, sodelovali bosta sopranistki Cristina Brancato in Rosanna Didone. Koncert se to pričel ob 20.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTE ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav L sedeži 12.500 lir ("arte In balkon) H. sedeži 10.000 lir (parter in balkon) Mladina 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, b kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 17 OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL 24 95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. ODKRILI SO JU FINANČNIKI V TRŽIČU Brata prijavljena sodišču zaradi prekrška z grozdjem Nista imela dokumentov za prevoz in jima grozi denarna kazen v višini 5 milijonov lir za vsakega Boj proti sleparijam z vinom pri nas ne beleži bleščečih zmag. Prej bi lahko rekli, da so za zatiranje sleparij določeni organi položili o-rož.ie ter tako omogočili bolj prebrisanim, da si zaslužijo lepe denarce. To, kar bomo sedaj zapisali, nima z onim. kar smo poprej napisali, neposredne zveze, pa vendar ... Pristojni organ finančne straže je v ponedeljek zvečer ustavil v okolici Tržiča dva z grozdjem natovorjena tovornjaka, ki sta ju vozila brata Umberto in Luigi Miato, stara 25 oziroma 30 let. doma iz kraja San Severo pri Foggii. Brata sta pripeljala v naše kraje, podjetju, ki ga ne omenjajo, 200 stotov grozdja, da bi iz njega napravili vino. Grozdje je očitno kupil neki vinski trgovec. Kupil ga .je v okolici Firenc, kjer je cenejše, kot pri nas. Služil naj bi mu. tako domnevajo, za izdelavo tipičnega in zaščitenega posoškega vina. Pri mer ni osamljen. Tudi v drugih krajih naše pokrajine, kjer deluiejo konzorciji za zaščito tipičnih vin, kupujejo nekateri grozdje izven na šega območja ter iz njega pride lano vino nato prodajajo pod zaščitnim znakom. Takšno ravnanje je nezakonito in ga doslej niso preganjali. Toda v ponedeljek je fi nanca odkrila nepravilnost pri pre vozu grozdja poprej omenjenih bra tov. Nepravilnost je bila v tem, da nista imela za prevoz grozdja pa trebnih dokumentov. Prijavili so ju sodniku ter jima grozi globa v vi šini pet milijonov lir za vsakega. Kino Gorica CORSO 17.15—22.00 »Peceati, jeans e...». R. Corradine in J. Aschley, Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO 16.45-22.00 «Nuda dal fiume*. R. Markovič in M. Dravič. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.15-22.00 «La sparatoria*. J. Nickolson in M. Perkins. V1TTOR1A 17.00-22.00 »I pomogiochi delle femmine svedesi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Dalle Arden-ne alTinferno*. EXCEI,SIOR 16.30-22.00 »Lappunta-mento*. A or« Gorica in okolicu SOČA 18.00—20.00 »Praznovanje pomladi* Slovenski film. SVOBODA Šempeter 18.00 -20.00 »Tišina, smejemo se*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Hopla v postelji*. Danski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 43, tei. 2972. DEŽURNA LFKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. F.ili Rosseili št. 23, tel. 72340. UIHIIIUIIIIHIIfllHIIIIIIimilllllllllHIlUIIIIIIIIHIIIIIIIflllllllllllllllinillllllllllllllllllllllKlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DANES DOGOVOR MED RENKOM IN M Al ANI JEM Prenos 4 padlih jugoslovanskih partizanov v grobnico na novem pokopališču v Tržiču Svečanost je predvidena za 22. oktober - Med padlimi je tudi narodni heroj Evgen Matejka - Pemc DRZNOST NACISTIČNIH ZLOČINCEV ZARES NE POZNA MEJE Nacistična «psica» je obiskala kraj kjer je pred 34 leti obešala ljudi Predstavila se je v lekarni in začudenemu lekarnarju skoraj zamerila, da je ni spoznal - V intervjuju je izrazila začudenje, da se francoski ljudje sploh spominjajo onih dogodkov - Čudno stališče TV Inž. Simon Wiescnthal, ki je vse svoje povojno življenje posvetil lovu na nacistične zločince, je pred nedavnim rekel, da je na svobodi in da povsem nemoteno živi na milijone bivših esesovcev in nacističnih zločincev. Zato bi bilo v današnji dobi množičnih premikov in še naraščajočega množičnega turizma praktično nemogoče izvajati dosleden bojkot v6eh ljudi z zločinsko preteklostjo in jih na primer blokirati v njihovo domovino, to se pravi preprečiti jim, da bi šli v svet in se morda tudi vrnili v kraje, koder so v času vojne pobijali, požigali, ropali in počeli vse ono, zaradi česar bi se morali vsaj sramovati in se zato izogibati tistim krajem, koder so sami, osebno to počeli. Dogaja pa se prav narobe. Milijoni zločincev se posebno v poletnih mesecih dobesedno razkropijo po svetu in kdo naj jih v tem primeru kontrolira? Toda primer nacistične «psice* gre preko vseh meja. Zato ni nič čudnega, da je razburil vso francosko javnost. Bil je petek, prvi petek letošnje jeseni. V francoskem mestecu Tul-le se je ustavil pred lekarno avtomobil. Iz njega je stopila ženska srednjih let, ki je stopila v lekarno, lepo pozdravila in gledala v začudenega starega farmacevta. Ko mož ni reagiral, ga je vprašala: «Kaj me ne poznate? Nekaj časa sem imela čast, da se je zame zanimal lisk. Veste, da so mi pravili tudi «psica»? Ker sem na poti proti Sarlatu, kjer si bom kuoila malo gosje paštete, sem se hotela ustaviti v vašem mestu». Lekarnar je bil presenečen in jo le motril. V potezah že starejše ženske je videl nekoč mladi obraz «gospodične Geissler». pripadnice nacističnega odreda iz esesovske divizije «Das Reich*, ki je bila v juniju leta 1944 prav v tem mestecu. In v tem malem francoskem mestecu menda ga ni starejšega človeka, ki bi se je ne spominjal. . . Bilo je 9. junija 1944 leta, ko je nacistična esesovska divizija »Das Reich* obesila na balkone mestnega središča 99 talcev. 150 meščanov pa dala odpeljati v koncentracijska taborišča. Bilo je to tik pred strašnim pokolom v Oradou-ru-sur-Glane, torej pred pokolom, ki se poleg Kragujevca, Marzabbt-ta in Lidjic smatra za enega najstrašnejših nacističnih zločinov v drugi svetovni vojni. «Gospodična Geissler* .je sodelovala v tem obešanju in dajala »kameratom* esesovcem navodila, kako naj mladeniče in može obešajo po balkonih, da bodo bolj vidni. Skupno z gestapovskim poročnikom Walterjem se je režala mladim žrtvam v obraz in jih žalila. Marsikdo ve tudi povedati, da je tudi pela. To piše tudi v Souliero- vi knjigi z naslovom »Drama v Tullu*. Starejši prebivalci tega mesteca se še vedno zdrznejo, ko se spominjajo one «krvave igre* in marsikateri današnji stari prebivalec mesteca se s težavo preživlja, ker so mu tedaj obesili ali odpeljali sina in je na stara leta ostal sam. Čeprav se spominjajo vseh bivših esesovcev, jim je najbolj ostala v spominu »gospodična Geissler*, ženska, ki je s cigareto v ustih krožila med ese-sovii, se z njimi režala, jim dajala navodila in uživala nad njihovim početjem. ne peče zaradi njenega zločinskega početja. Nasprotno, čudila se je, da se Francozi še vedno spominjajo onih davnih dni. Za svoj o-bisk v tem mestecu pa je našla zelo »prepričljiv* izgovor, namenjena je pač bila v mestece Sarlat, kjer izdelujejo • takšno gosio pašteto, «kakršne ne najdeš nikjer na svetu*. Sicer pa je dodala, «kot turist smem kamor hočem, saj mi menda ne bodo drugi določali kraja in poti*. In v smislu tako imenovane svobode tiska in občil so brez kakega posebnega komentarja ta izzivalni intervju posredovali publiki, kar je vzbudilo v ljudeh ogorčenje in plaz protestov. Protesti so se razširili tudi na sam parlament, do samega predsednika vlade. Dan po emitiranju intervjuja je delegacija združenja bivših borcev stopila v uredništvo prvega televizij.- In Francija je bila kmalu po tem zločinu osvobojena. V maju 1945 je tudi nacistična Nemčija klonila. «Gospodična Geissler* je skupno z nekaterimi drugimi ese-sovci iz divizije «Das Reich* prišla pred sodišče in je bila obsojena na tri leta. Vseh treh let ni preživela v zaporu, ker so jo izpustili. Od tedaj se nihče ni več zmenil zanjo in je šla v pozabo. Toda v francoskem mestecu, kjer je izvršila svoj največji zločin, se je ljudje spominjajo. Vrnimo se v letošnji september. Lekarnar, ki jo je začudeno gledal, je koj »prišel k sebi* Brž ko je ženska zapustila njegovo lekarno, je obvestil občinske oblasti in istega večera se je sestal občinski svet, ki jc izglasoval oster protest proti nezaželenemu obisku. Temu protestu so se pridružile tudi mnoge druge organizacije, na primer vsedržavno združenje bivših borcev, združenje članov družin, ki so v času vojne utrpele človeške žrtve, sestavila se je posebna delegacija, ki je stopila na prefekturo in pokrajinskemu predstavniku osrednjih oblasti postavila zahtevo, naj od osrednjih oblasti dobi zagotovilo, da se taki in podobni «obiski» njihovemu mestu za vedno preprečijo. Občinski svet je bil sprejet soglasno ne glede na politično ali strankarsko pripadnost njegovih članov. Francoski tisk pa je objavil vršo komentarjev, in podčrtal zares edinstven cinizem «gospodične Geissler*, ki je «čutila potrebo vrniti se na kraj zločina* ter «s svojim obnašanjem izzivati meščane tega mesta ki «so skušali pozabiti na zlo, ki so ga doživeli pred obilnimi tremi desetletji*. Zgodba «gospodične Geissler* pa se s tem ni končala. V zadevo se je vmešala francoska televizija. Primer je zadobil povsem novo dimenzijo. Stalni dopisnik prvega francoskega informativnega programa v Zvezni republiki Nemčiji Bernard Wolker je obiskal »gospodično Geissler* na njenem domu v Ulmu in imel z njo intervju. Ta intervju je francoska televizija posredovala milijonom Francozov v najbolj gledanem informativnem programu. GeissleEjevai,, je sicer. kazala nekoliko nervoze, z druge strani pa je bila v svojih odgovorih strašno cinična in nesramna. Videlo se je, da je vest nikakor skega programa in izročila vodstvu TV pismen protest. Delegacijo je sprejel glavni urednik Ch. Bernadac, ki pa je delegatom rekel, da «časnikar Wolker je le napravil svojo časnikarsko dolžnost*. V kolikor bi bil primer »gospodične Geissler* edini tovrstni primer v francoski TV, bi morda mogli reči. da je šlo za «spodrsljaj». Toda že nekaj dni pozneje je bil na programu intervju z bivšim Hitlerjevim sodelavcem — Speerom, ki pa so ga v zadnjem trenutku črtali, Verjetno so »demokratičnost* na francoski TV na vrhu drugače ocenili. Občinski svet prizadetega francoskega mesteca Tulle pa je pozval prebivalce, da so se pred spomenikom nacističnih žrtev spomnili onega strašnega dne izpred 34 let, da bi s tem oprali sramoto, ko je nekaznovano šla skozi njihovo mestece nacistična «psica». Bronhitisa v Italiji je iz leta v leto več PALERMO — Čeprav se zdravstvo in zdravstvena služba razvijata, je vedno več tistih, ki bolehajo na dihalnih organih, posebno na bronhijih. Še več. V Italiji se naglo veča število smrtnih žrtev cd bronhitisa. Leta 1950 je zaradi bronhitisa umrlo 14 tiroč ljudi, leta 1974 pa 19 tisoč. Za zadnja