PRIMORSKI DNEVNIK ^a&ržuppr"” Cena 60 Ur Leto XXIV. Št. 116 (7009) TRST, četrtek, 16. maja 1968 druga plenarna SEJA v PARIZU Tri točke severnovietnamskega delegata in pet točk ameriškega delegata Harrimana Hanojski delegat je ugotovil zaostritev ameriškega bombardiranja na severu - Harriman je naštel pet točk, glede katerih pravi, da sta si stališči podobni - Novi močni spopadi v Južnem Vietnamu jhj ?AJtlz, 15. — Druga plenarna seja med sevemovietnamski-uj® ameriškimi delegati se je začela danes ob 10.30 in je tra-de" do 14. ure. Ko se je začela druga seja, je voditelj ameriške kor ac^e Harriman pojasnil časnikarjem, da ne bo mogoče, ka-htv v. teh dneh dajati podrobnih informacij o stikih pri poga-v I|Jm. Dodal je, naj ne priča- . ulem -i--—i--------s, _ —l- agalnin raket ter so uničili nad tisoč stanovanj. Kakor je poročal ameriški predstavnik William Jorden, je Harriman na današnji seji pobijal teze severnih Vietnamcev o odgovornosti za vojno. Trdil je, da je poždvlja-nje «starih nosprotij« nekoristen in neprimeren način za začetek pogajanj. Dodal pa je, da zavrača se vemovietnamsko «tolmačenje zgodovine.« .Jejo dnevnih pojasnil o pote-sjvPdgajanj in pripomnil: «Vča-w -je koristno, da je javnost Sih Inoma obveščena, toda vča-je umestno, da dvostranski dvn?V0ri ohranijo svoj strogo ^stranski značaj.« vip.t°„Zneje Je predstavnik severno-L.namske delegacije na tiskovni 'itna nci *z-iav*l> da današnje Har-Vse‘anove izjave na konferenci ne tj “{Mejo nobenega novega elemen-je b rr.iman> ^ je govoril prvi, ča ®°Voril točno eno uro, vključno V, Za prevajanje. Minister Xuan 1 y Da je govoril od 11.30 do 13 -Sledil je «ustni dialog«. (jjgjDrnovietnamjki predstavnik je da j 1 da so Harrimanove trditve, »brit ^evern' V:etnam napadel jug fišk °Va'ne' drugi argumenti ame-beh^a- delegat:- pa so lažni argu-in sofizmi. Xuan Tuy si je Mhrm- Pravico’ da odgovori na l^gdnji seji na današnje ameriške !ktraj določena za soboto lwan Tuy je obsodil zaostritev Ult^ardiranja in ameriških letal-k0 . napadov na splošno, potem dj)Je Predsednik Johnson napoveva 0?1?jitev področja bombardira-3324 Iztavil je> je bilo aprila tij ameriških letalskih napadov 12g2®verni Vietnam v primerjavi napadi v marcu. Bombardi-k^e„se izvaja na področju, širo-Hilij 'n kj61 prebiva štiri itieJV,n? in P°1 'jod: Aprila so a-rii bombniki bombardirali tu- tg' Ml w , «w.huiuivi uumumuiičui tu- bjetl jjrajino Lai Čau blizu Dien ,Jjo je minister izjavil, da modo J .*?A, če hočejo omogočiti miritev v Vietnamu, predvsem gj J Ustaviti bombardiranje in dru-ttdj^lDa dejanja proti severu. Po-kfjj , -le: i, Vlada ZDA mora tanit, plaviti pošiljanje-letal in voj-dj adij, kakor tudi metanje bomb ■ebinue ??°mlje severnovietnamske iili. ^Tfttičnp rpnnhlikp in sirpr no- jzvidniških letal, metanje Mtcjj in dokumentov psihološke toBhfi Pošiljanje komandosov po iiij.pratične republike, in sicer po Ig-, le izvirlnišlrih letal _ metanif 1 gdtSjern' P° morju in zralču, bom-tepn.ie s topništvom, ki je na-po južno od demilitariziranega kršitev teritorialnih ^Vietnamske demokratične re-’ u8rabitev državljanov Viet-® demokratične republike ali ,#io Pr°t‘ njim- Skratka mo-fija> jfPA ustaviti vsa vojna deja-V o- *tra*j° suverenost in celovi-^Vietnamske demokratične re-^UA morajo dokončno vVnn a .bombardiranje in vsako [doitfat??janje proti Vietnamski de-iadia cni republiki brez postav-v Pogojev hanojski vladi. je nato poudaril, da je 4 rešitev v Vietnamu mogočo na podlagi priznanja o-*tva -a Pravic vietnamskega ljudje 51 samo, če se dela razlika aaPadalcem in žrtvijo napada, jjeja j«, da je stališče Sever-9, )yVl.etnama vezano na štiri toč-Jlijg Jih je obrazložil predsednik r Van °ong, in na politič- ‘t^^rogram narodnoosvobodilne se je tudi na ameriško ! tye„° P° »dejanju recipročnosti« s Popolno ustavitvijo bom-h^riAv j&' Dejal je, da zahteva vlada recipročnost, kar ofliri’ ?a bodo ZDA ustavile bom-N ir^e Proti Severnemu Vietna-tedaj, ko bosta južnoviet-iNstv ^jska in južnovietnamsko Prenehali svojo borbo za h * rnfvtJst m svobodo, medtem ko jMaijaaj°na ameriških napadalcev % JUje pokole vietnamskega ljud-.Uničevanje v Vietnamu. Poji, d Je, da mora ameriška vla-3 Je začela napad, ta napad aviti- Ameriška vlada nima ptšk Pravice zahtevati od viet-»v nlt?a ljudstva cene za ustavi-13 »Pada proti Severnemu Viet- J* v,ie naštel omenjene tri točke, 3rhUan Tuy med drugim po-da, mora ameriška vlada jjo vsemu svetu, da ima do-3 .y*Jo ugoditi zakonitim, osnov-skrajno nujnim zahtevam 5} l|iilf®a Vietnama in vietnamsKe. v»ti v va l'n tudi miroljubne jav-aeka sveta. >h i?vorom, ki je sledil govoru «t n-, ®l®gatov, je hanojski dele-L(ihtoii?aril> da se bodo razgovori t, ko vprašanjih lahko začeli še-d 6 bn °^° Z°A brezpogojno usta-bsrdiranje in druga vojna i Proti Severnemu Vietnamu, i’ ba j^vnik vietnamske delegacije S-Vofj, “skovni konferenci obširno JU g o ameriškem bombardirali K«rnega Vietnama. V dvora-piij3‘° razobešenih sedem zerrr Severnega Vietnama, ki ffliU. PblJudena področja, ki so ^bi^Jfčani bombardirali, ter bol-V jih’ K0le, cerkve, in jezove, ki 1« evo, bbmbardirali Američani od vi, »usta 1964 do 31. decembra h ^r?}avnik je nato izjavil, da so .V^vrgie v 64 dneh na sever-fl^msko prestolnico 3865 bomb Dejal je tudi, da Je sevemoviet namska delegacija podala «lažen in temen opis« stanja v Vietnamu od leta 1955 do 1960, in je govoril o »zakoniti« plati ameriške navzočnosti v Vietnamu. Pobijal je tudi utemeljevanje, da ameriška na- vzočnost v Vietnamu nima nobene brez tujega vmešavanja in brez zakonite podlage. Zatem je Harriman dejal, da je ugotovil pet točk glede katerih sta si ameriško in sevemovietnamsko stališče podobni in na teh podrobnostih bi lahko pričakovali sporazum. Teh pet točk je takole naštel: «1. Oboji govorimo o neodvisnem demokratičnem, mirnem in uspevajočem Južnem Vietnamu. Vi govorite tudi o nevtralnem Vietnamu. Mi nimamo glede tega nobenega ugovora, če ima Južni Vietnam tako željo. 2. Strinjamo se glede dejstva, da mora mir temeljiti na spoštovanju ženevskih sporazumov iz leta 1954. Z naše strani želimo dodati, tudi spoštovanje sporazumov iz leta 1962 o Laosu. 3. Strinjamo se, da morajo juž-novietnamska vprašanja rešiti sami južni Vietnamci. Dodajamo k temu še, da se mora to zgoditi immiiiiimiiiiHiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmuimmiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMMiiiiiiiimiiimiii ZAKLJUČNI PREDVOLILNI INTERVJUJI PO TV Longo o nujnosti izpremembe politike Pričeli so graditi predor na avtocesti, ki bo povezala Tirensko in Jadransko morje wS®?a kalibra, med katerimi i ">h "bomb, 'pri Čemer Je bi* 4^iba^h 3462 hiš- Američani so 't j,. uuinnskin centrov in iuui r 80 ^u3a Poslani®*;va. *;er ?), .Vdirali 8 cerkva, 42 pagod, 73 bolniških centrov in tudi SgU^bja, te^ komisije. V Haj-3) oS,0„ Američani odvrgli v 157 tl,l8l bomb ter nad 4000 za- OVJ l/UJ O. * t*, » .-.m,,-,- mednarodne nadzorstvene Je. kjer je bil ubit indijski RIM, 15. — Danes je bil na zaključni televizijski predvolilni od; daji na vrsti tajnik KPI Longo, pri čemer je bila oddaja tudi tokrat, polemična in je prišlo celo do nekaj ostrih izrazov in do kričanja Longo je dokaj dramatično orisal italijanski gospodarski politični m socialni položaj in nato podčrtal, da hočejo komunisti izboljšati demokratični ustroj, zaradi cesar Je njih volivno geslo, da se lahko in da se mora izprememti stvari. V debati so prišla na dnevni red vsa pereča vprašanja tako od CSSR, do odnosa in razgovora med komunisti in katoličani, kot do vojne v Vietnamu. V tej zvezi je Longo potrdil, da je italijanska partija in on osebno posredovali, da je prišlo do razgovora med vietnamskimi predstavniki in Fan-fanijem, da pa italijanska vlada kljub temu ni ničesar naredila, da bi prišlo do prekinitve bombardiranj. Radio in televizija bosta v zvezi z volilnima dnevoma in v zvezi s kasnejšim objavljanjem volilnih izidov uvedla celo vrsto posebnih oddaj. Z eksplozijo petih min se je danes pričela gradnja predora skozi Gran Sasso, ki bo služil za avtocesto Rim-Aquila-Villa Romano, s čemer bosta počez povezani Tirensko in Jadransko morje preko škornja. Odsek avtostrade, ki je sedaj v gradnji bo dolg 51 km in bo omogočal naglo vožnjo, med tem ko sedanja cestna zveza znaša 75 km in pri čemer gre za gorsko in ovinkasto, nevarno cesto. Gradnja ceste bo veljala 62 milijard lir. Danes se je pričela štiridnevna stavka pomočnikov in asistentov v bolnišnicah, saj prizadeti zdravniki protestirajo, ker še vedno niso v vseh primerih izplačali zaostalih plač, še vedno neupravičeno odtrgujejo socialne prispevke in končno niso uredili zadev z blagajno za izravnavo plač. Rusk o pisanju «Washinj>ton Posta» VVASHINGTON, 15. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes pobijal pisanje lista «Washing-ton Post« v zvezi z Vietnamom. List piše, da stališče ameriške vlade do pogajanj s Severnim Vietnamom kaže, da se je Johnson odpovedal zahtevi, da vojaško zmaga, ter je priznal «kot stvarnost komunistično silo na jugu« in je «zaradi tega pripravljen dopustiti, da se politična oblast deli s komunisti«. Z drugimi besedami, pravi list, «so ZDA sedaj pripravljene na politično ureditev, kjer bodo Hanoj in njegovi zavezniki imeli možnost pridobiti s političnimi sTedstvi tisto politično nadzorstvo na jugu, ki ga jim ni uspelo iztrgati z orožjem«. Ust trdi tudi, da sklep, da se sprejme udeležba narodnoosvobodilne fronte na oblasti v Sajgonu «logično izhaja« iz dejstva, da je predsednik Johnson zavrnil poziv generala VVestmorelanda po stopnjevanju vojne. Rusk je izjavil, da so «taka neutemeljena poročila zelo ponesrečena, zlasti v sedanjem trenutku, ker navajajo Hanoj do tega, da napačno misli, da njegova propaganda lahko razdvoji ZDA in njihove zaveznike«. Razni komentatorji ugotavljajo, da je to zanikanje še povečalo zanimanje za omenjeni članek. Laburisti in cene LONDON, 15. — Parlamentarna laburistična skupina je danes s 205 glasovi proti 42 odobrila vladno po litiko o cenah in o plačah. Ministrski predsednik Wilson je obrazložil vladno politiko in je pri tem dejal, da gre za politiko cen in plač, ki jo uvajajo po najstrahotnejšem volilnem porazu, ki ga je doživela laburistična stranka. Pri tem je Wilson dejal, da so nedvomno na volilne izide vplivali družinski proračuni, saj so se dohodki skrčili. V tej zvezi je ministrski predsednik tudi dejal, da bo odločilno za prihodnje volitve, če bodo laburisti uspeli v svoji politiki gospodarske obnove in polne zaposlitve in da vsi govori nič ne služijo proti dejstvom. Ce pa bo se-1 pritiska od zunaj. 4 .Eni in drugi govorimo o združitvi Vietnama na miren način. Po našem mnenju bi se to moralo zgoditi ne samo v miru, temveč tudi na podlagi svobodne izbire narodov Južnega in Severnega Vietnama. 5. Končno se strinjamo, naj se strogo spoštujejo vojaške določbe ženevskih sporazumov.« Zatem je Harriman izjavil, da je «treba napraviti specifične, nujne in življenjske korake za mir in glede katerih je sporazum mogoč«. Dodal je, da bi moral biti prvi korak strogo spoštovanje vojaških določb ženevskih sporazumov, s tem da se vzpostavi prvotni status demilitariziranega področja. Dejal je, da se strinja 3 zakonitim obstojem tega področja in o njegovih že določenih mejah. Dalje je izjavil, naj bi se sporazumeli o strogem spoštovanju sporazumov iz leta 1962 o Laosu, in da ZDA predlagajo, naj vsi oboroženi elementi zunaj Kambodže popolnoma spoštujejo njeno nevtralnost in ozemeljsko celovitost. Skupno naj bi pozvali mednarodno nadzorstveno komisijo, naj o-krepi svoje funkcije s tem v zvezi. V Južnem Vietnamu so se danes nadaljevali spopadi na številnih sektorjih. Osvobodilne sile so obstreljevale z minometi sajgonsko četrt Cholon ter Cu Laj, Kontum, Ban Me Tut, Taj Minh, Bien Hoa in štiri mesta ob delti reke Mekong. Več spopadov je bilo na področju okoli Sajgona. Osvobodilne sile so zasedle in deloma uničile oporišče posebnih sil v Nui Ba Den in so zadale hude izgube ameriškim »svetovalcem«, ki so bili v taborišču. Ponoči so se osvobodilne sile umaknile. Niso javili južnovietnamskih izgub. Povečala se je vojaška dejavnost tudi na srednjem delu Južnega Vietnama, kjer so osvobodilne sile napadle preteklo noč Pleiku. Osvobodilnim silam je uspelo vdreti v notranjost oporišča, kjer so povzročile veliko škodo Okoli Plei-kuja so osvobodilne sile napadle tri južnovietnamske položaje. Ameriški bombniki so bombardi, rali položaje osvobodilnih sil blizu oporišča Dak To na osrednji planoti. Nadaljevalo se je tudi bombardiranje Severnega ' Vietnama. Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo davi izjavo, s katero protestira ker so ame- na področjih južnega Laosa, ki je v rokah laoških osvobodilnih sil. Izjava pravi, da je plin povzročil smrt nad dvesto laoških civilistov. Stcwart o Vietnamu KOPENFIAGEN, 15. — Britanski zunanji minister Stewart, ki je sedaj na obisku v Kopenhagnu, je na tiskovni konferenci izjavil, da bi se mirovnih pogajanj o Vietnamu lahko udeležile še druge države, če bodo pogajanja pozitivno potekala. Stewart bo prihodnji teden odšel v Moskvo na razgovore z Gromikom. Dodal je, da se britanska in sovjetska vlada nista še sporazumeli o dnevnem redu razgovorih, ki jih bo on imel z Gromikom. Jasno pa je, da bodo govorili tudi o miru v Vietnamu. S 53 ODSTOTKI DEMOKRATSKIH GLASOV Izdatna Kennedyjeva zmaga pri volitvah v Nebraski Kennedyja so volili delavci in črnci v mestih deželi - Pri republikancih vodi Nixon m na OMAHA (Nebraska), 15. — Potem ko so prešteli 79 odstotkov glasov, so ugotovili, da je prejel Kennedy 63.825 (ali 53 odstotkov preštetih glasov),McCarthy 37.079 (31 odst.), Humphrey 10.342 (9 odstotkov), Johnson 6899 (6 odst.), Wallace 1314 (1 odst.). Pri republikancih je od 80 odst. preštetih glasov prejel Nixon 104.406 (70 odst.), Reagan 32.919 (22 odst.), Rockefeller 7776 (5 odst.). Ime Humphreya ni bilo vpisano na glasovnicah, medtem ko je bilo Johnsonovo ime vpisano še preden je najavil, da ne bo kandidiral. Pri republikancih ni bilo vpisano Rockefellerjevo ime. Po volitvah je dejal Kennedyjev predstavnik Pierre Salinger, da gre za imenitno zmago, zaradi katere McCarthy ni več veljaven kandidat. Kennedy pa je McCarthyja povabil, naj se mu pridruži. V svojem komentarju pa je McCarthy dejal, da se ni zgodilo nič, kar bi lahko spremenilo duha njegove iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiittiiiiiiiiiiiii,llii„i„ii„ll,milili,m,nuni,ill„illi„,imilllllllllllll|||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Zaključen uspešen obisk Nikeziča v Češkoslovaški Na tiskovni konferenci je jugoslovanski zunanji minister odločno podprl sedanji razvoj v CSSR BEOGRAD, 15. — Državni tajnik 1 vprašanje, kaj misli o kritikah raz-za zunanje zadeve Jugoslavije Mar- j voja na Češkoslovaškem je Nike- danja podtika plač in cen pro-padla, bo vlada prisiljena poseči po I rittTtot^^rrtSjajrv “februar-novih davkih. | ju> marcu in aprilu strupene pline iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiniftimiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii, Pariška Sorbona še vedno zasedena v Številne komisije razpravljajo o pre-ureditvi univerzitetnega sistema PARIZ, 15. — Pariška Sorbona Je še vedno zasedena. V univerzitetnem poslopju v latinski četrti se nahaja na tisoče študentov, ki vneto debatirajo o preureditvi univerzitetnega sistema, o reformi poučevanja in izpitov ter o drugih problemih tehničnega, družbenega in političnega značaja. I Danes ponoči so imeli študentje zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo bojkotirali izpite, dokler ne bodo dosegli ostavke notranjega ministra Foucheta in pariškega policijskega prefekta Grimauda Sklenili so tudi prirediti protestno demonstracijo pred sedežem francoske radiotelevizije, ki jim je do sedaj zanikala pravico javno razložiti študentska stališča in zahteve. Za organizacijo «stalne zasedbe« so na zborovanju izvolili petnajstčlansko komisijo, ki bo imela nalogo reševati vse tehnične in materialne probleme v zvezi z zasedbo Na univerzi so na delu posebne komisije, ki proučujejo študentske probleme. Samo včeraj so ustanovili kar dvestopetdeset takih komisij. Podoben položaj kot na Sorbont je tudi v drugih fakultetah v Parizu in okolici, študentje so zasedli fakulteto v Nanterru, ki so Jo včeraj proglasili za «avtonomno», znanstveno fakulteto v Parizu in umetnostno akademijo. Na medicinski in pravni fakulteti, na katerih ni še prišlo do zasedbe, so študentje proglasili splošno stavko, študentje so tudi zasedli fakultete v Rennesu, Grenoblu, Bor-deauxu in Clermont - Ferrandu, v Nancyju, Lyonu, Nantesu, Aixu in Marseillesu pa so v teku študentske stavke. dentov je izjavil, da se večina študentov ne strinja s takimi metodami. Blok univerze v Frankfurtu bo mogoče trajal več dni. Okrog univerze se je zbralo okrog tisoč vi-sokošolcev. V bundestagu odobrena izjemna zakonodaja BONN, 15. — V znak potesta proti izjemni zakonodaji je danes društvo socialističnih študentov blokiralo vhod na univerzo v Frankfurtu. Dopoldne je prišlo tudi do spopadov z drugimi študenti, ki so hoteli na univerzo. Rektor univer ze. ki je prišel na univerzo pri nekih stranskih vratih, je obžaloval nastop študentov SDS. Tudi predsednik glavnega društva štu TROGIR, 15. — Pri trčenju dveh avtobusov z delavci, ki so se peljali na delo je danes blizu Tro-gira težje in lažje poškodovano 19 oseb. Poškodovanim delavcem podjetja «Pomgrad» in ladjedelnice »Trogir« so v zdravniški ambulanti v Trogiru takoj nudili potrebno zdravniško pomoč. Do nesreče je prišlo ko je avtobus podjetja iiPorngrad«, ki je iz do sedaj neznanih razlogov zavozil na levo stran in zadel ob drugi avtobus. ko Nikezič se je danes popoldne vrnil s tridnevnega obiska v Pragi. Med obiskom je Marka Nikeziča sprejel predsednik češkoslovaške republike Svoboda. Poleg razgovorov z zunanjim ministrom Hajkom se je Nikezič sestal s prvim tajnikom CK KP Češkoslovaške Dubčkom in predsednikom vlade Cemikom. Ha-jek in Nikezič sta v razgovorih izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in proučila nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem odnosov med obema državama. Pri tem je prišlo do izraza polno soglasje o tem, da obstajajo ugodni pogoji in možnosti za nadaljnji razvoj jugoslovan-sko-češkoslovaških odnosov. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je pred odhodom iz Prage na tiskovni konferenci izjavil, da je jugoslovanska vlada in javnost prepričana, da sedanje spremembe na Češkoslovaškem lahko samo utrdijo notranji in mednarodni položaj Češkoslovaške in da se bodo odnosi med Češkoslovaško in Jugoslavijo v bodoče še u-spešnejše in hitrejše razvijali v obojestransko korist kot doslej. Narodi Jugoslavije in Češkoslovaške se dovolj poznajo. Delavski razred in KP Češkoslovaške uživajo v Jugoslaviji velik ugled in zaupanje. «Mi ne dvomimo, je poudaril Nikezič, da je delavski razred Češkoslovaške, da sta češko in slovaško ljudstvo sposobni, da sami skrbita za svoje zadeve in rešujeta svoja vprašanja.« Nikezič je na vprašanje novinarjev dejal, da v razgovorih s češkoslovaškimi voditelji ni bil govor o možnosti za sklenitev nekega posebnega dvostranskega sporazuma niti o priključitvi obeh držav nekemu širšemu sporazumu in da za to ni niti nobene potrebe. «Mi smo se seznanili s pogledi Češkoslovaške o možnostih in perspektivah intenzivnejšega sodelovanja v Evropi z vsemi državami, je poudaril Nikezič, in dejal, da so ti pogledi Ceškoslo-' vaške precej enaki pogledom Jugoslavije o perspektivah sodelovanja med evropskimi državami.« Na zič odvrnil: «Mislim, da more o posledicah lastnih korakov razmišljati vlada in gibanje, ki jih tudi začenja.