101- št, — 5. leto. i tt b—m Naročnina za kraljevino . SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavialirana. Posamezne številke 1 Din. M,*b*Jant, v sreto 3. mala 1922. *OT50—77.050, Praga 16.340—16.360, Sofija 5970—5980, Curih 160.875—161.025. Valute: ameriški dolarji 8256.50—8268.50, bolgarski levi 5S70— 5880, nemške marke 2882.50—2892.50, angleški funti 36.775—36.825, francoski franki 76.550—76.650, dinarji 11.898—11.922, romunski leji 5784—5796, švicarski franki I 160.300—160.625, češkoslovaške krone 16.315 1 —16.335. madžarske krone 1074.50—1080.50, Med najznačilnejše poteze sodobnega življenja spada brez dvoma jasna občuteno hotenje splošnega civilizatoričnega in kulturnega napredka. Iz tega osnovnega razmerja sodobnega človeka do razvojne in napredne ideje so tudi nastale najraznovrstnejše akcijske enote, ki hočejo uresničevati želje po splošnem napredku in izpopolnjujočem razvoju. Take enote sil predstavljajo narodi, tvorijo družabni sloji in konečno hočejo biti tudi naše stranke. Stranka, kakor tudi družabni sloji in celi narodi so organizirane skupine ljudi z enotnimi nacionalnimi, socialnimi in kulturnimi smotri. Ti smotri pa so prežeti S splošno idejo napredka. Kar služi napredku je zdravo, je opravičljivo, je. stremljenja vredno. V tem oziru obsegajo strankarski programi zaokroženo skupnost smotra*. Toda mesto, da bi stranke harmonično gojile vse stroke svojega programh, vidinw, da se udejstvujeio v pretežni večini samo v omejenih smereh. Prevladujejo namreč državnopravne, upravne, gospodarske in kvečjemu socijalm težnje. Toda če govorimo o naših domačih strankah, si o njih ne upamo trditi tudi predstoječega ne. One so v prvi vrsti bojne organizacije za uveljavljanje 'fastne strankarske moči. To je njihov poglaviten smoter, vsaj take so v praksi, pred našimi očmi. Pred takim »programom« stopa v ozadje dobrobit države, obča socijalna in kulturna blaginja. Hočeš nočeš, večina takozvanega prosvetnega, torej pravega kulturnega dela v službi splošne ideje napredka, pa je prepuščena izvenstrankarskemu, prostovoljnemu prizadevanju posameznikov, in društev. Ta nadvlada političnih ciljev v javnem življenju, ta nadvlada političnih ciljev v našem strankarskem delu, nam je rodila sedanjo obliko ekskluzivistič-nega bojevnega načina, ki se ga poslužujejo naše stranke. Ni dvoma, da požira takšen strankarski boj neverjetne količine energij političnih voditeljev, dfl ustvarja resničen zastoj kulturnih in napredku posvečenih sil naroda, razum* ništva in posameznih slojev. Namesto da bi strankarski organizmi budili resnično, tvorno delo v narodu in ga usmerjali proti velikim civilizatoričnim in kulturnim smotrom, je ubijajo s brezplodnimi borbami za strankarske hegemonije. V tem pogledu tudi ni morebiti postranski pojav, da zapušča naše. strankarsko življenje čezdalje večje demoralizujoče učinke na javno psiho, na našo javnost. Ako smemo govoriti o zasebni nemorali, tedaj smemo trditi, da je nemorala našega javnega, družabnega življenja, ki se nam očituje v poslednjem času v tako obupnih oblikah, še veliko večja. Ta je plod, n e po-sreden učinek naših strankarskih bojev. In vendar je čisto moralno ozračje temelj, in sicer zelo važen temelj na-Todove moči! Saj je državotvorna samo tista politika, ki neguje splošne pogoje, političnega, gospodarskega in kulturnega napredka države. In tak temelj, tak pogoj napredka je tudi moralno ozračje, v katerem