leta lahko mirne duše rečemo, da umre od bronhitisa najmanj 20 tisoč ljudi na leto. S temi podatki so prišli na dan v Palermu na 24. italijanskem kongresu za ftiziolo-gijo in pljučne bolezni, s posebnim poudarkom na pljučne bolezni socialnega značaja. Zelo konkretne podatke je nanizal prof. Giovanni Bonsignore, profesor za fiziopato-logijo pljučnega trakta na palermskem vseučilišču. Italijanski strokovnjak je navedel tudi nekaj konkretnih rezultatov z novim sredstvom, s tako imenovano acetilcisteino, torej z novim preparatom, ki so ga pod pokroviteljstvom ustanove Zambon preizkusili na 3 tisoč prostovoljnih pacientih v šestih državah v Evropi, katerim so to sredstvo posredovali v obliki pilul. Na kongresu je bilo nanizanih veliko zelo konkretnih in zgovornih podatkov, ki jih je posredovala zdravstvena služba INAM ip sicer za dobo od 1957 do 1970. Res je, da so podatki nekoliko zastareli, vendar pa bi si ne mogli iz- brati boljše «mreže» kot je INAM, ki obsega praktično vso državo,, različna klimatska in tudi različna socialna področja. Iz teh podatkov izhaja, da se bronhitis množi,, kajti kronični bronhitis se je od leta 1957, ko so na sto tisoč zavarovancev našteli 495,5 primerov, do leta 1970 pomnožil na 821,2. Hkrati so leta 1970 na račun kroničnega bronhitisa izgubili 1.688.576 delovnih dni, 60.690 pacientov je bilo treba spraviti v bolnišnico, bolniških dni pa je bilo 1.107.489. Po vsej logiki bi moral sever Italije s svojo ostrejšo klimo in s svojim mestnim smogom imeti veliko več bronhitisa kot jug z blažjo klimo in še čistim zrakom. V resnici pa ni tako, kajti na jugu je veliko več primerov bronhitisa kot na severu. Obstaja tudi razlika med industrijskim človekom in podeželanom. Leta 1970 so na primer v Kampaniji imeli na sto tisoč zavarovancev 173,9 primerov bronhitisa na kmetih in kar 314,9 v industriji. Kar zadeva delitev severa in juga podatki INAM pravijo, da imamo v južni Italiji na sto tisoč zavarovancev 103,4 primerov bronhitisa v kmetijstvu, na severu 78,73, v srednji Italiji pa 74,87. Kar pa zadeva bronhitis v industriji, imamo na severu 86,64, v srednji Italiji 107,99 na jugu pa kar 200,59. • lllllllIlkMIIIIIMIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliinillilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllMIIIIIIliiiiiiliiitlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllMIIIIllllllllfMllUUIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllU PESNIŠKA SREČANJA V STRUGI Z ljubeznijo vse se začenja! Razgovor s sovjetskim pesnikom Robertom Roždestvenski m, dobitnikom Zlatega venca poezije v Strugi, kjer je bil letos že četrtič gost Med letošnjimi najuglednejšimi udeleženci Stroških večerov poezije je bil zagotovo sovjetski pesnik Robert Roždest venski, dobitnik Zlatega venca poezije v Strugi in tudi sicer star in znan obiskovalec te imenitne, tudi v svetovnem merilu edinstvene pesniške manifestacije. Žc zdavnaj sem si želel, da bi se osebno seznanil s tem pesnikom, ki sem ga leta 1963 celo prevajal, namreč odlomke iz njegove znane poeme «Pismo v XXX. stoletju*. In kaj je potem kaj bolj naravnega, da si želiš tudi osebno sporna ti človeka, čigar delo te je na eni strani prevzelo, na drugi pa si si tudi sam prizadeval, . da bi ga posredoval bralcem v našem jeziku. Roždestvenski nikakor ni neznano ime naši literarni'javnosti. Leta 1964 je Tone Pavček izdal .pri Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupajte v lastne sposobnosti. Samo tako boste premostili težave. Prijetno pismo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sramujte se povprašati za nasvet ljudi, ki vedo več kot vi. Težave v ljubezenskih odnosih. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-metniški navdihi s pozitivnimi posledicami. Dosegli boste zaupanje osebe, ki vas ljubi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Moralno in materialno zadovoljstvo po o-pravljenem delu. Bežni spori v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pomoč vplivnih a zainteresiranih oseb. Verjetna sprememba mnenja o o-sebi, ki vas zanima. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) O-stanite zvesti programu, če hočete doseči cilj. Razširili boste krog prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pozor pred površnimi ocenami. Pretiran ponos vas lahko spravi ob veljavo in ugled. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Srečno obdobje za ljudi, ki potujejo. Vaše odločitve bodo visoko cenjene. Presenečenje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaključek neprijetnega spora med prijatelji. Osvobodite srce neprijetnih misli. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo z lastnimi silami boste kos problemom. Zaskrbljeni boste zaradi zdravja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše ponudbe bodo vznemirile predpostavljene. Treba bo biti kos položaju. RIBI (od 20.2. do 20.3) Doživeli boste pravo presenečenje. Vaš vpliv na mlajše bo odločilen za njihov razvoj. Državni založbi Slovenije izbor iz poezije štirih, takrat mlajših in družbeno hudo angažiranih sovjetskih pesnikov. To so bili Jevtu-šenko, Vinokurov, Voznesenski in Roždestvenski. V tej knjigi je Pavček predstavil Roždestvenskega s prevodom njegove znamenite poeme «Requiem» iz 1961. leta in na to besedilo je napisal ustrezno glasbo sovjetski skladatelj D. B. Kabalevski. Pa še nekaj bi rad dodal za u-vod, preden zapišem, kar sva se s pesnikom pogovarjala v Strugi. Leta 1974, bilo je februarja, sem se iz Odese preko Moskve vračal domov. Med poletom v Moskvo je že ob vzletu iz Odese postalo v letgju nekam vznemirjeno vzdušje, posamezni potniki so vstajali in se odpravljali v •> letala, jaz pa šem končno le povprašal mladega sovjetskega sopotnika, čemu ta vznemirjenost. »Zadaj sedi in se vozi z nami pesnik Roždestvenski, potniki bi radi od njega avtogram.* Dolgo sem razmišljal, ali bi se preprosto tudi sam napotil k njemu, saj bi bilo takšno srečanje na zaresnem «najvišjem nivoju*, kakih deset tisoč metrov nad donskimi stepami vznemirljivo in nenavadno, a sem se vseeno premislil v najboljši veri, da bo zagotovo kaka priložnost še nanesla in me srečala z njim. In moja želja se je zdaj uresničila. Ko sva si tako sedela drug drugemu nasproti v ■ jedilnici novega hotela «Drim» v Strugi, sem mu najprej povedal zgoraj opisano «tiho in nepoznano srečanje* z njim. Samo nasmehnil se'je in topel žar je hkrati spreletel njegove rjave oči, ki so zrle vame naravnost in odkrito, skoraj tako, kot bi se že dolgo poznala. Bil je pripravljen na vprašanja in seveda tudi na odgovore. Na prvo, malce stereotipno vprašanje, kako bi se na kratko predstavil, je ..................... m minili.im.im.umi n min umi m m i n it i m m im im i m ... Na častni straži pred spomenikom bazoviškim junakom Na častni straži pred spomenikom bazoviškim junakom, ki so ga pred desetimi dnevi fašisti že osmič oskrunili, se je v tednu dni /vrstilo na 1500 naših ljudi, mladih in starih, šolarjev in priletnih upokojencev, delavcev in razumnikov, umetnikov, Tržačanov, Goričanov in ljudi iz Beneške Slovenije, Slovencev in Italijanov, da bi izpričali vsem, da so nam spomeniki in obeležja, ki spominjajo na naš boj in našo /mago, sveti in da jih bomo čuvali za vsako ceno. Na gornji sliki vidimo pet bivših partizanov iz Beneške Slovenije, ki so zvesti svojim idealom iz časa NOB prišli v Bazovico na častno stražo, na drugi sliki vidimo predstavnike mladinskega krožka iz Gorice, spodaj na levi je zadnja častna straža, na desni pa so člani odbora za proslavo bazoviških žrtev Robret Ivanovič Roždestvenski odgovoril: «Rodil sem se pred šestinštiridesetimi leti v vasi Kosiha, \v Troickem rajonu na Altaju. Moj oče je bil vojaški uslužbenec in ko sta oba starša 1941. leta odšla na fronto, sem mladostna leta preživel po otroških in dijaških domovih. Univerzo sem sprva obiskoval v Petrozavodsku, potem pa sem se vpisal v Literarni inštitut Maksima Gorkega, ki sem ga končal 1956. leta. Tiskati sem začel razmeroma zgodaj, že 1950. leta, šest let kasneje pa je izšla moja prva pesniška zbirka »Zastave pomladi*. Sledile so nove pesniške zbirke kot Odmikajoči se prospekt, Vrstniki, Neobljudeni otoki, Radij delovanja in številrt'ef'!tJtfe'mb, medtem ko je moja zadnja zbirka Glas mesta izšla Igni'.‘Kaj bi lahko še dejal o svoji poeziji? Morda to, da sem bil eden izmed predstavnikov tako imenovane mlade poezije petdesetih, šestdesetih let, v kateri smo vsi izražali svojo državljanskost, da tako rečem, tudi patetiko, pri tem pa gojili izredno razsežnost svoje tematike, hkrati pa smo seveda kazali tudi določeno racionalnost pri izbiri tematike same in pesniških izraznih sredstev. Sčasoma se je tudi moja poezija umirila, otresel sem se deklarativnosti. Pa tudi struktura mojega verza je, vsaj tako mislim, postala ritmično raznovrst-nejša, bolj izostrena, pa tudi segati sem začel bolj po tako imenovani pesniški tematiki. «Sicer pa ne pišem samo poezije. Kot veste, imam to srečo, da veliko potujem, tako po naši širni deželi, kot po vsem svetu. Zato sem napisal vrsto člankov, potopisov, reportaž, sem aktiven borec za mir, hkrati pa si v svojem proznem pisanju kot tudi poeziji nenehno zastavljam najrazličnejša moralno-etična vprašanja, zanima me lepota medčloveških odnosov in še cela vrsta drugih, aktualnih vprašanj, končno, pišem članke tudi o poeziji sami in njeni naravi.* Kot sem že omenil, vaše ime ni neznano jugoslovanskim bralcem, med njimi tudi slovenskim. Znano je tudi, da vas razmeroma veliko prevajajo v tuje jezike, kakor je znano tudi, da vi precej prevajate pesnike drugih sovjetskih narodov in narodnosti v ruščino. In, končno, sami ste omenili, da veliko potujete. Zato me zanima, kolikokrat ste bili v Jugoslaviji, in, ali ste obiskali tudi Slovenijo? »Naj vam kar najprej povem, da mi Jugoslavija že zdavnaj ni neznana dežela, saj sem bil doslej pri vas kar devetkrat, od tega že štirikrat v Strugi. Tudi v Sloveniji sem bil in to 1962. leta s prvo sovjetsko pisateljsko delegacijo, v kateri so bili takrat poleg mene še pesnik Maksim Rilski, Andrej Mališko, Ramsul Gam-zatov in kritik Kuprevič. Od takrat je minilo že 16 let in obiska se spominjam medlo, čeprav mi je v spominu ostala Ljubljana, Bled in Postojnska jama.* Ker ste pesnik in ker živite v poeziji in od nje, kaj torej pojmujete pod pojmom poezija? »Zaradi razvoja svetovne tehnike postaja ta naš svet čedalje manjši in v različnih deželah sveta poezijo različno pojmujejo. Ponekod jo imajo za brezdelje, za navadno igračkanje. So tudi dežele, v katerih poezije sploh ne poznajo. Kljub temu lahko rečem, da poezija vseeno obstaja povsod, živi v duši slehernega človeka in naroda. Sam imam to srečo, da sem pripadnik dežele, v kateri je poezija zelo popularna in zato je zame. razumljivo, del življenja, ogromen del življenja. Tudi vesel sem, da je resnične poezije na svetu čedalje več. Zato je našla večje mesto tudi v življenju in še dlje. Ta pojav je danes zame še zlasti pomemben, ko se ves svet na drugi strani čedalje bolj za-sičuje s tehniko. Kljub temu verujem v ta svet, v katerem zveni in bo zvenel glas duše in srca, to pa je poezija.