« Češkoslovaški zunanji minister Hajek je v izjavi dopisniku Tanjuga dodal, da je zelo zadovoljen z obiskom in z razgovori z Markom Nikezičem, ki so pokazali enakost pogledov o številnih vprašanjih. Po besedah Hajka se sedaj odpirajo perspektive za intenzivnejše medsebojno sodelovanje in možnosti za poln razvoj vsega kar odgovarja tridicijam in idejnim osnovam in družbenim procesom v obeh državah. Sedanji proces obnove na Češkoslovaškem omogoča, po besedah Hajka, da se obnove vrednosti humanističnega demokratičnega socializma kakor tudi tradicije in odnosi z Jugoslavijo in istočasno ustvarjajo nove možnosti, da poiščejo nove oblike sodelovanja. Dc Gaullc v Romuniji BUKAREŠTA, 15. — Danes so se nadaljevali uradni razgovori med de Gaullom in romunskimi voditelji, in so trajali uro ter štirideset minut. Kasneje so sporočili, da so obravnavali predsem razvoj sporazuma o znanstvenem sodelovanju in o trgovinski pogodbi. Sklenili so ustanoviti skupno gospodarsko komisijo in okrepiti gospodarsko ter kulturno izmenjavo. Kasneje je de Gaulle obiskal sedež parlamenta, kjer so ga sprejeli z velikimi ovacijami. De Gaulle je imel daljši govor, v katerem je pozval Romunijo, da se pridruži Franciji, da se porušijo obstoječe ideološke pregrade. Dejal je, da morajo biti evropsk- narodi sami sodniki svoje usode in v tej zvezi izjavil, da bodo lahko potegnjeni v novo katastrofo samo zaradi spopada med dvema velikima silama. Nevarnost položaja obstaja zaradi dveh nasprotujočih si blokov in bi sporazumevanje in sodelovanje omogočilo Evropi da bi rešila svoja težavna vprašanja in med njimi tudi nemško vprašanje, lahko bi Robert Kennedy med predvolilnimi zborovanji ki jih je dobil Wallace, kakor je sploh čudno, da nastopa v okviru demokratske stranke ta zakrknjen konservativec in segregacionist, ki pravzaprav predstavlja «ameriško neodvisno stranko«. Pri republikancih pobira glavnino glasov Nixon, medtem ko gre zelo slabo Rockefellerju, pa čeprav ni bil vpisan v glasovnice. Opazen pa je relativen uspeh Reagana, guvernerja Kalifornije. Tam bodo primarne volitve 4. junija in je ze^o verjetno, da se bo Reagan tu še bolj uveljavil. V Oregonu pa bodo volitve 28. maja. Velik dogodek v državnem merilu je skoraj dokončen prelom med veliko sindikalno organizacijo «AFL CIO« in med glavnim sindikatom te organizacije, namreč sindikatom avtomobilskih delavcev («UAW), ki ga vodi Walter Reuther. AFL-CIO Je odkrito za Humphreya, medtem ko je Reuther s svojim sindikatom bolj za Kennedyja. Formalno je sicer prišlo med organizacijo in sindikatom do zaostritve, ko je predsednik AFL-CIO Meany ultimativno zahteval od UAW, naj takoj plača zaostalo članarino ali pa naj se pripravi na izključitev. Tako je hotel Meany prehiteti Reutherja, ki je menda že sam hotel izstopiti, da bi se odkrito izrekel za Kennedyja. Znano je, da je v ameriških sindikatih močno gangstersko področje in s tega vidika postaja tudi volilni boj vedno bolj zanimiv. Tako se govori, da je McCarthy močno podprl sindikat voznikov tovornjakov, znanih «teamsetrs», katerim je na čelu še bolj znan James Hof-fa, ki pa je v zaporu. «Teamsters» kampanje. čeprav je dosegel Kennedy lepo zmago, vendar ta še ni tako močna, da bi že lahko zagotovila tudi uspeh na demokratski konvenciji avgusta meseca. Prav gotovo pa Je današnji zalet dober znak za prihodnje volitve, medtem ko je težko verjeti, da se bodo McCarthyjeve «delnice» še kaj dvignile. V Nebraski je Ken-nedy dobil glasove črncev in delavcev in se je dobro odrezal tako v mestih kot na deželi. Na Kenne-dyjevo ponudbo McCarthyju za zavezništvo je senator iz Minnesote reagiral najprej negativno, češ da namerava nadaljevati svoj hoj vse do zadnjega, število za Humphreya oddanih glasov je kaj skromno, čeprav ni bil vpisan v glasovnice. Seveda pa je treba računati, da uživa Humphrey vso podporo strankinega aparata in na konvenciji avgusta bo glavni spopad za kandidaturo demokratske stranke verjetno prav med njim in Kennedy-jem. Nepomembno je število glasov, sobnosti. Povsem pa je razumljivo, je nadaljeval de Gaulle, da tako korenite izpremembe zahtevajo izključitev vsakega tujega vpliva in, da vsak narod govori s svojim lastnim glasom ln dela na lasten račun. Kasneje je de Gaulle priredil sprejem na francoskem veleposlaništvu med katerim je sporočil, da bo prihodi, ji teden sprejel načelnika severnovietnamske delegacije Xuan Thuya. V krogih francoske delegacije pa se je izvedelo, da bo sprejel tudi ameriškega delegata Harrimana. 2ENEVA, 15. — Skupščina mednarodne zdravstvene organizacije je odobrila proračun, ki bo znašal 1969. leta preko 60 milijonov dolarjev in bo za 8,13 odst. višji kot letošnji. njihovega voditelja Hoffa in ga po vrsti preiskav spravil v zapor, kjer je še sedaj. Za McCarthyja ne bi bilo koristno, če bi se dokazalo, da je res prejel denar od «mafije ka-mionistov«, on, ki je vseskozi pošten idealist. Konec maja bo izšla knjiga ; izbranimi Johnsonovimi govori in nekaterimi spisi o njegovem delu na vladi. Bivšega predsednika ZDA Eisen-hovverja so danes z letalom prepeljali iz Kalifornije v Washington, kjer ga bodo spravili v vojaško bolnišnico Walter Reed. ABIDJAN, 15. — Vlada Slonokoščene obale je priznala Blafro kot neodvisno in suvereno državo. Vest je sporočil zunanji minister Usher Assuan. Blafro sta že prej priznali Gabon in Tanzanija. ■ lllllllllllfti|||||||||||||||||llll||llllllllllllllll||,lll||,l,„ll||tlu|im,||,||||||||||||,|||||||||M||M|||Mtn||||||||||||N Poljski voditelji na obisku v Madžarski Ostri komentarji češkoslovaškega tiska proti napadom na Masaryka BUDIMPEŠTA, 15. - Danes je prispela v madžarsko prestolnico poljska delegacija, katero vodita prvi tajnik CK KP Gomulka in predsednik vlade C.vrankievicz. Na letališču ju je pozdravil Kadar, ki je podčrtal enakost interesov med Madžarsko in Poljsko ter omenil napore obeh držav, da utrde mednarodno enotnost komunističnih in delavskih partij. Gomulka je v odgovoru počrtal nujnost enotnosti socialističnih držav, ki predstavljajo «osnovno jamstvo v Evropi proti rizikom imperialistične agresije«. Razgovori med predstavniki so se pričeli danes popoldne in se bodo zaključili jutri dopoldne. Jutri popoldne bodo podpisali dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu in o medsebojni pomoči. V petek se bo polj ska delegacija vrnila v Varšavo. Poljski list «Trybuna ludu« je danes dopoldne pisal, da bo pogodba upoštevala nove pogoje, ki so ustvarjeni v Evropi in po svetu in da bo utrdila sodelovanje ter varšavski pakt. Med preletom nad češkoslovaškim ozemljem so poljski voditelji poslali češkoslovaškim pozdravni telegram, v katerem jim žele vse najbolje. Za nekaj dni je odložen napovedani obisk češkoslovaških voditeljev na Madžarsko, ker so v ČSSR sklicali za 29. maj zasedanje centralnega komiteja komunistične partije in bo do obiska prišlo v prvih dneh junija. PRAGA, 15. - Nadaljuje se dokaj ostra polemika med češkoslovaškimi listi in sovjetskim listom »Sovjetskaja Rusija«, ki je objavil oster napad na Masaryka, češ da je bil zagovornik buržoazije in da je plačal agente, da bi usmrtili boljševiške voditelje in tudi Lenina. Ta napad so listi v Pragi in drugih mestih zelo ostro obsodili, češ da gre za lažnivo propagando in za kaj nespreten poskus, ki ima lahko samo povsem drugačne posledice, kot bi si jin avtorji želeli. Predsednik republike Svoboda je odlikoval z redom republike v spomin Rudolfa Margoliusa, ki je bil pomočnik zunanjega ministra in obsojen ter usmrčen leta 1952 skupno s Slanskym. «Rude pravo« piše, da je Margolius opravil dolgo- trajno in nesebično delo v korist delavskega razreda, komunistične partije in za izgradnjo socializma. Praško vojaško sodišče je uničilo razsodbo proti generalu Karlu Janousku, ki so ga leta 1949 obsodili na smrt. češ da je izdajal vojaške tajnosti, ko je bi! visoki častnik letalstva. Kasneje je bila obsodba spremenjena na 19 let zapora in je Janoušek preživel v zaporu dejansko 1,S let. Predsednik skupščine Smrkovsky je danes poročal na seji komisije za zunanje zadeve parlamenta o obisku v Moskvi. Povedal je, da so češkoslovaški predstavniki najprej zaprosili za kredit, da bodo lahko pospešili izpremembe v gospodarski strukturi in da so za kredit zaprosili najprej prijatelje, ki ne bodo stavili politične pogoje. Kredit ni bil odbn in o njem sedaj razpravljajo strokovnjaki. Nato je Smrkovsky nadaljeval, da je povsem logično, da se SZ zanima za razvoj Češkoslovaške, o čemer so jim pojasnili stvarne dogodke in so sovjetski predstavniki sprejeli razložena dejstva in so podčrtali, da gre zr izključno notranje zadeve, ki so v pristojnosti češkoslovaške partije in vlade. Vendar pa so kot prijatelji vprašali, če ima čSoR v vidiku celotni položaj in ce se zavedajo, da ne streme vsi za istimi cilji, kot jih imata pari a in nacionalna fronta. V tej /ve i so navedli nekatera konkretna dejstva o okrepljeni dejavnosti protisocialističnih sil. Aktivnost teh skupin tudi zelo od bli-zu spremlja jo tuja veleposlaništva v Pragi. V tej zvezi je predsednik dejal, da je treba razumeti zaskrb-ljenost SZ, ki ne misli samo na Češkoslovaško temveč na celotno področje socialističnih držav. VARŠAVA, 15 — Agencija «Pap» je potrdila, da so se na južnem predelu Poljske vrši.i manevri, pri katerih so sodeloval: sovjetski in poljski oddelki. Vest omenja kraj Raciborz, ki je blizu meje s ČSSR . .*Uer Je bilo tudi srečanje med civilnim prebivalstvi,m ter sovjetskimi in poljskimi vojaki pred manevri. Med manevri so se čete dobro izkazale Agencija zaključuje, da gre za običajne manevre, ki se vrše v okviru načrtov' varšavskega pakta. Volitve poslancev in senatorjev na Tržaškem Glasovnica za poslansko zbornico Glasovnici za senat Prvo volilno okrožje SIMA N* NEM brtw FMCIACOMO linalte plllpipiil .• *■m • r»•■**• *#<»<• # . 000i~ JKJKKKKJ^TUJJKK 0000000000 00000 0*00**0- ••«••••• ###«##*# »W»WWWWW**»*» Ciovnnt Zucalli Rambnldo 0000000000*00 00000 ___***####♦### #•#****«««*#** #•#**#*•*#♦#♦•*♦**( *•#*#♦># ###*♦«#♦*#( bKJSUKJKKBKJJK 000000*00*0**0 BI iHllllllilia Na Goriškem Glasovnica za poslansko zbornico jjjS iillliiiii ■ 11111=11111 '»/nc*y $ BOLJ KOI VEDRA ŠPORTNA REPORTAŽA Filmi o nasilju pomirjevalno vplivajo na otroke Filme z nasilnimi prizori bodo verjetno uporabljali v otroški psihiatriji kot pomirjevalna sredstva. To ni šala, pač pa ugotovitev po znanstveni raziskavi docenta za psihiatrijo na wyomingski univerzi dr. Davida Foulkesa. Kaže, da filmi, ki prikazujejo nasilna dejanja, ki jih dnevno predvajajo v kino<#;o-ranah ali na televizijskih zaslonih imajo, v nasprotju kot se je mislilo dp sedaj, močan pomirjevalni učinek na otroško psiho. Prof. Foulkes, ki vodi strokovni zavod za proučevanje sanj, je napravil, preden je prišel do tega presenetljivega zaključka, poskuse z otroki. Izbral je iz vseh slojev 32 otrok od šestega do šestnajstega leta in jih razdelil v štiri skupine. V dveh dneh so jim predvajali razne filme: prvi večer so otroci prisostvovali filmu, kjer so Indijanci ubijali na debelo vse osebe, ki so jim prišle pod roko, drugi večer pa so si ogledali film o ameriškem nacionalnem športu baseballu. Dr. Foulkes je poskuse napravil v svojem laboratoriju. Otroke so takoj po predvajanju filmov spravili spat v posamezne sobe. Po tehniki analize sanj so otroke delno zbudili, pri čemer pa niso prižigali luči. Preko mikrofona, ki so ga postavili blizu njihove postelje, so jih poklicali in Jim zastavljali vprašanja, na katera so otroci odgovarjali v polsnu. «l|iMiHiiiluiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiUHiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuuiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILO ŽIVIH S PRESAJENIM SRCEM SE VEDNO BOLJ KRČI 62-letni John Stuckivish je sinoči umrl v Houstonu Thomas na poti okrevanja? - Patru Boulognu gre na boljše - V Ameriki sestavili zapleteno mehanično srce HOUSTON, 15 — wish, kateremu so 7. John Stuck-maja presa- dili v bolnišnici St. Luke srce 36-letnega moža, ki je umrl za posledicami pretepa, je sinoči umrl. Smrt ni nastopila zaradi srca, ki je utripalo do zadnjega, pač pa za posledicami prejšnjega slabega zdravstvenega stanja pacienta. Stanje Stuckwisha je bilo že ob sprejemu v bolnišnico obupno, medtem ko se Je izboljšalo po presaditvi srca, vendar ne toliko, da bi bilo odločilnega pomena. Prejšnji teden je zbolel za hudo obliko bronhitisa, zaradi česar se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo. V isti bolnišnici Je tudi 47-letni Everett Thomas, ki so mu presadili srce 3. maja. Njegovo stanje je zadovoljivo in pravijo, da je stopil v dobo okrevanja. Thomas redno uživa hrano ter lahko vstane s postelje in hodi. pa skoraj normalno, krvni obtok je prav tako normalen, puls pa se je dvignil od 80 na 90 utripov. Vse kaže, trdijo zdravniki, da Je presajeno srce skoraj popolnoma napolnilo praznino, ki je ostala po odstranitvi - bolnega organa,- Ker nancarja, so z njegovim srcem zamenjali bolno patra Boulogna. Profesor ameriške univerze Clark iz Worcesterja Robert Harvey je sestavil mehanično srce s črpalko na paro, ki jo poganja nuklearna energij«!--Gre za majhno - napravo, elektroencefalogrami nakazujejo ki črpa silo iz radioizotopa, po ugodno delovanje možganov, je popolnoma močno, da bo pater Boulogne ostal v zgodovini kot prvi Francoz z novim srcem. Naravno je, da je govoriti o tem še prezgodaj, ker bo treba počakati na morebitne znake zavračevanja. Dominikanskemu patru so presadili srce 39-letnega davčnega u-službenca Jeana Claudea Gaugiran-da, kateremu je postalo slabo in ga kljub takojšnji zdravniški pomoči niso mogli re iti. Ko so o tem primeru obvestili prof. Charlesa Dubosta, je ta nemudoma po-| slal v bolnišnico Saint Denis sku- možnosti «plutonija 238». Energija, ki izhaja iz plutonija, služi za ogrevanje majhnega parnega kotla, ki je povezan z arterjami, in žilami telesa. Črpanje krvi je avtomatično. Krvne črpalke lahko namestijo v prsi pacienta, medtem ko bi morali za kapsulo z izotopi, kotel in pogonski strojček najti mesto v trebuhu. Avstrijec ukradel dragoceno aniforo Stanje patra Boulogna, ki so ga - pino zdravnikov z nalogo, da umet. pred šestdesetimi urami operiralij no ohranijo srce mrtvega pri življe-v Parizu, je zadovoljivo. Srce utri-1 nju. Pet dni po «pravni» smrti fi- .............................. POSKUS ŽIVLJENJA V NEPRIRODNIH RAZMERAH Ameriški znanstveniki dvamesecapodmorjem MESSINA, 16. — Avstrijski turist, 45-letni Gunther Erwin iz Gradca, Je ukradel dragoceno grško anforo iz 1500 let pred Kristusom, ki je bila v arheološkem muzeju na Liparih. Karabinjerji so kmalu po prijavi tatvine identificirali tatu, ki Je bil nekaj dni na počitnicah na Liparih. Tatinskega Avstrijca so prijavili sodišču, vendar bo ostal do procesa na začasni svobodi. aretirali in poslali v zapor. Kapetan Bixlo Je kasneje aretiral še dva tihotapca in tudi šoferja avta, v katerega so natovarjali cigarete. Agenti finančne ftraže so zaplenili avto in stot švicarskih cigaret. Otroke so porazdelili v skupine po letih: dve skupini s povprečno starostjo 7 in pol let, dve pa z 11 in pol. Dve skupini sta prisostvovali filmu o baseballu, drugi dve pa filmu, polnemu nasilja in ubojev. Drugič pa so prisostvovali filmoma v obratnem vrstnem redu. Med ogledom filma o Indijancih so bili otroci bolj pazljivi in njihova občutljivost je bila globlja kot med predvajanjem športnega doku-mentarja, pa čeprav je znano, da baseball izredno navdušuje ameriško mladino. Največje presenečenje pa je predstavljalo dejstvo, da je velika večina otrok bolj mirno prestala noč po predvajanju we-sterna, kjer je bilo nasilja, strelov in ubojev v izobilju, kot po ogledu vedre športne reportaže. Dr. Foulkes je prišel do ((verjetnega« (tako se je namreč izrazil) zaključka, da so scene nasilja in surovosti delovale na psiho mladih gledalcev kot pomirjevalno sredstvo. Da bi se izognili deklicama Z avtom v drog: šofer mrtev BERGAMO, 15. — Avtomobilist iz Villasante pri Milanu, 25-letni Giovanni Riva, se je danes smrtno ponesrečil, ko se je hotel izogniti dvema dekletoma, ki sta bili sredi ceste. Riva je pri S. Alessandru opazil dekletci na cesti ni ker je hotel preprečiti trčenje v niju, je ostro zavil in istočasno pritisnil na zavore. Neprevidnih deklic se je sicer izognil, vendar je avto vrglo v cementni drog. Hudo ranjenega Rlvo so odpeljali v bolnišnico, vendar je že med potjo podlegel poškodbam. LONDON, 15. — Ameriški filmski igralec Marlon Brando je v Londonu potrdil, da se bo v glavnem odpovedal filmski karieri in se posvetil gibanju za državljanske pravice v ZDA. Poudaril je, da se bo popolnoma posvetil gibanju črncev in vseh socialno in gospodarsko preganjanih oseb v Ameriki. Marlon Brando, ki bo nastopal le v filmih z rasistično vsebino, je pripomnil, da letno daje ustanovi Marthina Luthra Kinga 12 odstotkov svojih dohodkov. V BENEŠKI SLOVENIJI Deželni kmetijski strokovnjaki za obnovo planin Živinorejski in planinski stjj kovnjaki so prisostvovali zb°r vanju živinorejcev, ki je bilo Špetru. Dr. Cragnolini, ki je v jJ želnem odborništvu za kmetijs?* odgovoren za planinske paš®' in za zrejo ne samo klavne 1 vine, ampak predvsem krav [® karic, dalje dr. Qualizza, ki j tudi doma kot dr. Cragnolini hibovskih krajev te> po P°re. slovenskega rodu, sta pojasni vala zbranim vzornim živino™ cem, da je namen dežele in P? krajine pospeševati planinske P® nike, vanje vlagati sredstva. bi izboljšali travno rušo in Pr ninske planšarske objekte. Od® to sta ugotavljala, koliko je ost* lo, na žalost neizkoriščenih ogro® nih pašniških površin. Čisto drugače kot v občinsk^J krogih podboneške občine, k' -L ni mar za pašnike na Miji in J hočejo oddati deželi, ki pa ne ' kaj z njimi početi, so pa ti ® j norejski svetovalci in strokovni zagotavljali vso podporo dežel in pokrajinskih oblasti, da se syj oživi planšarstvo na pustih P® ^ ' Beneške Slovenije. sklep?' Tolmeču ijs® vaseh. Karnijci vidijo v odo® planšarstva tudi pospeševanje sleherni gorski ^ nah se popolnoma s tem, kar v Karniji in odobravajo ki so jih sprejeli v v raznih visokogorskih karno- ki jih og plans?? ašnik rizma, saj raje potuje po gorah ljajo vesele planine in kot pa prazni zapuščeni paš®*' V Karniji so ohranil t še okoli planin z deset tiso., glavami S, veje živine od nekdanjih dvaJ tisoč glav živine in 220 medtem ko se je v planinah o neške Slovenije ohranilo komaj J1 cat planin s komaj nekaj sto g* živine. Res pa je. da niso ne . želne in ne pokrajinske ob®, zadnjih nekaj let ničesar napr3., le za planine v Beneški SlovePOj niso razvile nobenega progr0.®^ niso spodbujale kmetov, da bi gonili živino v planine in niso , ločili za te namene niti naj®* šega zneska Nasprotno so °\e sti molčale ali pa celo P°dP' ]8. težnje nekaterih krogov, da bi P . nine odvzeli občinam in zas1e® kom. Zato toliko bolj pozdrav*! mo združeno pobude strokovni kov v Beneški Sloveniji in ^ niji, da se v spremenjenih { merah vsaj delno obnovi P® šarstvo. „ A- *• NEW YORK, maja. — Pred nedavnim se Je neki Anglež preizkusil v tem, kako bi čimbolj dolgo ostal zakopan pod zemljo. Sedaj pa se štirje ameriški znanstveniki pripravljajo na to, da bi čim dlje ostali v vodnih globinah. Seveda ne gre za tekmovanji, ki bi Ju mogli primerjati, kajti Anglež ni imel nikakršnega znanstvenega namena, A- Kako 'volimo Oddajte preferenčne glasove Predsednik volišča bo izročil volivcem, ki imajo več kot 21 let, glasovnico sivo-modre barve za glasovanje v poslansko zbornico. Volivcem, ki imajo več kot 25 let pa poleg tega še rumeno glasovnico za glas za senat. Na obeh glasovnicah volivec prekriža znak tiste stranke, za katero namerava oddati svoj glas. Nato zloži in zalepi glasovnico, prej pa mora dobro pogledati, če se ni zmotil, ali če ni glasovnice u-mazal. V takem primeru ima volivec pravico, da glasovnico vrne predsedniku in zahteva novo. Za poslansko zbornico je prav, da volivec odda tudi preferenčni glas. Zato je na tej glasovnici tudi poseben prostor, namenjen za oddajo preferenčnih glasov. Volivec lahko napiše tri preference, in to tako, da napiše ali zaporedno šte- vilko kandidata na volilnem proglasu ali pa njegov priimek. Preferenčni glasovi predstavljajo izredno močno orožje v rokah volivcev, saj na tak način volivec odloča o izvolitvi kandidata in s tem tudi vpliva na usmeritev v stranki, katere volilni znak si Je ižbral. Zato pozivamo slovenske volivce, naj prekrižajo volilni znak, ki so ga izbrali in naj oddajo tudi preferenčni glas, tako da napišejo ime ali imena kandidatov ki so jih izbrali, oziroma njih zaporedno številko. Za senat se ne oddajajo preference in se zato ne sme napisati na glasovnico za volitve v senat nobeno ime. Zadostuje, da volivec prekriža volilni znak. Volivec mora imeti, ko gre na volišče, volilno potrdilo, katerega so občinski uslužbenci že dostavili na dom. Volivci, ki volilnega potrdila niso prejeli, oziroma so ga izgubili ali uničili, lahko to potrdilo prejmejo na vseh občinskih u-racuh, tako v Trstu kot v okoliških občinah. Ti uradi bodo v soboto, odprti neprenehoma od 9. do 19. ure, nedeljo od 6. do 22. ure in v ponedeljek od 6. do 14. ure. Volivec mora imeti s seboj tudi osebni dokument s fotografijo. Potrdila bodo izdajali samo neposredno zainteresiranim osebam in torej niti njihovim družinskim članom. Samo v primeru, da volivec iz upravičenega razloga (bolezen) ne more o-sebno dvigniti potrdila, naj zaprosi pristojni urad, da mu ga dostavi na dom. Ko volivec zalepi glasovnico, se vrne iz volilne ka bine in jo izroči predsedni ku, ki jo vloži v volilno žaro. merlčani pa se nameravajo spustiti v morske globine z določenim znanstvenim namenom. Štirje ameriški znanstveniki nameravajo ostati pod vodo dva meseca. V morske globine se bodo spustili prihodnje leto februarja blizu Deviških otokov, kjer si bodo pri otoku St. John postavili «kolonijo» v globini 16 metrov. Program bodo finančno krili ameriška vojna mornarica, letalstvo, ustanova za raziskovanje vesolja ter tudi družba General Electric. Kakor