Uredništvo in uprasnistya: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo iii petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Haročnina listu: Celo leto 12 K Pol leta 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a]i oznanila se računijo s 15 vin. od 6redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list zs slovansko ljudstvo. Št. 79. Maribor, dne 12 julija 1912. Letnik IV. Slomšekova slavnost = ORLOV = v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 v Št. Jurju ob južni železnici. V s p o r e 'd: 1. Sprejem gostov na kolodvoru (prihod vlakom: iz Celja 9.05, iz Maribora 10); 2. ob pol 11. uri: pridiga in sv, maša (pridlguje or- ganizator mladine velečastiti gospod dr. 'J, H o h ;n j e c) ; 3. ob pol 12. uri: svečano zborovanje štajerskega Orla v dvorani Katoliškega doma: 4. ob pol 1. uri: obed v določenih gostilnah; 5. po večernicah: nastop in telovujdba štajerskih in kranjskih Orlov na travniku posestnika F. Geržinu; 6. ljudska veselica, govori, godba, petje in drugje zabave. V slučaju zelo slabega vremena, se vrši slajvuost dne 18. avgusta. Vstopnina SO vinarjev. Štajerska „pedzveza Orlov.“ Denarni trg in zadružništvo Maribor, 12. julija. Pri včerajšnjem občnem zboru štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani ■ je govoril dr. K r, e k o zgorajšnji zanimivi in aikuelni temi. Kakor navadno, je bil tudi tokrat dr, Krekov govor poln globokih misli in je podaj z neodtegljivo dialektiko položaj kalcor je, njegove vzročne sile in njegove posledice. V naslednjem nekatere glavne misli: Živimo v Času, ko 'se skuša z vsemi silami industrijalizirati državo. Se ni dolgo tega, ko je imela Avstrija agrarni značaj. Zdaj se pa dela z vsemi močmi, da bi se to spremenilo. Usitajnajvljajo ste nove banke, že obstoječe zvišujejo dvoj kapital za ogromne svote, povsod se govori že samo o desetorijeah in stotinah milijonov. Vse te banke pa nalagajo svoje kapitale v industriji, ki nudi radi visoke konjunkture in tesnih kartelov visoke dobičke. Zanimivo je, kaiko je naš notranji gospodarski položaj v ozki zvezi z zunanjo politiko. Združeni smo z Nemčijo in z Italijo. Nemčija rabi ves svoj denar za domačo industrijo, Italija pa sama nima nič. Tako pride, dja mi radi naših političnih zaveznic ne dobimo rnfimke-ga denarja iz svetovnega trga. Naša industrija potrebuje pa radi živahnega razvoja veliko denarja. Ker ga ne dobi od zunaj, sgte&a združiti in vporabiti za svoje namene ves domači odvisen denar. Kakor že rečeno, industrija zelo veliko nese. Vsled tega pa plačuje denar zelo dobro. Posledica tega je, da iščejo hajnke denar, kjer ga le morejo najti in pod najugodnejšimi pogoji za vlagatelje, V solidnih bankah se plačuje 5% obresti, ali pa. Še višje. Nič čuda, če bjanko vlečejo in se jih tudi mali varčevalci vedno bolj poslužujejo. Povsod, tudi v bolj revnih deželah, se otvarjajo bančne podružnice, 'M vsrkavajo vaf-se denar kot goba vodo. V zasmeh vsemu zdravemu gospodarstvu se vporajbl.ja denar malih ljudi za industrijo, kmetu pa manjka denarja ! (za najpotrebnejši kruh. Tako vidimo, kako škodljivo vpliva na(še politično zavezništvo / na naš narodno-gospod,arski položaj. Naša zveza z Nemčijo je za nas skrajno slaba). MI se ne družimo s sosedom, od katerega bi imeli kaj gospodarskih koristi, aropak nasprotno: od katerega imamo gospodarsko škodo. Ce se bodo zadnja ponujanja posrečila in bo prišlo med Rusijo in Nemčijo do zbiižanja, potem bi se znale razmere nekoliko zboljšati. Kot zavezniki bi stopili tudi mi Rusom in posredno tudi Frainciji bližje ih mfš|i industriji bii bile zopet odprte svetovne blagajne francoskega denarnega trga. Dokler se pa to ne zgodi, se moramo na druge načine varovati proti škodljivim vplivom bank! Zahtevati moramo, da se ustanavljanje bank in pa bančnih podružnic prepove, Mi ne smemo dopustiti, da bi banke izisrkavale ves denar malih varčevjalcev. Prvič bančno poslovanje ni tako sigurno, ' kakor so rajfajznovke, ker je špekulacijsko. in riskantno. Pri banki daje gotovost samo rezervni fond in akcijski kapital, pri rajfajznovkah pa jamčijo vsi Člani in z PODLISTEK, f Dr. Karol Str okel j. Včeraj teb treh popoldne smo spremili na zadnji poti slovenskega učenj,aka, ki je poleg Stanislava Skrabca bil najboljši poznavalec slovenskega jezika, v Zakrila je gomila prezgodaj moža, ki je bil vseskozi vreden naslednik Vatroslaiva Oblaka n,a graški stolici. Sreča mu je bila toliko milejša nego njegovemu predniku, da je dosegel vsaj srednjo starost ; umrl je na višku svojega delovanja v najlepši dobi in zapustil za seboj globoko, nedopolnjivo vrzel, tem težja je pa izguba, ki je zadela z njegovo smrtjo slovenski narod. Rojen leta 1859, na Gorjanskem na Kr,asu, dovršil je gimnazijo v Gorici, modroslovje je študiral, in sicer slavistiko, v Gradcu in na Dunaju pri Kreku in Miklošiču. Na Dunaju je bil nekaj Časa domači učitelj v odličnih, visokih rodbinah, naposled se je rehabilitiral za slovanske jezike in je dobil leta 1890 službo urednika državnega zakonika. Po Oblakovi smrti leta 1896 je zasedel izvanredno stolico slavistike (s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo) v Gradcu. Deset let pozneje je postal aid personam redni profesor. Kot učenjak je deloval največ pri Slov, Arhivu, pri Ljubljanskem Zvonu in pri Časopisu Zgodovinskega društva, .. Ze 1. 1887 je dunajska akademija objavila veleučene njegovo disertacijo o domačem narečju na Krasu, ki je biio jako ugodno ocenjeno po Courtenay a in Oblaku Kmalu potem je obelodanil v Arhivu (letu IX) razpravo o slovenskih legendah o Sv. Alešu (Alexicissage). V Ljubljanskem Zvona je opisoval različne ruske in poljske pisatelje, poročeval o češki, lužiško-srbski in srbski literaturi ; napisal je |iivotopis Krilana Pagliaruzzija in je z mladostnim ognjem ocenil Šamanovo slovnico. Pri „Časopisu“ je sodeloval kot nabiralec in etimolog štajerskih krajevnih imen, Razven teh je priobčil mnogo podrobnosti o slo venski slovnici raztrešenih po različnih časopisih in časnikih ; zlasti je se pa zavzemal za Levčev pravopis ; članke, ki jih je bil spisal v njegovo obrambo, zbral je pred kratkim v posebno knjigo. Njegov „standard work“ pa so „Slovenske narodne pesmi“, ki izhajajo pri Slovenski Matici. Po tem delu je zaslovel Štrekelj po vsem slovenskem svetu in z njim je zaslovela „Slovenska Matica“ in morda celo ve« slovenski narod. Kajti s tako publikacijo se nima lahko ponašati kak narod po vsem svetu. V zahvalo za to velikansko delo še dolgo ni našel med svojimi rojaki pravega razuma za svoj trud. Vendar pa velikan ni omagal, delal je do zadnjega trenutka in še letos, ko je že več nego leto dni bolehal je tvarino za prihodnji zvezek skoraj dogotovil. Pesmi je razdelil v pripovedke, zaljubljene, pripovedne, pobožne, stanovske in šaljivo zabavljive. Dalo je obtičalo sedaj pri stanovskih. Upati je, da bo našel vrednega nadaljevalca velikanskega svojega početja v svojem učencu dr. Glonarju. Zbolel je že pred 6 leti na obistih. Našel je pa zdravja v Karlovih varih. Takrat je se pa bolezen lotila jeter, in tu mu ni bilo več pomoči. Hiral je in hiral mesece in mesece in jo voljno pretrpel grozne muke iz kterih ga je dne 7. julija ob 7,12. zvečer rešila mirna Bmrt. Kot učenjak bil je posebno vnet slovničar. Kot tak prvotno učenec Miklošičev je kmalu krenil za Baudoinom in Brugmannom. Bil je mož čudovite vstrajnosti in neumor-ljive delavnosti in vestnosti in kot tak vzor vsem svojim učencem. Tem je bil tudi kot učitelj očetovski vodja in jih je zlasti navajal na študij staroslovenske in protestantovske dobe ter na poučevanje historične in primerjalne slovenske in slovanske slovnice in na uk ruskega jezika. Storil je tudi osebno mnogo za slovenske dijake, zlasti kot odbornik graškega podpornega društva. Osebno jako skromen in tih mož konzervativnega značaja odtegoval se je vsaki šumni družbi in vsakemu odli- vsem svöjim premoženjem. 71 ato tudi pride pri backah, če se špekulacije ne posrečijo, do velikih milijonskih izgub (slučaj Glavna posojilnica). Na drugi strani pa spravljajo banke s tem, da skupljajo v svojih blagajnah ves denar, v vedno večjo odvisnost. Zlasti če se zadruge naslonijo na banke, pridejo v veliko nevarnost. Moravska Zladružna zveza je imela še pred leti nad 8,000.900 K odvišinega denarja, sedaj hoctfijo njeni funkaijoniarji okrog dunajskih bank kot berači, da bi dolbili vsaj nekaj denarnih sredstev, Zahtevati se mora tudi, da bo državna kontrola nad bankami strožja, kakor je bila do sedaj. Sicer hodijo državni uradniki k sejam raznih bank, toda store ne nič. Ravno tako mora država postaiv)-nim potom bankam znatno omejiti pravico sprejemati vloge. Le na ta način se da ubraniti1 zadružništvo pred banicami. Toda vse to je samo bolj trenutno in odgovarja bolj le točasnemu položaju. Mi pa moramo gledati v bodočnost in skrbeti, da v take krize sploh nikdar več ne pridemo. Država je stala ob zibelki kmetijskega zaotnur žništva. Ona mu je pomagala na noge, zato je njena dolžnost, da ga ne zapusti na pol pota. Država mora skrbeti, da bo miren razvoj zadružništva zapdgu-ran. Ustanoviti se mopa državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki bo vedno iz. državnih sredstev lahko dal zadružništvu dovolj denfarja na razpolago. In tak centralen kreditni zavod imajo na Pruskem, na Francoskem, v Bolgariji in ga moramo dobiti tudi mi. Samo n,a ta način se da obvarovati propasti zadružništvo, ki laborira sedaj že deloma na težkih razvojnih krizah. Napeti položaj na denarnem trgu (z lanskega leta sedaj