* četrtič ste že na Stroških večerih poezije in kaj menite o njih? »Mislim, da je srečavanje pesnikov bilo' in je zelo pomembno, ker je pač poezija danes in v prihodnje individualno delo. Srečanja s kolegi, katerih imena si samo poznal, ti dajejo možnost, da nekako zaokrožiš vse tisto, kar je bilo napisano s konkretnim človekom pred teboj. Kajti menim, da pesniki niso samo ustvarjalci, ki pišejo, temveč so tudi bralci poezije. Sicer pa o letošnjih Stroških večerih poe£i5e‘'f)Š:fiko rečem, da so postali še obsežnejši in še bolj reprezentativni. Vse se namreč spreminja, pa tudi sama Struga, pa če vzameva samo nov hotel Drim, v katerem sedaj klepetala. Tudi mesto samo se spreminja, skupaj z njim se spreminjajo moji tovariši, starajo-se kot se staram jaz. Toda zdi se mi, da se samo ena stvar ne spreminja — to je duh Struge, njeno zanimanje in ljubezen do poezije.* Po pogovoru sva še malo posedela, Robert Ivanovič je iz aktovke potegnil drobno knjižico svojih zadnjih poezij. Glas mesta, napisal vanjo posvetilo in mi jo podaril. Prisrčno in toplo sva se poslovila, jaz pa sem obsedel še malo, odprl njegovo knjižico poezij in začel brati. Že takoj mi je bila izredno všeč druga pesem v knjigi, ki se začenja: Z ljubeznijo vse se začenja . .. Trdijo: »V začetku je beseda bila . . .» Jaz pa ponovno razglašam iz [vsega srca: Z ljubeznijo vse se začenja!» DUŠAN ŽEUEZNOV ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Klasične in ritmične evropske slike Francisco Goya 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Zmaj — risanke Bodove fantazije, Tom in Jerry, prigode medveda Ruperta 17.20 Smešni poklic 18.00 Argumenti: ETIOPSKA VOJNA 18.30 Glasbene meje: Salamat Ali Khan 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.30 Rottamopoli: Glasovanje — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Po kalifornijskih poteh COW-BOYSKA JEŽA TV film 21.35 Vsakdanja sinjina, ribiške zgodbe 22.00 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Iz naših studiov 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Stari poklici, nova šola Program za mladino 17.00 Paddington, risanka 17.05 Deček Dominik — TV film 17.30 Od glave do pete Minipotovanje po našem telesu 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.15 Blanskgjeva dekleta NANCV Z LJUBEZNIJO 11. epizoda Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 «LA GATTA* - 1. nadalj. V glavnih vlogah nastopajo: Catberine Spaak, Vassili Ka- ris, Gigliola Gori, Mario Val-demarin, Willi Moser in drugi 21.50 Preteklost in sedanjost Terorizem in država: PRIMER NEMČIJE 22.50 Vabilo: Magritte, ponarejeno zrcalo Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30. in 10.00 TV V ŠOLI Zaton kapitalizma, Pred začetkom II. svetovne vojne, Alegorija in personifikacija. Izobraževalni film 15.40 Šohovski komentar 16.10 Svetovno košarkarsko prvenstvo 17.45 Poskočna domišljija — 6. del 18.10 OBZORNIK 18.20 Na sedmi stezi — športna oddaja' 18.40 Naša pesem 78 19:10 Risanka 19.30 DNEVNI K 20.00 Festival športnih in turističnih filmov 22.25 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 GRENKI SADEŽI — film Film je režiral J. Audry. I-grajo: Emanuele Riva, Beba Lončar, Rik Battaglia, Lau-rent Terzieff. Roger Coggio. 22.05 Manila: SVETOVNO KO- ŠARKARSKO PRVENSTVO Zagreb 17.15 DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 DALJNOGLED 18.15 Dokumentarni film 19.30 DNEVNIK 20.00 Izbor v sredo ŠVICA 19.00 DNEVNIK 19.15 Ptičji raj — iz serije Človek in narava 20.45 Argumenti: Aktualni dogodki in mnenja 21.35 Petnajst let po smrti pevke Edith Piaf 22.25 DNEVNIK 22.35 Športna sreda TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes? - Nekdanji avtorji; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Odlomki iz operet: 13.15 Naši zbori; 13.35 Lahka glasba; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 O-troci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Recital: 18.25 Ža ljubitelje opei ne glasbe. ... i. KOPER.. . „ 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila: 6.05 - 7.00 Glrsba za dobro jutro: 8.32 Lahka glasba; 9.15 Ansambel Barney Kessel; 19.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .: 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Poje Teta Močnik: 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih Skupaj; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.33 Italijanski zbori; 15,00 Kultura danes; 15.10 Jugoslovanski motivi; 15.40 Glasbeni odmor; 15.45 Onore al merito; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna: 16.20 Glasbeni odmor; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 20.00 Večerni zbori; 20.32 Rock party; 21.00 Jazz; 21.32 Glasbena oddaja Dubrovnik ’78; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.C0 in 7.30 Glasbeno prebujanje,; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Cuore, iz knjige De Amicisa; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbena oddaja z Drupijem; 14.30 Petdeset let pb Italu Svevu; 15.05 Poletje z nami: 16.40 Plošče; 17.05 Bojevnik iz Cremivella, zadnje nadaljevanje: 17.20 Globetrotter; 18.00 Viaggio in decibel; 18.30 Cesta v Katman-duu; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Iznajdba, ki jo kličemo plošča; 20,ip ,Q).<)k zlata; 20.35 Discret-no . . . z Antpnello Lualdi; 21.05 Tukaj glasba: pop - folk - klasič-ng: 22.p5, Italijanske pevke; 22.30 Naj se o tem pogovorimo?; 23.18 Lahko noč. LJUBLJANA 6 00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktna'ni problemi marksizma; 1045 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti: 12 40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 Spomini in pisma: 16 00 Loto vrtiljak; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Koncert za besedo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 Skupni program JRT; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program. MIIIIIIIMIIIIMiriltllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillMIIIIIIIinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIMIIIIinillllllllMlMliliiiiiliiliiiliiiuJI Iz umetnostnih galerij OLJA MICHELEJA GIANFRANCESCA V MILJSKI GALERIJI MANDRACCHIO k. Michelc Gianfruncesco — Oranje (olje) Pred leti smo videvali olja pokrajin, katerih motivika in tudi podpis sta pričevala, da slikar ni iz naših krajev. Bila so to dela s podpisom — Michele Gian-francesco. Tem delom pa so se kmalu pridružila olja kraških motivov, kakršne more doživeti le slikar, ki ga prevzame lepota na šega Krasa, lepota belega skalovja sredi skopega zelenja na rdeči ilovnati zemlji. In vse to je Michele Granfrancesco doživljal Bil je pač tedaj obmejni carinik na stičišču dveh svetov in dveh kultur. Kmalu je pokazal svojo vži-vetost v naše kraje in to mu je pripomoglo, da je razstavljal že v Jugoslaviji. Nato ie bil premeščen v Rim, vendar se rad in često vrača k nam in med nas. Tokrat se je vrnil z vrsto slik za razstavo, ki mu jo je v miljski galeriji *Il Mandracchio» priredila miljska turistična ustanova. Razstava ie delno že antološka, ker vidimo na njej tudi majhna olja iz starejše, začetne dobe. kt se je ta Carlettijev učenec zgledoval po vzorih rimske in neapelj ske likovnosti. Ta olja so žela za služeno priznanje kritikov zaradi odločnih, krepkih potez impresio nistično gostih namazov svetlih barv. Tem je Gianfrancesco do dal še nekaj olj iz tržaške dobe, na primer odličen razgled na Glinščico, pogled na Dolipo ter na kmetijo v Botaču v toplih barvah sončnega nastrojenja. Vse drugačne pa so njegovi nove slike pokrajin iz okolice Ki ma, koder slikar sedaj išče svo je navdihe za pokrajinske razgle de. Nove slike so prepričljiv do kaz. kako more drugačno geolo ško in klimatsko bistvo bolj juž nih krajev vplivati na spremembo barvne lestvice ter na konkretno predmetnost. Tople beline in rdečine so se umaknile hladnejši bujnosti zelenja in drugačen je tudi kmečki človek, ki se v njih pojavlja. Odlično delo je slika z orače nt in parom volov, grajena na na-sprotstvih sonca in luči. Prav tako dobre so grabljice pa tudi kosci kakor tudi plaino vinogradnika ob trtah. Menimo, da slikar tu doseže svoj višek. Mojstrsko pa ie podan tudi sprehod v gozdu in pa največja pokrajina na raz stari iz kraja Arco Felice pri Neaplju. MILKO BAMBIČ košarka NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI KOŠARKA TROFEJA JEANS CORNER «Plavi» za 13 točk boljši od SZ Kičanovšc in Dalipagič sta skupno dosegla kar 73 točk - Italija brez težav premagala Filipine ■ Danes zelo važni tekmi Jugoslavija - Brazilija in Sovjetska zveza - Italija MANILA — Po včerajšnjem kote sta v finalnem delu še nepremagani le Brazilija in Jugoslavija. Medtem ko so Brazilci včeraj odpravili. sicer tesno tudi ZDA, pa so Jugoslovani v dosti težji tekmi prelagali Sovjetsko zvezo, ki je na tem SP, kot svetovni prvak neposredno v finalu, startala izredno u-spešno. Že danes pa bo lestvica dobila skoraj svoje dokončno lice. Na sporedu bo namreč srečanje med Jugoslavijo in Brazilijo, Sovjeti pa se kodo pomerili z Italijani, ki so vče-Iaj brez težav odpravili Filipine. Jugoslavija — SZ 105:92 (49:47) , Tudi včerajšnji spopad v Manili le pokazal, da se Sovjeti še niso znebili «kompleksa Jugoslavije*. Tu- di zamenjava trenerja (Gomeljski je zamenjal Kondrašina) torej ni dala sovjetskemu taboru zaželenih sadov. In to je bilo povsem jasno tudi med včerajšnjim spopadom, pa čeprav gre priznati, da je SZ le pokazala majhen napredek, in to predvsem pri mlajših košarkarjih. Igra sovjetske reprezentance pa je ostala v bistvu nespremenjena: to je podaja visokim centrom pod koš, kjer Sovjeti razpolagajo s pravimi kolosi, ki jih je skoraj nemogoče zaustaviti. Če pa se te podaje preprečijo in se v obrambi v kazenskem prostoru dobro pokriva prostor, potem pa se tudi «sovjetski stroj* u-stavi. In Jugoslovanom je tudi včeraj zopet uspelo zaustaviti tak način igre in ob boljši tehniki posameznikov tudi zasluženo zmagati. Da je bila včerajšnja zmaga «plavih» plod dobre in odločne skup ne igre, o tem ni dvoma. A na dlani je tudi, da sta Partizanova košarkarja Kičanovič in Dalipagič bila tista, ki sta v največji meri zaslužna za to izredno dragoceno zmago. Sama sta namreč dosegla kar 37 točk in sta bila seveda daleč najboljša v tej tekmi. Zopet pa je zadovoljil center Bosne Radovanovi!, ki je prav na tem SP pokazal velik napredek. Kot v srečanju z Italijo je tudi včeraj proti Sovjetom povsem zadovoljil Krešimir čosič, Jugoslavija je igrala z naslednjo postavo: Vilfan, Kičanovič 36, žižič, Knego, Jerkov, Skroče, Slav- «PLAVI» NA TV Jugoslovanska televizija bo iz Manile prenašala vse tekme, v katerih bo igrala Jugoslavija, in finalno srečanje. SPORED Danes, 11. 