vidimo sodeluje pri tem znanstvenem podvigu več državnih ustanov in tudi veliko zasebno podjetje. Štirje znanstveniki, katerih imena še niso objavili, bodo ostali pod vodo dva meseca in s tem potolkli dosedanji rekord, ki znaša 45 dni. Znanstveniki bodo živeli v komori s posebnim pritiskom, ki bo opremljena z dvema 6 oziroma 4 metre visokima stolpoma. Seveda bo ((kolonija« opremljena s številnimi znanstvenimi napravami ter z zalogo hrane, zrak pa Jim bodo dobavljali s površine po cevi. Znanstveniki bodo proučevali morsko favno ln floro, geološko sestavo tal ln še marsikaj drugega. Vendar pa glavni cilj tega poskusa ni v tem, rekli bi celo, da je to le stranski namen vsega tega poskusa, kajti bistvo vsega je prelskusitl človeški organizem ln tudi duševnost človeka, ki živi v povsem drugačnem okolju tako dolgo dobo. Gre za to, kako se človeški organizem počuti v «neprirodnih razmerah« ln kako reagira človek duševno, ko Je dva meseca ločen od »svojega sveta«. To hočejo Američani preizkusiti tudi zato, da bi ugotovili, kako se bo človek nekoč obnašal med daljšimi vesoljskimi poleti, če bi se vesoljska tehnika v kratkem tako razvila, da bi bili možni tudi večmesečni vesoljski poleti. LUINO (Varese), 15. — Trije tihotapci, ki so nakladali vreče švicarskih cigaret na avto, so moral' bežati pred agenti finančne straže in so vsi upehani pritekli pred hišo kapetana istega oddelka Nina Blxla, ki Ju Je zaprl v svojo garažo. Vsi tri. gre za brate Boschetti lz Porto Valtravaglla (Varese), so kasneje KOT »ODPOSLANCI PAPEŽA. Italijanski avtomobilisti «Raida prijateljstva» izgnani iz LR Kitajske HONG KQNQ, 15, — Italijanske avtomobiliste, ki so pod vodstvom časnikarja Manerja Lualdlja odšli na «Ra!d prijateljstva Peking-Pa-riz», so izgnali iz Kitajske. Maner Lualdi in drugi člani raida, med katerimi je tudi časnikar dnevnika «Corrlere della Sera«, so ob prihodu v Hong Kong izjavili, da so jih Kitajci zaslišali ln da so Jih končno Izgnali pod obtožbo, da so ((odposlanci papeža Pavla VI., kriminalca v službi zahodnih imperialističnih sil«. Lualdi in drugi so skušali prepričati zasliševaloe, da niso nikaki odposlanci papeža, ki Jim Je pred odhodom iz Rima le blagoslovil avtomobile ln jim ustno Izročil pozdrav prijateljstva ln miru veliki človeški družini. Za-sliševalci, ki so trdili, da oni nočejo mira, so sicer pokazali razumevanje za njihov podvig, vendar so Izjavili, da imajo papeža, kot tudi ameriški imperializem, za velikega sovražnika, ker pač podpira vojno v Vietnamu. Včeraj so jim sporočili ukaz o Izgonu Iz države ln Italijani so morali na vlak, s katerim so prišli v Hong Kong. žena umorjenega voditelja črnskih množic Amerike Martina ® IjA Kinga nadaljuje delo svojega moža: v teh dneh se udeležuje P11 revnih na Washington . NI RIL PRIPRAVLJEN NA JAPONSKI NAPAD NA PEARL HARROUR Umrl je ameriški admiral Kimmel ki so ga obtoževali nepazljivosti Kongres ga je oprostil obtožbe - Zaradi vojne ni prišel pred vojaško sodišč mehaN*^ Japonska manekenka Yoko Suna-ml prikazuje, ob priliki 20-letnice obstoja zveze fotoreporterjev, kako bodo fotografi oblečeni In oprem Ijeni v 2000. letu GROTON (Connecticut), 15. — Včeraj Je umrl za srčno kapjo 86-letni upokojeni admiral ameriške vojne mornarice Husband E. Kimmel, ki Je v času Japonskega napada na Pearl Harbour poveljeval ameriški floti v Pacifiku. Kimmela, ki Je bil 7. decembra 1941. leta, ko so japonska letala sejala grozo v Pearl Harbouru, pri čemer so ubili 3435 Američanov ln uničili 68 ladij, so obtožili nepazljivosti ln so krivdo za udarec naprtili nanj in na poveljnika havajskega odseka ameriških kopenskih sil generala (Valterja Shorta. Oba bi se morala 1942. leta predstaviti vojaškemu sodišču zaradi ((nepazljivega službovanja«, vendar so proces zaradi vojne odložili in ga niso kasneje nikoli začeli Oba so upokojili že 1942. leta, sedem let kasneje pa Je Short umrl. 1955. leta Je kongres uvedel preiskavo o Pearl Harbourju ln je prišel do zaključka, da sta oba zagrešila v sodbi, nikakor pa ju niso mogli obtožiti ((nepazljivosti«. Voditelji ZDA so Imeli ključ Japonskih kodeksov in so poznali precej Ja- ponskih tajnosti, vendar so obvestili tedanjega viceadmirala Kimmela in generala Shorta 27. novembra, to Je deset dni pred napadom, o nameri Japoncev. Ko so oba vojaška načelnika opozorili na možnost, da bo Japonska šla v vojno, visoka vojaška funkcionarja nista pravilno ocenila, odtod njuna napaka, napoved in nista odredila protiukrepov. Kimmel se je branil s :raitvljo, da poročilo s 27 novembra n! napovedovalo možnost bližnjega napada, še posebno, ker je istočasno dobil nalog, da premesti letala ln čete na otoke Midwaya in .Vakeja. kar Je dalo misliti, da Washington ne pričakuje napada na Pear; Harbour. Admiral je Izjavil, da je bilo vojno brodovje pripravljeno za torbo In je krivdo za japonski uspeh naprtil Rooseveltovi upravi, ki je tajnost držala zase in ni sporočala niti informacije življenjske ažno-sti. Zanimivo je, da je kongres ob koncu preiskave oprostil tudi Roosevelta in njegovih svetovalcev vsake krivde. ZARADI STAVKE V Londonu sla izšla samo dva dnevnika t/ LONDON, 15. — Zaradi y mehanikov v tiskarnah, sta ^ izšla v Li^ndonu samo dva & J' Izšla sta glasilo komunistična tije «Morning Star« ln « Advertiser«, medtem ko so dr j/' gubili naklado 11 milijonov / dov. 24-urna stavka angleS*?11 c<' vinarjev je praktično ustava lotno proizvodnjo industnJ Sektorja. Do protesta delavce^ rijerbh v «Amalgamated Eug.neenng and Foundry je prišlo, ker so delodajalci zahtevo po izboljšanju pla® “■'.j# tega sindikata, ki ima 3 yl*' ...______________________ i^J članov, je zaskrbela angle^a ^ do, ker se boji, da bo to ki je povzročilo nekateri®1 vpl> strijam ogromno škodo, imel° na druge sindikate. Primorski dnevnik INTERVJU Z MINISTROM ZA ZUNANJO TRGOVINO \Tr v . . t» Minister Tolloy poudarja pomen dežele m za ureditev manjšinskih vprašanj j Ob nedavnem obisku ministraza zunanjo trgovino Giusta Tollo-"Z,v Trstu smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je se-luir-Poslal °dgovore, ki jih skupno z vprašanji v celoti objavljamo. skV1 pa bomo objavili intervju s kandidatom na listi KPI za poslan zbornico Albinom Skerkom. VPRAŠANJE: Člen 6 republiške ustave obravnava zaščito etničnih manjšin ? pomočjo posebnih zakonov. Do sedaj je bil '[ prid slovenski manjšini v Italiji izdan le zaaon, ki se nanaša na šolstvo in ki je nepo P°ln in ki bo zato moral biti 'zpopolnjen s posebnim dopolnilnim zakonom. Gre za bistvena vprašanja slovenske manjšine, za vprašanja, za katera Se v krajevnem okolju (občine, Pokrajina in dežela, opaža do-ofa volja, ki pa zaradi omejenih pristojnosti ne morejo biti rešena niti v oKviru deželnih Pristojnosti, ker si je vlada prilastila specifične pristojnosti, kar zadeva to snov. Predvsem •nislimo pri tem na temeljno yprašanje uporaue slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi ter na nujnost, da se najesti primerno or.ebje, torej na nujnost zakona za zaščito manjšine, ali pa vrsto posebnih zakonov. Socialistična stranka se Je zavzela v tem smislu v razpravi za ustanovitev dežele r urlanija-Julijska krajina v Parlamentu. Kaj moremo pri-oakovati v tem smislu od nove 2akonodajne dobe? st9pGOVOR: Italijanska sociali- stran^a ie sv°i° dejavnost so brez dvoma tiste dejavnosti, ki v največji meri prispevajo k uveljavljanju posebnih značilnosti, lastnih etničnim manjšinam. Zato se mi zdi, da bi bilo treba uvesti kriterij širokega razumevanja pri proučevanju zahtev, katerih namen je, dati javno veljavnost raznim prireditvam, ki vsekakor pripadajo zgodovinsko-kulturnemu zakladu zainteresiranega prebivalstva. Sicer pa je prav la kriterij navdihoval ustavnega zakonodajalca, ko je pri sprejetju avtonomnega statuta dodelil izključno in prvenstveno zakonodajno pristojnost deželi glede kulturnih, rekreativnih in športnih ustanov krajevnega ali deželnega značaja (člen 4 odst. 14). VPRAŠANJE: Kar se tiče problemov šole, se več let čuti potreba po ustanovitvi strokovnih zavodov v tržaški in go-riški pokrajini. Krajevne oblasti (obe občinsk upravi, obe šolski skrbništvi ter tehnične komisije) so glede- tega storile, kar je bilo v njihovi moči; prav tako je tudi znano ugodno mnenje prosvetnega ministra. V kratkem se bo začelo novo šolsko leto in upamo, da bo možno pravočasno rešiti ta problem, ki neposredno zanima precejšnje število dijakov. ODGOVOR: Po mojem mnenju je ustanovitev strokovnih zavodov s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici popolnoma nujna in primerna v zvezi s precsnovo srednje sole. Moja želja je, da bi naj po premaganih težavah že z novim šolskim letom tej pravični zahtevi Slovencev bilo zadoščeno. Dodajam še, da jc šolsko vprašanje eno izmed tistih, ki terjajo največjo zavzetost zaradi važnosti in kočljivosti tem, ki se nanj nanašajo. Vendarle menim, da kljub ublažitvam in različnim posegom, ki so potrebni za zaščito posebnih potreb in zahtev skupin in okolij, da se je treba lotiti tega vprašanja predpostavljajoč da je treba obvarovati na vsak način enoten osnovni značaj šole po načelih, ki jo urejajo, kakor zahteva člen 33 ustave. Dežela ima na podlagi statuta svojo posebno dopolnilno pristojnost k državnim zakonom v vprašanju otroških vrtcev, psmvnih, srednjih, humanističnih in znanstvenih srednjih šol, učiteljišč ter tekničnik in ... umetnostnih srednjih šol (člen 6 -......^ celotno n Dežela ima tudi tako hite- traJ- Se obstoječih vprašanj v o-lu obnovljenega zaupanja. . - navuihovala tako, da bi — °bmejnih področjih, koder ži-j. narodnostne manjšine — pri-.< Vala k ohranitvi zaupanja m za kar pa predstavljajo predpostavko pogoji de- Si” deianska Snesti Vueno jfJr6 enakopravnosti sleherne jn 'koune skupine nasproti drugi ‘Udi slehernega državljana kot r^nika ne glede kateri na-*_ °stni skupini pripada. Popol-soudeležba vseh obi'"". P1"* krajevni avtonomni S[rQs(h kot tudi predvideni m- ter sredstva za gospo-t0:S9\ kulturni in družbeni raz-seb ,e^kovn’ii skupin v duhu med-taj°.lne9a razumevanja in sodelo-b0j,la' Predstavljajo vrh tega naj-nožncst za vrednotenje in s^barije idealov ter interesov krafrne narodnostne skupnosti v 'evnem in državnem obsegu, Ij^ustajo nied vsemi evropskimi torej, da bo moč, v ob-JQr“, « kakršnem bo bodoči par-3ent teh'*"1. sPreiemal sklepe v duhu nia, n.nčel in kolikor bodo etnične frei?S-'-ne svobodno, odgovorno in (j Pricano s tem soglašale dose-i^končno in VPRAŠANJE: Hkrati gre za Preosnovo postopnika kazenske-®a in civilnega zakonika ter Za razveljavitev členov 122 ozi-rotPa 137, ki praktično prepotujeta uporabo slovenščine ?a sodiščih in predvidevata ce-0 kazenske sankcije. Preosno-,Va omenjenih zakonikov je v leku in mi pričakujemo, da ta ?.rPosnova privede tudi do re-SitVe tega vprašanja. 9 u^GVOR; Glede rabe jezika deželi obstoječi zakoni uve-načelo «uradnosti» itali-toA hkrati pa vendarle za-ietn Qi° Slovencem najširšo za-V 0 svobodo. Sup0,sehnem statutu dežele Fur-%£ Jufyska krajina, ki je bil 1 Mert z ustavnim zakonom štev. hujj .,31. januarja 1963, dejansko bile *ai° zakonske norme, ki so t s, Predvidene za nemški jezik iiij^tu za Trentin, Gornje Poa-|jQj0' zakonske norme, ki zagotav-r,Qho nemščine v odnosih z kl°b "Si uradi. ”ka Vštevanju tega, da bi pra-lastn državljana do izražanja v t(i e?a jeziku ne smela naleteti zapreko v dejanskem v‘janju katerega si bodi od-iienjuu javnem in zasebnem živ-%0’ Pa smatram, da obstaja Pre(jJ : da se obstoječi zadevni Poino Sl ustrezno popravijo in do-da bi se tako dokončno, ^?i Jn specifično uredili vsi vi-(iree slovenskega jezika. Pidkn. P°temtakem za to, da se de/?0 *n konkretno uveljavi čl. %kot ega statuta, ki priznava % š. «pravic in ravnanja za Mka[-Zaptjane, naj pripadajo ka-Po * likovni skupinic. To pa ^ojem mnenju laže doseči z % ’ P°sebnim zakonom, podob-in. rnenu, ki velja v deželi Tren-°^no°rnje Poodižje, kot pa z do-^dsfce ^osnovo civilnega in ka-dje 0 ®a, Postopnika, ki bi vpraša-samo na pravosodne JPRAŠANJE: Nekaj slovenijo kulturnih ustanov oprav-^javnost, ki je podobna rt * u «,^vn°sti, ki jih opravljajo po-jav»e Julijanske ustanove, de- n —v., m so izrazitega jav-”a značaja. Za to bi bilo Sn, tem slovenskim ustano-dati značaj javnosti. Gre Sin pr’mer za ureditev statusa če Venskega gledališča, zaradi lt0 ar je potreben poseben za-k(/t a*' Pa poseben ukrep v ly ntekstu zakona o gledališčih, sedaj v pripravi. Na isti Pr?1? bi bilo treba priznati dlan*00 ,iavnost' šoli Glasbene in nekaterim drugim Vhran°vam. Tudi kar zadeva ta S^anJa, se opaža določena kov3 volJa krajevnih dejavni-bre Vendar pa je jasno, da ti| z ^trezne zakonske norme t® J11 °žno kdove kaj storiti za Janove kakor je tudi ne-tj ®°oe, da bi bili brez tega 00Gn,°^erni dokončno rešeni. VOR; Kulturne dejavnosti novano pomožno pristojnost, ki je podvržena osnovnim načelom, določenih po državnih zakonih, in sicer v zvezi z obrtnim in poklicnim poukom, ki sledi obveznemu šolskemu pouku (člen 6. št. 15). Kljub nepopolnosti statuta ustreza torej avtonomija, k' je bila zagotovljena deželi Furlaniji-Julijski krajini, v splošnih črtah namenu, da se zagotovi zaščita etničnega značaja in kulturni te< gospodarski razvoj skupim slovenskega jezika, ki živi na njenem ozemlju, čeprav menim, da bi bilo tieba zahtevati pospešeno izdajo preostalih izvršilnih norm, ki jih še ni, in revizijo tistih, o katerih st je pokazalo, da so nezadostne. Fn tem pa se ne sme proučiti to vprašanje v duhu zastarelega nasprotja med narodnostmi; pač pa ga je treba vključiti v obseg, kt je lasten sodobnemu pojavu demokratične ureditve. Fri tem pa je treba začeti s takšnim ravnanjem, ki bo ob potrditvi zadevnih narodnostno jezi-, kovnih razlik omogočil dialektični odnos, ki bo težil k skupnim koristim. VPRAŠANJE: Gospod minister, vi se prvenstveno ukvarjate z gospodarskimi in trgovinskimi problem. Glede tega je znana tudi vaša posebna pozornost za razvoj trgovinske izmenjave ter industrijsko, tehnično in gospodarsko sodelovanje z deželam; evropskega vzhoda, nadalje vaša naklonjenost za tdprte meje ter za uveljavljanje vloge Trsta na tem torišču. Ma tem področju se je v zadnjih časih strnilo več problemov, ki so v precejšnji meri zavrli trgovinsko izmenjavo z Ježeiami zaledja. Zaradi tega so tudi trgovske dejavnosti nase dežele utrpele precejšnjo upočasnitev. Kdaj in kako se bodo te :ežkoce premagale? ODGOVOR: Osebno sem ved- no — tudi v senatni razpravi, se je razpravljalo o ustanovitvi te dežele — zastopal stališče, da je vloga, ki sta jo Trstu določila zgodovina in njegov zemljepisni položaj, vloga pristanišča in emporija srednje Evrope. Poleg lega se je italijanska socialistična stranka ob marsikateri priložnosti zavzela za to, da bi bil Trst postavljen izven carinske meje, kar je edini način za to, da se nekemu mestu, ki mu je bilo odvzeto zaledje, vrne njegova gospodarska vloga. Zavedajoč se, torej, resnih gospodarskih problemov, ki še vedno tarejo Trst, sem, brž ko sem postal minister za zunanjo trgovino, leta 1966 poskrbel za to, da je bila ustanovljena komisija za severni Jadran, komisija, ki ji sam predsedujem. Naloga komisije je, da proučuje vprašanja in sestavlja ustrezne predloge glede valorizacije pristanišč severnega Jadrana in še posebej Trsta in Tržiča. Dela komisije, ki so se končala 25. marca letos, so poudarila potrebo po mednarodnih stikih, s pomočjo katerih naj bi se odpravili tisti dejavniki, ki so od konca vojne preprečevali Trstu in beneškim deželam nasploh, dc. bi dosegle primeren obseg izmenjav s tradicionalnim zaledjem. Še posebej je bila naJzazana možnost še večjega razvoja odnosov mea EGS in Co-mecon in pa primernost, da se ustvarijo nove oblike sodelovanja med Italijo in deželami Sredozemlja za izvoz njihovega blaga v Evropo preko pristanišč severnega Jadrana. Posebna pozornost je bila nadalje posvečena sporazumom s Češkoslovaško in Maažarsko, da bi se povečal njihov promet preko Trsta; prav tako je bila posvečena posebna pozornost raznim videzom odnosov z Jugoslavijo. Zaključki komisije so me navedli na to, da sem pri svojem ministrstvu ustanovil poseben urad, in sicer zaradi tega, da bi se začeli konkretno izvajati programi, ki se nanašajo na pobude trgovskega značaja, povezane z vprašanji, ki jih je obravnavala komisija. Na koncu želim izraziti željo in voščilo, naj bi upoštevanja vredni izrazi volje in demokratična metoda, ki jo predstavlja ustava avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina postali obveznost, ki jo je treba uveljaviti in tu zato, da bi prišlo do resničnega iskrenega in odkritosrčnega sodelovanja vseh, kar je nujno, da se čimprej zadovoljivo in smotrno premagajo vse tiste težave, ki smo jih obravnavali. Tako bo Trst s svojo nacionalno manjšino in z vsem svojim prebivalstvom — v skupnem sodelovanju — mogel imeti jamstvo za tisti potrebni nadaljuj< gospodarski in družbeni napredek, ki ga zasluži v urejenem in demokratičnem razvoju dežele in države. Krešimir Baranovic (1894) spada v generacijo tistih hrvaških umetnikov, ki so v dvajsetih letih našega stoletja povzročili odločilni preobrat v hrvatsk. glasbeni produkciji. Baranovic je čutil potrebo po povezavi narodnega umetniškega izraza z etiopskim in si je prisvojil vse zarave dosežke preteklosti ter z originalnimi in vrednimi deli poka?o. hrvatskemu narodnemu izrazu novo pot. Prav njegovemu delu se moramo zahvaliti, da je postalo hrvatsko umetniško ustvarjanje moderno; s tem smo lahko dopolnili vrzel, ki nas je ločila od ostalih glasbeno raz vitih narodov. Baranovič je iskal navdiha v delih Musorgskega, Rimski Korsakova tu pri drugih, predvsem pa v baletih Igorja Stravinskega. Pri tem 'e Baranovič našel v sebi očitno podvrženost baletu, ki je postal glavna zv*si v njegovem umetniškem ustvarjanju. Ko je predeloval cSvatovca» Ivana Zajca za balet, se je Baranovič dejansko pripravljal za svoje najboljše delo. za «Lectovo srce*, ki ga je dokončal 1924 S tem njegovim delom se je začela nova doba v zgodovini jugoslovanskega baleta. Čeprav se še zmerom udejstvuje v gledališču, je Baranovič v tej dobi ustvaril tri balete, dve operi in nekaj simfonij, solospev ter več scenskih glasb. V njegovem ustvarjalnem opusu je mnogo del visoke umetniške vrednosti, ki so pripomogla, da se je jugoslovanska umetnost uvelja- vila tudi v tujini. Poleg baleta «Lectovo srce» je zelo znan v tujini ciklus pesmi «Z mojih begov» ter simfonični stavek «Pan». Čeprav se je rodil ob Jadranu, v Šibeniku, si je Baranovič ustvaril svojo umetniško osebnost predvsem ob hrvaškem Zagorju z deli, ki jih označuje bogata umetniška fantazija, iskrena iznajdljivost, dopadljiva melodioz-nost, ritmična raznolikost. Vse to daje njegovi ustvarjalnosti neko izrazno bogastvo, od lirizma do dramatičnosti s posebnim čutom humorizma, ki se večkrat sprevrže v grotesko. Baranoviču, ob dobrem poznavanju izraznih moči orkestra in karakteristik vsakega glasbila in vsake inštrumentalne sekcije, je uspelo doseči blesteče učinke in bogastva globokih barvitosti To so tudi posebnosti baleta r-Lectovo srce*, ki ga je Baranovič izdelal na podlagi svojega osebnega scenar ja. čeprav se navdihuje ob stilu Stravinskega, ga Baranovič ne imitira, temveč ubere svojo pot in ustvari originalno delo, ki je postalo vogelni kamen našega baleta in model za nadaljnje ustvarjanje. nLectovo srce» še danes navdušuje, podobno kot ob premieri, ki je bila 17. junija 1924 v Zagrebu. To je prvi jugoslovanski balet, ki je doživel popoln uspeh na mnogih evropskih odrih ter se postav:l vštric z drugimi tovrstnimi deli svetovne umetniške produkcije. VLADIMIR FAJDETIč liliiiliiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiitiiiiiii,Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiii„llll|l|ll|ml||tnilllllll|„l,lll|„„l„ltl„,„l„l,,„|,ll|ll|,„,„„lml,„|l„„,umu,|,||„|,n,|ii,||l|l|,i,111111111,1,1,im,|„ VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI V središču Dobrudže-Konstanci je veliko novega Največ tujih turistov iz Zah. Nemčije Pestra narodnostna slika - Izkopanine pričajo o davni preteklosti Motiv iz pristanišča Konstance VIII Moj vrli sopotnik mi je zvesto stal ob strani vse d«, pristanka v Tulcei. Opozarjai me je na posebnosti pokrajine in se veselil mojih fotografskih posnetkov. Kajpak sem največ zanimivih motivov našla prav na levem, sovjetskem bregu Dcnave. Hudomušni Romun me je nagovarjal, naj jih doma le pokažem tistim, ki se te države še vedno boje. V prvih popoldanskih urah smo dospeli do fulcee oh robu delte. Donava se tu cepi na tri glavne rokave in v.