živi narod, v katerem Rastejo mlada pokolenja, v katerem delujejo posamezniki pri vsakdanjem poklicu, pri prostovoljnem prosvetnem in kulturnem delu. Narod brez tega moralnega zdravja ne more roditi in vzgojiti velikih, nesebičnih tvorcev napredne ideje ,pa najsi je ta napredna ideja podana v socijalnih željah, ali v gospodarskih težnjah ali pa v čisto kulturnih stremljenjih. Ta brezobzirnost našega strankarskega delovanja napram narodu in njo-govim najvišjim potrebam pa izhaja iz popolnega pomanjkanja čuta odgovornosti napram okolici. Čut odgovornosti ne pojmujemo morebiti v tem smisla, da je posameznik odgovoren kakim posebnim načelom v sebi. Taka odgovornost, ali bolje rečeno ,taka doslednost s svojimi najsvetejšimi spoznavami je pač čedna lastnost značajnih mož. Čut odgovornosti pa bi se moral obračati predvsem na učinke, ki jih ima vsako delovanje, in sicer ne samo na posameznika, temveč tudi na okolico. Mi vemo, da nemoralno življenje prej ali slej razkroji ustvarjajoče sile posameznika, in mu celo uniči telesno zdravje in tudi njegovo družabno uspevanje. Ta vzročna zveza pa obstoja še v veliko večji meri med posameznikovim delom in pa družabno okolico, v kateri deluje. i S tem smo pokazali na dve veliki rani našega strankarskega udejstvovanja. Na eni strani smo zavrgli visoke naloge kulturnih smotrov ter jih na domestili z borbami za strankarske hegemonije. Na drugi strani pa sme opustili vse ozire na družabne in torej moralne učinke, ki jih ima taka strankarska borba pri posamezniku in narodu. Obe načeli ste pogubonosni, in v pravem pomenu besede razdiralna principa kulturnega napredka. Sfoorevanle katoliških škofov v Zagrebu, Zagreb, 2. maja. (Izv.) »Narodna Politika« objavlja sklepe konference katoliških škofov, ki je zborovala od 24. do 29. aprila. Med drugim je bil na konferenci prečitan zapisnik vseh sej delegatov katoliških škofij, ki so se vršile od 16. do 20. novembra 1921 v Beogradu. Na sejah se je razpravljalo o interkonfesionalnem zakonu in o preskrbi duhovščine. Ker v načrtu državnega proračuna ni zadostno preskrbljeno za potrebščine katoličanov, je bila poslana ministrstvoma za vere in za finance vloga, v kateri zahteva konferenca, da se ugodi upravičenim zahtevam katoliške cerkve. Nadalje je konferenca poslala vlogo, v kateri protestira px;oti naredbi vojnega ministra, po kateri se morajo kleriki in duhc niki odzvati vojaški službi. Nadalje bil sprejet sklep, da na državnih pr; rikih ne bo več v cerkvah govort Ker zastopniki katoliške cerkve ve noma niso dobili odgovora na vloge pritožbe, ki so jih poslale dosedai konference, se je sklenilo sestaviti 1 sebno spomenico, v kateri se našte\ jo vse krivice in agresivni ukrepi 1 katoliški cerkvi storjena poniževan Hkrati se ponovijo nekatere važ prošnje, ki so bile poslane raznim mi strstvom in deželnim vladam, ozir. \ krajinskim upravam in ki dosedaj niso bile rešene. Ta spomenica se poslala kralju, ministrskemu svetu ministrstvu vere. JAPONSKA ZANIKA ZVEZO Z NEMČIJO IN RUSIJO. Pariz, 2. maja. (Izv.) Japonsko zunanje ministrstvo zanika poročila, ki trdijo, da bi bila med Japonsko, Rusijo in Nemčijo sklenjena zveza. LLOYB GEORGE OSTANF ŠE TRI TEDNE V GENOVI. London, 2. maja. (Izv.) Polslužbeno poročilo se glasi, da ostane angleški ministrski predsednik L!oyd George v Genovi dva ali tri tedne dalje, kakor je bilo začetkoma predvideno. Kakor sodijo, je možno, da se takoj po genovski konferenci udeleži posvetovanj vrhovnega zavezniškega sveta, ki bo 7boroval neposredno po genovski konferenci v San Remu. BARTHOU ODPOTOVAL V PARIZ. Genova, 2. maja. (Izv.) Predsednik francoske delegacije minister Barthou je ob 11.15 odpotoval v Pariz. 