10., ob 12.40: Jugoslavija - Brazilija Petek, 13. 10., ob 12.40: Jugoslavija - Avstralija Sobota, 14. 10. ob 10.55: Finale za 3. mesto (le v primeru, če igra Jugoslavija) ob 12.40: Finalna tekma pričakovano slavili zmago, viteški naslov. To je vsekakor pozitivna pobuda še posebno zato, ker je Andreotti nedavno že podelil isti naslov «ar-gentinskim* nogometašem in evrop skim atletskim prvakom Mennei, Ortisu in Simeonijevi. Vsaj tokrat je država imela vse športne panoge za enakovredne. Pričakuje se sedaj viteški naslov tudi za odbojkarje, ki so Dred dnevi postali svetovni podprvaki v Rimu. nič 2, čosič 12, Radovanovič 16, Krstulovič, Dalipagič 37, Delibašič. Italija — Filipini 112:75 (54:30) «Azzurri* so po pričakovanju z lahkoto odpravili filipinsko reprezentanco, ki ima dokaj nizke košarkarje, ki so bili proti višjemu nasprotniku v težavah. Ker so bili Filipinci za razred "nuiiiiiiiiiirtuiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiHnNHmitiiiiiiiiiiaiiiieiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiumiiiiiai Evropski pokal narodov j Madžarska-SZ v ospredju Danes bodo na sporedu še štiri druge tekme Danes se nadaljujejo kvalifikacijske tekme za finalni del evropskega pokala narodov, ki bo leta 1980 v Italiji,- Na spore 'u bo sledečih pet srečanj Danska - Bolgarija Portugalska - Belgija Švica - Nizozemska Grčija - Finska Madžarska - SZ V soboto je bilo medtem na sporedu srečanje v peti kvalifikacijski skupini. Francija je brez večjih te; «av odpravila Luksemburg s Sil ih sedaj vodi na lestvic' z dvetha toč: kama, skupno s ČSSR. Brez dvoma bo osrednje srečanje današnjega kola tekma med Ma-. vžarsko in Sovjetsko zvezo. Madžar- Delovanje ZSŠDI Treninga odbojkarskih reprezentanc V okviru priprav za 2. srečanje slovenskih športnikov obmejnih detel, ki bo v soboto, 14., in nedeljo, *?• 10., v Murski Soboti, sklicuje *SŠDI naslednje odbojkarice in odbojkarje na treninga, ki bosta za moške danes, 11. 10., ob 16. uri na sta-dionu «Prvi maj* v Trstu in za ženske pa jutri, 12. 10., ob 20.15 v te-"vadnici pri Banih. . ODBOJKARICE bOROL: Cirila Kralj in Vida Le-giša SLOGA: Mira Grgič, Anica Čuk in Tiziana Križmančič "REG: Mariana Trenta, Marina Stepančič in Ksenja Slavec ®DR: Erika Mesesnel KONTOVEL: Nadja Rupel, Denis in Marina Danev. ODBOJKARJI "DR: Aleksander Koren, David Kregelj, Jurij Škabar, Fabio Gombač, Davor Pečenko in Dani Žerjal. *^AS: Jordan Rebula, Zvonko Mitič, Jože Bitežnik, Sergij Budin, Bado Milič, Miran Furlan in Vasilij Guštin GORICA: Loris Nanut in Igor Pahor. ska je po pozitivnem nastopu na SP v Argentini (čeprav je bila izločena že v prvem delu) bridko razočarala vse svoje navijače, saj je v prvem pokalnem nastopu podlegla Finski, ki je sicer pravo presenečenje dosedanjega dela kvalifikacij, res pa ni na ravni Madžarske. Sovjetska zveza : pozitivno opravila svoj krstni nastop v kvalifikacijah, saj je v prvi tekmi odpravila Grke z 2:0. ■; Stfdj' prvi nastop bo jdtiK^š opravila tudi Bolgarija, M bo gostovala na DanskeniFTJoHfačini so odigrali medtem že dve kvalifikacijski tekmi za evropski pokal, odnesli pa so le točko in to v srečanju z Irsko, medtem ko so izgubili celoten izkupiček z Veliko Britanijo. Danes bo Portugalska gostila Belgijo, ki je v edinem dosedanjem nastopu pred domačim občinstvom le remizirala z Norveško. V zadnjem današnjem spopadu pa bo Švica gostila Nizozemce, ki so pred nekaj tedni brez težav premagali Islandce in tako vodijo v svoji kvalifikacijski skupini, z enakim številom točk kot 1 T"~‘. in Poljska. Naj še omenimo, da bo danes v Pragi odigrala reprezentanca ZRN prijateljsko tekmo z evropskimi prvaki, nogometaši češkoslovaške. NOGOMET PRI NAPOLIJU Vinicio novi trener NEAPELJ — Luis Vinicio je novi trener neapeljskega prvoligaša. Novica je krožila dalj časa pri vseh, ki poznajo Napolijev kroo. Vinicio pa je prišel po nepričakovani in dokaj čudni odslovitvi prejšnjega trenerja Di Marzia. Vsekakor se je tudi tokrat ponovila žalostna zgodba trenerja, ki plačuje za napake, pri katerih je sam minimalno kriv. Sploh pa je Di Marzio doslej zgrešil objektiv le v pokalu UEFA, kjer je Napoli zgubil proti močnemu Dinamu iz Tiflisa. Nedeljski poraz proti Fio-rentini pa res ne predstavlja velike katastrofe. SPORED FINALNEGA DELA DANES (11. 10.) • Araneta Coliseum 11.00: Filipini - Avstralija 12.45: SZ - Italija • Rizal Stadium 12.45: SFRJ - Brazilija JUTRI (12. 10.) • Araneta Coliseum 12.45: ZDA - SZ • Rizal Stadium 12.45: Filipini - Kanada PETEK (13.10.) • Araneta Coliseum 11.00: Filipini - ZDA 12.45: Brazilija - SZ • Rizal Stadium 11.00: Italija - Kanada 12.45: Avstralija - SFRJ SOBOTA (14.10.) • Araneta Coliseum 11.00: -a 3. mesto 12.45: za 1. mesto • Rizal Stadium 9.15: za 7. mesto 11.00: za 5. mesto 550 476:386 10 550 535:457 10 slabši nasprotnik, je lahko tako zvezni kapetan Giancarlo Primo razvrstil na igijišče vse svoje varovance, med katerimi je bil najuspešnejši Bariviera, ki je dosegel 25 točk. Italija je igrala z naslednjo postavo: Caglieris 5, Jeilini 12, Carraro 16, Ferracini 6, Della Fiori 2, Bariviera 25, Bonamico 12, Meneghin 16, Villalta 4, Vecchiato, Marzorati 6, Bertolotti 8. FINALNA SKUPINA VČERAJŠNJI IZIDI Jugoslavija - SZ 105:92 (49:47) Brazilija - ZDA 92:90 (39:46) Italija - Filipini 112:75 (54:30) Kanada - Avstralija 91:79 (44:28) LESTVICA Brazilija Jugoslavija Sovjetska zveza 4 3 1 421:320 Italija 5 3 2 440:420 6 ZDA 5 2 3 436:438 4 Kanada 5 1 4 423:456 2 Avstralija 5 0 5 368:475 0 Filipini 4 0 4 311:458 0 TOLAŽILNA SKUPINA VČERAJŠJI IZID Senegal - Kitajska 91:79 (44:28) LESTVICA ČSSR 6, Dominikanska republika in Portoriko 4, Kitajska, Južna Koreja in Senegal 2. VATERPOLO PO ZMAGI NA SP Novi vitezi RIM — Predsednik italijanske vlade Andreotti je včeraj podelil italijanskim vaterpolistom, ki so na svetovnem prvenstvu v Berlinu ne- OBVESTILA ŠZ Bor odbojkarska sekcija obvešča vse začetnike, da bo prvi trening v petek, 13. t.m., ob 16. uri na stadionu «1. maj*. * * * Košarkarska sekcija ŠD Sokol sporoča, da bo prvi trening za košarkarje vseh kategorij jutri, 11. 10., ob 15. uri r odprtem igrišču v Nabrežmi. • • • ŠD Polet obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najmlajši, tl bi radi gojili mi-nibasket, se lahko neposredno vpišejo ob urah treningov. NA SP V BAGUIU Spet odgoditev BAGUIO — 30. partijo svetovnega šahovskega prvenstva v Baguiu med Karpovom in Korčnojem so prekinili včeraj pri 41. potezi. Po mnenju izvedencev je Karpov pri 18. potezi zapravil veliko priložnost za zmago. Možnosti, da bi ma-tiral svojega nasprotnika ni izkoristil, ker je zaigral preveč previdno, brez potrebnega tveganja in tako se je stanje na šahovnici kmalu uravnovesilo. Pri 38. potezi je Korčnoj ponudil svojemu nasprotniku remi, vendar ga je Karpov zavrnil. Po petih urah igre so partijo tako odgo-dili. Glede na položaj obeh nasprotnikov na šahovnici kaže, da se bo tudi ta partija končala z delitvijo točke. Trenutno vodi skupnem izkupičku Karpov s 5:4, vendar pa kaže, da je Korčnoj v vedno boljši formi, saj je zadnji dve točki osvojil prav on. NOGOMET Prepovedana reklama Italijanska nogometna zveza je pozvala vodstvo Udineseja, naj njegovi igralci v nedeljo ne nosijo več reklamnih napisov na svojih dresih. Igralci Udineseja so namreč med nedeljsko prvenstveno tekmo imeli na hlačkah napis «Sanson», to je ime predsednika tega društva, ki tudi vzdržuje videmsko nogometno ekipo. Po pravilih italijanske nogometne zveze namreč ne sme nobeno društvo imeti na dresih svojih igralcev reklamnih oznak in napisov. BOROVCI ŠESTI Robert Klobas na «Turnirju CGI» najboljši igralec Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Jeans Corner — Bor 75:61 (33:38) JEANS CORNER: Rupena 35 (1:7), Pastori 2, Furlan 5 (1:2), Pece, Caucich, Ricatti 12, Depase 8 (4:8), Sciolis 10 (2:3), Zurch 3 (1:3). BOR: Oblak, Ražem 20 (8:9), Pa-rovel, Klobas 25 (3:7), Kneipp R. 2, Race 2, Vatovec 10, Pellan 2, Perco. PM: Jeans Corner 9:23, Bor 11:16. PON: Rupena (JC), Klobas (B), Paro vel (B). ON: Jeans Corner 17, Bor 24. SODNIKA: Fegac in Festini (TS). Jeans Comerju je le uspelo maščevati se za poraz, ki ga je utrpel v finalni tekmi turnirja CGI. Tokrat se je situacija na igrišču popolnoma spremenila: «plavi» so bili enakovredni Miljčanom do 16. minute drugega polčasa, ko je moral Klobas zapustiti igrišče zaradi petega osebnega prekrška. Od takrat (stanje je bilo še izenačeno) niso borovci dali več koša in italijanskemu moštvu je bilo dovolj priti še nekoli-kokrat do zadetka in zmagati. Kar se tiče posameznikov lahko rečemo, da je bil Klobas daleč najboljši v napadu in obrambi ter mu je dobro pomagal v napadu Ražem, ki pa je nekoliko odpovedal v o-brambi, saj je bil Rupena prava nerešljiva uganka za borovce: dal je kar 35 pik, od katerih 24 v prvem polčasu. Vsekakor ta rezultat ni preveč pomemben, saj sta bili obe moštvi okrnjeni: v miljskih vrstah je manjkal kapetan Rossini, v Borovih pa Žerjal, Koren, Pertot in Bruno Kneipp. Jasno je torej, da tekma sama ni pokazala, kaj obe ekipi resnično zmoreta. «Plavi* so se tako uvrstili na šesto mesto zelo zahtevnega turnirja, na katerem je nastopala «smetana» tržaške košarke, če izvzamemo prvoligaša Hurlinghama. Od šestih e-kip je bil en tretjeligaš, trije D ligaši in dve ekipi promocijske lige. Zvečer je bilo tudi nagrajevanje za «Trofejo Jeans Corner* in »Turnir CGI*. Robert Klobas je osvojil nagrado za najboljšega igralca turnirja CGI. Druga rezultata večera: finale za 1. in 2. mesto: Aiabarda - Don Bosco 69:68 finale za 3. in 4. mesto: Servolana - Inter 1904 p.p. 83:80 Končna lestvica: 1. Aiabarda, 2. Don Bosco, 3. Servolana, 4. Inter 1904, 5. Jeans Corner, 6. Bor. fp - TENIS PHOENIX — Čehinja Martina Navratilova je v nedeljo osvojila že enajsti teniški turnir v letošnji sezoni. V finalu turnirja v Phoenixu je pramagala Američanko Austinovo s 6:4, 6:2. Obenem je bila to njena 72. zmaga v letošnjem letu MOTOCIKLIZEM BOLOGNA — Zdravstveno stanje Francoza Michela Rougerieja, ki je med nedeljskim ekipnim svetovnim prvenstvom v Imoli padel in zadobil hujše možganske poškodbe, se stalno in hitro izboljšuje. Rougerie je celo zahteval, da ga iz bolonjske bolnišnice pustijo v Francijo, moral pa je ostati v Italiji zaradi stavka