sicer pojenjuje, ampak razmere, kakor so bile, lahko kmalu zopet nastanejo. Da ' pa pridemo v okom vsem nevarnostim, mora država u-stanoviti državni kreditni zavod, ki bo daj zadrugam kredit v težkih Čajgih, Nezdrave razmere, kakor so sedaj, da se vporablja denar malih varčevalcev za industrijske Špekulacije, morajo prenehati. Velja/ti mora načelo: „Kmečki denar za kmeta/“ V smislu dr. Krekovih izvajanj je bila od občnega zlbora na predlog dr. HohJnjeea sprejeta nar slednja resolucija : Skupščina štajerskega pododbora Z. Z. izjavlja: kovanju iščoč zadostilo vedno le v mirnem delovanju, za-dosegel je vendarle veliko priznanja za svoj trud, ki ga je imel z znanstveno izvrstno urejenim izdavanjem „Slov. narodnih pesroij“,“s tem,{daje postal korespondujoč član peter-burške in srbske akademije. Tudi nemški kolegi na graškem vseučilišču so ga jako čislali, kar je kazala obilna udeležba pri njegovem pogrebu. Ob jako neugodnem vremenu se je spustila njegova krsta v hladni grob, kar je bilo vzrok, da ni bilo nobenega nagrobnega govora, ki bi bil izrekel pokojniku zasluženo hvalo. Edino slovensko dijaštvo si ni dato vzeti, da mu je zapelo slovensko pesem cb odprtem grobu v zadnji pozdrav. O velikem njegtvem ugledu je pričalo tudi ogromno število vencev od vseh krajev slovenske domovine in zastopništva Slovenske Matice, družbe Sv. Mohoija in Zgodovinskega društva, ki so mu st&zala zadnjo čast. V Gradcu, dne 11. julija 1912. Dr. Arnejc. Kozel „stok“. (Napisal Januš Goleč.) (Konec.) Stok zmagovalec se je mirno pasel; vstal je pa previdno Lukuš', napel petelina pri puški, pomeril in zaklical : „iSedaj, ali pa nikoli ne!“ Kozel je zopet dvignil glavo pri teh besedah in pobulil v Lukuša. „iPumf . . .1“ se je razleglo in v istem trenutku je ležal Štok s prebito lobanjo v detelji. Lukuš se je prav od srca òddafhnil, ko je videl ,sovražnika v krvi, pustil ga je na kraju umora in odkorakal v vojaškem koraku proti domu. Drugi dan opoldne se je vrnila "Katra in naš Lukuš jej je koj skozi okno zaklical: „Tamkaj v moji detelji ima® tistega marogai-stega kozla, glej, da si ga spravil“ Poslušna soseda je res šla za kozlom, ga je 1. Vlaila je kot nadzorovalna oblast nad .aikcij-skimi družbami soodgovorna za ' gospodarsko agitacijo, ki ž njo banke izkušajo 'tudi kmečki denar skupljati za-se in izrabljati za špekula-cijske namene. 2. Vlada, ki je z /državnim vplivom pospeševala povstamek in razvoj poljedelskega zadružništva, je dolžna, da ne ostane ,pri tem na pol pota in dat ne pusti zadružništva v najvažnejši reči v kreditnem vprašanju — brez pomoči. ‘ Zato zahtevamo: a) Vlada* mora strožje postopa,ti pri koncesijo-niranju bank, zabraniti mora kvarno ustanavljanje bančnih podružnic, znatno jim mora omejiti pravico sprejemati vloge. b) Ustanoviti se mora državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki se mora zajdostno financirati iz državnih sredstev,. Dan zadružništva. Včeraj se je vršil v Mariboru občni fcbor štajerskega pododbor/a Zadružne zveze v Ljubljani, Privabil je lepo in častno število] najodličnejših mož iz vseh delov Spodnjega Stajerja, Razveseljivo je bilo videti, kako so. možje-veljaki pazno sledili izvajanjem govornikov in kako so bili res s srcem in dušo pri stvari. Občni zbor je otvoril predsednik pododbora g. dr. H o k n j e c. Pozdravil je došle zborovalce, v prvi vrsti predsednika Zadružne zveze poslanca dr. Kreka. V svojem nagovoru se spominja tudi dveh umrli vrlih zadružnih delavcev, častitega gospoda župnika Tombaha in gospoda Tlerglajva iz Polzele, Ohranjen naj jima bo Časten spomin. Za dr. Hohnjecem pozdravi skupščino f g. dr. ev&jppzođ muA uragjeuiJđ intjUAzi jöax 'J.Q '3 9) a C3 načelstva in vas zagotavljam, da. gledal jvseh 700 zadrug, ki so združene v Z. Z., z veseljem na napredek zadružništva, na Štajerskem- Zahvala za lep razvoj štajerskega zadružništva gre v polni meri ! pododboru, ki si je znal s svojim ! premišljenim delom priboriti ugled in vp oštevam j e pri vseh merodajnih krogih. Se celo poljedelsko ministrstvo občuje s pododborom kot samostojnim faktorjem. Štajerski pododbor je v polni meri izpolnil vse, ka/r je centrala pričakovala od pododborov. Hvala mu zato in naj ostane tako tudi v bodoče. Za-naprej se ne bo treba baciti več veliko s kreditno organizacijo, ker ta je že trdna in stoji dobro, tem več dela bo pa treba posvetiti živinorejskim, strojnim in kjer je mogoče mlekarskim zadrugam, ' , Po dr. Krekovem nagovoru je podal nadrevizor gospod Vladimir Puše n j a k poročilo o delovanju pododbora Zadružne zveze v letu 1911. Leto 1911 pomeni mejnik v razvoju našega zadružništva na Spodnjem Štajerskem. V tem letu se je na Spodnjem Štajerskem jasno pokazalo, katere organizacije so ustanovljene naj ppavi podlagi in i-majo življenjsko moč v sebi in katere ne vzdrže — kriz, ker jim primanjkuje lastnih denarnih sredstev in so preobložene s tujim kreditom. Naše kreatitne zadruge so sijajno prestale to poskušnjo, ni jim bilo potrebno izterjevati posojil in iskati dragega denar- ja pri bankah. Naše zadruge so še storile več; ker so mnoge posojilnice na Spodnjem Štajerskem, ki so včlanjene pri treh drugih zvezah, odpovedale v veliki meri posojila], sp naše posojilnice vsem dobrim in zanesljivim prošnjikom priskočile na pomoč in marsikaterega obvarovale 7 velikih stroškov in sitnosti, Leto 1911 pa. pomeni mejnik v razvoju našega zadružništva tudi radi tega, ker se je v tem letu začelo ustanavljati v večji meri nedenarne zadruge in so se iz vrst ljudstva samega porajale želje po usto novitvi raznih nedenarnih zadrug, 'Nada, dai bomo s smotrenim zadružnim delom, zlasti s prirejanjem tečajev* okrožnih zadružnih shodov, predavanj itd., povzdignili smisel za zadružništvo, najs ni varala. V letu 1911 so se vršile predpriprave za ustanovitev strojnih zadrug; tri take zadruge so s» že ustanovile, nadaljnje ustanovitve slede. S tem, da skušajno zadružnim potom odpomoči vedno naraščajočemu pomanjkanju delavskih moči ! in pripomoremo kmetijstvu do tega, da uporablja razne tehnične iz-n)ajdbe, storimo mnogo za napredek kmetijstva. O r g a n i z ia t o r i č n o d e 1 o, Ker smo ra|zpredli zelo gosto mrežo Rajjfajz-novk po celem Spodnjem Štajerskem, je zelo malo krajev, kjer bi bila potrebna usta/riovMev denarnih zadrug. Delo za ustanovitev novih (denarnih zadrug je r.ajdi tega precej ponehalo, ustanovili sta se leta 1911 le dve Rajfajznovki, 'dve sta pristopili k naši organizaciji, dve nedenarni zadrugi sta vsled razdružitve odpadli. Leta 1911 šteje naša organizacija 105 zadrug, in sicer: 80 Rajfajiznovk, 13 posojilnic mešanega ustroja, 5 kmetijskih zadrug, 2 stavbinski zadrugi, 2 pašniški zadrugi, 1 Osrednja zadruga za vnovcenje živine in pospeševanje živinoreje, 1 mlekarska zadruga, 1 strojna zadruga. Nismo samo napredovali po številu zadrug, — temveč, kar je treba posebej naglasa,ti, f po stalnem izpopolnjevanju njihovega notranjega poslovanja in po dosegi vedno večjih vsfpehov. Več kot besede povedo sledeče številke: V celi organizaciji je bilo združenih leta 1911 nad 2i5i.000 članov, zadruge so napravile nad 28y2 milijona kron prometa. Stanje hranilnih vlog je znašalo nad 19,000,000 K, kar je sicer precej, Če pomislimo, da je izmed 93 posojilnic 66 posojilnic komajj 3, oziroma Še manj let starih. Ce pa primerjamo stanje hranilnih vlog z hranilnimi vlogami, katere so kmetje vložili v 'druge denarne zavode, telasti hranilnice, vidimo, da nas še čajka mnogo dela. Čistega dobička so napravile naše zadruge že nad 80.000 K, rezervni fondi pa znašajo nad 507.00 K, kar je z ozirom na mlado organizacijo veliko, In zaupanje ljudstva do naših denarnih zavodov se zrcali v tem, da imamo ne le dovolj denarnih sredstev za posojilojemalci, temveč Še razpolagamo z okroglo 2,300.000 K odviSnega denarja. Kjtor pozna denarne razmere, ve, da je to dejstvo velevažnega pomena za našo organizacijo. Tudi v letu 1911 se je, kakor v prejšjnjih letih, skrbelo za odgojo, oziroma izpopolnjenje zafdru- dolgo iskala, ga slednjič tudi našla stegnjenega in cel roj muh se je dvignil z mrjhc/vjine, ko se je približala žrtvi. Od jeze in žalosti je pobledela, stegnila roko in zaklicala : ,/Dedec, švajdravi, bodeš že videl, kaj1 ti napravim!“ Se isto popoldne je, Išla v Marnberg in tožila LukuŠa pri sodniji. Pri nas na Remšniku je pa navada,, da še sod-nijske pozivnice delijo vsako nedeljo pri cerkvi. In tako sta jih dobila thdi Lukuš in Katra* Krojača je malo pogrelo, ko mu je župan pre-čital, zakaj 'da mora k sodniji, Popraskal se je malo za ušesi1 in pekel: „(Nikdar se Še nisem tožaril; eh, babi bodem plačal par litrov vina, pa bode dobro!“ In res, Šel je po Katro pred cerkev in jo lepo nagovoril: „jKaitra, kaj se boš jezila, pojdi, bova tistega kozla zapila!“ Katra je stopila na pete, udarila z nogo ob tla in zavpila vpričo vseh ljudi: „IS teboj nikdar ne, šlefpa ti, dolgouha in laž-njiva! “ Tako govorjenje, pa Še iz ženskih ust, užalilo je tudi Lukuša, stopil je k baburi in zavpil: „iBaba, tiho bodi, če ne se tudi Še 9 teboj kaj lahko tako zgodi, kakor s kozlom!“ „Kaj, ti bodeš meno“, mu je pretila Katra, „p, ki si imel mojega kozla za vraga, ti ŠvajdraveŠ, ti lažnjivi! “ Kakor blisk iz jasnega neba so zadele te besede Lukuša. Glasen krohot od strani poslušjajlcev in pa očitanje : nKaj, nad kozla je šel, ne nad vraga? O ti lažnjivost ti, krojaška?“ To je pa bilo preveč za Lukuša. 