1. MAJ V MOSKVL Moskva, 2. maja. (Izv.) V Mo* skvi so praznovali 1. maj svečano. Irockij je nadziral vojsko in im#l pri tej priliki govor, pri čemer se je spomnil tudi mednarodne gospodar« ske konference v Genovi H§? ISilM Al Bil II (NadalejvanjeJ Avtonomna vlada je nadalje zaključila priprave za zgradbo hidroelektrič-ne centrale, ki se je zavlačevala že 15 kt- Branila je energično reško trgo-vino in industrijo pred novimi poviški v pristaniških skladiščih in pred povečanjem pomorskih prevoznin. Italijanske oblasti so poizkušale dvigniti prevoznine režkih prog nad prevoznine tržaških prarobrodnih družb. Zadrževale so domačo reško industrijo in trgovino s težkimi carinskimi odredbami. Vlada g. Zanelle je izdelala podrobni ustavni načrt reške države, njene uprave in davčnega sistema. Delovala je tudi za reformo celokupnega sodstva, policije, šolstva, mestne hranilnice posebne reške trgovske mornarice itd. V inozemstvu, posebno v Ameriki, Franciji, Angliji, Holandiji in Jugoslaviji je izvršila ogromno propagandno delo, ki naj bi obrnilo pozornost inostmnstva na reško pristanišče in trgovinske možnosti tega mesta. Končno je izdelala posredovalne načrte za Izvedbo rapallske pogodbe. Pregovarjala se je radi posebnih trgovinskih pogodb z Italijo, Jugoslavijo, Ogrsko in z državami male antante. To so v glavnem naloge, ki si jih je postavila vlada g. Zanelle v pičlih 5 inesecih svojega poslovanja. Toda ita-Mjanske oblasti so neprestano in sistematično ubijale vsako delo, ki je stremelo vzpostaviti redno obratovanje javnega in gospodarskega življenja na Jfceki. Predvsem pa je stalno podžigala strasti razdornih elementov, ki so končno inscenirali marčni puč. Do tega Ptača pa ne bi bilo prišlo, da so kr. ka~ rabinerji in kr. italijanska vojska izpolniti svojo nalogo. Mesto tega pa so se postavili na pasivno stališče in neposredno celo podpirali rebele. — Le na ta način je moglo priti do žalostnih dogodkov 3. marca. Italijanska vojska in kr. karabinerji so bili na Reki radi javnega reda in mira, te svoje funkcije pa niso hoteli izvršiti 3. marca, temveč so odpovedali poslušnost edino pravi, legalni vladi svobodnega reškega mesta ter pristopili na stran rebelov. V tem tiči očitna krivda italijanske vlade. Nato opisuje Zanella podrobnosti preobrata ter okoliščine, pod katerimi 1© bil prisiljen podpisati znane izjave, da se odpoveduje za vedno političnemu življenju na Reki. Ker so te izjave bile izsiljene, so danes neveljavne, kakor so neveljavne tiste mnogoštevilne prisege, ki so se podajale staremu av-sfroogrskemu režimu. Zanimiva so poglavja, v katerih navaja dogodke, ki so jih vodili razni pustolovci in ki do danes niso mogli pomiriti reškega mesta. Odgovor na obtožbe. Obtožbe ki so se pojavile po padcu Zanellove vlade, so se skrčile v sledeče 4 točke. Očitalo se je Zanelli, da ni bil kos politični situaciji da je igral napram Italiji dvolično vlogo, da je razžalil italijansko narodno barvo in da jc končno s podvojeno energijo ustvarjal posebno vojaško silo reške države. Glede druge povdarja Zanella, da se je branil z edino pravo politiko in sicer politiko reškega mesta in da Je bil v tem oziru tudi napram Italiji vedno kar