vlakov. ■iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimiiiitimiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiuHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiittuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiii NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Primorje uspešno med kadeti Tudi Vesna (med najmlajšimi) in Breg (pri začetnikih) sta pobrala ves izkupiček KADETI Primorje — Chiarbola 3:2 (3:0) PRIMORJE: Adamič, Čok, Majcen, Timeus, Giupin, P. Milič, Lan-za, Lauzana, R. Milič, Brizzi, Verša. STRELCI za Primorje: v 18. in v 39. min. Brizzi, v 24. min. Lanza. Na domačih tleh so kadeti Primorja premagali poprečno ekipo Chiarbole z rezultatom 3:2, potem ko so v- prvem polčasu vodili kar s tremi goli razlike. Chiarbola je dosegla oba zadetka šele v zadnjih minutah srečanja in sicer iz enajstmetrovke ter iz prostega strela, izven kazenskega prostora. Iz vsega tega je razvidno, da Tržačani niso bili kos Prosečanom, ki bi z večjo voljo lahko zmagali še z višjim rezultatom. H. V. Primorec — Sistiana 1:2 (1:1) PRIMOREC: Krevatin (Gregori v 1. min. d.p.), Grgič, Carli Roberto, Carli Igor, Malalan Romeo (kap.), Saražin, Seri (v 21. min. d.p. Tavčar), Krasna, Stopkovič (v 9. min. d.p. škerlavaj), Malalan David in Penko. STRELCI: v 20. min. p.p. Seri (P), v 25. min. p.p. Verzi, v 20. min. d.p. Ruzzier. SODNIK: Adamič iz Trsta. KOTI: 5:5. Takoj po sodnikovem žvižgu so gostje krenili v napad in prevzeli vajeti igre v svoje roke. Imeli so terensko premoč, a je niso uspeli izkoristiti. Na drugi strani pa so se domačini spuščali v redke protinapade, ki niso predstavljali nobenih težav za nasprotnikovo obrambo. In prav oni so v 20. min. povedli. Pet minut kasneje je imel Verzi na razpolago prosti strel ob robu kazenskega prostora in je s točnim strelom premagal negotovega Krevatina. Sredi drugega polčasa so gostje prišli do zmagovitega gola: Ruzzier je ob robu kazenskega prostora preigral tri branilce in s točnim stre- lom premagal domačega vratarja. Tega poraza naši fantje vsekakor niso zaslužili in po prikazani igri obeh enajsteric bi bila delitev točk pravičnejša. NAJMLAJŠI Vesna - Esperia Sl 4:1 (1:1) VESNA: Savarin, Zarotti, Buri, Puntar, Luschemani, Musila. Chja-reRi (Bratos, Švab), Delorenci, Del-bello, Candotti, Kostnapfel. ; STRELCI: v 10. min. p.p. Esperia: v 27. min p.p.p Kostnapfel; v 5. min. d.p. Delbello; v 16. min. d.p. Kostnapfel; v 17. min. d.p. Candotti. V nedeljo so najmlajši nogometaši Vesne slavili svojo peto zaporedno zmago letošnjega prvenstva, saj so na domačih tleh prepričljivo premagali enajsterico Esperie SI. Gostje so se upirali veliko ostreje, kot kaže izid, tako da je bila tekma vseskozi privlačna. Začetni del igre je potekal v znamenju premoči Esperie, ki je že v 10. min. zatresla mrežo »zelenih* z neubranljivim prostim strelom. Domačini so si znatno opomogli ob koncu p.p. z golom Kost-napfla in v d.p., ko je Delbello postavil izid na 2:1 v korist Vesne. Za prepričljivo zmago je poskrbel v glavnem kriški napad, ki se je večkrat vračal v obrambo in od tam gradil hitre in učinkovite akcije. Najlepši nečat pa so vtisnili tekmi zadetki, med katerimi velja vsekakor omeniti prav predzadnji gol Vesne, saj tak zadetek le redkokdaj beležimo na naših igriščih. M.K. Primorje - Libertas 0:3 (0:2) PRIMORJE: Ostrouška, A. Sedmak, Martellani (Blažon), Meden, Rupel, Sardoč, S. Sedmak, Buka-vec, R. Rochetti, Metelko, M. Ro-chetti. Proti premočni ekipi Libertasa iz Trsta domačini niso mogli storiti kaj več, saj so Tržačani zaigrali mnogo bolje od Prosečanov, v vrstah katerih se je poznala odsotnost napadalca Sullinija, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen. Kljub temu »rde-če-rumeni» niso bili učinkoviti v napadu in so se vso tekmo izključno branili. Tržačani so v prvem polčasu vodili že z 2:0 in so v nadaljevanju samo nadzorovali svojo prednost. Proti koncu srečanja se jim je posrečilo realizirati še tretji zadetek. H. V. »r. VULO HiVA* £>% lO bil ZAČETNIKI Breg - Zaule 1:0 (0:0) BREG: Žerjal, Šchiraldi, Barut, Rapotec, Olenik, štrajn, Biagi, Pregare (Verginella), Ciacchi, Družina, Tul. STRELEC: v 9. min. d.p. Ciacchi. V nedeljo so Bregovi začetniki igrali svojo prvo prvenstveno tekmo. Krstni nastop je bil za Brežane uspešen, saj jim je uspelo odnesti z igrišča ves izkupiček. Zanimivo pa je, da so Zaule pred mesecem dni v prijateljski tekmi premagale Brežane kar s 6:0. Zato je razvidno, da so se pred tekmo domačini nekoliko bab nasprotnikov. Vsekakor so stopib pogumno na igrišče in so se uspešno borili z nasprotnikom. V drugi polovici tekme so Brežani zaigrali napadalno. Ustvarili so nekaj zrelih priložnosti za gol in v 9. min. jim ja to tudi uspelo. Miloš Tul se je z žogo zagnal po krilu, preigral celo vrsto nasprotnih igralcev in prišel do vrat, kjer je žogo podal v sredino in Ciacchi je neubranljivo poslal žogo v mrežo. Brežani so torej prvenstvo uspešno začeb in treba je pohvaliti vso ekipo za požrtvovalno igro. Veliko zadoščenje gre tudi trenerju Aldu Biekarju, ki je v predprvenstvenem obdobju ekipo požrtvovalno pripravljal. SMI Primorje — Chiarbola A 0:2 PRIMORJE: Vatta, Zankolič, Si-mat, Micheli, De Pase, Brišoik (Mar cuzzi), Kemperle (Bosticco), Celea, Antoni, Comino, De Bernardi. . Začetniki Primorja so ponovno o-kusili grenkobo poraza, tokrat proti Chiarboli A, ki spada brez dvoma med sobdnejše ekipe tega prvei stva. Kljub porazu pa Prosečani niso zaigrali slabo, loda v prvem polčasu so vse preveč puščali proste napadalce gostov. Ti so v prvem delu igre to izkoristi’i in realizirali oba zadetka, ki sta jim tudi zagotovila končno zmago. Po odmoru so se Tržačani umaknili nekoliko v o-bramfoo, kljub-napadom domačinov pa so: do konca srečanja obdržab prednost dveh golov. , '-..-r.;....... H. V. CICIBANI Campanelte - Breg 9:0 (7:0) BREG:. Stržaj (Bandi), Švara, Maver, J. Sancin, Gregori, Olenik, Felician (N. Sancin). STRELCI: Iacobellis (6 zadetkov), Leghissa (2 zadetka), Manteria (1 zadetek). Tudi v drugi prvenstveni tekmi so najmlajši Brežani zapustili poraženi igrišči. Ekipa Campanell že drugo leto nastopa v prvenstvu cicibanov in je zato veliko bolj izkušena od Brežanov. Tekma je bila zelo borbena in tudi ta poraz J d bra šola za mlade Brežane. Na svoj račun so pa prišli napadalci ekipe Campanelle in predvsem Iacobellis, ki je sam dosegel šest zadetkov in je bil naj boljši na igrišču. SMI Primorje - CGS 0:2 (0:0) PRIMORJE: Comino, De Ber- nardi, Reina, Micheli, Datr.as, Sardoč in Fagin. Po nedeljski zmagi nad Bregom je Primorje moralo openski ekipi CGS predati obe točke. Zmago so si gostje zagotovili v drugem delu igre, saj se je or vi polčas končal pri neodločenem izidu. Domačini so stalno napadali, toda gostje so bili bolj spretni in so v protinapadu dvakrat premagali obrambo Primorja. Tudi' »rdeče - rumeni* so imeli nekaj res ugodnih priložnosti za gol, toda sreča jim tokrat ni bila naklonjena. H. V. 2. AMATERSKA LIGA Četrto kolo ncjomet„ega prvenstva 2. amaterske lige ni bilo uspešno za napadalce. V osmih tekmah je padlo le deset zadetkov, kar jasno dokazuje, da v nedeljo napadalcem ni šle, če izvzamemo, seveda, tekmo v Nabrežini, kjer smo videli kar štiri gole. V Nabrežini je namreč pro-seško Primorje pripravilo svojim navijačem drugo veliko razočaranje. Prosečani so zasluženo izgubili tekmo z Auri-sino in s lem potrdili, da preživljajo hudo krizo, čeprav se je prvenstvo šele začelo. Dobro se je odrezala Zarja, ki je na domačih tleh (po predvidevanju) premagala novinca GMT z golom Lupidiia. J tem uspehom so se Bazovci povzpeli na tretje mesto le »Ivice, v družbi treh ekip. Z Bazovici si namreč tretje mesto deli tudi Breg; doma je deset minut pred koncem presenetil Giarizzole, ki po tem porazu ostajajo še edina enajsterica brez točk na lestvici. Nerodno je izgubila Gaja in sicer v Ribiškem naselju proti S. Marcu, ki je presenetil ga-jevce šele v drugem delu igre, saj je bil izid po prvem polčasu še neodločen. Prvi prvenstveni poraz je doživel tudi Primorec v anti-cipirani tekmi s Sovrano, ki je tudi v tem nastopu potrdila, da je za razred boljša od o stalih ekip te skupine. Zato pa ne gre jemati tega poraza Trebencev kot velik neuspeh. Od ostalih izidov bi omenili četrti zaporedni neodločen re zultat Rosandre. Za delitev točk so se sporazumeli tudi Libertas in Campanelle ter Zaule in Opicina. IZIDI 4. KOLA Sovrana - Primorec 1:0 Libertas - Campanelle 0:0 Breg - Giarizzole 1:0 Costalunga - Rosandra 0:0 Zaule - Opicina 1:1 Zarja - GMT 1:0 Aurisina - Primorje 3:1 S. Marco - Gaja 1:0 LESTVICA Sovrana 7; Opicina 6; Campanelle, Aurisina, Breg in Za rja 5; Primorec, Libertas, Ro sandra in Zaule 4; Gaja in Co-stalunga 3; Primorje, GMT in S. Marco 2; Giarizzole 0. PRIHODNJE KOLO (15.10.) Campanelle - Zarja Giarizzole - Libertas Primorje - S. Marco Rosandra - Breg Primorec - Costalunga Gaja - Aurisina Opicina - Sovrana GMT - Zaule B.R. Juventina je končno slavila zmago v letošnjem prvenstvu 2. amaterske lige. Dve točki, ki so ju Marsonovi varovanci pospravili, vzbujata upe na boljše čase za štandre-ško ekipo. V nedeljskem srečanju je pri domačinih prišla do izraza volja do zmane. kar je vsekakor zelo važen element. Upajmo, da bodo *belo-rdečh nadaljevali po tej poti. REZULTATI 4. KOLA Tomana - Starai izano 2:0 Ruda - Itala 3:1 Juventina - Aiello 2:1 Auda.: Terzo 2:3 Romana - Torre 1:0 Sevegliano - Romans 1:0 Moraro - Fiumicello 0:0 Villesse - Melisana 0:2 LESTVICA Sevegliano, Romana 7. Tor-riana, Moraro 6; Ruda, Maiisa-na. Itala 5; Fiumicello, Staran-zano 4; Torre, Villesse, Juventina, Romans 3; Aiello, Audax 0 PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Sevegliano: Aiello -Ruda; Fiumicello - Villesse; Terzo - Juventina; Staranza-' no Audax; Malis - Moraro;'Torre - Torriana; Romans - , Romana. P. R MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 13. Vedela je za vse spremembe v vladi. »Novega ministra °mo dobili,* je kdaj pa kdaj vrgla med dekleta, s čimer je °tela povedati, kako njen mož pravzaprav vse ve in )rei ni kar si bodi. — Bila je debelušna ženska z 108očnim oprsjem, s čudno pričesko in nakodranimi lasmi, akor jih imajo zamorke. Bila je ljubosumna na dekleta, °sebej na Dano, ki je po lepoti prekašala druge in je na sebi nekaj gosposkega. Klicale so jo za tova-lšico Pepco, a je želela, da bi jo klicale za gospo. Šef Vili Skomarc je bil človek štiridesetih let, par-!^anski politkomisar, Danin znanec še iz časov teren-ilegalnega dela Preden je šel v partizane, se je °gosto zatekal k njim. Po vojni je povabil Dano k sebi . Pisarno in bil njen zaščitnik, zaradi česar so druge '*6 ljubosumne nanjo. Bil je miren, resen in molčeč ‘°vek, vedno zamišljen, ne da bi dekleta mogle dognati, fj ga teži. Imel je svojo sobo, k njim je prišel redko. )ftna je vedela, da se ji ne bo nič zgodilo, dokler je ,n tu. Toda če bi ga premestili? Tega se je bala. Nekoč ‘ je rekla: »Potem odidem iz pisarne, na drugo, resnično telo.