'Stopil ’ je h Ka|ri, dvignil desnico in jo hotel kar česniti tja po čeljustih; toda Katra so je umaknila kakor njen ko- zel, se postavila še krepkejše na pete, se podprla z levico v bok, z desini00 si ie Pa popravila/' robec, ker jej je preveč silil v obraz. Vendar naglica ni nikdar dobra, resnico tega polževega pregovora skusila je tudi Katra, V prehudi' jezi je preveč potegnila robec in zdrknil jej je z glave. Uboga PiŠtakla se je grozno prestrašila, pa je bilo že prepozno. Ljudje so se takoj grozno smejali; kajti bila je Katra plešasta in čuda: njej niso izpadali lasje na temenu, kakor navadnim ljudem, ampak od tilnika pa do temena bila je čisto gologlava. Na vrh glave pa je imela le še šop las, ki so bili menda res nekako podobni kozjemu repu.' Pobrala je Katra hitro ruto, pa ljudje, posebno razposajeni fantje, so jo zbadali: „Katra, kje pa si pustila lase? Zmotila si se, kozlu si jih posodila in on je vrnil tvojih las svoj rep ! “ Katro so sicer grizle te opazke, pa kaj si je li hotela, pljunila je enkrat prav pošteno pre/d zaspie-hovalce, se zavrtela na peti in nato odšla trdih korakov proti Kozjemu vrhu. Lukuš je še nekoliko Časa Nabavljal na Katro, pa tudi na njega so letele pikre in od tiste nedjelje ni 'dobil od nobenega še požirka vina ne za svojo povest o zlodeju, pa je tudi nikomur več pravil ni. Kako se je pa iztekla pravda med LukuŠom in Katro radi' kozlovega umora, ali kako bi že imenovali ta slučaj, pa nisem vprašal, o tem pa naj razmišljajo juristi. ' _______________ Drvar. Crtica z bohinjskih gora. Spisal Fr. 'K- Steržaj. Sneg se je tajal po gorah. In polzele so vodene sobice po skalovju, gromeli so plazovi po robeh in naraščali so gorski potoki. Gori na Pokluki pa je zavladalo v gozdu novo življenje. Drobil je gorski ŠČinkovec 1 in senlice so nih delavcev, V času od dne 8. do dne 15, jaguarja se je vršil zajdružili tečaj v St. Lovrencu na Dravskem polju, katerega se je udeleževalo najd 50 mož in mladeničev iz celega Spodnjega Stajerja. V svp ho povzdige: (živinoreje sta se vršila dne 18, in dne 19. januarja zelo dobro obiskana živinorejska tečaja v Slovenjgradcu in Rečica ob Savinji. V vseh socijalnih tečajpi se je predavalo o zadružništvu iu pa o kmečkem vprašanju. Zelo obnesla se je institucija okrožnih zadružnih shodov. Vršili so fife- okrožni zadružni shodi v Križe vcih dne 29, oktobra, v Vidmu dne 1. decembra, v Ponkvi ob južni železnici dne 1L decembra, v Veliki Nedelji dne 17. decembra, v Laporju dne 26. decembra. Dne 27. in 28. decembra se udeleževalo lepo Število Članov nadzorstva onih zadrug, pri katerih nadzorstvo ne posluje. Raduti teh tečajev in okrožnih zadružnih shodov se je vršilo še 17 predavanj o raznih 'zadružnih in agrarnih vprašanjih o priliki občnih zborov itd, V dirugem tečaju se je predavalo v bogoslovju redno vsak teden dvakrat zadružništvo 'in knjigovodstvo Rajfajznovk. Predavanj so se udeleževali gospodje četrtoletniki. Revizije in 'delovanje pisarne. Revidiralo se je 48 zadrug in večkrat pregledale zadruge, katere so ob priliki revizije izkazale večje nedostatke in se njim dala potrebna navodila, Najjia želja, da se izvrše revizije pri zadrugah vsako leto, se ne bo mogla tako dolgo uresničiti, dokler ne dobimo več uradnikov na razpolago. Pisarna je rešila vse došle dopise ter je opozarjala poto(m okrožnic vse članice na važne gospodarske zadeve. Ker je leta 1911 vladalo vsled suše veliko pomanjkanje sena ma Češkem in v drugih deželah, ' a pri nas je bilo precej sena na prodaj,- je zveza stopila v stik z češkimi zadružnimi organizacija (ni ter (Dozvala svoje Članice, naj > poizvedo pri svojih Članih, kedo in koliko sena ima ’ na prodaj, vspeh naše akcije je bil ta, 'da so takoj poskočile ce ne sena, in so dobili naši kmetje mnogo več za seno, kakor bi sicer dobili, če bi naša zadružna organizacija ne posegla vmes. Tudi pri' akciji - za niakujj divine na Češkem, katero je priporočala kmetijske družba, v Gradcu., je najš pododbor, kateremu je e jkt. namestništvo v Gradcu poverilo vsa dela za Sp Štajersko, sodeloval ' in izvršil veliko dela. Ker sit merodajni krogi v Gradcu prišli glede akcije do dru gega prepričanja, so isto opustili. Tudi leta 19111 je pisarna uredila mnogim za drugam knjige in jim sestavila računske zaključke, katero delo vzame pisarni skoraj ves čas v prvem polletju. Naše n a d a 1 n j e gospodarsko delo. Organizacija denarnega zadružništva je skoraj popolnoma izvedena, začele so se ustanavljati razne nedenarne zadruge. To delo se bo nadaljevalo i v prihodnje. Ce želimo doseči razbremenitev kmečkih posestev in hočemo osvoboditi naše ljuidstvo tujega vpliva, moramo stremiti za tem, da, ustanovimo veiik kreditni zavod, ki bo dajal le „ hipotekarna posojila, ker posojilnice mešanega ustroja! ne morejo vsem prošnjikom ustreči, posojilnice Ra.jlajznovke pa ne sinejo podeljevati hipotekarnih posojil ; posojilnice pa tudi ne morejo vsled tega, ker imajo visoko obrestovan denar na razpolago, po ceni podeljevati hipotekarnih posojil. glasno crlikale povsod naokolu, Višje gori v nizkem ruševju pa :se je oglašal ravno v jutro rušjevec in peval pesem, polno ognja in strasti» Skapjasti rep se mu je krivil in raztegoval in drsele so peroti po zmrzlem snegu. Njegov glas pa je vzbujal v srcih lovcem hrepenenje, da, bi pograbili pu^ko, podrli ter ga strastnega pevca in si kiobufc okrasili s škarjja-stim krivcem. Doli pa bi to ali ono dekle začudeno pogledalo lepo pero — in lice bi ji .zardelo, srce bi nemirno poiskočilo in vžgala bi se hubezen do drznega lovca/ . , . Ej, da! Težko se je vzdržati tedaj doma pod streho, — med tem ko poje po gorah divji petelin ! ! Tako si je mislili -tudi Brnjekov Bavant, ki je po zimi stanoval v mali bajti Izuna-j vasi, po letu pa dan za dnem preživel na PoMuki in drvaril, Bil je velike postave, širokopleč, črnega, zagorelega, napol divjega in obraslega obraza. 'Mrajšno iri sr d? to so zrle oči izpod velikih obrvi. Kdor bi ga videl, bi mu prisodil kakih 35 let — v resnici pa mu je lezel že peti križ na- rameni. V fantovskih letih znebi pretepač in razuzda-danec, pred katerim ni bila varna nobena ženska, poleg tega pa strasten divji lovec. Že parkrat je sedel v zidovju, a strasti do lova mu tudi mrzla ječa ni mogla ohladiti,. Seveda ga tudi za drvarjja niso lfaj radi vzeli zaradi tega, a ker je delavcev primanjkovalo, jim je prišel prav, V bajti gori na Pokluki je stanoval sam, kat-dar je drvaril. Tovariši so stanovali na Rudnem po liu prav blizu lovske hiše. Bavantu pa to ni dišalo, zato jo je potegnil go ri višje in samoval. Pri svojih zajsebnih opravkov hi hotel imeti . . . Rano zjutraj je vstajal, zadnji1 čas že pred 'dnevom. Ej, 'dobro je vedel, zakaj! Sq| tel je na (brunu pred bajto, zavit v raztrgano sukjnjo, pa poslušal naokolu, kje se 'ogl-aša rušetvec. Vsak glasek, ki se je čul iz gozdv, je slišal in prisluškoval, ' odkoB prihaja. Caka nas v bodočnosti še ,važ;na naloga: boj proti razkosevanju kmečkfih posestev, boj proti raz-kosevaiLcem, kateri izkoriščajo slabe denarne ali o-sebne razmere kmečkih posestnikov, pregovore iste, da prodajo svoja posestva in delajo pri tem ogromne dobičk . Temu delu obračajo zadrugar ji v drugih deželah vso pozornost; ohranitev kmečkega starna pa tudi nam veleva, da jim sledimo. V kratkem času obstoja podcfibora se je mnogo doseglo. Vspehi, katere smo dosegli, nas ne smejo zadovoljiti, mi moramo stremiti naprej. Dosedanji vspehi posameznih zadrug pa moijajo tudi ' poživiti zavest skupnosti, ker le v zvezi z drugimi zadrugami je bilo mogoče doseči krasne vspehe. Prebujati nas mora zavest, d!a je dolžnost vseh zadrug skupno delovati, da ne smemo pozabiti skupnih ciljev, ter moramo pospeševati vsa stremljenja zveze in njenega pododbora. iTrajni vspehi so nam le tedaj zagotovljeni, če ne bomo gojili 'separatijptionih tendenc, temveč vsi složno težili za skupnimi, cilji. Ne pozabimo na strogo uvaževanje priznanih zadružnih načel, katerim se ima zadružništvo zahvaliti za Svoje velike vspehe! Dr. Hohnjec se zahvali gospodu nadrevizorju za poročilo in otvarja debato. Razvila se je pr,av živahna debata, na katero se še povrnemo v prihodnji številki. Udeležili so se je: dr. Krek, ciH Hoh- njec, Klenovšek, Pušenjak, dr. Korošec, Ozmec, Brenčič, Roškar, Munda,. Dr, Krek je navajal zlasti napake, ki težijo naše zadružništvo kot pomanjkanje tujega denhrja iz svetovnega trga, izrabljanje kmečkega denarja v špekulacije itd. Po dr. Koroščevem predlogu se bo Zpdružna zveza obrnila na ministrstvo s prošnjo, da bi vjada nastavilja za Spodnji Stajjer mlekarskega učitelja. In prosilo se bo ob enem tudi za sadjarskega učitelja. Med debato je padlo mnogo ' pikrih ; in ostrih besed na račun deželnega odbora in deželnih potovalnih učiteljev, ki so mnogokrat naravnost nasprotni kmečki samopomoči in iz formalnih ozirov ali pa radi trmoglavosti nasprotujejo delovanju Zadružne zveze. Pri vjolitvi odbora ' je bil enoglasno • izvoljejn stari odbor in sicer: Gr,. J. Hohnjec, predsednik; in odborniki: dr. Anton Korošec, dr. Karl Verstovšek, Iivian Gorišek, Josip Ozmec, kanonik M. Matek, dr, Ivan Benkovič, dr. Anton .Terov/šek, dr, Josip Lesko vlar. Za tem je podal gospod Pušenjak Še nekaj navodil za odpravo raznih nedostakov pri poslovanju zadrug. Sledilo je predavanje dr. Kreka, ki ga prina-, šamo na uvodnem mestu, Z zahvalo vsem zborovalcem in s pozivom na složno delo je dr. Hohnjec ob %1, uri zaključil lepo zborovanje. Politični pregled. Državni zbor. Predsednik avstrijske zbornic.e, dr. Sylvester, se izraža sledeče o jesenskem delovanju državne zbornice : Delegacije bodo sklicane v drugi polovici mese da septembra (dne 23. septembra,). Njihova