-sto manjših. Severni rokav, ob katerem teče sovjetsko-romunska meja. se imenuje po bližnji Kilij', srednji po Sulini, južni pa po Sv. Juriju. Najvažnejši je Subnski rokav, ki so ga poglobili in primerno uredili za plovbo večjiu la lij Delta je znana po svoji značilni lepoti, po obilici rib in po številnih vrstah ptic. Med visokim bičevjem in vodnimi rastlinami se skriva nekaj manjših ribiških naselij. Tujski promet je delto «odkril» šele zadnja lela Vsi prospekti obširno govore o njej ter jo priporočajo zlasti zahodnim gostom, ki bi se radi odtegnil’ vrvežu moderne civilizacije. Povsod prežijo na tujce in navijajo cene, dasi storitve še niso take, kot bi mogle biti. Tokrat so v delti prevladovali Nemci, toda ne iz Vzhodne, demokratične Nemčije, marveč iz kapitalistične. Na turističnem uradu, kamor sem stopila po informacije, sta se dva «rajhov-ca» prepirala zaradi dvoumnih cen. Pritrdila sem in pomagala pri kreganju, ki je imelo tudi svojo komično plat. Tulcea ni posebno velika, je pa važno izhodišče za plovbo po delti. Leži v severni Dobrudži, kjer prihajajo na dan starejši, uravnani masivi. Tu se nižavje vzpne v valovito planoto, ki sega daleč na jug. Ponekod je opaziti kraške pojave in celo brezna. Romunski jamarji jih zadnji cas s pridom raziskujejo. Veliko pozornost po- svečajo tudi podzemskemu svetu v zahodnih Transilvanskih Alpah in v Apusenih. Povupeia sem se na bližnji grič, od koder se mi je nudil lep razgled na mesto in okolico. Vročina je bila neznosna Od Ukrajine je pihal suh veter, ki je dvigal oblake prahu. Ulice namreč tu niso tlakovane. Hiše so povečini nizke, skromne, skoraj podeželske. Marsikje lahko vidiš kar ob cesti cele kupe »opek* v- ilovice, pomešane z rezano slamo. Nedaleč od pravoslavne cerkve se dviga džamija z vitkim minaretom. Prebivalstvena slika n tu zelo pestra. Poleg svojevrstno napravljenih Ciganov je tudi precej Turkov in Tatarov. Islam, ki ga drugod po Romuniji ni čutiti, se v Dobrudži že močno uveljavlja. Tulcea je znana po industriji ribjih konserv, bičevje iz bližnje delte pa zalaga kemične obrate v Braili. Prometne zveze so tu precej pomanjkljive. Z zahoda lahko prideš samo po Donavi, v Konstanco ob Črnem morju pa vozi vlak le enkrat na dan. Po dolgem kolovratenju se mi je zdelo, da sem prišla res na konec sveta. Prav oddahnila sem se, ko sem zagledala italijanski avtomobil iz Emi-.lie. Pristopila .sem m spregovorila v izbrani italijanščini. Oba potnika sta bila tako osupla, da nekaj trenutkov sploh nista mogla do besede. Nato pa sta me obsula z vsem navdušenjem, ki ga premore Italijan, kadar se čuti osamljenega v daljni tujini. V razkošnem avtu je bilo dovolj prostora tudi zame. Ponudila sta se, da me peljeta vsaj do Konstance, če želim pa tudi dalje Tako sem se poceni rešila teh krajev, ki so Bogu res za hrbton:. Med vožnjo smo se seveda največ menili o svojih vtisih h dcž:vetjih iz Romunije. Emili ja nca sta bila bolj levičarsko razpoložena. Zabavno sta prikazovala domače razmere. Politični rogevilezi radi izrabljajo človeške strasti v svoje namene. Včasih si tudi skočijo v lase, a se kmalu spet poDotajo ob kozarcu žlahtne kapljice. Nič se ne jemlje tako tragično kot pri nas. Stemnilo se je že, ko smo dospeli v Konstanco. Mesto, ki šteje nad 130.000 prebivalcev, je glavno romunsko pristanišče, obenem pa tudi središče Dobrudže Ima ugodno lego na pomoču ob morju. Pristaniške naprave so v zadnjem času izpopolnili ter zgradili nekaj novih valolomov. V pomorskem prometu je na prvem mestu nafta, saj se tu končuje naftovod, ki veže Ploiesti z morjem. Pomembni cevovodi so speljani z glavnih nahajališč do rečnega pristanišča Giurgiu in do Odese v Sovjetski zvezi. Turistična ustanova mi je tokrat priskrbela sobo v bližnji okolici. ..Blifiz ..possbnUi,. tež« .sem ljubko hišico sredi zelenja. Domači so me sprejeli z vidnim zadovoljstvom. Dotlej hamreč SSe niso Imeli gosta Iz Italije, že prvi večer smo navezali prijateljske stike. Gospodar je bil pomorščak In si je kar dobro pomagal z italijanskim jezikom. Pojasnila sem mu, da sem tržaška Slovenka. To je še povečalo njegovo pozornost. Na svojih potovanjih Je imel priliko spoznati tudi jugoslovanska pristanišča, zlasti Reko in Split. Ko sem se zvečer utrujena vračala s svojih «obhodov» smo vedno prijetno kramljali. Radovedna sem bila, kakšno je črno morje, že prvi dan sem ..topila do obale. Jutro je bilo sončno, sinje nebo brez oblakov, mor-je pa temnomodro Precej veliki valovi so se penili tudi daleč od obrežja. Njihovi beli grebeni .-o se živo odražali na površju In ustvarjali nepozabno sliko. Prepričala sem se, da se črno morje po pravici tako Imenuje, saj le res drugačno od našega. Dolgo sem zrla proti severovzhodu, kjer je bilo mogoče v daljavi slutiti skrivnostno rusko zemljo. Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi) ..........................................................imun.... svojega programa. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Povsem spremenite svoje vedenje do svojih sodelavce/. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V denarnem pogledu beste danes imeli zelo ploden dan. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Zgodaj zjutraj boste nekoga srečali, ki vam bo omogočil sijajen posel. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Nehote boste storili korak, ki vas bo privedel do sreče. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Oseba, ki jo pričakujete, bo prišla šele čez nedaj dni. VODNAR lod 21.1 do 19.2.) Napaka, ki ste jo štorih včeraj, ne bo imela hudih posledic. RIBI (od 20 2 do 20.3 ) Z nekega potovanja se boste vrnili z najlep Šimi vtisi tei uspehi. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potegnite iz nekega poraza ustrezne zaključke. V bodoče boste v čustve nih zadevah imeli več sreče. BIK (od 21.4. do 20.5.) V svoji stroki ste res mojster, zato se ne ukvarjajte z drugim delom. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Širok krog znancev pričakuje, da jih v nekem podvigu ne boste razočarali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pripravite vse potrebno za neko važno potovanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Primora ni boste spremen!ti nekatere točke Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 1135 Slov. pesmi -12.00 Sobotni variete - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Bevilacqua 17.20 Zgodovina ital. slovstva -17.30 Zaploskajmo j*m - 18.00 Zbor «Cesare Augusto Šeghizzi* • 18.15 Umetnost - 18.30 Petrassi: Recrea-tion concertante - 18.50 Orkester Trovajoli - 19.10 Pisani balončki -19.40 Zabavni ansambli 20.00 Šport - 20.35 »Človek brez avtomobila*. radijska igra - 21.05 Motivi dveh Amerik - £1.50 Gorzanis: Napolitane - 22.05 Zabavna glasba. 12.05 Plošče - 12.23 Tretja stran • 13.15 Russo in Safred - 13.50 Simf. koncert. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Foročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RI. - 10.15 Plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 11.46 Melodije -12.00, 12.50 in 14. i0 Glasba po željah • 15.30 Lahka glasba - 16.30 Operetna glasba 17.00 Današnji gostje - 17.40 Jug. narodni plesi -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Kordovox - 22.’0 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Preizkušajo se diletanti - 14.45 Plošča za poletje ČETRTEK, 16. MAJA 1968 - 18.05 Veliki variete - 19.15 Roman 20.25 Leharjeva »Vesela vdova* - 21.00 Volilna tribuna -22.00 Koncert. II. program 7.30. 8.30 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Neapeljske - 10.15 Jazz - 10.40 Plošče in skeči - 11.00 Plošča za poletje 14.00 Juke box 14.45 Nove plošče - 15.15 [Soprani,stka J. Sutherland in tenorist B. Gigl; 16.00 Z mikrofonom v Assisiju 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.0C Glasbeni spored - 20.15 Glasbeno tekmovanje - 21.00 Angleške plošče III. program 10.00 Gnuiodova simfonija št. 2 - 11.15 G. Ph. Telemann - 12.20 Beethoven in Evangelatos - 13.00 Antologija interpretov - 15.30 Hin-demith in Bartok - 16.20 Brahmsova serenada opus 16 - 17.20 Francoščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.i5 Koncert - 20.30 Wagner: «Somrak bogov*. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.23 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Radijska šola 9.25 Pesmi in plesi 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.20 Zabavna glasba - 12.00 Na današnji dan -12.10 Iz Savinove »Lepe Vide* -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam • 14.35 Lirika za otroke - 15.40 Violinista Slavko Zimšek 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. Koncert - 18 00 Aktualnosti - 18.15 Turist’c ia oddaja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje Elda Vi ler - 20.00 Domače pesmi 21.00 Humor na štirih kolesih - 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Komor no-glasbeni >,ečer - 23.05 I Aichin ger: Tam kjer stanujem. Ital. tele vii ijo 12.30 Poljudna znanost 13.00 V avtu 13.30 Lnevnik 14.30 Med narodno tekmovanje v tenisu 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.4 j Program za mla dino • 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Poljudna znanost: Primitiv ni narodi - 19.45 Šport in kronike strank 20.30 Dnevnik - 21.00 Vo lilna tribuna - 22.01) Su e giu 23.15 Dnevnik. //. kanal 19.00 Francoščina - 21.00 Dnev nik - 21.15 Gledališče in kino 22.00 L. Lundgren: Un pony per Ricky 22.43 TV film- »Govoreče lutke*. Jug. televizija 17.10, 20.00 in 22.15 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Nemščina - 11.00 Angleščina - 16.10 Splošna izohrazba - 17.15 Medvedov godrnjavček - 17.30 Oddaja za otroke - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Moški zbor «Lira» iz Kamnika - 18.45 Kalejdoskop - 19.05 G. Mihič: Samci, humoreska • 19.45 Vijavaja - 20.35 Prenos iz Plav in Dravskih elektrarn 22.00 Biseri glasbene literature. IVAN REGENT: SPOMINI »I. Dal bi bil ne vem kaj, da bi me bili takrat razbremenili, toda stranke nisem smel pustiti na cedilu. Na strankinem sestanku novembra 1918. leta je bilo začasno izvoljeno za Julijsko krajino le pokrajinsko vodstvo — pokrajinski odbor, toda to novo vodstvo ni bilo enotno in tudi ni moglo biti kos svojim nalogam. Večina starejših članov vodstva je zaostajala za razvojem, ni razumela, da je vojna marsikaj pokopala in marsikaj novega spravila na dan. Zlasti starejši člani niso razumeli, da postaja stranka voditeljica zatiranega naroda in zato ni več strogo proletarska. Prav zato so začeli vstopati v stranko tudi prosvetni delavci; učitelji, profesorji, pisatelji in tudi umetniki; vendar žal ni bilo med njimi takih, ki bi bili pripravljeni stopiti v ospredje in prevzeti politično delo; izjema so bili samo nekateri učitelji v mestih in na vasi: Jože Pahor, Alojz Hreščak, Furlan, Kleinmayer in drugi. V tem času — mislim, da je bilo v začetku 1919. leta — so me obiskali vrtnarji ia kmetje iz tržaške okolice ter me naprosili, naj jim ustanovim Kmečko-vrtnarsko zadrugo. To je pomenilo, da so začeli tržaški okoličanski kmetje in vrtnarji zapuščati slovenske narodnjake in iskati zaslombo v socialističnih vrstah. Njihove želje nisem smel odkloniti, dasi sem se zavedal, da si bom naložil z ustanavljanjem zadruge novo breme na rame. V tržaškem Delavskem domu sem sklical več shodov in sestankov okoličanskih kmetov in vrtnarjev, napisal zadružna pravila ter sklical občni zbor zadruge. Na občnem zboru so me izvolili za podpredsednika zadruge, ki se je prav kmalu razširila in težila za tem, da bi prestopila meje tržaške okolice, kateri je bila prvotno namenjena. To podjetje, ki je od vsega začetka dobro uspevalo, je skupaj z mnogimi drugimi ustanovami postalo 1. 1922 žrtev fašističnega nasilja. Socialističnemu gibanju med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini se je torej že prve mesece po prvi svetovni vojni obetala plocna bodočnost. Stranka se je nepričakovano močno razvijala, verjetno tudi kot protiutež neplodnemu frazer-skemu narodnjaštvu in njegovemu konservativizmu. Kme-tijsko-vrtnarska zadruga si je na stežaj odprla pot med kmete. Z ustanovitvijo višjega kulturnega sveta in s tem, da je začela izdajati revijo Njiva je začela na stežaj odpirati tudi vrata slovenskim izobražencem. Vse to in intervencija pri italijanskih oblasteh zaradi slovenskih šol seveda ni bilo znamenje revolucionarne dejavnosti stranke, bilo pa je znamenje velike politične, gospodarske in prosvetne dejavnosti in jasno znamenje, da si stranka prizadeva načelovati vsemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu gibanju. Ta zamisel sicer ni bila nova, mučila je leta in leta naše možgane, praktično pa jo je bilo mogoče šele sedaj realizirati. To ideje bi bil moral realirati spočetka sam, kasneje pa skupaj z dr. Tumo. Drugih za uresničenje take ideje sposobnih sodrugov takrat v stranki ni bilo. Poskus pa se ni povsem posrečil. Proti so bile vse ostale slovenske politične stranke in nazadnjaški ter konservativni sloji. Prvi poskus slovensko-hrvatske enotne fronte pod vodstvom socialistov se po prvi svetovni vojni ni posrečil. Slovenski pa tudi hrvatski narodnjaki, liberalci in klerikalci v naših krajin so si kmalu opomogli od udarca, ki so ga dobili po prvi svetovni vojni, in so se zopet oprijeli starega, a sedaj težjega, vsekakor pa močnejšega boja proti socialističnemu gibanju. Ta njihov boj pa ni bil in tudi ni mogel biti tako uspešen, kakor so si želeli. Pravzaprav lahko trdim, da sploh ni bil uspešen. Medtem je socialistično gibanje med Slovenci in Hrvati v Italiji dalje naraščalo. Kmalu se je pokazala potreba po sklicanju konference, da bi se na njej pogovorih o nadaljnjem delu in nadaljnjih političnih smernicah stranke. Stranka se je namreč znašla v položaju, ki je bil zanjo vsekakor nov, dasi je ohranil v sebi stare premise. Druga konferenca po ustanovitvi nove socialistične stranke Julijske krajine je bila 6. aprila 1919. Konference so se udeležili zastopniki socialističnih organizacij Julijske krajine; podrobneje; zastopniki socialističnih organizacij Gorice in okolice, Brd, Soške doline, Idrije, Postojne, Šempetra, Ilirske Bistrice, Krasa, Vipave. Istre in Trsta. Konferenca Je bila zelo živahna, in burna. Na njej so se prvič pojavile diskusije o reformistični in revolucionarni poti v socializem. Konierenca je sprejela naslednjo resolucijo: 1. Početek, razvoj in izid svetovne vojne in sledečih mirovnih pogajanj so jasno pokazali popoln polom in gnilobo buržoaznega kapitalističnega sistema in buržoazne ideologije ter dokazali, da je pravična rešitev političnih, ekonomskih, kulturnih in socialnih vprašanj mogoča in tudi aana le s pomočjo diktature proletariata. Zaradi irga slovenski proletariat sprejema načelo in taktiko proletarske revolucije ob strani italijanskih sodrugov in sodrugov vseh drugih narodov, ki so neustrašeno in neupogljivo vzdrževali revolucionarna načela pobudnika in ustanovitelja I. Internacionale in utemeljitelja zavestnega proletarskega gibanja Karla Marxa, 2. poziva politične organizacije, naj strnejo vse moči slo-veskega in hrvatskega delavstva v smeri in po poti revolucionarnega proletariata, da bo pripravljen uporabiti odločilne trenutke; 3. poziva vse strokovne, gospodarske m kulturne organizacije, naj napno vse svoje sile za združitev slovenskega delavstva v svoji sredi ter ga pripravijo za združitev z enakimi organizacijami drugih narodov, da bi se v odločilnem trenutku skupno polastili vodstva in uprave vseh političnih, gospodarskih in kulturnih institucij. Konferenca je med drugim potrdila sklep novembrske konference 1918. leta o ustanovitvi Socialistične stranke Slovencev in Hrvatov Julijske krajine in formalno potrdila ustanovitev višjega kulturnega sveta. Medtem ko se je 1918. leta novembrski sest.anek-konferenca v Trstu omejil predvsem na ustanovitev socialistične stranke, pa Je konferenca v aprilu 1919. leta potrdila nenapisane osnovne politične teze, ki so bile sprejete na sestanku 1918. leta. in določila relativno jasno strankine smernice za delo v prihodnosti. ^o novembrskem sestanku 1918. leta in po aprilski konferenci leta 1919 je bila v Trstu 21. septembra 1919. leta druga in hkrati zadnja konferenca Socialistične stranke Slo-cencev in Hrvatov Julijske krajine. Delegatov je bilo na tej konferenci več kot na prejšnji, deloma zato, ker se Je bilo število Članov stranke po petih ali šestih mesecih pomnožilo, predvsem pa zaradi izredne važnosti dnevnega reda. Delegati so se namreč morali odločiti, ah naj stranka še naprej obstaja ali pa naj se razpusti tako, da se njeni člani v celoti pridružijo Socialistični stranki Italije, kakor so se ji pridružili italijanski socialisti po vojni na priključenem ozemlju. Konferenca se Je morala izreči za naslednji predlog ali proti njemu: Meddeželna konferenca slovenskega proletariata, zborujoča dne 21. septembra 1919 v Trstu, priznava potrebo strnitve slovenskega proletariata z organizacijo Italijanskega proletariata v Julijski krajini ter nalaga izvršnemu odboru, naj priglasi izvršnemu odboru italijanske organizacije v Trstu pristop organizacij slovenskega proletariata v komunistično organizacijo delavstva Italije. Sklep o spojitvi slovensko-hrvatskega proletariata z italijansko socialistično organizacijo ne prejudicira stališča so-cialnodemokratične stranke glede samoodločbe narodov, zato ta spojitev nima nikakega stika s političnimi, državnimi in nacionalnimi vprašanji. Konierenca je predlog v celoti sprejela. Ob zaključku je konferenca izvolila tudi delegate, ki naj bi šli na kongres Socialistične stranke Italije v Bologno. Za delegate so bili izvoljeni dr. Henrik Tuma, Anton Jernejčič in pisec teh spominov. Hkrati je konferenca po potrebnih popravkih potrdila izjavo Socialistične stranke Slovencev in Hrvatov Julijske krajine, ki naj bi jo prečitali na kongresu v Bologni. Izjavo naj bi prečital dr. Henrik Tuma. (Nadaljevanja slediJ Vreme včeraj: Naj višja temperatura 24,4, najnižja 17,4, ob 19. uri 21,6 sto. p-inje, vlaga 30 odst,, zračni tlak 1017,2 stanoviten, veter 5 km severovzhodnik ,nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temp. morja 14,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 16. maja JANEZ Nep. Sonce vzide ob 4.32 in zatone 19.30 — Dolžina dneva 14.30 — Ji, na vzide ob 0j00 in zatone ob 7. ■ Jutri, PETEK, 17. maja MOJCA oH MED VČERAJŠNJIMI VOLILNIMI ZBOROVANJI Govori predstavnikov KPI, PSU in ISS o mnogih nerešenih vprašanjih Slovencev Slovenski kandidat KPI za poslansko zbornico Albin Škerk, polemiziral s KD v zvezi z njenim letakom ■ Dušan Košuta (PSU) govoril v Zgoniku in Saležu Na včerajšnjem srečanju z na-brežinskimi komunisti je kandidat za. poslansko zbornico Albin škerk polemiziral s KD, ki v svojem slovenskem letaku trdi, da je zasluga te stranke, da so se začela reševati slovenska vprašanja ter da Je prišlo do novega ozračja, škerk je prepustil sodbo o letaku kot celoti poslušalcem in se omejil na komentiranje posameznih točk, ki jih KD navaja sebi v prid. Glede predloga državnega zakona o zaščiti manjšin je pripomnil, da je obležal v poslanski zbornici po volji večine ter je tako ostal brez veljave. Dežela je dala prispevke slovenskim ustanovam po vztrajnem pritisku komunističnih svetovalcev, a še ti so bili nezadostni in podeljeni nepravično. Kar se tiče politike do slovenske šole, je Škerk omenil slovensko strokovno šolstvo, ki ga še nimamo. Zatem je omenil urad za prevajanje, ki je le malo delal, ter nekatere občinske lepake v slovenščini, ki so sad borbe vse slovenske javnosti. škerk Je zatem dejal, da so dvojezične table v nabrežinski občini, ki so bile postavljene takrat, ko je prav on županoval, že zarjavele, drugih pa nočejo postaviti. Etnično ravnovesje je spet v nevarnosti zaradi zidave novega naselja pri Sesljanu, ki bo štelo 98 stanovanj, kar bo zadalo hud udarec narodni sestavi devinsko - na-brežinske občine. V načrtu so še po pisanju «Piccola» naselja pri Križu, na Opčinah in Katinari. Vse to potrjuje nadaljevanje stare raznarodovalne demokrščanske politike, ki je en letak v slovenščini ne more prikriti. Silvano Bacicchi je na svojih včerajšnjih zborovanjih dejal, da zadnje stavke delavcev postavljajo na laž optimizem vladnih strank o prihodnosti Trsta. Stavka kovinarjev, delavcev Felszegi, zasedba Atlasa, ki traja že pet dni, ter vest o 400 odpustih, ki jih je napovedalo podjetje Lucky Shoe, dokazujejo, da potrebuje Trst drugačno politiko. Kandidat za poslansko zbornico Mario Colli je sinoči na Trgu Goldoni polemiziral s Krščansko demokracijo glede jedrskega pospeševalca in dejal, da pričakuje prebivalstvo po Rumorjevem pismu Mediju pismo Mora ustanovi CERN, tako da mu bo pojasnil stališče italijanske vlade, kar se doslej še ni zgodilo. Včeraj je bilo na sedežu PSI-PSDI »Srečanje z mladimi«. Predsedoval mu je prof. Apih, ki je dejal, da je vprašanje mladine značilno za sodobno družbo, v kateri je napredek zelo nagel in imajo zato nova pokolenja nove zahteve. Zato morajo biti socialisti glasniki teženj po družbeni obnovi. Prof. Pesante je govoril o izvorih sedanjega študentovskega gibanja in orisal gibanja v raznih evropskih državah. Rekel je, da je