* a zdaj se ni in ni mogla odtrgati, da bi odšla. zaradi njega ne bi mogla,* si je rekla. Tri ženske je že našla pri delu. Oblačila si je rjavo, delovno haljo. Sedla je k mizi s trdnostjo, kakor da se , poslej ne namerava več odtrgati od stola. Nehote je vrgla pogled po dekletih. Mimica — majhna, okrogla, s kmečkim obrazom, je- stala pri mizi in že jedla. Jedla je skoraj kar naprej, zdaj skrivaj, zdaj spet, da so jo vsi videli. Bila je iz Notranjske, partizanska bolničarka, ranjena nad laktom, dobrodušna, zgovorna s svojim nepopravljivim notranjskim narečjem, in — ječna. Vsako drugo nedeljo se je peljala domov k svoji materi, ki je gospodarila na manjši kmetiji; vozila si je v mesto kruha in jedla, jedla od jutra do večera, toliko da ni še po poti. Nekoč ji je Pepca rekla: »Ti kar naprej ješ, najbrž še zvečer v postelji!* Mimica je začudeno Odvrnila: »Zakaj pa ne?» Ko je doumela, se je zasmejala, rekoč: »Ni lepšega, kakor če se vležeš, ješ in sanjariš. Tako najlaže sanjaš o samih lepih stvareh.* Zvenelo je vse tako, kakor bi hotela reči: »Ni lepšega, kakor če sanjaš, ker potem lahko neutrudno ješ.* Marija Urbančič je bila mozoljčasto dekle, »vase zaprta*, kakor so o njej odločile dekleta. Gospa Pepca je na vsak način hotela, da «z njo ni vse v redu*. Predzadnja je vedno prihajala Ančka Omahen, tudi kmečko dekle, ki so jo vse sumile, da zahaja k maši, čeprav je pred dvema letoma bila še zelo zoper vero. Zadnje čase se je močno spremenila, kar pa je spretno skrivala. Dana ni mogla odgonetiti, kaj je z njo. Z večnimi zamudami je zadnja pritekla v pisarno Poldka Klun, nekoč modistka. Vsako jutro se je srečavala s svojim fantom in se zapletala z njim v brez-krajne razgovore. Prepirala sta se kar naprej pa je tako vedno zamujala, »čeprav mu še nisem vsega povedala*. Naglo se je preoblekla, sedla za mizo, razgrnila predse papirje, načečkala tja dve, tri vrstice in že je začela s svojo toaleto, kar je trajalo dobro uro, manj kot pol ure nikdar. Pri tem je razmišljala ali sanjarila. Bila je kar naprej zaljubljena. Živela je v večni ljubezenski napetosti. Menjavala je moške tako rekoč »tedensko*. Ker je marsikateri ni zlahka pozabil in ker je marsikateri bil resen, pošten človek, je imela nenehno sitnosti s temi ljubimci, ki so jo čakali bodisi zjutraj na poti v urad bodisi, ko se je ob dveh vračaia. Včasih se je komaj rešila enega in že je padla do drugega, ki jo je čakal. Ponedeljek je bil vedno svojevrsten dan v uradu. Zdelo se je, da so se te ženske srečale po dolgi ločitvi. Dani se je zdelo, da so še njihovi obrazi spremenjeni. Sicer pa je ob ponedeljkih bila tudi sama bolj spočita in sproščena. Kakor da ji je uspelo zakrpati preveliko vrzel, ki se je bila med tednom napravila v življenju njene družine. Spet je bila tako rekoč na tekočem, življenje se je lahko nadaljevalo. Vedno je začela gospa Pepca, ljubosumna na vse in nikdar sita v svoji ohlapni radovednosti, vrtajoča včasih do zadnjih intimnosti. Vedno je uspela s svojim vrtanjem za skrivnostmi, dekleta so se ji izklepetale kakor otroci, razen Marije in Dane. Jezila pa jo je samo Dana. Poznala je njene razmere doma, ki pa ji niso bile mar in tudi ni občutila njenega težkega položaja. Mikalo jo je samo, kar je bilo v zvezi z ljubeznimi, z moškimi. Ni in ni si mogla misliti, da bi taka mlada ženska živela brez moških. Ko si je Poldka čistila nohte — ustnice si je že pobarvala — jo je Pepca gledala, kakor da skuša kaj razbrati z njenega obraza. Rekla je: »Včeraj se je začelo novo poglavje. Katero že?» Mimica, ki je ščipala kruh iz papirja, je prisluhnila. Bila je zaljubljena v človeka, ki se mu o tem še sanjalo ni, in ki je bil, kakor je pred dobrim, mesecem dognala — poročen in srečen. To dognanje jo je sprva spravilo skoraj v obup. Sploh je imela pri svojih ljubeznih ne1 verjetno, smolo: ni bila ona tista, ki bi si jo moški izbirali, izbrati si je morala sama, «na prvi pogled*, kakor je pač naneslo golo naključje., A vsak, ki si ga je izbralo njeno srce, )e bil poročen. Oglasila se je v odgovor Ančka, kakor da ne misli Poldke: »Trinajsto!* Poldka se je zganila v zadregi. »Kakšno poglavje?* je vprašala. »Ljubezensko vendar!* je menila zbadljivo Marija. «Pa ne iz romana!* «Nesrečo ji želiš,* je dejala velikodušno gospa Pepca. »Nikar trinajsto. Recimo — petnajsto. To je srečno poglavje.* »Moj stric,* je začela zbadati Ančka, »je pri loteriji najraje igra! na številko petnajst. Na to je vedno dobil.* »Se je tudi ženil na številko petnajst?* je nedolžno vprašala Mimica in žvečila kruh. Dekleta so se zasme* jale. Ne toliko dovtipu, pač pa bolj nedolžnosti vprašanja in Mimični preproščini: vprašala je prav resno, — Poldka si je že opomogla, se ozrla po Dani, ki je pri teh razgovorih molčala in delala. Poldka jo je tudi najbolj cenila. Rekla je Ančki: »Mar bi svoja čitala, ki so polna skrivnosti in tudi žalostna.* Marija je mislila, da je Poldka zavrnila Mimico in je dejala. »Mimica v svoj! povesti ne pozna poglavij!* »Rada imam pravljice,* je preprosto rekla Mitnica. «Pravljice se, če so prave, kmečke, končajo z gostijo.* Nato je s prikrito zbadljivostjo in s svojo preproščino vprašala Ančko: »Kaj je bil tvoj stric, razen da }• igral na loterijo?* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. 794672 (4 Unije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din DZS • 61000 Ljubljana. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 11. oktobra 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 tADIT* Gradišče 10/51. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. izdaiaLJzrr 5'.,_n :,anian5!eli Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst- zveze časopisnih založnikov FIEG OPOZORILO KOMUNISTA AMENDOLE Neuresničevanje programa lahko zruši sedanjo vlado Izvedenci strank nezadovoljni s poročili ministrov Pandolfija in Morlina v zbornici RIM — «Tri]etka» je prešla prag parlamenta, čeprav se je zato preoblekla. Ministra Morlino in Pandol-fi sta namreč poslanski zbornici o-risbla osnovne podatke «poročila o gospodarskem stanju in predvidevanju za leto 1979» ter zakona o financah. ki naj bi vladi omogečil dosego zastavljenih ciljev. V bistvu pa gre za nespremenjeni Pandolfijev načrt, kakršnega je vlada predložila pred poldrugim mesecem strankam večine. V ministrskih poročilih je rečeno, da se bo narodni dohodek prihodnje leto zvišal za 4 odst. (letos pa za 1.8 odst.). Cilj vlade je uravnovesiti trgovinsko bilanco, skrčiti inflacijo cd sedanjih 15 na 12 odst., zvišati popraševanje po kapitalu in investicijah. Slednje so, pravzaprav, pobožne želje, naslovljene predvsem industrijcem, ki so se prav pred nedavnim pošteno sprli s sindikati v zvezi s podobno zahtevo. »Filozofija* načrta je vedno ista: krepko krčenje potrošnje in prenos sredstev na podjetja, vse to pa spremlja obljuba, da bodo ta sredstva uporabljena za zaposlovanje. Reakcije izvedence'- posameznih strank tokrat niso bile prav navdušene. Že res, da so v začetku vse sprejele načrt in izrekle upanje, da ga bo mogoče izboljšati. Je pa tudi res, da se je prvotni optimizem še kar ogladil potem, ko se je izkazalo, da vlada le s težavo sprejema predloge, industrijci pa za , gospodarsko načrtovanje nočejo niti slišati. Stranke se zato nočejo kompromitirati z načrtom, ki ostaja dvoumen in ki bi lahko postal morebitno jabolko spora vladne ■ krize. «Resne probleme obdelujejo površno», je dejal Vizzini (PSDI). »še vedno smo pri politiki dveh etap: najprej žrtve, nato pozitivne pobude,» je dejal Cic-chitto (PSI). »Sploh niso poglobili vprašanja potrebnih investicij,* poudarja Barca (KPI). ki kritizira tudi trenutno evropsko monetarno politiko vlade. Jezni so tudi republikanci. ki pa bi želeli, da bi vlada še bolj privila vijak krčenja potro-šnie. Skratka, nezaupanje v sposobnosti Andreottijeve vlade, ker delujejo proti njej močne zaviralne sile, narašča iz dneva v dan. To dokazuje tudi poseg komunista Giorgia Amendole . »Vlada je razočarala prav na izvajanju programa in pozablja, da lahko pridemo do krize in novih volitev tudi zato. ker se ne dela to, kar ie potrebno delati.» Vendar A-mendola ne napada samo Andreottija, pač pa druge stranke vladne večine: «če vsi napadajo to vlado, naj jo mi sami podpiramo?» Amen-dola priznava, da je v delavcih »naravno nezaupanje v politiko odpovedi*, ki lahko »eksplodira, če se izkaže, da so bile odpovedi zaman*, brez vsakršne pozitivne posledice ali koristi. In vendar KPI noče »jahati tigra demagogije in maksima-lizma*. Ne pozabimo, da bi se kriza se zaostrila, če bi komunisti prešli v opozicijo. Tudi to pa še ne pomeni, da nekaj podobnega se ne bo zgodilo. «Lahko bi se nekega dne zavedli, da stražimo prazen sod*. Prazen sod bi lahko bil Andreotti, v katerega mnogi sedaj še goje zaupanje, vendar Amendola opozarja, da je glavni sovražnik Fanfani in z njim vsa evropska desnica, ki pritiska, da bi se Italija »vrnila nazaj za nekaj desetletij*. Amendola meni, da je spričo »o-čitne krize kapitalizma v Italiji* določen pesimizem tudi upravičen, posebno še, ko se nekateri kar slepo predajajo utvaram o »spontanih silah in obnovi tržnega gospodarstva*. S tem v zvezi Amendola kritizira tudi socialiste, katerim o-čita, da so »v tridesetih letih zamenjali kar trikrat svojo strategijo, sedaj pa nam skuša Craxi dopovedati, da se zgodovina pričenja s turinskim kongresom*. Kar pa zadeva skorajšnji kongres KPI je Amendola dejal, da bi si želel «več razprave, več jasnosti v sporih*, skratka partijski kader, ki naj bo živahnejši in manj bojazljiv v diskusijah. To je namreč sedaj prepotrebno, trdi Amendola, kajti «leta lahkih zmag so za nami*. MINO FUCCILLO Ferlini sprejel iranske študente RIM — Predsednik republike Per-tini je sprejel včeraj delegacijo i-ranskih študentov organizacije CI SNU. Delegacijo, ki sta jo vodili poslanki Luciana Castellina in Maria Magnani Noja, so predsedniku republike predložili dopis, v katerem natančneje sporočajo o problematičnem stanju, ki vlada v zadnjem času v Iranu in ki postaja iz dneva v dan vse bolj zaskrbljujoče. Časnikarji na Kvirinalu POBUDA JE OBRODILA LE BREZOBLIČNO IN NASPROTUJOČO Sl SLIKO Kritike KPI v videmskem pokrajinskem svetu glede vprašalnih pol o Slovencih Zakaj videmska pokrajina ni bila prisotna na posvetovanjih s posebno parlamentarno komisijo za izvajanje osimskih sporazumov? Predsednik republike Pertini je sprejel včeraj na Kvirinalu člane vodstva in vsedržavnega sveta časnikarske zbornice ter predsednike in podpredsednike deželnih zbornic, katerim je zagotovil svoje zanimanje za reševanje perečih problemov italijanskega tiska (Telefoto ANSA) IllllllllllUIIIIUIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIlllIliiiiittitllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllflUIIIIIII KOMAJ TRI DNI PO PROGLASITVI PREMIRJA Sirci znova obstreljevali krščanske četrti v Bejrutu Govorice o novi ofenzivi «zelenih čelad in izselitvi sovjetskih diplomatov Od nedelji konferenca zunanjih ministrov držav članic medarabske mirovne sile Pogled na ulico v vzhodnem bejrutskem predmestju, ki so ga sirske čete včeraj ponovno začele obstre- ljevati. BEJRUT — Včeraj popoldne je prišlo do prve resne kršitve premirja med sirskimi vojaki medarabske mirovne sile in krščansko milicijo oziroma falangisti, ki je bilo sklenjeno na pobudo varnostnega sveta OZN pred štirimi dnevi. Med nasprotnima taboroma so izbruhnili tonovski spopadi tako v mestnih krščanskih četrtih kot v okoliških hribih. Falangistični radio je sporočil, da so Sirci ubili šest civilistov. O-genj je trajal približno eno uro. Mednarodni rdeči križ je medtem javil, da ni sirsko obstreljevanje konservativnih položajev v vzhodnem delu Bejruta prejšnji teden povzročilo 800 človeških žrtev in 3.000 ranjenih, kakor je kazalo sprva, marveč sta števili mrtvih in ranjenih za poiovico nižji. To pa zato, ker se je veliko stanovalcev napadenih območij na podlagi izku- ........................