naloga bo, rešiti ordinarij za leto 1912, Tokrat se snidejo delegacije v Budimpešti. In ko je zapel gori na Avjšah rdečerožnati pevec, kako ga je pri tem dvignilo, kako je poslušal, kako so mu žarele oči in kako so se mu dvigale prsi! — Res, težko je tedaj, premagati se! Baväpt pa se je premagal. Prav dobro je vedel, da ni sam, ki posluša to petje. Tam z Ruknega polja je jutro za jutrom prihajal gozdni čuvaj Poljšak, mož, Zvest v službi, čuječ, dijzen in nevaren divjim lovcem. Tiho, skoro brezslišno, je čuval kjri-vorepe pevce ... Pa pride ura, in ko jo pričaka Poljšak — Pesti so se navadno stisnile Bavantu ob misli na Poljšaka. Da, ta ima precej dolg račun že ž njim. V jeseni je streljal že v tretjič s krogljo za njim. — Prav čutil jo je, kako je brenčala) mimo ušes zadnjo jesen, ko je prihajal z OlŠeivjnikov, obložen z divjim kozlom. Nič bi ne dejal, ko bi bil ustrelil kozla v njegovem okraju, vrag, naj bi streljal — tako pa — vrne mu! Zob za zob! Poleg tega je ta pro .... Poljšak neprestano stikal okoli njegpve bajte, da bi kaj izvojhal. !0, ko bi imel nos, kakor njegovo kuže, natančen in občutljiv, ga ne dobi. Ne, pa ne! Pač pa mu posveti sam, tako mu posveti, da se Jdo spominjal ves; svoj živ dan. Ze pride hip, že pride ura, ko bqfdeta obraču-nila — a tedaj, Poljšak, boj se, ne bo lahek ta obračun! Bavant je sedel sam v koči. Ogenj na tleh je že pojemal. Tu in tam je švignil ognjeni jezik po o-grku, za hip razsvetlil kočo, pa zopet pojenjal. In vselej, kadar je zaplapolal, je razsvetlil resno obličje drvarja, M je sedel ob strani, naslonjen na komolca in razmišljal. Pa niso bile prav prijetne misli, ki so se mu vrstile v glavi. Resni, skoro otožni izraz na obrazu je pričal o tern. Državni zbor bo sklican v pričetku ali koncem meseca oktobra. Rešiti bo moral parlamentarič-nim potom celo vrsto predmetov, ki so jih sklenili že razni odseki. Za tem se bo baivila zlbomiea z državnim proračunom. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica se je sestala dne 10, t. mes. popoldne ob 3, uri k zadnji predpočitniški seji, da o-doori one zakonske predloge, ki jih je poslanska zbornica že sprejela. Posebnega pomena pa je bila današnja seja, ker se je v njej vršilo prvo branje petih zef-konov, ki tvorijo skupaj reformo avstrijskega kazenskega zakonika in kazepsko-pnavnega postopanja. J ustióni minister je v svojem govoru naglašal veliko važnost te reforme ter povdarjal, da je najskrajnejši čas, da se že zdavnaj zastarele določbe materijalnega kazenskega prava, ki so v Avstriji v veljavi že nad 100 let, preurede primerno modernim zahtevam, da bodo odgovarjale modernim socialnim in kulturnim razmeram. Reforma pa je mogoča le tedaj, če se podere staro iri zgradi popolnoma novo poslopje, Najvažnejši zakon med vsemi je osnutek novega kazenskega zakonika za Avstrijo. Politične počitnice. Z zadnjo sejo, gosposke zbornice, ki de je vršila dne 10. t. m., so se pričele politične pajrlamenta-rične počitnice v popolnem obsegu. Vse miruje, grška palača na Franc Josipovim ringu na Dunaju je zaprta, samo češko-nemška spravna pogajanja ' še dajo posla raznim politikom. Ministrom 'se vkljub počitnicam ne obetajo posebne prijetnosti. Vesti od demisije tega ali drugega ministrai nočejo potihniti in je tudi položaj celokupnega ministrstva tak,, da bo povzročil marsikateremu politiku marsikatero neprijetno urico. V ministrstvih se dela sedaj državici proračun za leto 1913. Razna ministrstva; so že izročila svoj specijalni budget finančnemu ministrstvu, kjer se bo črtalo in popravljalo na vse pretege, ker bi se sicer že sedaj izkazal stomilijonski deficit. Ker 1 ni novih virov za dohodke, se bode moralo precej Stediti, da se ohrani v državnem gospodarstvu ravnotežje. V pričetku jesepi se bo pa končno še ministrski svet ba-vil z državnim proračunom. Oporoka ministra Brafa. V torek dne 9. t. m. se je odprla oporoka umrlega ministra Brafa. Pokojnik je zapustil involo veliko in dragoceno knjižnico drugi Češki univerzi v Brnu. Dokler se pa ne ustanovi ta univerza, pa naj služi biblijoteka češki juridični fakulteti v Pragi. In nadalje je določil, da naj se polovica njegove v Ro-stokah se nahajajoče vile po smrti njegove ' soproge vporabji za Štipendijo za enega jurista na brnski češki univerzi. ltazdor v italijanski soc. demokraciji. Na kongresu socialno-demokratične stranke v Reggio d’ Emilia je bila sprejeta resolucija proti italijanski vojni akciji v Tripolitaniji. Na predlog Spletnega socialnega demokrata Lazzarija je bila sprejeta resolucija, ki pozdravlja ne le rdeče italijanske vojake, temveč prav tako tudi rdeče tripolitanske Arabce in Turke kot brate. Za soeialno-demokraticno stranko samo veleva-žen predlog, ki je bil tudi sprejet, je bil ta, da se izključijo iz stranke dosedanji strankini voditelji Bilsso-lati, Cabrini, Bonomi in Podrecca, češ, da so se izkazali nevredne, da bi še nadalje pripadali socialno-demokratični stranki. Ej, drvar Bavant je imel že dokaj bridkih ur v svojem življenju. Včasih jih je pozabljal, izkušal ugonobiti, pa so le prišle v rednih trenutkih zopet s podvojeno silo nazaj. Mnogo, mnogo je že izkusil m veliko prestal. Veselega ni bilo, pač pa gorja, trpljenja in nadloge. Največkrat pa po svoji krivdi. Celih sedem let'je presedel v ječi zaradi nekega lovca, ki so ga našli ubitega v Krmi, Njega so dolžili, letam je bil tisti dan, lovil je — da ga je ubil, bi mu ne bili dokazali, ako bi ga ne bil izdal prijatelj. ,On sam je molčal takrat, ni povedal imena, pomagača — ta pa ga je izdal. Sicer pa je zaslužil več, če se gre po pameti. Zob za zob pravijo! A on ga ni' nameraval ustreliti. Meril je le približno, samo za sturali — pa ga je ustrelil. Nemirno se je drvar premaknil in podrezal v žrjavico, k^kor bi si hotel pregnati težke misli. Potegnil je iz čutarice žganje, da bi se napil in vtopil te’ strašne misli — pa so afe mu le z novo silo vračale. Vedno in vedpo! Zleknil je na mahovo posteljo, zakril ogenj in zatisnil oči, da bi pregnal te spomine, pa so le prihajali. Nekaj časa si je s silo zatiskal oči, da bi zaspal in se je premetaval po ležišču semintja — pa ni mogel zaspati. Zakaj neki ne? Kaj je to? Naenkrat je vstal naglo in rajzburjeno. Vrgel je odejo raz sebe in planil po koncu. — Saj. Je danes ravno deset let. — Moj Bog! Vzdihnil je globoko in se zgrabil za glavo. Obletnica ! Zato! Zato torej ne more zaspati! Ödtod toref ta čudni nemir v njegovi notranjosti, odtod ta čudni strah ! Obletnica onega groznega dne, ki mu je oftt takrat tako Živo pred očmi, kakor bi se to sedaj vršilo tako! (Koneo prih.) Povod tej izključitvi je dejstvo, da so omenjeni voditelji čestitali kralju Emanuelu po znanem atentat tu in da odobrujejo vojno akcijo v Tripolitaniji. T.a sklep pomeni definitiven razpad socialno-demokratične stranke v. dve sovražni struji, Srbija. Oblaisti so zapečatile vse spise rajnega srbskega ministrskega predsednika Milovanoviča. Ministrski predsednik in zunanji minister bodetauvse papirje pregledala. Nekateri listi poročajo, da se nahaja meji Milovanovičevimi papirji tajna pogodba Srbije z neko velevlastjo, ki jo hoče vlada najti. Merodajni krogli pa naglašajo, da gre pred vsem zato, da dobe papirje, ki tičejo krizo ob aneksiji Bosne in Hercegovine. Ogrska. Minister za zunanje stvari grof Berchtold je uradnim potom obvestil ogrskega ministrskega predsednika dr. Lukacsa, da je sv. stolica na podlagi sklepa kongregacije de propaganda fide privolila v ustanovitev nove grško-ka.toliške škofije iz szekels-kega vikarijata (na Ogrskem) ter da je papež tozadevno izdal tudi posebno bulo, ki jo državni tajnik Merry del Val slovesno izroči avstro-ogrskemu poslaniku pri Vatikanu ' knezu Schönburgu, Buka.1 bo Objavljena v vatikanskem uradnem lisitu. Francosko. Predsednik Fallieres je podpisal načrt gleda posojila pariškega mesta v znesku 200,000.000 fjran-kov za gradbo cenih stanovanj. Volilna reforma na Francoskem. Francoska zbornica je sprejela proporčni volilni sistem. To je dejstvo dalekosežnega pomena, ne samo za deželo, ampak v mnogo višji meri za iternacio-nalno politiko. Novi volilni zakon ne pomenja samo spremembo starega, temveč konec dosedaj neomejene moči radikalcev,; Po doizdaj veljavnem volilnem redu je bila radikalna moč nezmagljiva, s to spremembo se je pa začela trdnjava udaj ati, Radikalci se niso udali svoji usodi rade volje, temveč prisiljeni, ker so postajale posledice radikalnega sistema na Francoskem vedno neznosnejše in naravnost' anarhistične* Francoski je že grozila splošna državna kriza, in le nov parlamentarni ustroj zamore prinesti državi novih življenskih moči. Boj za volilno preosnovo je bil skrajno hud. Radikalci so napeli vse svoje sile, da bi zabranili novo, volilno reformo. Predlagali so nekak mešan sistem, večinski in proporčni, toda zbornica je vse tozadevne predloge radikalcev odklonila in se je odločila za predlogo, ki določa, da je izvoljen tisti, kateri dobi volilni kvocijent, to je, kateri doseže tisto Število glasov, katero se dobi, če se število oddanih glasov deli s številom poslantìev, kolikor se jih mora izvoliti1. Ge voli n. pr. volilni okoliš 10 poslancev in se je oddalo 150,000 glasov, potem je volilni kvocijent 100.000 = 15,000, in kdor doseže to število, tisti je izvoljen. Vladna predloga vsebuje nadalje razdelitev dežele v velika volilna okrožja. Ta velika volilna okrožja so pa tudi radi tega važna, ker : je s tem odpravljena stara ustava v departmajih in bo na njeno mesto stopila v veljavo nova upravna reforma. Kakor