treba študentom pomagati, da premostijo svoja notranja protislovja ter da vzpostavijo stik s tistimi političnimi silami, ki kažejo največ razumevanja za njihove potrebe. Ghersi je rekel, da pomenijo študentovska gibanja močan vzgon za demokratični napredek v državi. Končno je spregovoril še Franco Todero, ki je rekel, da postavljajo študenti zahteve, ki že načenjajo vprašanje politično-gospodar-skega sistema. Sinoči sta govorila v Zgoniku in Saležu kandidat za poslansko zbor. nico Dušan Košuta in kandidat za deželni svet Pittoni. Obravnavala sta vprašanja slovenske manjšine, socialistični program, vlogo stranke v sedanjem položaju itd. Slovenska skupnost je imela sinoči shode pri Domju, v Dolini, Bo-ljuncu, Devinu, Nabrežini in šem-polaju ter na Trgu Goldoni. Govorili so dr. Janko Jež, prof. Ubald Vrabec, Savina Remec, dr. Alojz Tul, Vekoslav Spanger, Sergij Kocjančič in Silvester Metlika. Prof. Vrabec je poudaril, da bi morale vse stranke, ki pravijo, da branijo slovenske interese in se potegujejo za slovenske glasove, uporabljati tudi v svojem notranjem poslovanju slovenski jezik. Dr. Tul je govoril o upravičeni zahtevi slovenske manjšine do lastnega prestav-ništva tudi v parlamentu. Naglasil je tudi stališče Slovenske skupnosti do razlaščevanja. Zavzel se je tudi za okrepitev javne pomoči kmetovalcem in za namestitev slovenskih strokovnjakov v uradih, ki imajo stike s kmetovalci. Vekoslav Spanger je poudaril potrebo po nujnem nastopu za uresničenje naših pravic in zaščito slovenskih interesov. Sergij Kocjančič je obravnaval vprašanje brezposelnosti mladih slovenskih izobražencev ter zapostavljanje Slovencev v državnih službah. Govoril je tudi o potrebi po športnih, prosvetnih in drugih mladinskih napravah, ki naj zagotovijo mladincem ohranitev narodne zavesti. »Slovenska levica« nam je poslala obvestilo, v katerem pravi, da je neki surovež napadel nekega njenega somišljenika in ga udaril s pestjo v obraz ter mu poškodoval zobovje. V obvestilu ni povedano, kje se je to zgodilo, kdo je bil napadalec in kdo je napadeni. Seveda so takšne metode vredne vse obsodbe, prav pa bi bilo, da bi poročilo ne bilo tako splošno. Za Krščansko demokracijo so govorili prof. Enrico Medi, poslanca Belci in Bologna, inž. Colautti, dr. Michele Zanetti, Eugenio Dragan, Fausto Faraguna, Romano Ci-marosti, Fabio Opara in Amelia Postogna. Vsi so zagovarjali politiko leve sredine in dejali, da ji ni sedaj nobene druge alternative. Govorili so tudi o gospodarskem napredku v državi, kar kaže, da sc bila katastrofalna predvideva- nja Malagodija popolnoma neutemeljena. Pri Lucky Shoe štiristo odpustov Odpusti so postali pri nas že kot nekak nezadržen plaz, ki ga ni moč ustaviti. Tako se je včeraj razširila vest, da namerava podjetje Lucky Shoe odpustiti okrog 400 delavk. Sicer ima to podjetje že navado, da skuša vsak,' leto proti poletju odpustiti skoraj vse osebje in ga ponovno zaposliti jeseni, da s tem mnogo prihrani. Vendar se to letos še posebno močno občuti, ker je število zaposlenih v Trstu močno upadlo. ZA ZAKLJUČEK GLEDALIŠKE SEZONE Nastopi baleta reške Opere v Kulturnem domu Gostje bodo izvajali «Ostržkove fantazije^ Alessandra Casagrande in « Lectovo srce» Kresimira Baranoviča Slovensko gledališče v Trstu bo zaključilo v Kulturnem domu svojo letošnjo jubilejno sezono z gostovanjem baleta reške Opere; nastopila bo danes (ob 21. uri), 17. (ob 21. uri) ter 19. (ob 17. uri) z «Ostržkovimi fantazijami» Alessandra Casagrandeja ter z «Lectovim srcem» Kresimira Baranoviča. «Ostržkove fantazije» so bile prvič uprizorjene l. 1957. v Bergamu in so doživele ogromen uspeh. A-lessandro Casagrande spada med velike umetnike italijanske glasbe in italijanskega balela; vsekakor najdemo v njem veliko občutljivosti do čistosti liričnega elementa, prežetega s patino klasične ra-finiranosti. ((Lectovo srčen Krešimira Baranoviča pa spada v železni repertoar jugoslovanskega baleta. Pri tem baletu pridejo do izraza vse prvine ljudske folklore, ki baletu samemu dajejo še poseben čar. Z «Lectovim srcem» je jugoslovanski PRED RAZŠIRITVIJO POKOPALIŠČA PRI SV. ANI Primerno je treba plačati zemljišča in hiše preprečiti razlaščevanje ter izgone družin Razširitev pokopališča bo zajela 64.742 kv. m zemljišč in 10 hiš - Posredovanje tajnika KZ in protest LSS Kakor je znano je tržaški občinski svet na svoji seji 7. decembra 1967 odobril sklep o razširitvi pokopališča pri Sv. Ani. Predvideni stroški znašajo 1.323.700.000 lir. Za razširitev pokopališča in cesto okrog pokopališča bodo zajeli skupno 64.742 kv. m zemljišč in 10 hiš. Gre v glavnem za lepo urejene vrtove in njive vrtnarjev s Kolon-kovca, ki bodo zaradi tega hudo prizadeti. Lastniki zemljišč prejemajo te dni pisma tržaške občinske uprave, ki jim sporoča, da bodo določene parcele in nepremičnine vzeli za razširitev pokopališča, in jih vabi ,naj pridejo na občino, da se dogovorijo za ceno ter sklenejo kupo-prodajno pogodbo. O tem vprašanju je bil govor na občnih zborih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Občinski svet je opozoril na vprašanje pravičnih odkupnih cen že pred nekaj meseci občinski svetovalec Marij Grbec, ki je tudi kot tajnik Kmečke zveze te dni posredoval pri občinski upravi. Občinski odbornik za javna dela mu je sporočil, da občinska uprava ne bo mogla plačati zemljišč več kot po 1500 lir za kv. m, ker da nima na razpolago večjih denarnih sredstev. Tajnik KZ mu je odgovoril, da prizadeti vrtnarji ne bodo mogli sprejeti take cene za svoja zemljišča. Ce ne bo prišlo do sporazuma, bodo sledili razlastitveni dekreti in možnost priziva na sodišče. Kmečka zveza bo v prihodnjih dneh ponovno posredovala pri občinski upravi, da se dosežejo pravične cene za zemljišča in vse nepremičnine in da se prepreči razlastitveni postopek. Cena, ki jo zdaj ponuja občinska uprava, je vsekakor prenizka. Razlaščena zemljišča je treba plačati po tržni ceni, plačati pa je treba tudi trte, sadno drevje in razne naprave. Pravična cena mora biti določena tudi za hiše in prizadetim družinam je treba poskrbeti že pred izselitvijo, primerno stanovanje, da ne bodo ostale na cesti. Upati je, da bo občinska uprava upoštevala upravičene zahteve prizadetih in da ne bo prišlo do razlastitvenega postopka. O tem problemu je te dni razpravljal na svoji seji tudi Svet Slovenske skupnosti, ki protestira proti napovedanim zasedbam in izgonom, zahteva, da tržaška občina preneha z razlastitvenim postopkom, da se dogovori s prizadetimi za pravično odkupno ceno in da jim zagotovi stanovanje. Razen tega pa poziva KD, PSU in KPI, naj se pridružijo akciji, da se preprečijo razlaščevanje in prisilni izgoni. Današnja volilna zborovanja KPI: ob 10. uri trg v Miljah (Mil-lo), 10.15 pri univerz^ v Ul. Fabio Severo (Cuffaro, Plateo Luigi in prof. Vito Grasso), 10.30 Trg Stare mitnice (Tonel), Ponterošo (J. Burlo), 11.30 Trg Vittorio Veneto (Bacicchi), 12 tovarna Radiči v in dustrijskem področju (J. Burlo), Ul. Tesa (Tonel), 16 Magdalena — sedež (J. Burlo), Ib Šentjakobski trg (Cuffaro), 18.30 Ul. Lorenzetti-D'Alviano (Juriševič) Trg Cavana (Bacichi), 19 Drev. XX. septembra (Calabria) Zindis pr: Miljah (Miljo), Trg Gioberti (Cuffaro, Lovri-ha), Ul. Schiaparelh (J. Burlo), 20 Ul. Koštalunga (Bacicchi in Godnič), Skedenj (Vidali in J. Gerbec), Sv. Barbara (Millo), 20.30 Trebče (Calabria in Stojan Spetič), 19.30 Klanec Zugnano (Šema), 19.30 Dom-jo (Tonel in Gcdnič), 20.30 Bolju-nec (Cuffaro in Lovriha), 21 Pečar (Šema). PSI-PSDI: ob 17. uri Sv. Barbara, 18 Zindis (Pierandrei in Fonta-not), 19 Bazovica, 19.45 Padriče (Dušan Košuta), 19 kino Volta v Miljah (Lonza), sledilo bo predvajanje filma «Bitka v Alžiru«, 19 Trg Goldoni (Pierandrei in. Apih). Lista slovenske skupnosti: ob 10. uri Ponterošo, 11 Tr^ Oberdan, 11.45 Trg Stare mitnice, 12.30 Trg Svobode, 19 Veliki Reper. in Gabrovec, 20 Col in Salež, 21 Opčine in Zgonik. Govorili bodo: dr. Drago Štoka, orof. Ubald Vrabec, Stanko Pertot, Sergij Kocjančič, dr. Alojz Tul, Vekoslav Španger, Saša Rudolf in dr. Janko Jež. PSIUP: ob 10. ur. Trg Vittorio Veneto (Franco), 11 Drev. XX. septembra (Bruna Silvestri), ob 12.15 Sprehajališče sv. Andreja, pred ladjedelnico Sv. Marki (Franco), ob 17 Ul. Settefontane (Bruna Silvestri), 18 Skedenj (Franco), 20 Trg Goldoni (Mattone). Pismo asistentov filozofske fakultete Asistenti filozofske fakultete tržaške univerze so v pismu, ki so ga včeraj poslali tisku, obsodili nevzdržno stanje, v katerem se nahaja kategorija štipendiranih asistentov (takoimenovanih borzistov), ki so jo letos ustvarili namesto prostovoljnih hi izrednih asistentov. Ti asistenti so morali po pravih niku v trenutku imenovanja opustiti katerokoli drugo delovanje, sedaj pa so bili obveščeni, da bodo dobivali plačo šele od 1. januarja 1968. Poleg tega pa je pristojno ministrstvo šele sedaj odobrilo odlok za izplačilo prvih dveh mesecev, tako da niso do sedaj asistenti prejeli niti lire. Pismo se zaključuje s trditvijo, da asistenti ne morejo dopuščati take brezbrižnosti s strani države. balet prodrl preko meja na svetovne odre. Orkester dirigira Vladimir Be-nič; koreografijo sta pripravila Vera Kalan in Zvonimir Reljic; scenografijo Aleksander Augustinčič; kostumografijo Ljubica Wagner in Ružiča Nenadovič-Sokolič. V glavnih vlogah nastopajo Anton Racev, Vera Vasiljevič, Vera Bogdanovič, Saivako Yoshida, Štefan Furjan, Mi-Ijenko Vikič, Petar Pust.išek, Norio Yoshida. Na Proseku sestanek Kmečke zveze Jutri ob 20. uri bo v društveni dvorani na Proseku sestanek, ki ga organizira Kmečka zveza in na katerem bodo govorili o problemu škode, ki jo povzročajo izletniki in divjad, ter o zaščiti kmečke lastnine. Ker gre za važno zadevo, so vabljeni na sestanek kmetje s Proseka, Kontovela ter iz sosednih krajev. Sestanek članov Sindikata slov. šole Sindikat slovenske šole vabi svoje članstvo na članski sestanek, ki bo v petek, 17. maja t. 1. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa, 9-1. Naši harmonikarji so gostovali v Pulju V soboto, 11. maja je ansambel harmonik šole Glasbene matice, katerega vodi prof. Eliana Zajec, nastopil na reviji harmonikarskih orkestrov, katerega je v dneh 11. in 12. maja pod pokroviteljstvom RTV Zagreb organizirala Zveza glasbenih društev in organizacij Hrvatske ter Kulturno - prosvetna zajednica «Istra» iz Pulja. Revijo je odprl predsednik zveze, nakar je nastopil orkester harmonik iz Pulja, kateremu je takoj sledil naš ansambel «Miramar», katerega izvajanje je občinstvo izredno toplo sprejelo. Nato so se na koncertnem odru zvrstili razni ansambli in solisti iz Jugoslavije, Italije in Madžarske. Organizatorji so priredili v nedeljo gostom svečano kosilo z nagovorom predsednika občinskega sveta iz Pulja in predsednika Zveze glasbenih društev. Gostovanje harmonikarskega orkestra «Miramar» spada v vrsto prijateljskih srečanj med glasbenimi ansambli, ki so obenem koristna pobuda za nadaljnje delo, razen tega izvajalci in njihov vodja vložili moralno zadoščenje za trud, ki so ga pa je uspeli nastop nudil tudi v priprave za gostovanje. BALET OPERE Z REKE A LESSANDRO CASAGRANDE 0STRŽK0VE FANTAZIJE (po literarni predelavi CARLA AZZOLINIJA) KREŠIMIR BARANOVIC LECTOVO SRCE Koreografija: V. KALAN Z RELJIČ Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIČ Kostumografija: L. VVAGNER R. NENADOVIC SOKOLIČ V glavnih vlogah: VERA VASIJEVIČ . VERA BOGDANOVIČ - SAWAKO YO-SHIDA - ŠTEFAN FURJAN MILJENKO VIKIČ PETAR PUSTIŠEK • NORIO YOSHIDA Dirigent: VLADIMIR BENIČ KULTURNI DOM DANES, 16. maja ob 21. uri Abonma: PREMIERSKI - red A-Al ŠPORTNI - red H (Vstopnice so še na razpolago) jutri, 17. maja ob 21. uri Abonma: I. PONOVITEV • red B SINDIKALNI red G DIJAŠKI . red F (Vstopnice so še na razpolago), v nedeljo, 19. maja ob 17. uri Abonma: NEDELJSKI POP,- red D INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju vabi na drugo jubilejno prireditev, ki bo v torek, 28. t. m. ob 20.30 Josip Ribičič ■ Ivan Grbec V kraljestvu palčkov Otroška igra v treh dejanjih v kino dvorani v Skednju Kot tretja jubilejna prireditev bo v nedeljo, 16. junija IZLET V BEGUNJE Šole za volitve ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiMiiiHiiimiiiiiHiiMiiiiiiiiniiiiiMiiiiiimjiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiimiiiiii SESTANEK VODILNEGA SVETA USTANOVE ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE Funkcionarji ustanove so končali sestavo lestvice odkupnih cen zemljišč Vodilni svet zagotavlja, da bo dolinska občina dobi-la pravično odškodnino za odstop jusarskih zemljišč Sinoči se je pod predsedstvom dr. Sacerdoti.ia sestal vodilni svet ustanove za tržaško industrijsko pristanišče; na dnevnem redu zasedanja so bila nekatera vprašanja tekočega upravljanja, med temi razprava o vnosu neke spremembe v proračun ustanove za leto_ 1968, priznanje ugodnosti za nameščence ustanove, ki jih predvideva delovna pogodba za državne nameščence ter pregled izida nedavnega natečaja za mesto glavnega tajnika EPIT. Med razpravo so se člani sveta dotaknili tudi razvoja dogodkov potem, ko je občinski odbor v Dolini zavzel znano stališče do preiskovalnih del, ki naj bi jih Grandi Mo-tori pričela izvajati na srenjskem zemljišču 6. maja, ko je Stopil v veljavo zakon o raztegnitvi industrijskega pristanišča. Vodilni svet je soglasno sprejel resolucijo, v kateri vabi dolinsko občino, naj ponovno prouči sklep občinskega odbora z dne 8. maja in naj dovoli takojšen začetek del na prizadetem področju. Svet je ob tem naglasil, da je ustanova za industrijsko pristanišče, kolikor je bilo v njegovi pristojnosti, sprožil lili mr ! DlfENDM PD5T0 01 m t L** FABBRICA OGCUPRTfl zr-i *•#.. f, usklajevalno akcijo, da bi rešili vprašanje premestitve športnega i-grišča in vprašanje cestnih zvez na področju dolinske občine. Prav v teh dneh, se nadalje na-glaša v poročilu, ki ga je EPIT sinoči razposlal tisku in radiu, so organi ustanove zaključili delo pri sestavi lestvice cen, ki jih bodo ponudili lastnikom za zemljišča, potrebna za uresničenje Grandi Mo-tori Trieste. Zato, pravi omenjeno poročilo, je gotovo, da bo tudi dolinska občina prejela pravično odškodnino za odstop jusarskih zemljišč, na katerih nameravajo opraviti začetna dela, da bi ugotovili sestavo tal, kjer bo vzrastla Grandi Motori Trieste. Tovarno Atlas so zasedli delavci, Id s tem protestirajo proti odpustom Lesni industrijci in trgovci na obisku pri podjetju «Drvo» V smislu sporazuma iz preteklega aprila, bo odposlanstvo deželnih gospodarstvenikov s področja lesne industrije in trgovine na povabilo reške zbornice za gospodarstvo danes in jutri obiskalo vrsto podjetij, članov reškega združenja lesnih industrij «Drvo». Odposlanstvo, v katerem bodo predstavniki ustanov, trgovcev in industrijcev z lesnega področja, bo vodil član odbora trgovinske zbornice dr Florit, ki je hkrati predsednik tržaške zveze srednjih in malih industrijskih podjetij. Gospodarstvenike bodo spremljali glavni tajnik zbornice dr. C. Steinbach, funkcionar dr. G. Tamaro in funkcionar videmske zbornice P. Covre. Odposlanstvo si bo med svojim dvodnevnim obiskom na Hrvatskem ogledalo lesne industrijske obrate v krajih Senj, Novi Vinodolski in Ravna Gora, kjer je osredotočena proizvodnja polfinalnih in končnih lesnih izdelkov, dalja obrate v Lokvah, Lučicah in Delnicah, v katerih se proizvajajo prvenstveno lesni izdelki za gradbeništvo, obrat v Prezidu, v katerem proizvajajo stilno pohištvo, in novo trgovino s pohištvom, ki jo je pred časom pripravilo združenje «Drvo» v sredi šču Reke. Poglavitni namen obiska je navezati tesnejše trgovinske in tehnično industrijske stike med italijanskimi in jugoslovanskimi proizvajalci z lesnega področja. Tu se odpirajo velike možnosti sodelovanja, za katere se zanimajo poslovni krogi iz vse dežele. Predstavniki sindikatov pri odborniku Nardiniju Včeraj so se predstavniki CISL in CGIL sestali z deželnim odbornikom za zdravstvo Nardinijem ter se razgovarjali o načinu uveljavljanja deželnega zakona št. 11 z dne 7. 3. 1968, ki govori o razvoju službe psihiatrične oskrbe. Ta zakon določa za letos 300 milijonov lir nakazila za okrepitev psihiatrične oskrbe, za ustanovitev šol za specializacijo ter za študijske štipendije za zdravnike in bolničarsko osebje. Po potrebnih pojasnilih Nardini-ja o namenih zakona so se sporazumeli, da bodo znašale štipendije najmanj 10.000 lir na mesec, oziroma 60.000 lir za šest mesecev, prihodnje leto pa naj bi znašale 120.000 lir, za zdravnike pa 100.000 lir na mesec oziroma 600.000 lir za letos in 1.200.000 lir k letu. Govorili so tudi o posebnem juridičnem položaju dela osebja tržaške umobolnice. Ker določa zakon, da bodo odločali o prošnjah pokrajinske, si bosta sindikalni organizaciji prizadevali, da se bodo pokrajine prilagodile temu, o čemer so se sporazumeli z odbornikom Nardinijem. Pridržana prognoza zaradi hudega padca Pri padcu po stopnicah se je sinoči hudo poškodoval 75-letni Gau-sto Canciani, ki stanuje v Ul. Me-tastasio 2. Nekaj pred 21. uro se je mož vračal domov, ko se je na stopnicah pred svojim stanovanjem spotaknil in padel vznak, pri tem pa se potolkel in ranil po glavi ter si pretresel možgane. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so priletnega ponesrečenca odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenju na nevrokirurškem od delku. Minister za šolstvo je odredil, da bodo ob priliki parlamentarnih volitev zaprte vse šole od sobote do torka. Od danes do srede pa bodo zaprte šole, kjer so volilni sedeži, da bodo lahko pripravili vse potrebno za volitve. Ce za ureditev volilnega sedeža zadostuje manj časa, ravnatelji šole lahko skrajšajo dobo zapore šole. V četrtek, 23. maja, je praznik (vnebohod), nato bodo 26. in 27. deželne volitve in šole bodo spet zaprte od sobote do torka. Tako bodo šole na področju dežele Fur-lanija-Julijska krajina zaprte do ber teden. Vokalni koncert zbora «Cappella Sistina» v Verdiju Sinoči je zbor Sikstinske kapele predstavil v težaškem občinskem gledališču skladbe treh svojih dirigentov, Giovannija Pierluigija da Palestrina, Lorenza Perosija in Do-menica Bartoluccija. ki je vodil zbor na včerajšnjem koncertu. Slišali smo nabožne skladbe iz renesančne dobe, iz prve polovice našega stoletja in iz zadnjih let, saj je Bartolucci drigent zbora nekaj več kot eno desetletje. Odlike zbora, ki ga sestavlja trideset dečkov in dvajset moških, so odlična intonacija, jasna glasbena govorica in barvna zlitost, ki pride do izraza posebno v pianissimu. Posebej moramo pohvaliti odločen nastop otroškega zbora in pri tem bi bila skoraj neumestna trditev, da od njega ne moremo zahtevati tako razumskega in kontroliranega izvajanja kot od ženskega zbora. Pri izvedbi Palestrinovih skladb se je zbor verno držal mej renesančnega poli-fonskega sloga in tekoče podajal glasbene stavke. Posebno mogočno so izzveneli poslednji akordi Vere iz Maše papeža Marcela, čeprav se nam je tudi tu, kot še v nekaterih prehodih, zdela dirigentova roka pretrda. Odlična je bila izvedba skladb Lorenza Perosija in samega Bartoluccija posebno svoje skladbe je dirigent podal zelo vživeto in dognano. V zahvalo za prisrčen aplavz je zbor ob koncu koncerta zapel še Palestrinov motet «Popule meus», v katerem so še enkrat prišle do polnega izraza vse odlike res dobro vzgojenega vokalnega ansambla. j. b. GLASBENA MATICA . TRST Sreda, 22. maja ob 20. uri Mala dvorana Kulturnega doma I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA s sodelovanjem GOJENCEV, MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Z OPČIN IN TRSTA, DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA (dirigira NADA ŽERJAL) ter HARMONIKARSKEGA ORKESTRA ((MIRAMAR« (dirigira ELI JAN A ZAJEC) GledaMšča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se nes začenja prodaja vstopnic za ' koncert spomladanske simfonične zone ,ki bo v soboto ob 21. uri. , kester gledališča Verdi bo dirig jugoslovanski dirigent Milan Horv _ kot solistka pa bo nastopil« sloV ska harfistka Pavla Uršič-Petrič. Program bo obsegal: Mozart: S. foni ja št. 41 KV 551 (Jupiter); Vl»' Koncertantna glasba za harfo IB kester (Sonet Orfeju — novo za Smetana: Moldava (simfonična P nltev); Bartok: Čudoviti mand>‘ (suita). Teatro Stabile Danes v Avditoriju »Komedij mačk« (Daisy, dalsy, želja) Romal.e, VVeintgartnerja, v kateri nastopajo klica, mladenič in dve mački (N«,.. Mercatali, Mario Mearelli, Antonio . lines ! i Franco Sabani). Režija b do Mazzella. NATURA VIVA - TRŽAŠKI EX0f RIUM . Drev. XX. septembra 31/» t Najnovejše pošiljke: udav-velikan. živi na skalah; varanus bengalefljJLj deset piranas; nove tropske h10,., ribe; ribe in živali iz SredozemU' Odprto tudi ob praznikih od 1*. 13 ure in od 16. do 22. ure. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT V petek, 17. maja ob 20.30 bodo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavali inž. Miloš Kodrič — O FLORI Jože Cesar — ZGODOVINA TRŽAŠKEGA ALPINIZMA Franci Savenc — RAZVOJ ALPINIZMA — USTROJ ALPINISTIČNIH ODSEKOV V SLOVENIJI. Vabljeni vsi planinci, posebno pa mladina. Nazionale 16.00 «1 Nibelughi«. 83 ni zgodovinski film. j, Excelsior 16.00 «Spiaggia rossa»-VVitde, Rip Thoren. TechnicPWr'e| Fenice 16.00 «La vecchia legge .0, West». James Coburn. Technic Techniscope. j. Eden 16.00 «Helga». R. Gassman, Mondry . j| Grattacielo 16.00 «11 vecchio e°C(). bambino«. Miichel Simon, Alain h en. jo) Ritz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «Seduto alla sua destra«. g liki uspeh na Festivalu v Canfl W. Strade, F. Citty. TechnicokV-Alabarda 16.00 «Escalation». R- * toni, C. Auger. Prepovedano nu ni pod 18 letom. $ Filodrammatico 16.30 «Un corpo ^ amare«. S. Focos, F. Nathanael. Prepovedano mladani pod 18. >e fli Moderno 16.00 «Lo strangolator« f Baltimora«. C. Donovan. PreP° dano mladini pod 14. letom. |( Cristallo 16,30 «Franco, OicdO * jj vedove allegre«. F. Franchi, C1 Ingrassia. Technicolor. PrepoV... no mladini pod 14. letom. -j. Garibaldi 16.30 »Dimensione deli« r ura«. I. Thulin, M. Schell. PreP dano mladini pod 18. letom. u. Capitol 16.00 «L’uomo che valeva -.ji liardi, F. Stafford, R. Pellegrin. chnicolor. y. Aurora 163.0 «Vivere per vlvere*- ( Montand, A. Girardot. Prepoyea „ mladini pod 14. letom. Zadnji, Razstave V umetnostni galeriji »Russo« na Korzu Italia 9 bo danes ob 18. uri otvoritev osebne slikarske razstave slikarja Luciana Albertinija. Razstava bo odprta do 31. maja. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča ,da bo danes ob 15.30 zaključek telovadbe za otroke. SPDT priredi v nedeljo, 26. maja ob priliki smučarskih tekem za VTK memorial Izlet z avtobusom v Tamar in Kranjsko goro. Povratek čez Vršič, Bovec po Soški dolini. Vpisovanje v Ul Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. maja 1968 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO: 83-letna Margherita Pe tronio vd. Curti, 85-letni Antonio Misslni, 73-letni Stefano Cozzes, 56-letna Silvia Colauti por. Furlan, 43 letna Amalia Petretich por. Coretti. 57-letn 1 Pietro Mercandel, 71-letni Francesco Ramponi, 1 dan stara Pa trizla Podrecca, 60-letni Egidio Bian chl, 53-letni Andrea Spina, 82-letna Maria Martino vd. Ricciardi, 77-letni Giordano Musillo. 90-letna Ermene-gilda Mosetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Berninl 4. Benussi, Ul. Cavana 11 Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 8.3«) Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul, Rossettl 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanCAnna, Erta di S. Anna 10. ni pustolovski film o gusarjih' ittorio Veneto 16.00 «1 pugni sca». L. Castle, P. Pitagora. ”r pod 18. letom. .a ino 1945, la c*dU vedano mladini Astra 16.30 «Berlino dei giganti«. K. Douglas. Abbazia 16.00 «Assicurasi ver«* R. Povver, D. Rocca. Technic«* Ideale 16.00 «Maciste nelle minie^i. rp §g)9(iione». V. Guida, V. son. Technicolor - TechniscoPe' Mali oglasi POPRAVLJAMO ali poseben šivalni stroj na št. 55-706, S# katerikoli nava“ j 1 stroj. Telefoni Učitelji, v prihodnjem šolskeifl letu sezite po zgošče' nem in res okusno ure' jenem opisu naše matič' ne domovine PROF. FRANCE PLANINI Jugoslavija Sodelavci: DR. B. KUHAR DR. M. MIKUŽ DR. D. ULAGA Ilustrirala akad. slikarja J CIUHA I. ŠUBIC Uredil C. TRČEK Lektoriral J. ŠMIT tiiaika khjipaMiA' TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 SOBOTA 18. MAJ VELIKA KMEČKA OHCEf V LJUBLJANI SUPERMARKET - Ljubljana, pasaža na Ajdovščini in vsi MARKETI v Ljubljani bodo odprti neprekinjeno ves dan OBVESTILO CENJENIM TURISTOM, KI BODO PRIŠLI GLEDAT KMEČKO OHCtf £4 POLETNO TURISTIČNO SEZONO Bogat program prireditev na Gradu, _____________ v Rimskem gledališču in v Miramaru jp0MlMBNA Danost v splošni mmm «>. festival znanstveno-fantastičnega filma - Opereta iz Budimpešte Balet iz Poznanja - Klasične uprizoritve v anfiteatru - Štirje koncerti orkestra gledališča Verdi - Umetni ognji - Pevci lahke glasbe itd. Artononuut letoviščarska in turl-*r\na ustanova je v sodelovanju z ciališCem Verdi in Teatrom Sta-priPravila program letošnjih poletnih prireditev, katerega je vče-W iii * v. Prostorih časnikarskega kro.V obrazložil časnikarjem predsed-* ustanove odv. Antonio Di Gia-«omo. Program sicer še ni dokončen v seh podrobnostih, vendar pa je .,‘Vlrno že dovolj zanesljivo zastav-J*1 tudi kar zadeva datume posa-fe«znih prireditev. Kot že prejšnja bo tu(y tokrat razčlenjen pr-onstveno na tri glavna središča: «rad sv. Justa, Rimsko gledališče "i Miramarskl park. »r k gradu Sv- Justa bo najprej na rsti v. festival zna-nstveno-fanta-Učnega filma, ki bo trajal od 6. irr 13, Festival bo letos jhel status prve kategorije z odgovarjajočimi nagradami, pa tudi jalitete glede prijavljenih filmov 26 sedaj zajamčena. Privlačnost eiošniega festivala bo tudi osebna PHsotnost slovitara igralca Borisa j arloffa, ki ie tudi glavni 'interpret ogleškega filma «Tha Sorcerers« ju&rovniki). Anglija bo na festivali Prisotna tudi s filmom «Be»ch ead» (Mostišče) iz serije «Out 7 "le Unknown». Sovjetska zveza J1 Prisotna s kolosa’nim filmom , “Sena. Serstobytova «Nebulosa di “haromedai), ki obravnava proble-ae bodočih medplanetarnih pote-atlJ: Ceškoslovr ška bo zastopana l&ntastično-političnim filmom «Jaz Pravica«, v katerem je nakazana ^pda človeštva, če bi Hitler ostal lv; Glede ameriške proizvodnje so teku pogajania za udeležbo fil-, a Kubricka «0'diseja v vesolju • Jfto 2001», ki traja 2 uri. Prisotnost Tjga filma bi imela tudi mednarod-odjek. Zanesljiva je prisotnost Jteonske s filmom «Ebirah» Yana ukude. Osnova tega filma so gro jjte vojne, strah pred invazijo in občujočim učinkom modernih voj-sredstev, končno pa upanje aa Zahodna Nemčija bo sodelo-5la s srednjemetražnima filmoma brodolom planeta« in «Vesolisk« pj«t» jz serije »Fantastične dogc-wv*čine vesoljske ladje Orion». ,'ancija bo predstavila «Comme m 1*te en Caremei) režiserja Hen-Laona in skoraj gotovo tudi n™^«je t’aime ... je t’aime» Res- v^fte zanimiva bo tudi selekcija tetkometražnih filmov, med kate-ško ,.st> 46 pripravljena dva ameri-Ja filma, jugoslovanski risani film risana Vukotiča »Madež na vesti« (‘ slovenska filma Črta Skodlarja »Jbtetična ljubezen« ter «Fata mor-!.* v izdelavi ljubljanskega VI-\®ma. . rudi retrospektivni del bo boga-* 2astopan s filmi «Golem», «Man-firu “Black Cat«, »Frankestein s r. «ie», ((ca(; women», «Idiot», «Tho of Spades« itd. v.~ sodelo»aniem gledališča Verdi, na gradu dva koncerta «ri-vaIR:rr|entalnega« značaja s sodelo-» zbOra gledališča Verdi in '«ajnih solistov, v dneh 24., 25. julija pa bo gostoval sloviti galski klasični baletni ansambel ln Poznanja, z lastnim orkestrom okrog 120 plesalci. 30- julija do 2. avgusta bo na P gostovalo madžarsko opere t-Spl gledališče iz Budimpešte z ((Vetji?. vdovo« in še eno opereto, v Vid2i desetini avgusta pa je predli61' nastop pevcev lahke glas-katerimi bodo skoraj za-h,nb]v° Giani Morandi, Dalida ir. r"a tudi Celentano. tem velia omeniti, da bodo bowl' v septembru v celoti prelij oder na graiskem dvorišču, »1 1® sedaj star že 32 let in ne j, shvarja več sodobnim potrebam, trnovo bodo uredili sistem reliefe-<>tiT'om kudserije in Prostorov P,,c' bogat se obeta tudi program kj "Zoritev v Rimskem gledališču, tf>ms° Ra tudi nekoliko prenovili s st,:,; da so porušili neko staro bov °. na z Diano Torrieri in Kr-Rah0rn CaUndrijem v glavnih vlo- ^la nac ..........— —- , miramarskem parku kratka 'bvai.? koncertna sezona s sode- 1? u hadvse pozitivnih izkušnjah teti _ slce sezone bo tudi letos po- za godala (novo za Trst), Bartokove «Podobe iz madžarskega življenja« ter Schumannovo 4. simfonijo. Drugi koncert bo vodil Marcel-lo Abbado, ki pa se bo istočasno predstavil tudi kot solist-pianist. Program bo obsegal dve Mozartovi skladbi ter Domenica Puccinija Koncert za klavir in orkester, pri katerem bo Abbado dirigent in solist obenem. Tretji koncert bo dirigiral Koeller, ki je tržaškemu občinstvu že znan po izvedbi »Fide-lia«. Program njegovega koncerta bo obsegal Beethovnovo uverturo Leonora, izbor vodilnih vlog iz Mozarta v obliki Simfonije kvarteta (oboa, klarinet, rog, fagot) in orkestra ter še znano Dvoržakovo simfonijo «Iz novega sveta«. Četrti in zadnji koncert bo dirigiral mladi Gaetano Delogu, kot solist pa bo sodeloval pianist Rodolfo Capo-rali. Program bo obsegal skladbe Mendelsohna, Debussyja in Stravinskega. Eventuelni peti koncert bi bil posvečen Vivaldiju, izvajali pa bi ga solisti iz Rima. V primeru slabega vremena, bi bil koncert prenesen na drugi dan, v ponovnem primeru slabega vremena pa v gledališče Verdi. V okviru poletnih prireditev je treba končno vključiti še vsaj dva večera umetnih ognjev in pa valorizacijo lokala «Bottega del vino« na gradu Sv. Justa, kjer se bodo zvrstili renomirani pevci lahke glasbe kot Caselli, Don Backy in drugi. Celotni program predstavlja znaten napor prirediteljev, da bi pritegnili v naše mesto čirnveč tujin in domačih turistov. Ponovno, kot že v prejšnjih letih, pa lahko ugotovimo, da še vedno med nastopajočimi ansambli ni nobenega jugoslovanskega ansambla, čeprav bi njihova gostovanja ne mogla predstavljati tehnično in finančno nerešljivega problema, posebno še, če bi se Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova pravočasno povezala s sorodnimi ustanovami v Opatiji, Kopru, Pulju itd. Nesreča tržaškega avtomobila pri Sečovlj'ah Pri trčenju med bianchino in avtomobilom s puljsko registracijo, do katerega je prišlo pri Sečovljah na jugoslovanskem ozemlju, sta bili ranjeni dve priletni osebi iz Devina. Gre za 65-letnega upokojenca Leoneja Secca, ki je vozil bianchino, in za 60-letno Giu-seppino Craboch vd. Bernobich, ki je sedela v avtomobilu poleg voznika. Oba so z jugoslovanskim rešilnim avtomobilom pripeljali v tržaško bolnišnico. Tu so moškemu ugotovili zlom leve pogačice, rano na desnem kolenu in udarce po prsnem košu, ženi pa udarce .n rane po čelu in udih. Na nevrokirurškem oddelku bo prvi okreval v enem mesecu, druga pa v 8 dneh. Illltllllllllllll Hill Hill lltllltlfl mil lllllllll Hill IH ||ll|||„„ll|ti||lll)ll|l|l|||,„|||||||||||||||||||1||||||||||t||||t||||)| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi borih 100 g bombonov sojena gospodar in uslužbenka Moškega so oprostili s polno formulo, dekle pa zaradi pomanjkanja dokazov Pred sodniki (predsednik Buratti-1 metni nesreči, do katere je prišlo ni, tožilec Tavella, zapisnikar Chia- okrog 9.30 v Istrski ulici. 72 letna relli, -"hramba Girometta in Anno-' Rosa Riosa por. Scrignari iz Ul scia) sta se včeraj znašla zaradi v bistvu sila malenkostne zadeve 24-letna Genoveffa Leone iz Ulice Pendice Scoglietto 2 in 69-letni Fran-cesco Dilena iz Ul. Ireneo della Croce 3. Dilena je lastnik pekarne in prodajalne kruha ter slaščic v Ul. Giu-lia 11, dekle pa je prišla v njegovo trgovino že v aprilu leta 1965 ter je opravljala delo trgovske pomočnice. Dne 12. oktobra predlani se je % odigral dogodek, ki je pripeljal oba1 ^ra1vitiPeJ pred kazenske sodnike. Nekaj po 12. uri je pdena telefoniral na po-' lieijski komisariat ter, javil, da je prijel uslužbenko, ki mu je ukradla vrečico bonbonov Policisti so prišli v trgovino in pozneje zaslišali gospodarja in uslužbenko. Njune izjave pa so si bile v marsičem nasprotne. Leonejeva je trdila, da je tedaj imela opravka z izložbenim oknom. Ko se je vrnila v trgovino, je opazila gospodarja kako brska po njeni torbici. Postavila se mu je po robu ter ga vprašala, s kakšno pravico pregleduje nekaj, kar je čisto njena osebna stvar. Gospodar pa jo je baje zgrabil za vrat ter ji celo povzročil nekaj telesnih poškodb. Dekle je še pripomnila, tla ni res, da je ukradla 100 gramov bonoonov znamke «menta-krem». Te je kupila že prej v neki drugi trgi vini (res pa je, da je tudi Dilena prodajal te bonbone v svoji trgovini). Leonejeva pa je še pribila, da ne bi bila tako neumna, da bi soravila bonbone v svojo torbico, ker je že prej vedete, da Dilena rad odpin torbice svojih uslužbenk. Dilena se je zagovarjal, da je pogledal v torbico, ker je opazil, da je Leonejeva malo prej nekaj skrila vanjo. Trdil je, da dekleta ni napadel in še manj telesno poškodoval. Zgrabi' pa jo je za ramo, ker je skušala zbežati a policisti so mu rekli, naj jo pridrži. Nekaj dni pozneje je Leonejeva šla na zdravniški pregled v bolnišnico, kjer so ugotovili na njej nekaj lažjih poškodb na vratu. Takoj nato je vložila tožbo proti Di-leni zaradi nasilja in telesnih poškodb. Zaradi zemljepisne lege in podnebja bo Goriška središče deželnih bolnišnic S temi besedami je deželni odbornik za zdravstvo Nardini orisal vlogo naše pokrajine v deželi - Položitev temeljnega kamna nove zgradbe ter otvoritev prenovljenega radiološkega oddelka kamen novega poslopja, v katerem bodo združili vse službe, ki so sedaj razkropljene po raznih delih zgradbe, obenem pa so otvorili prenovljen radiološki oddelek. Svečanosti so se poleg deželnega odbornika za zdravstvo Nardinija udeležili še podpredsednik deželne skupščine Devetag, deželni odbornik Tri-pani, deželni svetovalec Coclanni, predsednik nadzornega odbora Ma-coratti, predsednik pokrajine Chien-taroli, župan Martina, odbornik Bratina, svetovalec Sfiligoj, prefekt Pietrostefani, kvestor Cinni, zdravstveni delavci, predstavniki bolnišnice, zdravstvenih ustanov itd. Najprej so na dvorišču položili temeljni kamen nove zgradbe. Vanj so vzidali pergament s podpisi pričujočih predstavnikov dežele, pokrajine, prefekt, občine Gorica In bolnišnice; nadškof Cocolin je kamen blagoslovil, nakar šo ga spustili v zemljo. Ob tej priliki je imel predsednik upravnega sveta civilne bolnišnice Terenzio nagovor, v katerem je opisal napore za izgradnjo modernega zdravstvenega središča v Gorici. «če bo zdravstvena služba — je dejal Terenzio — podvržena temeljiti spremembi s širjenjem sredstev ter sistemov preventivnega zdravljenja, se bo s tem tudi postopno zmanjševalo število ljudi, ki se bodo zdravili v bolnišnici. Uvajanje takšnega sistema pa bo zahtevalo dokaj časa ter bo potrebno poprej organizirati učinkovit sistem krajevnih zdravstvenih enot, opremljenih s stalnimi ter premič--. . - .. , nimi diagnostičnimi enotami ter Molmo a Vento, je prečkala ome- dl4fi, * rehabilitacijo Potreh™ njeno ulico na prehodu za psice, aleaiSl-1 za rehamntac jo. Potrebno y bo ustanavljati bolnišnice za kronične bolnike, da bi se znižala poprečna doba zdravljenja v bolnišnicah, obenem pa zgraditi poprečno po 4-5 postelj na vsakih tisoč prebivalcev, kar bi predstavljalo zadovoljiv dosežek v okviru vsedržavnega programiranja.« V tem okviru so včeraj začeli izgradnjo štirih paviljonov z obokano streho, v katerih bodo termična in električna centrala, delavnica, splošno skladišče, kuhinja, pralnica in krojačnica. Ko bodo zgradili to središče (strošek 310 . milijonov) ter Včeraj opoldne so v splošni bol-1 poslopje, v katerega bodo preme-nlšnicj v Gorici položili temeljni stili uprave, socialna središča, am- ko jo je podrla lambreta, ki jo je vozil proti Fončani 24-letni Giovanni Zigante iz Lazareta. Po trčenju sta žena in mladenič, ki se je zaradi sunka prevrnil z lam-brete, ranjena obležala na asfaltu. Oba so z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, ter pridržali na zdravljenju na nevrokirurškem oddelku, žena, ki si je zlomila levo nogo ter se u-oorauzu, >se bo morala en mesec, medtem ko bo mopedist, ki se Je poškodoval po obrazu, rokah in nogah, okreval v 8 dneh. lT> lil M iiimiimniiii iiiiiiiii lil lil iiiiimiiMii m im lili mn iiiiiiimiumi iiiiii mul n iiiiii n lini iii iii im iiiii im lun VESTI Z ONSTRAN MEJE Praznik koprske občine v spomin na mareziški upor Slavnostni govor predsednika skupščine Mira Kocjana Narodni dohodek za 15 odst. višji kot lani Včeraj je slavila koprska občina svoj praznik v spomin na 15. maj 1921, ko so se prebivalci Marezig in okolice uprli fašističnim nasilnikom. Osrednja prireditev je bila v veliki dvorani koprskega gledališča, kjer se Je zbrala občinska skupščina na svečani seji. Med gosti so bili predsednik Izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, zvezni poslanci, predsedniki nekaterih primorskih občin in župan iz Milj. Na slovesni seji je govoril predsednik skupščine Miro Kocjan, ki je predvsem naglasil velike uspehe koprske občine v zadnjem razdobju Celotni dohodek je kar za 15 odst. višji kot pred letom dni in že presega republiško povprečje. Največji vzpon je naredila luka s svojimi objekti, saj je dobil Koper železniško povezavo z zaledjem, zdaj pa bomo dobili še velike naprave za vskladiščenje in transport petroleja. Na slavnostni seji so odborniki v, .. .. , . , , prisostvovali pomembnemu dogod ha_ včerajšnji obravnavi sta oba -Ku _ podpisu dokumenta o mo obtoženca potrdila svoji prejšnji iz- ‘ dernizaciji ceste Koper-Marezige. javi. Dekletov zagovornik je zahte-; Ta cesta bo gotova do jeseni. Nada-val za svc.jo varovanko popolno, ije je treba omeniti ustanovitev iii orkestra gledališča Verdi ti (JfStednimi italijanskimi dirigen-V solisti. Sezona bo zanesljivo ts,Jucevaia štiri simfonične koncer-ttaij , Pa izključeno, da bodo do-Dot-te enega, če se bodo našla tejo t a sredstva. Letos namera-tetthi ' nekoliko predrugačiti kon- vejji Prostor tako, da bi v čim-Vanm®ri izločili zunanje šume, po-Sk01 * akustičnost z namestitvijo tedknS, ter povečali kapaciteto od 6oq ™*)’h 420 sedežev vsaj na okrog irtedežev. Je ra>Eertni program je podrobne-či členil ravnatelj gledališča Ver-b0 S.tef M. Zafred. Prvi koncert Oo „Kgiral Carlo Zecchi. Program °bsegai Čajkovskega Sonatino oprostitev. Odv. Annoscia, ki je branil Dileno pa je menil, da bi morali sodniki oprostiti moškega obtožbe telesnih poškodb, ker dejanje ne obstaja, druge obtožbe pa zato, ker dejanje n. kaznivo. Sodniki so v bistvu sprejeli te zahteve, čeprav so oprostili dekle le zaradi pomanjKanja dokazov. Pred prizi.nimi sodniki (predsednik Zumin, gen. pravdnik Fran-zot, zapisnikar Dandri, obramba Nardi) je bila ponovna obravnava proti jugoslovanskemu državljanu Safetu Radeliču iz Zagreba, ki je bil obložen, da je v trgovini UPIM ukradel par hlač in plašč. Kazensko sodišče je obsodilo Ra-deliča lani v decembru na 1 leto in 4 mesece ter 20 dni zapora in 100.000 lir globe. Prizivni sodniki so včeraj znižali to kazen na 10 mesecev in 20 dni zapora ter so ukazali, naj Radeliča takoj izpustijo na svobodo. Mopedist v žensko na Istrski cesti Priletna žena in mlad mopedist sta se včeraj poškodovala pri pro- posebnega sklada 15. maj, Iz katerega bodo vsako leto nagrajevali najzaslužnejše občane V okviru občinskega praznika je bilo več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Posebna delegacija občinske skupščine je obiskala Marezige in položila venec pred spomenikom padlih borcev v tem kraju. * * * »Književnik in politika« bo glavna tema 4. tradicionalnega srečanja književnikov Jugoslavije in Italije, ld bo v organizaciji časopisa »La Batana« od 20. do 23. junija v U magu. Uvodni govor bo na sestan ku imel eden najbolj znanih pesnikov Italije Giovanni Giudici iz Milana. Sestanka se bo, kot se pričakuje, udeležilo okrog 20 književnikov iz Italije in 25 iz Jugoslavije Za prihodnje leto se predvi deva v Umagu prvi sestanek film skih delavcev iz obeh držav na ka terem, bodo poleg razprave o sodobnih dosežkih na področju filma prikazali okrog 15 najnovejših ju goslovanskih in italijanskih proizvajalcev. jtlUO »»KOŠEK Ptedvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 barvni film: BA TMA N Eden najpopularnejših junakov slikanic z» mladino Sestanek pokrajinske komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo Na sedežu pokrajinske uprave se je sestala pod predsedstvom odbornika dr. Fogherja stalna komisija pokrajinskega sveta za zdravstvo in javno skrbstvo, ki jc izrekla svoje ugodno mnenje o spremembi programa pomočL Zvezi italijanskih slepcev za letdSpje leto z denarjem, ki ga je dala na razpolago deželna uprava. Nato je komisija proučila spremembo sedanje konvencije s šolskim skrbništvom za izenačenje osnovne šoie giuhonemih v zavodu «Sergio Laghi». izenačenje osnovne šole v psihopedagošKem zdravstvenem zavodu in za izenačenje osnovne šole v pokrajinsk šoli «Gino Pa-lutan», Zatem je odbornik dr. Fogher predložil članom komisije v proučitev dva osnutka upravnih sklepov. Prvi predvideva spremembo programa 5 milijonov lir pomoči Italijanskemu združenju za pomoč pohabljenim otrokom ter uporabo dveh milijonov lir za sprejem zapuščenih ali revnih otrok v psihopedagoški in zdravstveni zavod Drugi sklep pa predvideva povečanje stroškov za nakup dietetičnih živil za dvo-mesečje sepiember-oktober letos za bolnike v psihiatrični bolnišnici in ostalih zdravstveni;, zavodih pri Sv. Ivanu v znesku 1.750.280 lir. Za oba sklepa je komisija dala svoje ugodno mnenje Člani komisije so poleg tega proučili tudi štiri predloge za zasebne dražbe za pranje, čiščenje in likanje oblačil v psihiatrični bolnišnici za letošnje drugo polletje za 10 milijonov 200.0('() lir; za nabavo sladkorja za vse zdravstvene ustanove pri Sv. Ivanu za skupno 3.995.000 lir: za nabavo testenin za omenjeno bolnišnico za 4.590.000 lir in za nabavo olivnega olje za 4.550.000 lir. Tudi te sklepe so člani komisije potrdili. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad iržaške občine je v razdobju od G do 12. maja zabeležil naslednje »levile primerov nalezljivih oolezni: škrlatinka 11, tifoidna mrzlica 1, ošpice 12 (2 iz-'-4n oočine), norice 8, oslovski kašelj 2, epidemično vnetje priušesne slinavke 5, rdečke 27 (1 izven občine), srbečica 1 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 8 (2 izven občine), akutni sklepni revmatizem 2, influenca 1. bulatorije in lekarno, za katerega so načrti že v teku, bodo izpraznili vse spodnje prostore osrednje bol-nišniške zgradbe ter v njej uredili ortopedski in travmatološki oddelek, oddelek za patološko anatomijo in raziskovanja ter krvno banko. Vrhu tega bo tamkaj oddelek za prvo pomoč, rlanimacijo ter čakalnice. Pri otvoritvi novega radiološkega oddelka je odbornik za zdravstvo Nardini nakazal splošne smernice zdravstvene službe, ki jo deželno programiranje prisoja Gorici. Odbornik je dejal, da bodo na Goriškem združili vrsto bolnišnic deželnega značaja, ker ima naše področje zelo ugodno zemljepisno lego ter primerno podnebje. Razvijali bodo psihiatrično bolnišnico, deželno gluhonemnico, v Krminu pa odprli nevro-psihiatrično otroško bolnišnico. Od 1959. leta. ko je minister za zdravstvo izročili namenu sedanjo splošno bolnišnico (poslopje je bilo v grobem dograjeno že pred drugo vojno ter je med vojno ln po njej služilo vojaškim potrebam), pa do danes ima splošna bolnišnica za seboj pomembno pot ter se je usposobila za zdravljenje cele vrste bolezni. S širjenjem in modernizacijo, ki je v teku in se bo zaključila v razdobju najkasneje desetih let, bomo v Gorici razpolagali s sodobnim zdravstvenim centrom, ki bo, uspešno opravljal svojo nalogo v naši razvijajoči se in s potrebami prežeti družbi. Zaključna zborovanja KP1 in PSICI’ KPl bo imela danes ob 18.30 zaključno zborovanje v Gorici, Trg Battisti, kjer bosta govorila Jo/e Jarc in Fulvio Bergomas. Juiri, v petek ob 20. uri bo pred gosthno Viktorija v Doberdobu iborov-vije KPI. na katerem bo govord Jože Jarc. ' PSIUP bo * zak 1 ju č i f volilno’ propagando v Tržiču in Gorici z dvema zborovanjema: Danes ob 20.30 bo na Trgu republike govoril član osrednjega vodstva PSIUP Elio Olovan-ninl, v petek ob 18.30 pa pred Ljudskim vrtom v Gorici kandidat za senat (KPI-PSIUP) Adelio Alba-rello. Za PSU bo danes ob 18.30 govoril v dvorani Roma v Tržiču minister Tolloy. Zdravniška potrdila za bolne volivce Volivci, ki so bolni ter potrebujejo pomoč v volilni kabini, naj se zglasijo na higienskem uradu v Mazzinijevi 7, kjer bodo prejeli potrdilo, ki ga lahko podpišejo samo zdravstveni funkcionar ali občinski zdravniki. Urad bo odprt ob sobotah 18. in 25, maja od 16. do 19. ure, ob nedeljah 19. in 26. maja od 6. do 2. ure, ob ponedeljkih 20. in 27. maja od 7. do 14. ure-Volivci, ki bodo potrebovali potrdila, se lahko z avtomobilom pripeljejo v Mazzinijevo ulico, kjer jim bodo potrdilo nemudoma izstavili. Deželni odbornik Nardini je v temeljni kamen vzidal pergament s podpisi najvišjih predstavnikov oblasti iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA TURISTIČNEM SESTANKU V TRBIŽU Sporazum o «Alpen-touru» na mejnem področju treh dežel Izjava predsednika občine Jesenice - Protest volivcev iz Gornjega Brnasa, ki je zalegel Pred nekaj dnevi so se v turistič- . Svojevrsten protest so izvedli nem uradu v Trbižu sestali pred- prebivalci benečanske vasi Gorenji stavnlkl obmejnih predelov treh | Brnas v špetrski občini, že dolgo dežel Furlanije - Julije krajine,; časa se vleče postopek za popravilo V nedeljo odkritje plošče Vinku Vodopivcu v Ročinju Na rojstni hiši znanega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca v Ročinju v Gornji soški dolini bodo v nedeljo 19. maja ob 10.30 uri odkrili spominsko ploščo, za katere postavitev je dal pobudo klub starih goriških študentov, ki ima svoj sedeč v Vrtojbi. Pri otvoritvi bo imel spominski govor profesor Tomaž Pavšič. Sodelovali pa bodo tudi: domač pevski zbor, mladinski pevski zbor gimnazije v Tolminu in primorski pevci zbora «Vinko Vodopivec». Plodoviti slovenski skladatelj in naš primorski rojak, župnik Vinko Vodopivec, je znan po svojih skladbah med najširšimi plastmi našega ljudstva. Njegove «Zabe» in druge skladbe pozna vsak naš ljudski zbor. Rodil se je 16. januarja 1878 v Ročinju, kjer je bil takrat za učitelja njegov oče. Letos praznujemo 90 letnico njegovega rojstva iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiinitiiiiMiHititjiiiitiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiM DEJAVNOST POKRAJINSKE UPRAVE Prispevki za briško cesto CAPO in namakalni konzorcij Kandidat Waltritsch je dejal, da bo moč s posredovanjem ministrov PSU Mariottija in Mancinija opraviti pomembna javna dela Slovenije in Koroške, da bi se pogovorili o skupnih problemih medsebojnega turizma. Na sestanku je bil govor o posebnem sporazumu, ki nosi naslov «Alpentour» ter je po svoji zamisli podoben sporazumu za zimski šport, ko so športniki s posebnim dovd-ljenjem «sklpass» lahko nemoteno smučali na obmejnem področju teh treh dežel. O zadevi je poročal predsednik ustanove za turizem v Trbižu prof. Sano na tiskovni konferenci, ki je bila namenjena novinarjem treh dežel. Gre za avtomobilske izlete z vnaprej določenim potovalnim programom, ki Je namenjen za severno evropske turiste; v programu so tudi navedena imena krajev, ki jih Je treba obiskati v roku do 15. oktobra. V tem seznamu so navedeni najzanimivejši kraji obmejnega področja od Bohinja do Nevejskega sedla, od Kanzla do Bleda, od prelaza Fre-mollo do Vlšarij in še cela vrsta drugih lepih krajev, med katerimi so tudi taki, ki turistom niso dosti znani. Na potovanju bodo na posebnih kontrolnih uradih postavili na programsko izkaznico žig in kdor bo v določenem roku obiskal te kraje (po deset na področju vsake dežele) bo deležen žrebanja za posebne nagrade, ki dpločajo štiri nagrade za brezplačne počitnice v znanih turističnih krajih. Na sestanku Je bil tudi župan z Jesenic Zvan, ki je v svojem posegu poudaril željo, da bi ta nov sporazum med sosedi omogočil nadaljnji napredek sodelovanja v še širšem obsegu in na še višji ravni, da bi tako v še večji meri prispevali k razvoju ln medsebojnem spoznavanju med prebivalstvom obmejnih pokrajin. Ravnatelj turističnega urada iz Beljaka pa je s svoje strani dodal, da so Korošci že začeli s propagando v Nemčiji in da se tamkajšnji avtomobilski klub že zanima za taka potovanja. Goriška hranilnica je poklonila 100.000 lir kemično agrarnemu zavodu, da bi podprla študente, ki se ukvarjajo z namakalnimi raziskavami. S tem hoče denarni zavod počastiti pokojnega dr. Ga-spardisa. Legalna ura bo v veljavi od 26. maja do 22. septembra letos. Normalno uro bomo pomaknili aa 60 minut naprej. Pred časom smo poročali o prizadevanjih direktorja psihiatrične bolnišnice dr. Basaglie, da bi razširili bolnišnico ter ustanovili v Krminu središče za mentalno higieno. S tem v zvezi nam Je pokrajinski odbornik Marko Wal-tritsch, ki kandidira na listi PSU za deželne volitve, odgovoril, da bo uresničitev pomembnega načrta odvisna predvsem od razumevanja poslancev Mariottija in Mancinija, ki odgovarjata za zdravstvo in lavna dela. V tem centru se bodo zdravile osebe, za katere bi bilo zdravljenje v umobolnici škodljivo. Pokrajina bo zahtevala od dežele prispevek za financiranje teh pobud Iz sredstev, ki jih Je država namenila za pasivna področja ter jih upravlja dežela, bodo potrošili 300 milijonov za ureditev ceste, ki pelje z Bukovja na Jazbine, čez Preval na Plešivo, mimo Jenkovega do pokrajinske ceste Nračan-Dolenje. S to cesto sl bodo opomogli kmetovalci na tem območju, pa tudi turizem. Ker je za to cesto pokrajina namenila 200 milijonov, bo moda ta snesek porabiti aa ureditev preostalih poti v pokrajini. Skoda bi bila, če bi se zaradi spremembe v financiranju začetek gradnje zavlekel. Iz državnega prispevka bodo nadalje prispevali 500 milijonov za Izpopolnitev Infrastruktur namakalnega konzorcija ter 300 milijonov za CAFO Ženica sl j‘e zlomila nogo Pred dnevi se je mudila 75 letna Marija Bertoli na zelenjadnem trgu v Gorici zaradi nakupov Za trenutek je šla na tamkajšnje stranišče, kjer pa je padla tako nesreč no, da si je pri tem zlomila desno nogo. Sprva Je menila, da se je samo udarila, ko pa so bolečine postale vedno hujše se je zatekla včeraj zjutraj v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni a* zdravljenju. ceste, ki veže to vas z dolino 'n njenim občinskim sedežem v špetru ob Nadiži. Ker pa še niso začeli z deli In se bližajo volitve,-so se vaščani odločili ter poslali 159 svojih vo-lilnic domačemu župniku, naj jih vrne občinski upravi, Ta pa jih je zavrnila, nakar se je župnik v imenu vaščanov obrnil do prefekta v Vidmu. Ta se- je pozanimal za zadevo in ugotovili so, da je občinski' svet že odobril popravilo omenjene ceste ter čakajo sedaj samo ha OdObrrEfev:'h'ač'rta o'd strani pristojnega višjega urada za javna dela. Cim bo prišla tudi ta odobritev, tako so zagotovili vaščanom, bodo takoj pričeli s popravilom ceste. Vaščani so vzeli to na znanje in so vzeli nazaj svoja volilna potrdila, da bodo šli v nedeljo- volit. ni ki z do 4 delavci, po novih predpisih pa bodo vkšljučili vanjo vsa obrtniška podjetja, v katerih dela poleg gospodarja do 10 uslužbencev, od katerih je lahko največ 6 delavcev. Poleg tega so vključena tudi podjetja s serijsko izdelavo, če ne zaposluje poleg gospodarja več kot 6 drugih delavcev. To bo imelo za posledico, da bodo pri raznih dodatnih davkih obrtniki plačevali nižje dodatke. Za lovska dovoljenja so potrebni izpili Pokrajinski odbor lovske zveze za Goriško je na svoji zadnji se;: sklenil da se bodo vršili izpiti za izdajo lovskega dovoljenja, kot jili predpisuje odlok ministrstva za kmetijstvo, dne 20. maja in 2. septembra 1968. Taki izpiti se bodo lahko vršni tudi izven teh datumov, če se ho zanje prijavilo vsakokrat najmanj pet kandidatov. Za izpite je pristojen pokrajinski odbor lovske zveze tiste pokrajine, v katero je prosilec pristojen. Člane odbora imenuje deželno odbomištVo za kmetijstvo Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na tajništvu pokra jinske zveze lovcev v Gorici, na Korzu Italia 55. Odlikovanje Rotary za Antonia Morassija Zlato odlikovanje, ki ga je ustanovil Rotary iz Gorice in ki ga vsako leto podelijo kakemu goriškemu meščanu, ki je s svojim delom proslavil Gorico, so letos podelili vse-učiliškemu profesorju zgodovine ln umetnosti Antoniu Morassiju. To se je zgodilo na večeru, ki so ga člani kluba priredili njemu na čast v prostorih hotela Transalpina v Gorici. Predsednik kluba prof. Caz-zola je poklonil slavljencu značilno zlato kolajno Rotary kluba, ki je bila nalašč za to priliko skovana. Antonio Morassi se je rodil v Gorici leta 1893, doktoriral je na Dunaju ter nato še v Rimu in poučeval na številnih italijanskih univerzah, ali deloval po raznih umetnostnih zavodih. Prof. Cazzola je poudaril moralni pomen odlikovanja, goriški župan Martina pa je navedel nekaj zaslug, ki si jih Je slavljenec, stekel za zgodovino Gorice; omenil je tudi, da je pred dvema letoma napisal tudi znamenito oceno delu sli. kar ja Tominca v katalogu k rasista vi njegovih del. Končno se ga |e spomnil še pesnik Biagio Marin, s katerim sta bila sošolca in obujai skupne mladostne spomine. Danes ob 21. uri v Katoliškem domu predavanje prof. Alojza Rebule z naslovom »Kam drži naša pot: ali v zaton ali na utrjevanje igodovinske poti v bodočnost?« Davčne olajšave za male obrtnike Pred kratkim je stopil v veljavo zakon štev. 428, ki nosi datum 12. marca 1968 ter prinaša za obrtnike’ nekatere davčne olajšave. Glavna med njimi je ta, da bo odslej večina obrtnikov plačevate svoje davke na osnovi C 1. Prej so spadala v to kategorijo samo obrt- Na delu si je zlomil koleno Že pretekli ponedeljek se je ponesrečil na' Selu v tovarni S. Gior-gio v Stražnicah 55-letni Eugemo Fontanini iz Gorice, Ul. Brigata Rs 9. Na delu pri stružnici se mu je spodrsnilo, padel je in si zlomil levo koleno ter se udaril v lobanjo. Okreval bo predvidoma v 30 dneh. V bolnišnico se je zatekel šele včeraj zjutraj, ko ga je vedno bolj bolelo. Mopedist se je ponesrečil v Ločnlku Včeraj okrog 16. ure Je padel z mopedom na cesti v Ločniku 49-let-ni Ivan Polenčlč iz Krmina, Ul. Co-lombicchio 10 Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v splošna bolnišnico v Gorici, kjer so mu u gotovih udarec v lobanjo, zlom reber in druge poškodbe ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Uoricn VERDI. 17.30: »Per favore non mordermi sul collo«, J. Mc Go-wron in Ch. Tate. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.30: »Banditi a Milano«, G. M. Volontš in M. Lee. Ital. kinemaskope v barvah. MODERNTSSIMO. 17.00: «11 verde prato delhamore«, J. C. Drouot in M. Fr, Boyer; francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15; »Flashman«, Paul Stevens in Claudie Lange, barvni kinemasposki film. VITTORIA. 17.15—21.30: ((Angelica ragazza Jet«, M. Mprcier in G.P. Belmondo. Francoski barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «L’assaIto al cen. tro nucleare«, F. VVolff in F. Como. Barvni film. KXCEL8lOR. 16.00: «Vivere per vivere«, Y. Montand in A. Girar-dot. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30' »Duello nel mon. do«, R. Harrison in D. Boschero. Barvni film. S. M1CHELE. 17.30: »La battaglia piu Junga — Stalingrado«, Sonja Zieman in G. Froebe. Ro n k c EXCELSI()R. 19—21.30 »Tom Dol-lar«, M. Poli in G. Moll. Barvni film RIO. 19—21.30: »Dick Smart 2007», R. Willer in M. Lee Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI - Ul. Car ducci 38 - tel 22-68 j , • ' -■ TRŽIČ Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna «’AlIa salute« dr. Fab-bris- , Ul. dosulich Ti7 . tel. 72480. RONKE Danes ves dan ln jutri Je odprta lekarna «Alla stazlone« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi S — tel. 77-446. TEDENSKI KOMENTAR 1 Odbojkarji zgoniškega Krasa merijo na prvo mesto lestvice V ženski promocijski ligi Gaja na odličnem drugem mestu V ženski B ligi odbojkarska zve-Ba več časa ni poslala Uradnega vestnika z izidi posameznih srečanj, tako, da ni bilo mogoče sestaviti lestvice te lige. Iz rezultatov, ki smo jih zdaj prejeli je razvidno, da je Presolana v skupini C doživela nepričakovan poraz in tako je Bor zopet na prvem mestu lestvice. Izidi zadnjih srečanj o katerih še nismo poročali, so bili naslednji: Skupina C FARI Este — FARI Padova 3:0 "(16:14, 15:11, 17:15) La Bollita — Presolana 3:1 (15:11, 16:14, 11:15, 15:9) Lestvica 5 4 1 5 4 1 14:7 281:231 8 13:7 264:206 8 532 12:7 246:220 532 11:7 226:193 3:13 156:232 3:15 160:525 Bor Presolana FARI Este La Bollita FARI Padova 5 14 FARI Trst 5 0 5 Skupina D Casagrande - Marzotto (odgodeno) Casagrande - AGI 3:0 (15:10, 15:5, 15:13) Lestvica Marzotto 5 5 0 15:2 253:128 10 AGI 6 4 2 12:7 250:193 8 Casagrande 5 3 2 12:8 250:209 6 Sokol 6 3 3 11:13 256:309 6 Breg 6 2 4 9:15 246:365 4 Porzio 6 0 6 4:18 188:299 0 Pred nedeljskim odločilnim kotom je ženska postava Bora. ki nastopa v B ligi osvojila še dve dragoceni točki. Sobotnega nasprotnika je premagala z mirno igro, ki je slonela na dobrem grajenju in učinkovitem zaključevanju. Breg in Sokol sta v nedeljo podlegla svojim nasprotnikom. Sokol se je v Valdagnu uspešno upiral najmočnejši ekipi skupine, ki ima vstopni listek za kvalifikacije že v žepu. Breg pa je na domačem Igrišču po dobrem začetku popustil ln opogumljeni Casagrande je tako osvojil zmago, ki mu še dopušča upe na tretje mesto, za katero se bori z nabrežinskim Sokolom. Izidi: Bor — FARI Este 3:0 Marzotto — Sokol 3:0 Casagrande — »Breg 3:1 * * * V ženski C ligi so v nedeljo od Igrali dve zaostali tekmi. Prvo mesto na lestvici si delijo kar tri ekipe. AGI, Corridoni in Zarja si bodo morali krepko zavihati rokave v tem povratnem delu, kajti vsak zgubljeni set bo lahko usoden za končno uvrstitev, posebno v primeru, če bi se ponovilo stanje lestvice, kot je sedanje. Zarja in Corridoni se že zavedata tega in sta nedeljska nasprotnika odpravila z gladkim rezultatom Izida: Corridoni — »Breg B 3:0 (15:0, 15:7, 15:7) Zarja —- »Porzio B 3:0 (15:2, 15:6, 15:12) LESTVICA AGI B 5 4 1 14 5 8 Corridoni 5 4 1 14 5 8 Zarja 5 4 1 13 5 8 Bor B 5 2 3 7 9 4 Porzio B 5 14 3 12 2 Breg B 5 0 5 0 15 0 Prihodnje kolo (19. t.m.): Zarja -Porzio B, Bor B - Breg B, Corridoni - AGI B. * * * V moški D ligi je zgoniški Kras zabeležil še en prestižni uspeh. Na domačem igrišču so namreč slovenski fantje odpravili neposrednega tekmeca za višja mesta lestvice. Ce bi Kras še nekoliko pospešil svoj «sprint», bi se lahko zgodilo, da se bodo rdeči v kratkem borili celo za prvo mesto. Druga postava Bora je tudi tokrat doživela poraz. Prikazana igra in tudi rezultat sam pa dopušča upanje na boljše čase. Fantje so pokazali izredno -požrtvovalnost in talentiranost za ta šport. Izidi: »Kras — Turriaco 3:2 (15:11, 10:15, 15:7, 12:15, 15:8) Gasilci GO — *Bor B 3:2 (11:15, 15:8, 15:12, 7:15, 16:14) Gasilci TS — »CSI Friuli 3:1 (15:11, 9:15, 15:6, 15:6) »AGI — Olimpia 3:1 (14:16, 15:11, 16:14, 18:16) LESTVICA Izidi: Gaja — FARI B 3:0 (15:11, 15:10, 15:2) OMA — Bor C 3:0 Sokol B — FARI C 3:2 (7:15, 15:17, 16:14, 15:4, 16:14) LESTVICA OMA Gaja Sokol B FARI B FARI C Bor C 1 3 8 10 10 21 f. NOGOMET POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Finalista: Benfica (Port.) in Manchester United (Ang.) Finale tega tekmovanja bo 29. maja v Londonu V Turinu je v povratnem polfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov portugalska enajsterica Benfica premagala Juventus z 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dal v 23’ d.p. Eusebio. Ker so Portugalci zmagali tudi v prvi tekmi na svojem igrišču z 2:0 so se tako uvrstili v finale. * * * V drugem povratnem polfinalu v Madridu je bil izid srečanja Real Madrid - Manchester United Le združitev vež manjših moštev lahko ustvari zelo možno ekipo Razgovor s prof. S. Kraljem, tajnikom bazoviškega športnega društva Zarja Gasilci TS CSI Friuli Kras . Gasilci GO Turriaco AGI Olimpia Torriana Bor B 20 6 18 10 17 11 18 15 15 12 16 14 8 17 6 18 6 21 Prihodnje kolo (19. t.m.): Gasilci TS - AGI, Olimpia - Kras, Torriana - Turriaco, CSI Friuli - Bor B. Počiva: Gasilci GO. • * * Tudi ženska promocijska liga Je prišla do povratnega dela prvenstva. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu še zaostalo srečanje med Sokolom in Gajo, ki je bilo odloženo zaradi slabega vremena. Ta tekma pa ne bi smela bistveno spremeniti lestvice, kajti vodeča OMA je tudi v nedeljo zmagala in sedaj vodi neporažena. Kras: borba za točko ob mreži Z nedeljskega orientacijskega pohoda na Opčinah niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiimiioi",i,'i||i|11.................................... NA Ml INI TENIS Nekaj podrobnosti o zmagi B. Košute na državnem prvenstvu Doslej največji uspeh slovenskega zamejske-ga športnika v Italiji med posamezniki O izredni zmagi Borisa Košute na letošnjem državnem namiznoteniškem prvenstvu v S. Elpidiu a Mare smo kratko že poročali, podrobnosti o podvigu tega odličnega slovenskega športnika pa smo izvedeli šele kasneje. Košuta je namreč po prvenstvu odpotoval naravnost v Rim, kjer študira na šoli za telesno vzgojo in šele od tu nam Je telefonsko sporočil podrobnejše podatke in izide V S. Elpidiu a Mare, ki šteje približno 15.000 prebivalcev, je namizni tenis šport številka ena. Zato je vladalo za to prvenstvo med domačini veliko zanimanje in Boris Košuta je doživel s svojim uspehom pravo zmagoslavje. Košuta je odigral prvo srečanje s Turinčanom Frascaroto, ki »e je v 2; kategoriji uvrstil na odlično četrto mesto in je med drugimi izločil tudi Edija Boleta. Boris ga je brez težav odpravil s 3:0 (13, 15, 13). že v drugem kolu pa se je moral spoprijeti z zelo nevarnim prvokategornikom DToriem iz Rima, s katerim v Rimu često trenira in torej zelo dobro pozna njegovo igro. D'Io-rio je sicer že prileten igralec, ki pa še vedno dosega odlične rezultate. Tržaški predstavnik pa je tudi njega premagal precej gladko s 3:1 (14, 22:24, 16, 11). V četrtfinalu je naletel na nosilca letošnjega državnega naslova 2. kategorije Milančana Gerolija, ki je bil italijanski reprezentant na evropskem prvenstvu v Lyonu. Tudi ta tekma se je končala v korist Borisa s 3:1 (14:21, 19, 18, 16). To tekmo je odločil v svojo korist predvsem z odličnimi servisi. V polfinalu je stal na drugi strani mize Turinčan Rastelli, veliko odkritje letošnje sezone in tudi državni reprezentant v Lyonu. Boris ga je z Izredno igro popolnoma strl: 3:0 (15, 18, 11). V finalu je bil Košutov nasprotnik trikratni državni prvak Mauro Galli iz Pontedere, ki ga tudi v Trstu dobro poznamo po njegovi zmagi iz leta 1959. Zaradi izredne izkušenosti je bil tudi letos favorit, bil je v Lyonu, letos pa je že premagal Borisa v Viareggiu. Pred tisoč gledalci, ki so večinoma navijali za Borisa je mladi Tržačan dokazal, da ga letos po krivici niso uvrstili v reprezentanco. Gallija je premagal s 3:1 (17, 18:21, 23, 7). Boris je za svojo izredno zmago prejel vrsto nagrad, predvsem pa se je razveselil krasnega pokala, ki mu ga je lastnoročno izročil minister za turizem Corona. številnim čestitkam z vseh strani se je pridružil tudi izreden sprejem, ki so ga Borisu pripravili v Rimu. Za Borisa samega predstavlja osvojitev državnega naslova veliko zadoščenje in močno spodbudo za nadaljnje športno udejstvovanje. Za slovenski zamejski šport pa predstavlja njegov podvig največji u-speh, kar ga je dosegel kak zamejski športnik med posamezniki. SAKI 3:3 (3:1). Goli so padli tako: p.p.: 31' Pirri (R), 40’ Gento (R), 42” Zoco (R) (avtogol), 44’ Amancio (R). D. p.: 27’ Sadler (M), 32’ Foulkes (M). V finale se je uvrstil Manchester United, ker je v prvem srečanju premagal na domačem igrišču Špance s tesnim izidom 1:0. V nedeljo začetek prvenstva za začetniške enajsterice V nedeljo, 19. t.m. se bo začelo prvo pokrajinsko nogometno prvenstvo za začetnike, katerega se bo udeležilo 6 ekip: Breg, Don Bosco, Fortitudo, Ponzlana, San Giovanni in Union. Na tem turnirju lahko nastopajo mladi nogometaši od 12. do 14. leta starosti. Nogometna federacija je te dni sporočila spored turnirja: I. kolo (19. maja 1968) Ponzlana — Breg Fortitudo — S. Giovanni Union — Don Bosco II. kolo (23. maja) Don Bosco — S. Giovanni Breg — Union Ponzlana — Fortitudo III. kolo (26. maja) Union — Ponziana S. Giovanni — Breg Fortitudo — Don Bosco IV. kolo Breg — Don Bosco Ponziana — S. Giovanni Union — Fortitudo V. kolo S. Giovanni — Union Don Bosco — Ponziana Fortitudo — Breg Kot zanimivost tega turnirja navajamo dejstvo, da bo morala ekipa, ki bo igrala na domačem igrišču, priskrbeti tudi sodnika: to je znak, da federacija zaupa v športno zrelost nastopajočih društev. Iz pravil turnirja je razvidno, da bo vsaka tekma trajala skupno 40’ ter bo razdeljena na dva polčasa po 20’. Vsaka ekipa bo v vsakem trenutku srečanja lahko zamenjala vratarja in še tri druge igralce z re zervami. Zelo razveseljivo je, da sta med šestimi vpisanimi ekipami kar dve slovenski: Breg in Union, če pa še pripomnimo, da deluje danes v tržaški pokrajini nad 35 nogometnih društev ln da se samo 6 od teh lahko ponaša tudi z začetniško ekipo, Je to za zamejski šport še večje priznanje. Breg bo nastopil na omenjenem turnirju s sledečimi začetniki: Danilo Glavina, Robert Ota, Walter Žerjal, Primož Sancin, Branko štrajn, Dario Manin, Walter Maver, Marino Sovič, Igor Grbec, Franko Samec, Fulvio Slavec in Vilijem Slavec. Ekipo trenira kapetan prvega moštva Brega Miran Švaba. Postava Uniona nam še ni znana. Bazoviška Zarja je med najmlajšimi zamejskimi slovenskimi društvi. Kljub temu pa ni nič več le «zarja», ampak že kar krepka «svet-loba», ki dobro sveti v domačem športnem svetu. To pa seveda ni prišlo kar samo od sebe. Bazovci so za svoje društvo dobro poprijeli in niso preveč tožili o svojih težavah. Zato jim dane* tudi raste iz kraške gmajne novo nogometno igrišče, plod njihove iznajdljivosti in pridnosti. Da si majhno vaško društvo zgradi lastno nogometno igrišče ni majhna stvar. Zato sosedje Bazovce po-tihem občudujejo. In morda se je prav iz takega tihega občudovanja porodilo vprašanje, ki ga je prejšnji teden zastavil tajnik Primorja tajniku Zarje Sergiju Kralju in s katerim začenjamo nas današnji razgovor. Torej, prof. Kralj, kako vam je tako hitro uspelo priti do tega uspeha? Priznati moram, da smo Bazovci res zadovoljni z uspehi, ki jih je naše društvo doseglo v nogometu, ženski odbojki in pri graditvi nogometnega igrišča. Ni pa res, da nismo tožili o svojih težavah zato, ker nam je šlo vse gladko. Tudi mi imamo za seboj s trnjem posuto pot in nikar ne mislite, da je je konec. Kar se pa igrišča tiče bi rad pojasnil vaščane,m sosedom in drugim našim prijateljem na Tržaškem, da smo si ga začeli graditi na lastno pobudo, da smo stipkali kupe prošenj in drugih dokumentov ter da smo trkali na tisočera vrata po raznih uradih, da smo dobili v najem kos jusarskega terena in dovoljenje za zgraditev igrišča na «Krasu»! Danes čaka tam že polovica dograjenega igrišča. Kdaj bo dokončano ne vem, vse je odvisno od dobre in predvsem trdne volje vaščanov, zlasti mladine, ki ji je to igrišče tudi namenjeno. Ali si lahko danes manjše društvo, kot je Zarja, privošči vzdrževanje takega igrišča? Prišli smo do spoznanja, da so tekmovalni uspehi in ekonomska moč riruštva odvisni od lastnih športnih objektov. Kako pa bomo iiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiiiiimiiiniiiiiiii ATLETIKA Evropsko prvenstvo 1969 septembra meseca v Atenah ATENE, 15. — Glavni tajnik grške športne zveze Konstantin Asla-nidis je danes izjavil, da bodo organizirali evropsko atletsko prvenstvo za leto 1969, od 16. do 21. septembra v Atenah. Prvenstvo bo na stadionu Karaiskanis. Potovalni urad «AURORA» priredi v sredo, nogometno 5. junija tekmo IZLET v FIRENCE na polfinalno JUGOSLAVIJA ■ ANGLIJA Odhod iz Trsta ob 13.31), povratek v Trst ponori. Cena za vožnjo in vstopnico 5.500 iir. Prijave se sprejemajo pri potovalnem Ul. Cicerone 4 dO IS. t. Iti* uradu A U R O K A v Mulligan izločen V nadaljevanju mednarodnega teniškega prvenstva Italije v Rimu so med moškimi posamezniki dosegli v četrtfinalu naslednje izide: Okker (Niz.) — Gishert (šp.) (3:0) (3, 2, 4) Phillips Moore (Avstl.) — Mul-ligan (It.) 3:2 (1—, 5, 1, 3—, 4). V osminki finala moških dvojic sta Angleža Cox in Curtis premagala italijanski par Mulligan-Pietran-geli s 3:1 (3, 2—, 3, 2). Maricllc Goitschel odslej za krmilom COURCHEVEL, 16. — Znana francoska smučarska tekmovalka in večkratna olimpijska ter svetovna prvakinja Marielle Goitschel je izjavila, da se dokončno umika iz aktivnega športa. Ni pa hotela izjaviti, če zapušča le amaterski šport in bo postala profesionalka, ali pa se res ne bo več aktivno ukvarjala s smučarskim športom. Slavna smučarka pa kot kaže športa vendarle ne bo popolnoma opustila, le da namerava — po vzgledu njenega rojaka Killyja presedlati na drugo disciplino: avtomobilizem. Danes v sredo je namreč nastopila na ženskem avtomobilskem rallyu na 1.643 km dolgi progi Pariz . Saint faphael. igrišče vzdrževali ne vem. Prilagodili se bomo pač stanju, ko bo igrišče dograjeno. Glede na to, da imate že danes hude težave z igralci, saj so v nekem srečanju nastopili poleg 8 tujcev le 3 Bazovci, ali se vam ne zdi, da to igrišče ne bo dovolj racionalno izkoriščano? Ko smo postavljali na noge žensko odbojko nismo sploh vedeli, katera dekleta naj bi igrala. Iz teh, takrat okornih in neveščih dekletc so se nekatera razvile v dobre in talentirane odbojkarice. Ta vzpon je treba pripisati predvsem dejstvu, da imamo doma v Slomškovem domu na razpolago lepo igrišče. Isti preporod nameravamo doseči pri nogometu. Ko bomo imeli svoje igrišče bo na njem lahko trenirala vsa moška mladina in iz te mislimo črpati nadarjene nogometaše ter si tako ustvariti res bazov-sko moštvo ali vsaj zmanjšati na minimum število tujcev, ki jih ni osem, čeprav se po priimkih tako zdi. Mi imamo v domači vasi lepo število mladincev, ki jih ne moremo vključiti v moštvo, ker so bili pred leti, ko bi se lahko razvili v dobre nogometaše, prepuščeni sami sebi. Prepričan sem, da je med njimi precej potencialnih negometašev, ki bi nam danes delali čast na nogometnih igriščih. Na žalost _ pa so samo navijači. To se z mlajšimi ne sme več zgoditi zato sem prepričan, da bo naše igrišče racionalno izkoriščeno. Prej sem omenil, da v vašem moštvu večkrat igra večina tujcev. Ali ste kdaj skušali poiskati pravi vzrok za nezanimanje domače mladine pri športnem udejstvovanju v domačem društvu? Če smo nekajkrat morali na igrišče z nekaj tujci več kot po nava di, moramo to pripisati poškodbam ki so jih utrpeli domači nogometaši. Kot novinci smo utrpeli tudi nekaj izključitev, vse to nas je prisililo, da smo morali seči po tujcih. Včasih smo morali seči tudi po takih, ki jih nismo sploh poznali in so odigrali za nas samo eno tekmo, le toliko, da smo imeli polnoštevilno postavo. Drugi del vprašanja je malo bolj kompleksnega značaja. Vzrokov je več: športna tradicija v družini in mentaliteta staršev, ki često menijo, da to ne prinese nič. Pomanjkanje športne tradicije v vasi, kjer je športno udejstvovanje pred leti popolnoma zamrlo. S tem se je nit tradicije pretrgala. Ni čudno, da imamo sedaj težave s privajanjem mladine k delu, disciplini. Mladina se otresa odgovornosti in ji manjka čut za skupno delovanje. Razvijte, prosim, kratko teorijo na temo: tujec v dorruičem društvu. _ Bazovec sem, ljubim svojo domačo vas in si morda nihče ne želi bolj kot jaz, da bi imeli ekipo iz samih domačih fantov. To pa je večkrat nemogoč:. V vasi, ki ima približno 800 prebivalcev ni mogoče že prvo leto pridobiti dvajset dobrih nogometašev, kolikor jih je potrebno za ekipo. Razen tega hočejo vaščani in igralci sami le zmago. Ne zanima jih tekmovalni šport kot razvedrilo ali masovni šport. Nočejo čakati več let, da bi vzgojili ekipo iz domačih fantov. Ti in še več drugih vzrokov (nas so konkretno zapustili igralci s Padrič, iz Gropade in Trebč) bo vedno vplivalo, da bodo imele manjše vasi kakšnega tujca v svojem moštvu. Mnogi menijo, naj bi se naša manjša športna društva združevala v večje in močnejše enote, oziroma točneje povedano, več manjših društev naj bi se združilo v eno močnejše. Če bi se tudi vam zdel tak predlog umesten, na katera društva bi se obrnili za združitev? Ko smo imeli pripravljalne sestanke za ustanovitev športnega društva na našem delu Krasa, smo k tem sestankom povabili tudi bivše igralce nogometa s Padrič in iz Gropade. Naša prvotna zamisel je bila, (po vzgledu Brega) združiti enotno društvo več vasi skupaj, možnosti tudi Trebence, saj so ne-kateri že trenirali v naših vrstaUj Lepega dne pa je kot grom z j8®' nega prišla vest, da se je v TreD; čah ustanovil «Primorec», na Padri' čah in v Gropadi pa «Gaja». Za nas je bila to mrzla prha, zato smo za' čeli z nogometom šele leto pozneJ«, ker smo zgubili nekaj nogometašev iz teh vasi, na katere smo z goto' vostjo računali. Drugo leto mislu13" (vsaj kar se mladinske ekipe ticei se združiti s Trebenci. Osebno sto* jim na stališču, da majhne vasi oe morejo vzdrževati nogometnih ekiPj V bodoče bi bilo potrebno PaZi“! tudi na kakovost naših moštev. pa bomo dosegli le z združevanje«* ali pa vsaj z vzajemno pomoči0 med našimi društvi. Kakšna je zaangažiranost in vplivnost mladine in vaščanov spl”” (v Bazovici seveda) v trikotnih šport-kultura-politika? Kot sem že prej omenil, mladi' na nima čuta za družbeno udejstvo' vanje. Sicer morda ni tako slao»: kot se včasih kaže, verjetno pa J manjka nekoliko pobude. Ko bili mi mladi, bi se gotovo boru' za možnost treniranja in nastop*' nja, danes pa je treba mlade lju<3‘ skoraj prositi za udejstvovanje * športu. Starejši vaščani so moro* bolj dovzetni za kulturne Prire”i ditve, glede katerih pa vlada Pr‘ nas mrtvilo. Le od časa do čas* imamo v Slomškovem domu ne*” vrste kulturne večere, občinstvo te« prireditev pa je običajno vednj isto. Za politiko pa kaže, oa v nihče več ne zanima. Ali je mentaliteta poprečnega B®' zovca ali Bazovke dovzetna za. «” vi «športni val» ali ne? Bazovci radi vidijo, da naše dru štvo zmaguje in žanje uspehe. N>' vdušeno so tudi pozdravili ustan? vitev Zarje. Navijači, ki nas spre1®" Ijajo pa so vedno isti, običajno =” to stari nogometaši, ki ob mlaj*«1 obujajo spomine na svojo mlado** Nove navijače ali pa organizator.) je težje dobiti. Menim, da je P° manjkanje športne tradicije v v* ških krogih in pomanjkanje ign=” krivo, da je ostalo število navija«6 in podpornikov od začetka isto. V Slomškovem domu imate eel. lepo odbojkarsko igriče. Do kat?’, mere je to igrišče vaški družn® PlP7T1P7lt9 Zdi se mi, da to igrišče ni rado; nalno izkoriščeno. Mladina se kffl* lu vsega naveliča. V začetku je ”« vsak večer na igrišču gneča in VJ, je hotelo igrati. Danes ni tam vt: nikogar, razen, ko so treningi ln *,< na te ne pridejo vsi, ki bi mor* priti. - Kaj vam osebno predstavlja t’a vloga pri Zarji? > šport me je vedno privlače**' ni mi pa dal tistega osebnega z*i dovoljstva, ki sem ga pričako'., tedaj v mladih letih, ko se zara«J povojnih razmer nisem mogel njem udejstvovati. Zato na t*'r področju še vedno rad delujem, najdem v njem zdaj neko ose0® zadovoljstvo. Menim tudi, da je n» ša dolžnost pomagati mladini-sme se ji zgoditi — kot se je n«< — da bi bila prepuščena sama V mladini bi rad prebudil čut % društveno delovanje, ljubezen « rojstnega kraja, materinega jez{* in naroda kateremu pripada, pa »K, di spoštovanje do vseh ljudi, kor se seveda vse to da doseči športnim delovanjem. . M. Ali ste vi osebno kot športni ®' lavec zasačili kdaj v sebi simPt0,,ii utrujenosti, željo, da bi «PuS vse»? ,|i če bi sodelovalo pri organizahj(, društva več ljudi, bi si delo porazdelili. Tako pa često pade vc delo na ramena ene osebe. Zato čudno, če pride do utrujenosti včasih človek želi umakniti iz “r štva. m Kaj našemu zamejskemu po vašem mnenju najbolj prim® kuje? t,- Kvalificiranl trenerji, športni ”, jektl, denarna podpora, medseo^j no sodelovanje med posamezni tajnika športnega ®.nj predlagate za našle® razgovor. To naj bt bil Marčelo Kralj, nik trebenskega «Primorca». našimi društvi. Katerega štva nam (isn STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF VaiiiiliiiiiaiiaiaBiiiiiilSiiaiiiiilSiiijiiiiiHiiiiiailšiSiiiiiiiilHIšHiiiiiiiUiaiiiUiHiliiSšaiiiiUiiiiiUB Feldhusen je stopil h Gerdi Holtmann. Warzin je začel govoriti, a Feldhusen ga je prekinil. «Vem, vem.» Uščipnil jo je v lice. «No?» Ni mogla odgovoriti. «Nič ne de, nič ne de. Noben otrok se še ni premislil. Vsi pridejo končno na dan. Kako mu bo ime?» Gerda je požrla slino. «Ce bo fant — Peter.» «Odlično.)) Feldhusen se je ozrl po skupini, kot da pričakuje njeno odobravanje. «Peter. Prvi. In če bo punčka?« «Liza. Elizabeth.« «Elizabeth. Tudi Prva. No, upajmo, da nas mali princ ali princesa ne bosta pustila predolgo čakati.« Priklonil se je in se obrnil proti Ingeborg. Kako lepe oči, je pomislila. Feldhusen ji je segel v roko. Bila je suha, hladna, njena pa vlažna — skoraj jo je bilo sram. «Nov obraz!« Pogledal je na list nad njeno posteljo. «Dobro, gospa Roth. Ali ste v sorodu s pesnikom Rothom?« «Ne, doktor.« rada bi se nekoliko bolje izražala kot njeni sostanovalki, toda ni ji uspelo. «No, prav, vsi ne moremo biti njegovi sorodniki. Toda njegova dela poznate, ali ne?« «Mož, ki si peče zrezke...« «0, da, mož je kupi) njegovo knjigo.« «Potem ima vaš mož dober okus.« Obrnil je glavo. «Kaj posebnega, Warzin?» Namesto njega je odgovoril Neugebauer: ((Prečna lega, doktor. V ponedeljek sem vam o tem na kratko že poročal.« Feldhusen se je kot v sanjah spomnil okrogle, okorne ženske s potnim obrazom. Torej to je ona! Hm. Zdaj je videti precej bolje. Sestra Eva je čakala na šefov pogled. Odgrnila je odejo. Vsi so videli njen napeti trebuh. Feldhusen jo je na hitro potipal, nekaj je bilo treba storiti. Ničesar ni ugotovil, to ni bil njegov posel. «Hm, hm,» je zamrmral proti Neugebauerju: «Tu ne bo nobenih komplikacij.« Neugebauer je to razumel tako, kot da mu Feldhusen orimer prepušča. On se za pacientko ne bo več zanimal. «Dobro, gospa Roth.« Feldhusen ji je še enkrat ponudil roko. «Zelo sem zadovoljen. Cez teden dni bi vas rad videl z otrokom. Zapomnite si: .človek gleda dnevno svetlobo’. Torej: pride naj in naj jo gleda!« Zasmejal se je in se obrnil. Za njim so odšle proti vratom vse belo oblečene postave, ena za drugo. «Res je zelo prijeten,« je mirno pripomnila Ingeborg. Betty se je hotela opravičiti. «Nikoli nisem rekla, da ni. Toda raje imam Neugebauerja — ker je bolj preprost.« * * * Minila sta še dva dneva in začel se je zadnji teden Ingeborginega življenja. V torek je Gerda Holtmann rodila. Tri ure je bila v porodniški sobi, na eni porodniških miz, ki so jih ločile bele pregraje. Ni bila sama. Prišel pa je tudi njen čas, ki se ga je bala. Ko pa je zaslišala jok otroka, je pozabila na vse bolečine. ) Ingeborg Roth in Betty Ahlers sta napeto poslušali, da bi kaj slišali, čeprav sta vedeli, da iz porodniške sobe v sobo 8 ne more prodreti noben glas. ((Radovedna sem, kako ji gre,« je rekla Ingeborg. «Nikoli ni dobro,« je žalostno odvrnila Betty, «zlasti pa ne, če je prvi.« Podrobno je pripovedovala, kako je potekalo, ko je prvič rodila. Ker Ingeborg tega ni rada poslušala, je speljala pogovor drugam. Ko so pripeljali Gerdo, je bilo njunega otožnega razpoloženja takoj konec. Smejali sta se in čestitali novi materi, obe hkrati sta govorili. Tudi Gerda je bila vesela, nekaj je rekla o porodu, a je že sredi stavka zaspala. Kmalu je začela globoko dihati. Betty in Ingeborg sta si šepetajoč voščili lahko noč, potem pa je bilo v sobi 8 vse tiho. Naslednji dan je Gerda Holtmann povedala: ni hotela narkoze, hotela je pri polni zavesti doživeti rojstvo svojega otroka — pa čeprav je bilo hudo. Tudi Betty Ahlers ji je, čeprav na kratko, čestitala. Pozneje, ko je minilo štiriindvajset ur, je Gerda prvič položila otroka k prsim. Bil je fant, štiri in pol kilograma! Kričal je za dva, sesal poželjivo, vse v najlepšem redu! Gerda ga je tesno privila k sebi. Naj ostane pri njej — čeprav je že spustil prsi in mirno spal. Bila je res srečna — vso sobo je zajela sreča. Bstty bi morala tisti teden iti domov, toda usoda je hotela, da je bila tudi ona priča Ingeborgine smrti. Betty so se vnele dojke. Operacija ni bila potrebna, toda morala je ostati v bolnišnici in to ji je prišlo kar prav. Vsak dan, ki ga ni preživela v žalostnem zelenjavnem vrtu, je pomenil zanjo dopust. Posebnih skrbi ni imela. Soseda je skrbela za njene otroke, kot je Betty večkrat skrbela za sosedine. Mož pa je že kako živel. In še nekaj se je zgodilo tiste dni — če se ne bi, bi morda Ingeborg Roth še živela. Osmo poglavje V Neugebauerjevem stanovanju je že teden dni ležalo pismo njegovega starega univerzitetnega društva: vabilo na letno srečanje. Neugebauer se je po vojni prvič takšnega srečanja pred tremi leti. In takrat je bilo prijetno, bolj kot je pričakoval; od tedaj se je udele? vsakega. Rad bi šel tudi tokrat, to pa zato, ker naj bi bilo sie?m nje posebno slovesno, tako, kot so ga priredili na vS8?jm deset let. Toda kaj bo z gospo Roth? Računal je, da bo r°dL v ponedeljek — v tem primeru bi se že vrnil. Toda če D prej? Premišljal je in se ni mogel odločiti. Liselotte je seveda uganila njegove misli. «Kdaj v odšel na srečanje?« ga je vprašala. «Ne vem. Ali naj grem ali ne?« Njegov izmikajoči boš šel?« odgovor jo je presenetil. «Ali ((Seveda bi šel, toda imamo primer prečne lege plodu iI’" «In kaj?« ((Pravkar sem ti povedal. Imamo primer...« ((Prečne lege!« Nenadoma je bila Liselotte povsem Liselotte. Prijela se je za boke in ga besno pogledala. zato ne moreš iti! Ti si edini v vsej bolnišnici, ki se la&i ukvarja s prečno lego! Drugi sploh o njej še niso slišali! ® jj Neugebauerja tega ni mogoče rešiti. Tega nihče ne zna, ne? Povedala ti bom, kaj je s teboj, Hans — norec si, a še mila beseda!« ,e. Neugebauer je bil zelo presenečen — samo gledal j° to «Toda, Lilo...« — še nilc Ji Ni pustila, da bi spregovoril. Bila je jezna — se **; ni z njim tako govorila. «Mislim, da je že čas, da stopi*> svoja tla,« je rekla, «tega ne morem več prenašati. Feld?9i, sen ne zna operirati! Dobro, to si mi že tolikokrat P°ve°^i da ti skoraj verjamem. Toda kaj pa drugi? Ali so s8j|( omejenci? In ti si edini veliki specialist? Ti, in samo (Nadaljevanje sledi) SV FRANČIŠKA St 21) •- telefon 37-338, 90-823 - NAROČNINA: mesečno H()(J ■ i,i nvI4TVO- trst — UL MONTECCHT 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — POOHOŽNi-t: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL TpmiPtna 2250 lir polletna 4400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStm tekoči račun Založništvo . ^ f tisiM 1 Ta SFRJ' ADIT DŽS Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-27O/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca- trgovski 150 tinančno-upravm 250, osmrtnice 150 lir — Mali ogla Trst 11-5374 - Za »»Sto to gorUko pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri ..Sodetfc Pubbllcltk ltaHmu, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trs)_____________________ ar tržaSkegp , jjr