••■■■»•.. • Vlada ne nasprotuje (Nadaljevanje s 1. strani) spresso* vlogo Fanfamja. Na prigovarjanje Signorileja naj bi Fanfani obljubil, da bo dal javno izjavo, v kateri se bo izrekel za pogajanja s teroristi. Isto obljubo naj bi dal Morovim sorodnikom, toda pozneje se je očitno premislil. Sele na novo prigovarjanje se je menda odločil. 9. maja je bil Fanfani na tem, da da obljubljeno izjavo, ko pa je prišla vest, da so našli Morovo truplo. In še gna zanimivost, ki’jo objavlja iEspresšo*: 3. maja je tajnik gibanja »februar 74», katerega član je bil tudi Morov sin, telefoniral podtajniku Evangelistiju in ga prosil, naj bi poskrbel, da bi mednarodni križ prevzel posredovanje za Morovo osvoboditev. Evangelisti je obljubil, da bo o ten seznanil predsednika vlade. Todžt Andreottijev odgovor je prišel potem, ko je bil Moro že mrtev. Predsedstvo vlade je v nepodpisanem pisr-.j sporočalo gibanju «februar 74», da mednarodni RK ni privoli: v posredovanje. Tajnik gibanja Quaranta je nato telefoniral na sedež mednarodne organizacije v ~.enevo, kjer so mu po- vedali, da je »veto* postavila prav italijanska vlada. Vodja preiskovalnega urada rimskega sodišča Gallucci je zvečer o-dredil zaplembo dokumentov, s katerimi razpolaga «Espresso», češ da so različni od tistih, ki so jih našli v skrivališčih RB, ter C\ hoče preveriti, ali bi lahko koristili preiskavi. Gallucci se je tudi izrekel proti možnosti objave »dosjeja Moro*, to pa zaradi tega — neglede na nujnost preiskovaln tajne — ker «ni zajamčena njihova avtentičnost, niti njihova verodostojnost*. Glede poteka preiskave beležimo le malo novosti. Rimski sodniki, ki so se predvčerajšnjim podali v Mi lan, da bi pregledali vse zaplenjene dokumente, so nadaljevali z delom tudi včeraj, zvečer pa so se vrni/ v Rim. Iz Pia* Da poročajo, da so karabinjerji generala Dalla Chiesa odkrili v nekem stanovanju nekakšno «telefonsko centralo*, s katero so brigadisti prisluškovali tajnim pogovorom polHjskih funk cionarjev. Stanovanje je najel Pao lo Sivieri, eden od devetih brigadi stov, ki so jih zajeli med široko ak cijo v Milanu, (trn) štev iz strahovite državljanske vojne 1. 1975/76 pravočasno skrilo v podzemeljska zaklonišča. Žal vse kaže, da se bo prelivanje krvi nadaljevalo. Izraelski viri poročajo, da je poveljstvo sirskih čet ukazalo pomakniti bliže Bejrutu svoje težko topništvo, očitno z namenom sprožiti novo ofenzivo proti krščanskim milicijam. Z druge strani se je iz palestinskih krogov zvedelo, da se je z gričevja preselilo na muslimanska območja bejrutske o-kolice več sto pripadnikov prosir-skih enot, vključenih v palestinsko osvobodilno' vojsko. Dokaz, da se nekaj res pripravlja, naj bi bil tudi v okoliščini, k. jo omenjajo v Tel Avivu in po kateri so Sovjeti izselili vse osebje lastnega veleposlaništva v Bejrutu. Podobpo so izselili vse svoje diplomatske predstavnike iz Kaira in Damaska nekaj dni pred egiptovsko - izraelsko vojno 1973. leta. Izrael je v1 poslednjem času večkrat dal razumeti, da ne bo mirno gledal, ako Sirci pobijajo pripadnike libanonske krščanske skupnosti. V resnici so izraelske vojne ladje prejšnji teden napadle nekaj palestinskih in sirskih oporišč v južnem bejrutskem predmestju. FTed nekaj dnevi pa, ko sta dospeli iz Damaska v libanonsko glavr.o mesto dve palestinski brigadi, je telavivski o-brambni minister naglasil, da to I-zraelu nikakor ne ugaja. Arabska fronta zavračanja je brž odgovorila: na 33. zasedanju glavne skupščine OZN sta libijski zunanji minister Triki ter pomočnik sirskega zunanjega ministra Radam v svojih posegih proti egiptovsko - izraelskemu dogovoru iz Čamp Davida očitala Beginu in Carterju, da načrtno zaostrujeta položaj v Libanonu in tako skušata odvrniti pozornost svetovne javnosti od tega sporazuma: Begin naj bi sploh poskušal destabilizirati položaj v Li banonu, da bi tako olajšal ekspan-zionistično nolitiko Izraela na Bli žnjem vzhodu. Silam, ki bi rade povzročile dokončni razkroj libanonske države, se skuša sedaj z mrzlično diplomatsko dejavnostjo postaviti po robu sam predsednik Sarkis, ki se je predvčerajšnjim odpravil na poto vanje po tistih arabskih državah, ki (Telefoto ANSA) sodelujejo pri medarabski mirovni sili v Libanonu z lastnimi vojaki ali s finančno podporo. Gre za Saudsko Arabijo, Združene arabske e-mirate, Kuvajt, Qatar, Sudan ter seveda Sirijo in Libanon. Libanonski predsednik bi rad dosegel podaljšanje mandata «zelenih čelad*, ki zapade 26. t.m.; medarab-ska mirovna sila naj bi skrbela za mir v tistih delih Bejruta, kjer bivajo kristjani, redna libanonska vojska pa naj bi skrbela za red povsod drugje. Najprej je Sarkis obiskal Saudsko Arabijo, ki mu je zagotovila vso svojo podporo v prizadevanjih za zagotovitev trajnega miru v Libanonu. Po odhodu Sarkisa so saudskoarabske oblasti javile, da se prične prihodnjo nedeljo v Libanonu ožja konferenca zunanjih ministrov omenjenih sedmih držav, na kateri bodo podrobneje proučili položaj na libanonskih tleh. (dg) Jutri v VVashingfonu začetek egiptovsko izraelskih pogajanj WASHINGTON — Jutri se prično egiptovsko - izraelska pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe med kairsko in telavivsko vlado. Podpisali naj bi jo še pred božičem na Sinaju, morda v prisotnosti Carterja. Prvi krog pogajanj bo trajal predvidoma najmanj tri dni. Odprl ga bo ameriški predsednik v Beli hiši, nakar se bo dogovarjanje nadaljevalo v stalni rezidenci gostov zvezne vlade Blair House. Egiptovsko odposlanstvo, ki prispe v Washington danes iz Pariza, kjer ga .je sprejel zunanji minister De Guiringaud, bosta vodila novi minister za splošno obrambo Hasan Ali in začasni zunanji minister Gali (Kamelu. ki je odstopil brž po dosegi sporazuma v Čamp Davidu, niso še našli naslednji«)'. Izraelski delegaciji bosta na čelu zunanji oz. obrambni minister Dajan in. Weiz-man, ameriški pa sprva draavni tajnik Vanče, katerega bo 21. oktobra zamenjal posebni odposlanik na Bližnjem vzhodu Atherton — tedaj se namreč Vanče odpravi v Pretorio na razgovore o Namibiji, zatem pa v Moskvo. Egiptovski zastopnik v OZN Ma-guid je včeraj naglasil, da je za globalno rešitev bližnjevzhodnega vprašanja potreben umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj z a-rabskim delom Jeruzalema vred, ki je sestavni del Cisjordanije in ga je treba vrniti Arabcem .Egipt ne išče ločenega mirovnega sporazuma z Izraelom, je nadaljeval Ma-guid, temveč globalno rešitev, ki naj upošteva tudi zakonite interese palestinskega ljudstva, (dg) Predsednik Kapverdskih otokov v Jugoslaviji BEOGRAD — Na povabilo predsednika Tita je včeraj prispel na večdnevni uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo predsednik Kapverdske republike in generalni tajnik Afriške stranke za neodvisnost Gvineje - Bissao in Kapverdskih o-tokov Aristides Fereira. Dopotoval je na dubrovniško letališče kjer so ga sprejeli vidni jugoslovanski predstavniki, nato pa se .je odpeljal v Cavtat. Pričakovati je', da se bo danes v Igalu srečal s predsednikom Titom. VIDEM — Po programski izjavi predsednika novega videmskega pokrajinskega odbora Giancarla En-glara se je v pokrajinskem svetu nadaljevala razprava. Poleg komunističnih in socialističnih svetovalcev je spregovoril samo še pred stavnik misovcev, ki je v bistvu pohvalil stališče krščanske demokracije glede odgovorov na vpraša nja ministrstva o prisotnosti Sloven cev v videmski pokrajini. Komunistični svetovalec Petričič je v svojem posegu še zlasti obravnaval kulturna vprašanja, vprašanja šole, osimskih sporazumov, furlanske univerze in slovenske manjšine. Petričič je izrekel nekaj kritičnih misli o zmanjšanem interesu o teh vprašanjih po videmski konferenci o etnično jezikovnih skupnostih ter o deželnih volitvah. Poudaril je potrebo obravnavanja teh vprašanj iz novega zornega kota tudi ob upoštevanju sporazumov med večinskimi strankami. Stara in nova večina (krščanska demokracija, PSDI in Furlansko gibanje) sta odsotni glede izidov konference o etnično jezikovnih skupinah, ki pa je bila zelo pomemben dogodek. Načelnik socialistične skupine Ti-burzio in komunistični svetovalec Petričič sta poudarila, da je treba čimprej objaviti dokumente videmske konference, brez kakršnekoli cenzure in v celoti. Prav tako je treba izdelati pokrajinski dokument o globalni zaščiti Slovencev ter dati pobudo za posvetovanje, ki bi pripomoglo k zbližanju med kulturo in šolo. Komunistična skupina je tudi kritizirala pomanjkanje informacije pokrajinskega sveta o izvajanju, ki je sicer v zamudi, obvez glede nove avtonomne furlanske univerze, še zlasti so se komunisti kritično izrazili glede odsotnosti videmske pokrajine na tržaških posvetovanjih s parlamentarno komisijo za Osimo. Gre za neopravičljivo odsotnost, saj so bili na dnevnem redu izredno zanimivi argumenti, posvetovanj pa so se udeležile skoraj vse upravne, kulturne in gospodarske ustanove iz dežele Furlanije «-Julijske krajine. Ko je govoril o vprašanjih Slovencev v videmski "pokrajini, je Petričič zahteval, naj se pokrajina izreče glede posvetovanj v okviru posebne komisije pri predsedstvu vlade ter naj izdela svojo resolucijo, iz katere naj izhaja nepristransko in trezno gledanje na resničnost, ki jo predstavlja slovenska narodnostna skupnost v Furlaniji. Glede vprašanj ministrstva in odgovorov, ki so jih dale občine, je treba ugotoviti, da je iz vsega izšla brezoblična in nasprotujoča si