znamo, je francoska revolucija razbila stare province in na mesto teh je bila Francoska razdeljena v številne majhne u-pravne okoliše, tako zvane departmaje. Ta ustava se je pa že davno preživela, in že od pričetka, ko se je ustanovila ljudovlada, je stala upravna reforma na dnev/nem redu vsake republikanske vlade. Francoski katoliki pozdravljajo novo volilno reformo. Turčija. " Kriz a. Vojni minister Mahmud Sefket je podal ostavko. Ministrski portfelj so ponudili generalu Nazim-paša, kateri ga je pa odločno, odklonil. Ministrski svet ima trajne seje in govori se, da nameravajo ponuditi portfelj vojnega ministra generalu Izzeti-paši, ki je zapovedujoči general v Jemenu, Ge pa tudi ta general odkloni ponudbo, postane položaj celega ministrstva ne-vzdržljiv, Naijmovejše poročilo pa pravi, da ima maršal Osman-paša še največ upanja, da postane vojni minister. Položaj v Al b a n i j i. Položaj v Albaniji je za Turčijo zelo opasen. Razven komiteja zahtevajo kategorično odstop celokupnega ministrstva. Albanski mladoturški komite se je posvetoval o celem položaju. Kljub prepovedi se je udeležilo posvetovanja 7 častnikov. Ge kabinet ne poda ostavke, pride do resnih dogodljajev. Častniki zapuščajo armado in prihajajo v tabor ustaških Albancev. V Turčiji škriplje in poka na vseh koncih in krajih! Raznoterosti. Cč. duhovščini se uljudno naznanja, da je s,e-daj zopet dobiti v tiskarni sv. Cirila več izvodov Pu-stetovega. psalterija in sicer v dveh oblikah: Oblika 16, to je velikost 10 in 15 cm, 3 K 36 v, Manjša oblika v velikosti 8 in 11 cm pa stane v usnje vezana z zlato obrezo 2 K 70 v. Ta psalterij je izmed vseh gotovo najboljše tiskan. Posebno nečja oblika ima velike, močne črke. Slomšekova slavnost v St. Juriju ob juž. žel. v nedelfo dne 11. avgusta obeta veličasten izid. Zanimanje je veliko. Od vseh strfani se že oglašiajo u-deleženc.i. Saj je pa tudi ta slatvnost edina večjih ve- selio, katere se priredijo letošnjo leto. V,spored je ye-iik, veselioa. bo nudila marsikatero zabavo. Pogreb profesorja dr. Strekelja. (Izviren'dopis iz Grajdca.) V sredo «ine 10. i, m. ob 3. uri popoldne je bil v Gra(dcm pokopan znani slovensikji jezikoslovec vseučillški profesor dr. Karol Strekelj. Veličastni sprevod je šel iz biše žalosti na rabeinberišlkem ob-mejstjfu na pokopališče v St. Lenart. Vencev od žalujočih sorodnikov in prijateljev ter mnogih društev je bilo toliko, da je pred mrtvaškim vozom moral voziti še poseben voz za vence. Razun sorodnikov in mnogoštevilnih graških prijateljev in znancev so (pokojnega) spremili na potu k zaafnjemu počitku zastopnik Mohorjeve družbe gospod dr. Rožič, kot zastopnik Slovenske 'Matice ’gospod Govekar, kpt zastopnik Zgodovinskega društva v Mariboru gospod dr. iTur-ner. Pogreba so se tudi udeležili1 rektor jgraškiega vseučilišča in dekan filosofane fakultete s pedeli v ornatu ter mnqgo vseučiliš|čnih profesorjev, in me,(J njimi dr. Murko, dr. Cornu in dr. Meringer. Ker se na vseh srednjih šolah vršijo Še zrelostni izpiti, pa smo izmed starejših učencev pokojnikovih viideli edino gospoda dr. Arnejca iz Maribora. 'Na grobu so pokojniku zapeli v zadnji pozdrav akademiki „Blagor mu!“ Govorov na grobu ni bilo, kar je pri pomenu pokojnika za slovensko vedo napravilo jako žalosten utis. Gost dež, ki se je v tem trenutku vpil, bo za graške Slovence pač prišel izgovor. Ali ni bilo mogoče, spravljati misli, daj bi prenesli dr. Stre-keljeve ostanke v domovino in da bi tam zagrebli zaslužnega moža malo slavnostnejše ! ? Mesto venca na grob profesorja dr. K. Strekelja je daroval gospod Stefan Rajnik v Gradcu 10 kron za salezijanski zavod „'Marijanišče“ v Veržeju. Z:a plemniti dir se iskreno žajhvaljuje preddedništvo /Marijanišea“ in želi posnemovalcev. Iz šolske službe. Na dvorazrednici v Soboti ob Dravi je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v I. plačilnem razredu. Prošnje do 20. julija. Pri Mali Nedelji je prosto mesto učitelja ali učiteljice, prošnje do 1. avgusta. Na petrazrednici pri Sv, Ani na Krem-bergu je razpisano mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 18. julija. Slovenski učitelji, pobrigajte se za to mesto ob jezikovni meji! Kam v nedeljo? Vsi v Hoče na Slomšekovo slavnost podružnic Slovenske Straže Sv. Magdalena— Hoče! Županom. Občine, v katerih je toča in neurje napravilo veliko škodo, naj takoj zahtevajo od okrajnih glavarstev cenitev škode. Pri navadni počasnosti uradnega šimeljna so se vršile cenitve Škode dosedaj navadno še-le tedne in mesece po onem dnevu, ko je uničila toča kmetu njegove pridelke. Župani, potegujte se povsod za svoje občane! Svari se! Govori »e, da je v Dravi zastrupljenih mnogo rib z arzenikom. Po teh govoricah je voda, izvrgla že veliko takih poginjenih .rib. Ker bi bilo z a-vživanje teh rib škodljivo in nevarno, se svari prebivalstvo pred zaivživanjem rib. Pozor! /Tozadevne govorice so prišle že do c. kr, okrajnega glavarstva. Ce so resnične, še ni ugotovljeno, vendar je previdnost na mestu, da se ne zgodi kaka nesreča. Dr. Ploj. Cesar je imenoval 'dvornega svetnika dr. Ploja, ki je imel /o sedaj pri upravnem sodišču značaj in naslov senatnega predsednika, za pravega senatnega predsednika pri upravnem sodišču. Orli, pozor! 'Načelniki vseh štajerskih odsekov, oziroma namesto načelnikov prvi vaditelji, se morajo zbrati v nedeljo dne 28. t. m. v Celju v telovadnici ob 8. uri zjutraj. Nalašč v ta namen pride iz Ljubljane brat Jeločnik, ki bo imel z načelniki vaje radi skupne telovadbe. Orli Iz Kranjske so se odzvali povabilu štajerskega pododbora in se bodo v lepem številu udeležili ' slavnosti v St, Juriju, Iz srca že sedaj pozdravljamo ta sklep in navdušenega sprejema naših bratov iz Kranjske ne bo manjkalo. Kroje , in vse druge dele orlovske uniforme naj še naroča pri gospodu Macuhu, krojr^kem mojstru v Mariboru, ki postreže solidno in s primernimi cenami. Kdor hoče v St. Jiurij v kroju, naj ga takoj naroči! Ljubosumnost je med liberalci zelo razširjena. Če kak liberalen besednik kje zagreši kako beüasto-čo, takoj prjŠvedra za njim njegov liberalni konkurent in iztakne še večjo. Dolgo Časa je prinašal |„]ßl. Narod“ samo iz Celja razne neumne dopise, ki so se odlikovali po neinformiranosti in zatelebanosti, sedaj polni b sličnim, če ne slabšim blagom njegove > predale še tudi neki dopisnik v Mariboru. Gotovo je bil kak liberalec v Mariboru ljubosumen na „slavo“, ki jo je vživaj celjski „Narodov“ dopisnik, zato je šel med liberalne «iopisnike. i Žal mu je mogoče tudi bilo, da bi' se njegove bedastoče pozabile, zato jih hra če s priobčevfanjem v „Narodu“ odtegniti pozabljivosti. Vsak ima pač svoj šport, liberalci večkrat v vie-žbanjn lažnjivosti. Pa naj ima /Slovenski Narod“, kar zasluži. Ker smo dobrega srca, se narn samo usmilijo ubogi („Narodovi“ Čitatelji. Kar se njim »vise predloži, to zahteva že več kot nebeško potrpežljivost ! Dr. Limbar Beli. Kakor čujemo, odloži dr. Kukovec svoje dosedanje ime in je zaprosil, da bi se smel imenovati dr. Limbar Beli. Ob enem z imenom* bo odložil med staro šaro tudi vse spomine np preteklost. Tiudi Jurij Plevnik, odličen pristaš liberalne stranke, misli zapustiti nehvaležne liberalce, ko se bodo popet zaprla za njim vrata celjskega okrožnega sodišča in spremeniti ime. Vlznevoljen je, ker so ga liberalci sedaj v nesreči zatajili 'in si bo pridjal ime: Preganjana Nedolžnost, — Prosto po /Slov, Narodu.“ Preganjanje katoličanov v Belfastu, V velikem industrijskem mestu Belfastu na Irskem že nekaj čar sa sem hudo preganjanjo ondotne katoličane. Iz tovarn so spodili vse katoliške delajvce. ITfolpa 10,000 ljudi se je pripodila v katoliško predmestje, kjer je po vandalsko razsajala. Poškodovala je prodajalne katoličanov, pobila vse šipe na ondotni katoliški cerkvi, na župnišču, na šoli. Policija ni opravila nie. Katoliške delavce, ki so šli v soboto po svoj tedenski zaslužek v tovarne, je razdivjana tolpa, napadla, in hudo pretepla. Res, žajlostni pojavi verske nestrpnosti 1 Šolstvo v Severni Ameriki ni tako razvito, kakor se dostikrat čuje. Tam je velik' razloček med mesti in deželo. Res je, da imajjo skoraj povsod tudi po deželi šole, ki so nekaj tednov v letu prav dobro obiskane, drugače je pa, komaj četrti diel videih otrok prištevati med redne obiskovalce, Naj^ečja napaka je pa v tem, da nimajo sposobnega učiteljstva, ldajti pouk oskrbujejo 15- do lŠletne deklice, ki so debraile samo ljudsko Šolo; njim je izročenih v, šolisko vzgojo baje 12,000.000 otrok. Po amerikauskih mestih je seveda drugače. Iz rudečega tabora. Kongres laške socialnode-mokratične stranke je z 12.300 glasovi sklenil izključiti iz stranke sodruge Bisolajttija, Bonomija, Cabri-nija in Podrecca, „Slovenski Straži“ je ' darovala 1 gospodična Tonöikä . , , prvi dvekronski novec. — Prisrčna hvala ! Naročniki! Somišljeniki! Do danes še niso vsi tisti naročniki, ki dolgujejo naročnino, poravnali svoj dolg. Prosimo vse tiste, ki še niso obnovili naročnine, ali jo dolgujejo nazaj, da blagovolijo isto še ta teden poravnati, da npravništvu ne bo treba dotičnim, dopošiljanje lista ustaviti. — Somišljeniki, uporabite vsako priliko za nabiranje novih naročnikov za »Stražo!« Naslov: »Straža«, Maribor, Koroška cesta štev. 5. Razredna loterija. N ar.-gosp. odsek je izdelal pred nekaj časom poročilo o irazrčdni loteriji. Poročilo p^ajvi: Siedajnja Ira terija je tajfco udomačena, da jo je težko odpraviti. Don/šala je državi povprek 20,000.000 K na leto. A razredna loterija,, katero pr (/dilaga vlada, pa je predraga, RazpeČati bi se moralo 'np/leto 400,000 srečk po 200 K. To znese 80,000.000 K. Dobitki bi znašali 70 odstotkov, to; je i5,6,000,000 K, teži j a bi p,a stala 4.000. 