slika, iz katere prav gotovo ni mogoče črpati koristnih podatkov in to predvsem zato, ker je krščanska demokracija birokratsko in centralistično posegla s pismom, ki sta ga podpisala senator Beorchia in pokrajinski tajnik Toros, kar je grobo pogojevalo vsebino odgovorov. Oba parlamentarca sta prisilila nekatere občine, ki so že tisoč let slovenske, da zanikajo svojo narodnostno in jezikovno sestavo. O teh zadevah je v pokrajinskem svetu treba govoriti, je dejal Petričič, in pojasniti če se tudi pokrajinska uprava hoče domeniti s KD in PSDI, da bi tudi v bodoče zavirali zakonite zahteve Slovencev. Govor je bil še o vprašanju voda, okolja, onesnaženja, ki je čedalje bolj zaskrbljujoče, zdravstva in cest. Prihodnji ponedeljek se bo razprava v videmskem pokrajinskem svetu zaključila z drugimi posegi ter odgovorom predsednika, ki je že začel razdeljevati odbomištva v novem odboru. AQUILA — Dijakinje ženskega tehničnega zavoda v Aquili so izključene za dva dni. Ravnateljica zavoda je tako odločila po stavki, ki so jo priredile dijakinje v znamenje protesta, ker so šolski prostori premalo ogrevani. Temperatura je znašala ponekod samo tri stopinje. V zavodu namreč še sedaj ni centralne kurjave in so še vedno v rabi stare peči na les in na premog. Pet sodnih sporočil zaradi smrti dekleta GENOVA — Sodnija v Genovi j« odposlala pet sodnih sporočil osebam, ki so v zvezi s smrtjo 19-let-ne Luciane Carbonifero, ki je pred dnevi preminila zaradi prevelike doze vbrizganega heroina. Odgovorni za to smrt naj bi bili trije njeni prijatelji in sicer: 22-letni Tullio Prestileo, 24-letni Gior-gio Paolillo in 20-letni Riccardo Ber-tieri kj so dekletu izročili mamila in pa dva zdravnika ki nista sprejela dekleta v bolnico. ČEDAD — Po mnenju slovenskih kulturnih krožkov je krščanska demokracija negativno pogojevala občinske uprave pri izpolnjevanju ministrske vprašalne pole. V ponedeljek, 9. oktobra, so predstavniki slovenskih kulturnih organizacij, odgovorni pri demokratičnih stranicah in svetovalci v občinah Beneške Slovenije razpravljali v Čedadu o odgovorih županov in občinskjh "'»vetfStf1 rtH'J vprašalno 'polo posebne komisije pri predsedstvu vlade o slovenski manjšini a/ videmski pokrajini. Na seji so med drugim proučili tako metodo ministrske komisije (ki je hotela prikrit referendum o ustavnem problemu, o katerem, kot je poudaril arhitekt Simonitti, ne sme biti razprave) kakor vsebino vprašalnika, ki je hotel ugotavljati predvsem mnenja, manj pa dejansko stanje. Ni izostalo niti navajanje neprestanih posegov in smernic na pokrajinski ravni glede odgovorov občinskih u-praviteljev krščanske demokracije. O tem obstaja natančna dokumentacija, kot je pismo sen. Beorchie in pokrajinskega tajnika KD Toro-sa, prefektovo spremno pismo, ki SALISBURY — škof Abel Muzo-rewa, predsednik izvršnega' sveta rodezijske prehodne vlade, je včeraj izjavil, da bodo v Rodeziji odpravili rasno diskriminacijo. IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllimiltfllllllllllllltlllllllllliniltlllMillllllllllMIItllllflllllllllllll PO OBISKU KITAJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Poglobitev sodelovanja med Italijo in Kitajsko V kratkem lahko pričakujemo podpis pomembnih gospodarskih pogodb RIM — Včeraj je kitajski zunanji minister Huang Hua zaključil svoj petdnevni obisk v Italiji in odpotoval v London, kjer se bo zadržal tri dni. Pred zadnjim uradnim sprejemom pri predsedniku poslanske zbornice Ingrau se je Hua sestal s predsednikom Confindustrie Carlijem, s predsednikom ENI Settejem in z generalnim ravnateljem IRI Boyerjem. ŽELJE AFRIČANOV TRI DNI PRED KONKLAVOM Novi papež naj bo dovzeten za probleme sodobnega sveta RIM — Le še tri dni manjka do začetka konklava, v katerem bodo morali kardinali izvoli'i dvesto štiriinšestdesetega • Petrovega naslednika. Lokacija bo ostala (sta kot v prejšnjem konklavu, kljub temu pa napovedujejo malenkostne spremembe, ki naj bi omilile nevšečnosti ob izvolitvi papeža Janeza Pavla I. Oken naj bi ne zapečatili, prav tako naj bi po dimnem signalu o izidu glasovanja takoj telefonsko obvestili vatikanski tiskovni urad, da bi odpravili morebitne nespora zume. Kdo bo bodoči papež, ne zanima samo vernike, temveč skoraj vso sveto,vno javnost, saj se vsi zavedajo pomena cerkvene inštitucije v današnji stvarnosti. V cerkvenih krogih se je že začela predkon- klavska »razprava*, ki pa se omejuje le na značilnosti novega papeža o imenu pa vsi molčijo z izjemo časopisov, ki ugibajo o mogočih kandidatih. Ime, ki se naj pogosteje ponavlja, je Siri, genev-ski kardinal, ki naj bi v prvem glasovanju prejšnjega konklava prejel največ (35) glasov. Včeraj so na primer tiskovne agencije dale velik poudarek pastoralnemu pismu kardinala Sirija na temo »Kateheza in delavstvo*, kar naj bi dokazalo, da se genovski kardinal ogreva za lastno kandidaturo. V glavnem se vrstijo imena italijanskih kardina lov, kot da bi bilo vodstvo cerkve izključno italijanski problemi: delno to Ir like. tudi drži, saj je papež predvsem rimski škof, nato pa vrhovni poglavar. Kardinal Bernardin Gantin, bivši nadškof v Cotonovu (Dahomey), danes predsednik komisije kurije »Iu-stitia et pax» in predsednik sveta »Cor unurn*, je v intervjuju nekemu italijanskemu tedniku opisal značilnosti novega papeža: »Italijan, ne prestar in ne premlad, lahko je tudi član rimske kurije, z dobrim človeškim odnosom do ljudi*. To je mnenje prvega temnopoltega cerkvenega očeta, ki je vstopih, v rimsko kurijo. Afriških cerkvenih krogov pa ne zanima nacionalna pripadnost, želijo si takega papeža, ki ne bi odstopal od krščanskega izročila, obenem pa bi bil dovzeten za vse probleme spreminjajočega se -veta; moral bi biti tak vodja, ki bi brez zastojev vodil PetrOvo barko Pogovori so trajali poldrugo uro in so bili po izjavah treh sogovornikov ponoven dokaz kitajske razpoložljivosti, da se odpre zunanjemu svetu. Kot je poudaril Huang Hua, je na Kitajskem v teku masivni načrt modernizacije, ki poteka na štirih smernicah: kmetijstvo, industrija, tehnologija in obramba (tako imenovani «novi dolgi razvojni pohod*). Kitajska naj bi se tako do 1. 2.000 vzpela med najbolj industrializirane države sveta. Uresničitev tega programa predstavlja za zahodne industrijce enkratno pritožne'-' bajnih realizacij Prvi Huajev sogovornik, predsednik Confindustrie Carli, bo v prihodnjih dneh odpotoval na Kitajsko na čelu številne delegacije industrijcev. Predsednik ENI Sette pa je po srečanju izjavil, da lahko pričakujemo podpis sporazuma o ogljikovodikih, prav tako obstajajo precejšnje možnosti, da bo It lija dobavila Kitajski petrokemijske obrate. Generalni ravnatelj IRI Boyer pa je navedel kitajskemu ministru italijansko razpoložljivost pri medsebojni izmenjavi tehnologij, poseben poudarek je dal sodelovanju pri gradnji hidro, termičnih in jedrskih elektrarn. Glede kompenzivnega sodelovanja vlada med Kitajci precejšnje zanimanje za livarstvo, sftj Finsider u-važa premog in železno rudo. Prav tako so razpravljali o sodelovanju v telekomunikacijah, podpisali pa so sporazum o pomorski izmenjavi, ki bo zagotovil tovor dvema ladjama tržaškega Lloyda na progi Genova-Šanghaj. Kitajski minister Huang Hua je prav tako kot italijanski gospodarski krogi poudaril uspeh svojega o-biska v Italiji, ki odpira nove možnosti razvoja na političnem, Gospodarskem, trgovinskem in kulturnem področju, (voc) i 11111111111 m iMiiiiiiiiiiii 1111111111111111111 m iiimiriuiiiiin im im n min mi iiiiiiiiiiiii m m snu n iiuiniii n n mi!.l STALIŠČA SLOVENSKIH KULTURNIH KROŽKOV KD pogojevala izpolnjevanje vprašalne pole o manjšini Ponovno izkrivljen prikaz slovenske skupnosti v videmski pokrajini opominja na kočljivost problema in najrazličnejši dopisi, ki so pogojevali odgovore demokristjanskih županov strankarskim interesom. Vse to je pogojevalo najrazličnejše dokumente, kar je opazno tudi v tistih, ki so jih sestavili v občinah, kjer so prisotne v slovenski problematiki aktivno angažirane sile, kot na primer v Špetni Slovenov. Udeleženci razprave ra sedežu Ivigi Irinko v Čedadu so pozdravili novosti, ki izvirajo iz teh dokumentov, obenem pa šo ugotovili, da prihaja panavno do. prikazovanja izkrivljene slike slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Posebno huda manipulacija dejanskega stanja je bila v Srednji, kjer govorijo po mnenju občinske uprave le prebivalci nekaterih vasi slovenščino, ki je po mnenju stališč socialdemokratske stranke, ki vodi občino, le narečje slovanskega, nemškega furlanskega, francoskega in italijanskega izvora! Upoštevajoč dejstvo, da so bližnje občine nesporno navajale slovenske govore in poudarjale skupne značilnosti, je očitno, da so odgovori protislovni, ker so pri raznih prevladovali prvenstveni in akritični koncepti. Kaj lahko sedaj storijo slovenski krožki in vse politične stranke, ki se ne strinjajo z omenjenimi dokumenti? Predvsem bo treba ponovno proučiti ves material, vključno s stališči manjšine in skupin, ki nimajo svojih predstavnikov v občinskih svetih. Sle-dila bo razprava v raznih kulturnih in političnih skupinah, ki bodo nato o vsem osveščali razne operaterje in prebivalstvo. Končno bodo krožki poslali komisiji v Rim pismo, v katerem bodo navedli pripombe o vprašalni poli, obenem pa zahtevali neposredno posvetovanje ob problemih, ki predstavljajo za njih prvenstveno korist. Obenem so sklenili, da bodo s problemom soočili gorsko skupnost, ki bi morala o tem razpravljati * večjo veljavo, in pokrajinski svet, ki je prav v ponedeljek pričei poglabljati ta problem. Alibrandijev sin danes pred sodnikom RIM — Sin sodnika Alibrandija se bo moral zagovarjati pred sodno o-blastjo zaradi nezakonite posesti o-rožja in napada na mestnega redarja. Mladenič, ki pripada skrajni desnici, je bil aretiran prejšnji četrtek. Mladi Alibrandi se je skupno s svojim pajdašem vozil na motornem vozilu, ko ga je ustavil mestni orožnik. Mladenič mu je odgovoril z naperjeno pištolo, vendar g* je policija pravočasno ustavila. V Rimu odprli center za sterilizacijo žensk RIM — Od petka naprej bo v nekem centru v Rimu delovala ekipa zdravnikov za posege sterilizacije žensk. Skupnost AIECS, ki se posebej zanima za probleme spolne vzgoje in kontracepcije, je časnikarjem podčrtala pomembnost takega posega pri reševanju problemov kontracepcije. ’ i pa na željo spet lahko povrne plodnost. Predstavniki te organizacije so tudi podčrtali socialno, ekonomsko in psihološko vlogo, ki jo imajo taki posegi v današnji družbi. Poseg stane okrog 300.000 lir in je bilo že do sedaj predloženih več kot 50 prošenj, saj po mnenju zdravnikov poseg ni kompliciran. >/ Rimu so pred kratkim odprli center za moško sterilizacijo, ven-da:, »ažv, uiti pravih uspehov.