000 K. Torej bi ostalo 20,'000.000 K, ko bi se razpečala vse srečke* Ker pa je pri sedanji loteriji uslužbenih več oseb, bi te izgubile svoj zaslužek. Zato odsek predlaga, naj bi se sedanja) loterija odpravila polagoma tekom desetih let. Odsek ‘ tudi ni zadovoljen, 'da[ bi največji dobitek s premijo znašal 1.000. 000 K. Višji dobitki naj se znižajo in pomnoži število manjših dobitkov. Vlada je hotela vso organizacijo razredne loterije izročiti bankam ia menjalnicam. Odsek pa je sprejel resolucijo poslanca dr. Kreka, ki naroča vla(di, da ne izroči razredne loterije bankam. KoneČno je narodnragospodatski odsek naročil vladi, naj proučuje vprašanje, salì bi ne kazalo vpeljati hranilinično loterijo. Vprašanje razredne loterije torej še ni zrelo. Štajersko« Mariborske novice. Matura n,a gimnaziji, V sredo popoldne so napravili maturo: Kieser Karl (Nemec) z odliko, Al. Kj a V čič3 Kovačič Janko in Ko ž m h Jožef, V četrtek so maturirali : Mirt Jožef in M uste r Jožef z oojliko, Majer Franc, Muhič Franc, Mra-vlag Walter in Mravljak Jožef, N o v ,a k Jožef in Novak Ivan. Danes predpoldne so napravili izpit: Robič Maks in Reidinger Karl (Nemec) z odliko, Or t a n Ivjan, O s o j n i k Janko in Predi-kaka, Janez. Popoldne se matura nadaljuje in bo jutri končana. Zrelostni izpiti na učiteljišču. Matura se je začela v soboto, dne 6. t. m, popoldne. Do danes je maturiralo (danes dopoldne je že vračunjeno) 34 kandidatov ih ena kandidatinja iz deželnega ženskega učiteljišča. 'Izmed teh so napravili maturo z povoljnim vspehom naslednji Slovenci: Krpač (Šmartno pri Slovenjgradcu), Belšak (Mala. Nedelja.), Čander (Zibika), Kerbler (Sv. Križ nafti Mariborom), Visočnik (Reka na Pohorju), Go.msi (Maribor), ZiemljiČ (Maribor), Mikjl (Sv. Jurij ob Ščavnici), Muršec (Ptuj), Rakuša (Ormož), Zdolšek (Ponikva), Lavbič fDramlje), Hofbauer (Hrastnik), gdč, Čuček (Sv, Rupert v Slov, gor.) Odhodnica. Tukajšnja narodna društva priređ'e jutri, v soboto, dne 13, julija t. 1. zvečer v Narodnem Domu odhodnico na čast g, J os. Severju, ki je premeščen v Sevnico, Prijatelji in znanci izbornega pevca se vabijo na prijazno udeležbo, „Slovenska Straža“ ima v popdeljek dne 15. t. ima svoj družinski večer pri gospodu Kirbišu v Vik-tringhofovi ulici. Tamburaši sviraj o jutri, v: soboto, dne 13. t. m. zvečer na vrtu Narodnega Doma, Vstopnina prosta. Naši mestni očetje so si radi regulacijo^ glavnega trga hudo v laseh. V sredo je bila običajna seja občinskega, sveta, pri kateri je prijšla na vjrpto še tudi ta zadeva. Povzročila je zelo vročo kpri. Zlasti med dr, Oroslom in inženirjem Friedrijgerjem je prišlo do hludih spopadov. Druga/če mirhodušno kimajoči občinski odborniki so se bili tako razvneli — dr. Orosel je ves razburjen metal alge ob mizo — da je župan predčasno zaključil sejo. Prihodnja » seja se vrši danes. Vsak/ reč se maščuje. Tlako se mašičuje tudi nad mariborskimi nemškimi nacionale! njihovo grdo sovraštvo njapram Slovbncem, ki jim ni dopustilo, da bi se bil zgradil dravski most pri Narodnem domu. Radi te nemške zagrizenosti bo še marsikoga glava bolelaj, najbolj seveda davkoplačevalce. Celjske novice. Cvetlični dan v Celju, Tukaj vzbuja posebno zanimanje poslednji dogodek: Neka gospodična je prodajala; cvetlice v prid nemškim društvom v Nemški hiši. Ker je tukaj zelo malo skupila, se ji je pa pridružil nek gospod, ki jo je nagov(oril, naj gre pa prodajat na prostor, kjer bo dosegla; ' večji promet. Dekle je gospodu verjelo ter mn sledilo. Kar opozori neznani gospod prodajalko cvetlic, da ima}1 vzadaj raztrgano krilo. Dekle, grozno zastrašeno, izroči spremljevalch pušico z nad '80 K vsebine ter si gre za neka vrata pripenjat krilo. Ko pride najzaj na|’če-sto, ni bilo o gospodu ne duha in ne sluha, Tjudi policija ni mogla več dognati, kdo bi bil pušico u-kradel. Nemce je radi tega govorečega dokaza „požrtvovalnosti“ v lastnem taboru, zelo isram in nočejo o dogodku nič slišati, Prijatelji v nemškem taboru, le ne tako sramežljivo ! Ce je citati kje o kakem pretepu med kmečkimi fanti, takoj govorite o: [„(bindiŠar-skih pobijalcih“, zakaj ne pišete sedaj o „nemških tatovih.“ Aškerc, Znani socialno-clemokraifei voditelj in pisatelj Etbin Kristan iz Ljubljane predava v soboto, dne 13. t. m. zvečer v celjski Čitalnici o Aškercu. To. bo zopet užitek za naše liberalce, ko bo udrihal Kristan po „Črnem klerikalizmu“ in bo na Aškercu videl samo tisto, kar je najbolj obžalovanja vredno, njegovo strastno vnemo za brezversko svobodomiselstvo. Hafoeant šibi.. Ptujske novice. Dravski most pri Ptuju popravljajo: ker se mora veliko popraviti, bo od ne 15. julija naprej vsak dan od 1. do 7, ure popoldne most popolnoma zaprt, kaj naj vp,oštevajo vozniki in pešci; pozovi čez 1500 kilogramov sedaj sploh ne morejo čez naš ipost. Kap je zadela trgovca gospoda Vouka; bolpika so spravili v Gradec. Ptuj. Minuli teden se je poslovil iz Ptuja g. Frape Pollale, farmacevt v lekarni g. Molitoria. Gosp. Pollak je služboval nad 20 let v Ptuju in si je s svojo ljubeznjivostjo in' postrežljivostjo pridobil zlasti srca okoličanov, ki ga bodo zelo težko pogrešali. Po rodu Ceh, je bil in ostal Slovan z dušo in telesom ip Slovencem vseskoz naklonjen; bil je več let predsednik ptujske Čitalnice, za katero je veliko storil in žrtvoval; d'a imamo danes na Ptuju tako krasno, povečano in moderno preurejeno dvorano, gre zaslug,a g. Pollaku, V prostih urah se j p bavil g, Pollak posebno s starinoslovjem; ima krasno zbirko zlasti Majdi tiskih starin* Vrlemu domoljubu in ljubemu znancu kličemo: Bog vodi Vaša pota! Na zopetno svidenje! — Dravski leseni most popravljajo, pa je bil tudi že zadnji čas. Tramovje je bilo na mnogih mestih popolnoma preperelo, in le Čuditi se je, da se že ni zgodila kaka nesreča,, Dolge vrste voz čakajo vedno na prehod* — Dne 2, julija je med hudo nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Mlakarja v Slovenji vasi (župnija Hajdin) pri Ptuju. Zgorela je vsa •avnokar spravljena krma, Skoda je velika. Matura na deželni gimnaziji na Ptuju se vrši dne 12, tn 13. t. m. pod predsedstvom deželnega g. nadtzornika Tiuittserja, Št. Iljske novice. Razburjen je bil naš dr. Hanzi, ker je zadnjič dopisnik „Slov. Gospodarja“ pri vabilu na občni zbor lepo prospevajoče slovenske posojilnice omenil, da se naš zavod lepo razcvita, „voršuskasa“ v Siidmarkhra fu pa slabo diha. Zakaj toliko razburjenja. Zdravniki pravijo, da taka reč škoduje Nemcem na zdravju. Kaj ho s šulferajnsk.o Šolo v Ceršaku? Tri domače otroke ima. Drugi pa so ali Dunajčani, ali pa otroci, ki jih spravljajo, kadar ni Mura visoka, Seiz cirberški brod iz vasi: Crniščine, Lihečka vas in Gersdorf, župnije Sv. Vid na Voglu. In radi teh naj bi bila šola znak, da jo domačini spoštujejo, kakor trobi šulferajn v svet! Cesta St. Ilj—Murhof. Občani Solnica in Ceršak se potegujeta za okrajno cesto, ki bi vezajla St. Ilj z Murhofom in bi se na ta način dosegla krajša zveza s Cmurekom, Sadja bo pri. nas srednje. Jabolk bo po n e kot.t že precej, ranega sajdja pa nič. Vinogradi kažejo lepo. Uganka. Zjakaj je dala S Minar ka prejd SüpV markhofom nasaditi grmovje? 30 let že neprenehoma Županuje vrli župan in narodni bojevnik gospod Tone Hanc v Ceršaku. Ta vrli steber naše meje je vsa ta leta, vodil občino tako vzorno, kakor menda malakjaiteri župan. Občani .ga ljubijo in častijo kot svojega očeta^. Vrlemu narodnemu veteranu kličemo: Se enkrat 80 let! Naše delavce v tovarni v Ceršaku bi bilo treba organizirati. Brez organizacije so še ostali dose-daj zvesti narodu in veri, A če bo vedno tako, je pa vprašanje. Ljutomerske novice. Smrtna kosa. V torek, dne 9, t. m. smo v Ljutomeru pokopali uglednega, 671etnega kmetfa Iv. Rajha iz Mote. Pokojnik je bil mnogoletni župan cven-ski, ustanovnih in začetniki cvenske 'šole ter večletni načelnik krajnega šolskega sveta. Dokaz, da je bil priljubljen doma in daleč na okrog, je prinesla velika udeležba pri pogrebu. Pogreba se je udeležila tudi slovenska Šolska mladina z učiteljstvom, g. okrajni glavar Fr, Bouvprd pl.Chatelet, mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev, zlasti mnogo tržanov, Spored je vodil vlČ, g. M, J.urkoviČ, kn. Škof, duh. svetovalec, dekan in župnik, v spremstvu treh čc. gg. kaplanov. V imenu sorodnikov se je zahvalil pogrebcem in vzel slovo od pokojnika g, Mirko Rajh, železniški uradnik na Dunaju, v imenu šole pa g. Toma Pušenjak, nadučitelj na Cvenu. Blagemu možu-pošienjaku bodi zemljica lahka^! — iV sredo, dne 10.. t. m., smo položili materi zemlji v naročje gospo 'M. Tomanič, ki je tu umrla po dolgi, zelo mučni, 161etni bolezni v 76. letu svoje starosti, vdova po umrlem postaj en ačelniku v Hočah. Rajna je mati gospe Herzogove v Ljutomeru, Naj ji sveti večna luč! Ormožke novice. Ormož. Dekanijski odbor Mladeniških zvez ormoškega okraja je sklical, za 7. julij, to je pretečeno nedeljo, velik mladeniški shod k Sv. Tomažu pri 'Ormožu. Navdušenje za ta shod je bilo naravnost velikansko. Tudi priprave so se vršile neumorno naprej, a ravno v zadnjem momentu poseže c, kr. okr. glavarstvo vmes in prepove shod. Na Hrvaškem vlada Čuvajev režim in Ptuj je pač blizu meje! Navzlic temu, da se je takoj naznanilo na vse strani, o}a se shod ne vrši, se je zbralo pri Sv. Tbmajžtu na stotine za dobro stvar navdušenih mladeničev. Zategadelj se je vršila pri poznem opravilu procesija z Natìsvetejšim, katere so se naši lantje z hvalevredno dostojnostjo tudi udeležili. Lepo je bilo gledati našo nadebudno mladino, kako je ponosno korakala v procesiji, ter s to slovesnostjo nadomestila namera-vano slavnost. Mladeniški shod zategadelj nikakor ne izostane, temveč se vrši pozneje, na kar se vse zveze uljudno opozarjajo. Želja, katera je toliko mladine združila pri Sv. Tomažu, je bila pač tudi, videti in slišati zopet svojega nad vse priljubljenega orgar niz aito rja, velečalstitega gospoda pr Mosor j a dr. Hoh-njeca:, ki bo gotovo tudi prihodnjič ra devel j e prišlel. Da se nam ne bo delalo ovir, se bo vse pravočasno oskrbelo ter se bo ta shod še gotovo vršil. Udeležba, kakor se pričakuje, bo nad više sijajna! Drugi kraji. Konjice. Dne 14, t. m. priredi pri nas naš „Turnverein“ s sodelovanjem Slovenjebistričanov običajni „Sonnenwenclleier“. Dirindaj se prične ob 8, uri zvečer, To bo zopet hajlanja in tulenja! Mi davkoplačevalci si odločno prepovedujemo, 'da bi se pozno v noč kalil nočni mir. Idite tje, kamor vas vleče srce, vi blaženi rajh. Sodelovali bodlo sami pristni Germani, kot so: Kupnik, Kowatschitsch, Werbnigg, itd. Sedaj naj pa Še kdo reče, da Konjice niso nemške ! Sv. Križ nad Mariborom, Radi velike Orlovske slavnosti pri St, 'Jurju ob južni železnici se za 4. avgusta nameravana Slomšekova slavnost obmejnih Slovencev pri Sv, Križu preloži na dan 28. avgusta. St. Lovrenc nad Mariborom, Tudi šentlovren-ški Slovenci di moramo kmalu ustanoviti telovadno društvo. Sposobnih mladeničev : in mož i inatto o dovolj ! Eia prostore nam tudi ni treba biti v skrbeh, ker nam jih bo radevolje prepustila šolska oblast v tukajšnji tržki šoli, v kateri ima tuaU nemlšjka Turnverein večkrat svoje vaje, : Brežice. Z razširjanjem „Narodnega Lista“ in „.Štajerca“ obenem se zelo trudi nek Človek, ki je veljal ob zadnji državnozborski volitvi za glavnega a-gitatorja za dr. Kukovca. Celo tako predrzen je, da nadleguje naročnike „Slov, Gospodarja“, naj istega odpovedo in si naročijo „Nar, List“ ali „Štajerca“. V brežiški okolici je ta človek pri nekem kmetu pravil o „Štajercu“, da ni vec nevaren slovenščini in da je spremenil svCjo nemškutarsko smer. Prav je storila neka kmetica, ki je tega liberalno-nemškutarskega sit-neža z burkljami napodila od hiše. Zopet dokaz, da so liberalci popolnoma prijadrali v tabor narodnih odpadnikov, Z nemškutarji lumpajo, s štajerčijanci se objemajo, z odpadniki se vežejo pri volitvah, agitirajo za njihovo glasilo in rogovilijo proti Slovencu-bratu, ki dela za proevit naroda. Tako daleč je zabredel na Spodnjem Štajerskem slovenski liberalec ! Narodna izdajica je bil in ostane! .• Zreče. Dne 26. junija okoli 2, ure se je silen dež razlil po skomerskih planinah, Vsled tega je na. rasla Dravinja talko., da je po nekod voda izstopala iz struge ter delala Škodo po cestah, travnikih in njivah,. Blatna reka je nosila plohe in drugo lesovino. Pohorsko neurje, kakor d.a bi obhajalo obletnico, se je zmotilo samo za en dan. Dne 27. junija 1898 je drla voda po istih prostorih. Pred tem pa dne 12. julija 1898. Posamezni gospodarji si po možnosti zavarujejo svet ob deroči vodi, pa ta hramba je nezadostna. Pri uravnavanju reke bi posestniki potrebovali podporo strokovnjakov, kakoršne ima na razpolago oblastvo. In naši poslanci so v deželnem zboru v Gradcu zahtevali, naj bi se uravnavale reke tudi po Spodnjem Štajerskem, ne samo po nemškem delu naše dežele, a za odgovor so dobili, da še za spodnještajerske reke niso začeli niti s predpripravami. Potem pa. naj kdo Še reče, da naši zastopniki ne delajo prav, ako celo z orožjem neprijetne obstrukcije skrbijo za blago-bit svojih volilcev. Naši izvoljenci namreč v deželnem zboru nočejo dovoliti novih davkov za izdatke, od katerih se za njihove volilce ne pričakuje nobeden dobiček. Sv. Barbara v Halozah', izobraževalno društvo nas je zopet zabavalo z dvema veselima igrama. Prav od srca smo se vsi smejali „Trem sestram“ in „Kmetu in fotografu“. Igralci in igralke so dobro pogodili svoje vloge. Videlo se je, da imajo veselje in da so se pridno vadili. Le tako naprej. Ostanite zvesti društvu, katero vas je izvežbalo, ne dajte se premotiti od nasprotnikov, kateri so preneumni in preleni, da bi sami kaj pametnega storili. Prišli so dragi gostje iz Zavrča (celi pevski zbor), iz Ptuja, iz Leskovca, iz St, Vida itd. Kranjsko. Porotna obravnava proti Kranjcu na Dunaju. Dne 10. t. m. se je začela porotna obravnava proti 291etnemu ključavničarju Ervinu. Tlavčarju, ki je doma ilz St. Vida nad Ljubljano, ker je dne 15, marca t. 1. v Mariahilfu umoril iz ljubosumnosti svojo 20-letno ljubico Jeršabekovo. Obtoženec priznaval, daje kriv,- zagovarja pa se s tem, da sta nameravala izvršiti zaljubljenca dvojen samoumor, da pa je, kjo je Videl Jeršabekovo boriti se s smrtjo, upadel obtožencu pogum- Zdravniki so izjavili, da je obtoženec histeričen in podlega epil ptičnim napadom, radi česar je bil oproščen. Baron Schwegel odložil mandaft. Baron Schwe-gel je radi visoke starosti in osivelega zdravjaj odložil mandat kranjskega veleposestva, v kranjskem deželnem zboru. Klub ustavlovernih veleposesjtinikov v kranjskem deželnem zboru je na njegovo mesto izvolil za predsednika kluba grofa Barbota, za namestnika grofa, Margherija. Narodno gospodarstvo. Kmečke posojilnice na Gornjem Avstrijskem. Deželni odbor gornjeavstrijski je pred kratkim izdal poročilo o delovanju rajfajzenskih posojilnic v tej deželi v letu 1910. Vseh posojilnic je bilo 256, ki so pa Imele 28.946 članov. Deleži so znašali 688,898 K, iz-posojlla 1,22)1.465 K, hranilne vloge pa 48,695.490 K. Tekom leta se je dovolilo 9,743.330 K, 'vrnilo pa K 7,136,069 posojil. Upravni strokci pri vseh posojilnicah so znašali 118,-212 K, čisti dobiček lil21524 kron, zguba 31.229 K, rezervni zakladi 1,449.283 K, celotnega prometa so imele vse posojilnice 65),482.179 K. Posojilnice so imele naloženega denarja* 14,5^01.385 K pri gornjeavstrijski zadružni osrednji iblagaijni, 8,,924.2164 K v virednöstnih papirjih in nekaj n;ad 1 milijon kron v hranilnicah in bankah, 11 posojilnic je dajalo obresti po 3%%, jemajlo po 3%%, 50 posojilnic je dajalo obrdsti 314% in jemajlo 4%, 77 posojilnic po 3/1 %’, oziroma po 4% % , 23 posojilnic, po 3%“%, oziroma $4'%, 48 posojilnic po 4'%', oziroma po 4%"%. Po 5% je bila obrestna mera od posojil sfamo pri ,5 posojilnicah, pri vseh 'drugih je bila. nižjaj. Iz tega je razvidno, da nudijo gornjeavstrijske rajfajznovkje svojim Članom kredit po zelo ugodnih pogojih. " Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu, ki je merodajen' za prodajo hmelja v Avstriji, so cene tudi ta teden padale. Lastniki hmelja so v očigled dobroobe-tajoči letošnji letini pripravljeni, 'dati blago ceneje iz rok. Dne 6. julija se je Češko-zateČki hmelj ponujal celo za 280 K 50 kg ; nekaj se ga je še prodalo za 300 do 320 K, — Tujega hmelja na se je pretečeni teden precej prodalo; a cene so tudi precej padle. — Rastlina se na Češkem, posebno pa okrog 'Žatca, imenitno razvija. Vreme je hmelju vedno ugodno; menjajoča se toplota in mokrota vplivata, da velika večina nasadov izborno raste in obeta bogato letino. Hmeljevih Škodljivcev je le malo opaziti. Splošna slika hmelja na Češkem je ta-le : ena četrtina nasadov kaže zelo slabo, ena četrtina srednje lepo in dve Četrtini pa izborno. Iz tega sledi, da bo letina dobra, Če tudi ne najboljša. Iz Savinjske d oline se nam poroča, da se je prvotno pričakovalo boljšo letino, kot se sedaj obeta. Rastlina je sicer zdrava in se opaža le malo škodljivcev, a v rasti je zelo zaostala radi nestalnega vremena, Po nekod rastlina Še niti ne bo dosegla višine drogov. Pričakuje se kj večjemu srednje dobra letina- Usoda izseljencev, . V Kurijtybi v Braziliji izhajajoči nemški časopis („(Beobachter“ pripoveduje, kako se godi avstrijskim iziseljencem na parnikih. List’ piše: „/Dne 28. maja se je izkrcalo v Rio ' 1600 avstrijskih izseljencev, ki' so namenjeni za južne pokrajine, en tìfel od njih pa gre v Parano. Med novimi dq&leci je bilo 40 otrok bolnih, ki so bili v najbednejšem stanju. 'Oboleli so največ vsled, brezobzirnega ravnanja nta lađi ji in vsleG preslabe hrane. Pripeljali so se z onim zloglasnim parnikom „Zofija Hohenberg“ družbe Av-stro-Amerikana, Čez katerega so se izseljenci Že neštetokrat pritoževali pri nas. Avstrijska vlada bo izdelala izseljeniški zakon, da bodo izseljenci tudi v inozemstvu dobivali vladno zaščito. To je vse prav lepo. Ali pred* vsem* bi morala vlada varovati izseljence pred izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem na parnikih in v lukah; tukaj bi morala biti najprej stroga in izdatna kontrola, Z ženami in otroci se ravna na- tem parniku najsurovejše, trpe vsled skrajno nedostatne pr ohranitve in zbole, ker na parniku ne poznajo nobenih higijeničnih predpisojv. Moreta bo trgovinsko t ministrstvo tako prijazno in se bo nekoliko pobrigalo za te razmere, saj dobiva Avstro-Amerikana vsako leto 2,000.000 K subvencije. ITiako visoka Subvencija pač daje ministrstvu toliko pravice, da zahtevo od družbe, naj ravno z izseljenci Človeško. Nekaj nemških družin iz Slezvik-Holsjteinske je zapustilo n,a povabilo južno-amerikanske republike Uruguay svojo domovino. Rajko se je godilo tem ljudem, o tem poroča „„La Pla(ta-Z|ejtung“': „.Vlada v U-ruguayju je na zahtevo industrijskega ministra dr. Aceveda angažirali/ šest kmečkjih družin iz Siezvik-Holsteinske, Zpano je, da je v Uruguayju poljedelstvo zelo malo -razvito, da se tudi izseljenci ogibajo te države in da je nam&ščenje teh družin na enem izmed vzornih vladinih posestev eden izmed obilih vladnih načrtov, povzdigniti republiko gospodarsko. Družine so dospele v februarju. Vlada je vedela že pet mesecev prej o njihovem prihodki,, a, ni poskrbela za družine niti stanovanj niti dela. 'ZiaČasno so jih nastanili v -silno priprostem „Hotel de Immigrante^“, kjer je bilo vse živo različnih živ/alic, S bolj kot nesnaga je plorila izseljence breziMnost. Ko so bile te družine že nekaj časa v temj hotelu, se je vlada domislila, da jih mora odposlati na agronomično postajo v Paysamdu. Brzojavno so torej sporočili na postajo, naj -pripravi stanovanja za družine izseljencev. Pet družin se je res odpravilo na pot, kjer so dobile 1300 hektarjev zemlje in kot stanovanje pa barako iz (pločevine, ki je bila s štirimi, tudi pločevinastimi sftenami predeljena v pet prostorov brez oken, brez poda. Ubogi izseljenci so- se nastanili v teh-le prostorih, ker so upali, da jim preskrbi via/da v najkrajšem času bolj človeška stanovanja. Ka,da(r je pa pripekalo solnce, se je razgrela pločevina tako, dju so ubogi ljudje počepali po tleh,. Če je pihal pampero, je vladal v baraki ledeni mraz, če je deževalo, so bila tla vsa razmočena in v baraki je bila pravcata povodenj. Zbolele niso le žene in otroci, temveč tudi možje. Otroci so podivjali, ker so bili brez pouka in ker niso imelji nobenega pravega domovanja. In družine so res dobile dogovorjeno mezdo, ali vsa ži-vika, vsi predmeti, sploh vse je bilo dvakrat, trikrat dražje, kakor v domovini. Da bi sami pridelovali zelenjavo, ali da bi si nabavili živino, je bilo popolnoma izključeno, ker je vladal na tem vladnem „(vzornem“ posestvu skrajni nered. Odrasla dekleta, izseljencev so bila izpostavljena največjim nevarnostim. Stariši so jim morali slednjič poiskati službe pri nemških družinah v Argentiniji, A viaria se ne gane, da bi olajšala tem družinam bedno stanje." Vsak), ki mu obetajo agentje zlate gr ajdove v Ameriki, naj si dobro premisli, predno gre prostovoljno v take nezatslišne razmere. Vojska. Italijanski begunci. Oh italijahsko-avstrijski meji so pravkar velike vaje italijanske artilerije. To priliko je porabilo večje število italijanskih vojakov, da so pobegnili na avstrijska tla. Med njimi je bilo tudi nekaj bersag-lierjev, ki so ušli na avstrijska tla z vsem orožjem, tudi s puškami. Na avstrijskih tleh so jih razorožili in prepeljali v Inomost, kjer so jih nato spustili na svobodo. Italijanski vojafki vzbujajo v Inomostu veliko pozornost, ker hodijo po mestu v svojih laških uniformah. Enver bej za nadaljevanje .vojske. „iLokal-Anzeiger“ poroča iz Carigrada.: Envßr bej je zbral svoje Častnike, ki so morali priseči, da nadaljujejo vojsko z Italijo, Če tudi sklene turška vlada z Italijo mir, Kako se varujemo pred strelo? Neki znamenit francoski meteorolog je izrekel pred kratkim 1 besede: .„(Legion je število človeških žrtefv], katere zahteva vsako leto strela.!“ Učenjak podajat nato nekaj strokovnih rVavodil, kako se je varovati pred strelo, kar je aktuelno posebno stetdaj v poletju, ko prinese vsak dan no^ia poročila o neurjih. Največ varnosti pred strelo nudi veliko mesto. Cem bolj so hiše raztresene-, tem večja je nevarnost. V obče 'se lahko reče, da je človek pred strelo tem bolj varen, Čim večji je kraj, v katerem biva. -Toda tudi tukaj se ogibaj za časa neurja ognjišča, pači, telefonskega apparata, vodovoda in plinovih cevi. Zelo nevarno je biti v bližini hiše, pri kfateri se nahaja tekoča ali - stoječa, voda. 'ali gnojnica. Ravno tako ni ravno treba, da si neposredno zadet od nje, ara-nevarno je stati ,pod kapjo. Kajti da te ubije strela, pak zadbštuje takozvani „odboj“ od zemlje, ki vrže človieka na tla, ' če je bil v bližini zadet kak predmet. Kako nevarno je iskfati pred nevihto zavetja pod drevjem, je splošno znano, Skušnja uči, da sta hrast in brest najbolj nevarna, nekaj manj vrba, topol in bukev, posebno poslednje drevo ima zelo matto oljnatih snovi v sebi. Pred vsem se je najbolj o-gibati dreves, ki stojijo na samem, med tem, ko si v gozdu precej varen, če si namreč ne poiščeš krajev, na katerih je to ali ono drevo mnogo višje, kakor druga okoli stoječa, Ce ni hiše v bližini, je razlsežjho in gosto grmovje ali drvarnica razmeroma še najbolj varno zavetje, Če ni pod isto nobene živine, ali mnogo ljudi, Okrog živih bitij se zbira mnogo elektrike, katera privlačno vpliva na blisk, Ce zasači na polju nevihta večjo družbo ljudi, je nujno priporočati, da gredo daleč narazen.; ob posebno hudem vremenu se svetuje, da se vležeš na tla. Tako si popolnoma vajren. Iz vozov izproži na prostem polju vso vpreže-no živino, istotako ob cestah. Pold nobenim pogojem ne išči zavetja v bližini živine, tudi pod voz ne hodi. Ogibaj se krajev, v katere je že enkrat udarilo, kajti tukaj je nevarnost n a j večja. Na ta način se zamore človek do neke gotovo varnosti varovati pred nevarnostjo strele. Zrakoplovstvo. V zrakoplovu z novbporočenko ' preko kanala. Znani avijatik Graham White je napravil v zrakor plovu s svojo novoporočeno ženo polet Čez kanal, ki loči Francijo od Anglije. Polet je krasno vjsjpel, Pri mestu Buču na Francoskem se je dvignil v zrak in je stopil pri Doverju na Angleškem na zemljo, Žrtev zrakoplovstva. Iz Pcjriza poročajo: V soboto je s erodroma, v Villa Coubley padel poročjnik grof 'de Brìiy s svojim monoplanom iz višine kaikih 1000 metrov ter se pri tem padcu smrtnonevaeno pobil. - V zrakoplovu čez Alpe. V soboto dne 6, julija je letalec Maks Mautner preletel z zrakoplovom ^Tirol“ Alpe med Inomostom in izelsko dolino. Dvignil se je 5000 metrov visoko. Na zemljo je prišel v višini 2000 metrov. Žrtev aviatlke. Iz Monamelona poročajo: Mo-noplan aviatika Bedela se je zapletel v brzojavne žice, se prevrnil ter padel na tla. Bedel je bil takoj mrtev, Književnost in umetnost. „Slovenski Učitelj.“ SteV. 5. Letnik XIII. — Vsebina: Krenimo na nova pota? Janko Polak. — Stvilojprejka. R-a. — Popolni kies. A-A. — Razredni učitelj. Iv. S, — Nadzorstvo. B-ški, — Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje. Katehetske beležke. Z-gledi. — Učiteljski vestnik: Učiteljske vesti. Naša zborovanja. — Raznoterosti. — Vzgoja. — Slovstvo in glasba. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Razgled po svetu. Roparjeva pištola prodana za 40.000 K. Dick Turpin je bil slaven ropar. Odlikoval se je v vseh strokah svoje obrti. Obsojen je bil na smrt in so ga leta 1739. v Novem Yorku usmrtili. 'Zdaj je kupil nek bogat Amerikanec pištolo, ki je bila nekdaj last roparjeva, za 40.000 K. Vesel političen shod. „Narodne Noviny“ poročajo: Ogrski poslanci I, Bake, K. Huszar in Elemer Preszby so sklicali v gozd pri Velikem Korošu političen ‘shod, pri kälterem so napravili pojedino za 2000 oseb. V 28 velikih kotlih’ so skuhali golaš iz 450 kg mesa. Po golažu so spili navdušeni volilci 19 hektolitrov vina in 36 sodčkov piva. Policija in kinematograf. Dunajsko policijsko ravnateljstvo hoče dati kinematografom slike zločincev, ki jih zasledujejo, da jih kažejo občinstvu. Ženo vrgel skozi okno. Iz Budimpešte poročajo : V noči na nedeljo je padla neka ženska iz tretjega nadstropja na cesto ter se težko poškodovala. Ko so jo zaslišali, je izpovedala, da se je sprla s svojim možem, profesorjem za godbo, Jožefom Bartna-Häckeljem, ki jo je nato vrgel skozi okno. Moža so zaprli. Visoka starost. V vasi Cruci na Rumhffiskem je umrl nagle smrti 120 let stari poljski ötelavec Co jocaru. Milijonske defravdacije. V deželni hranilnici v Hjprrmingu na Jitlandskem so zasledili defravdacije v znesku poldrugega milijona kron. 7Sletni ravnatelj hranilnice, Christensen, se je pred enim tednom usmrtil. Nato je Jiranilnični nadzornik revidiral blagajno ter na ta način odkril sleparijo. Christensen, ki je vodil hranilnico od leta 1870, je sleparil že več let. Akcijski kapital je popolnoma izgubljen. 'Oškodovanih je mnogo revnih kmetov. Zapuščina Ivana Ortha, Zapuščina bivšega* avstrijskega nadvojvode Ivana Salvatorja, poznejšega Ivana Ortha, bo prodana na javni dražbi. V zapuščino spada pet gradov v okolici Gmundeua, velika biblijoteka in mnogo starinskih mobilij. Cesar je že dal sčoje dovoljenje za dražbo, Uda pod pogojem,, da se ista ne vrši y Avstriji. Dražba se bo vršila v Berolinu. Velika vročina. Iz New-Yorka poročajo: Tu vlajda največja vročina, kar jo od 30 let sem pomnimo. V N e Wh Yorku je vsled: vročine umrlo 6, v Filadelfiji 14, v Bostonu 3 osebe. Vročina v Severni Ameriki. Vročina v Severni Ameriki narašča od dne do dne, Vsled neznosne vročine je že zadela kap. veliko ljudi. Na tisoče jih prenočuje na prostem. Nemški parnik potopil. Ko je zapustil nemški parnik Cordoba severno luko v Buenos Aires-u, je trčil skupaj s parnikom Villanom, Pri tem se je tako poškodoval, da se je že v nekaj minutah potopil. O usodi pasažirjev in mornarjev so razširjene nasprotujoče se vesti. Jetika in stanovanje. V nedeljo je bilo na Dunaju drugp zborovanje avstrijskih zdravnikov, na katerem so se izključno bavili z obrambnimi sredstvi v boju zoper jetiko! Kako vplivajo slabe stanovanjske razmere na razvoj jetike, je v daljšem govoru razjasnil docent dr, Welemiiisky iz Prage. S Številkami je dokazal, da pospešujejo razširjenje jetike slabe življenjske razmere in neposredno natez-ljivost, dedljivost ne pride toliko v poštev. Pri vseh kulturnih narodih nalezejo otroci najprej jetiko, ker stanujejo v preteisnem stiku z odraslimi, ki so jetični. Bacili, ki povzročujejo jetiko, ostanejo včasih v telesu dolgo ča