moči korekten. Glede tretjega očitka veli, da je moral 6. dec. 1921, ko je plačan fašist nataknil na streho poslopja reške vlade italijansko trobojnico, odrediti njeno odstranitev, ker Je to odgovarjalo mednarodnemu položaju reške države. Kar se pa tiče 4. očitka, odgovarja Zanella, da je ustvaritev posebne vojaške sile bila nujna zahteva javnega redu in miru. Reška vlada je videla, kako postopajo italijanske čete pri varovanju javnega redu na Reki in kako nemoteno delujejo razbojniški tipi po reških ulicah in proti odredbam zakonite reške vlade. Vsled tega je bila prisiljena organizirati posebno vojaško silo, ki bi vzpostavila na Reki končni mir in red, ki bi branila stališče zakonito izvoljene reške vlade proti vsakemu nezakonitemu poizkusu neposlušnosti in revolucije. Taka vojaška sila se bo zagotovo organizirala, brez nje je samostojno življenje reškega mesta nemogoče, brez nje ni javnega redu in miru, brez nje ne more obstati nobena vlada. Haši zastopniki s inozeiastm. Pri razmotrivaniu gospodarske krize, v kateri se nahaja naša država, se čestokrat povdarja, da je eden izmed najvažnejših vzrokov sedanje mizerije, pomanjkanje kredita, pomanjkanje avtoritete naše države v inozemstvu. Za razvoj vsakega, tudi še tako popolnega gospodarstva, je njegovo razmerje k sosedom najvažnejšega pomena, kajti ne najdemo zlahka gospodarstva, ki bi moglo črpati vse življenjske potrebščine iz domačih virov. Vsako gospodarstvo je primorano, da uvaža te ali druge dobrine iz sosednega gospodarstva, vsaka država je v tem oziru več ali manj odvisna od sosednih držav. — Zbog tega igra ugled, katerega uživa država v inozemstvu najvažnejšo vlogo, in da je za vsako državo vprašanje, kako sodijo o njej sosedi, eminentnega pomena. Upravičeno se tedaj trdi, da je iskati vzrok našega težkega gospodarskega položaja ne v zadnji vrsti, v skepticizmu,, s katerim gleda inozemstvo na našo državo. Toda kaj smo mi v tem oziru napravili, da se ojači naš kredit, povzdigne naš ugled v inozemstvu. Ali se je pri nas že storilo kak, še tudi najmanjši korak, da se odstranijo dejstva, na katerih sloni pesimizem inozemstva napram naši državi? Zalibog si moramo priznati, da nismo v tem oziru storili niti pičice! Ministrstvo zunanjih del je pri nas le instanca za podelitev raznih sinekur med razne benjaminčke in nam z dneva v dan dokazuje, da ni doraslo važnim gospodarskim in političnim nalogam, katere bi moralo izvrševati. V teh težkih časih bi bila sveta dolžnost tega ministrstva, da čuva potom svojih zastopnikov ugled naše države v inozemstvu, da ji pridobi kredit, kateri ji faktično pristoja. Toda zdi se, da ravna naše ministrstvo zunanjih del ravno nasprotno, na mesto, da bi skušalo ojačiti kredit naše države, ga še bolj izpodkopava! Do tega prepričanja pride vsak, kdor je slišal o škandalih na naših zunanjih zastopstvih, do tega prepričanja mora priti vsak, kdor je primoran, da išče pomoči pri naših zastopstvih v inozemstvu. Te dni smo morali zopet ugotoviti dejstvo, ki kriči po radikalni remeduri pri našem ministrstvu zunanjih del Re-medura je neobhodno potrebna in nujna, ker so v nevarnosti vitalni gospodarski in politični interesi naše države. Neki ljubljanski urad je pred dnevi vposlal vlogo na generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-vec v Rim. — Ker ima tukajšnji urad, rekli bi smolo, da ima večkrat posla z našimi zastopniki v inozemstvu, se je njih navadam že priučil ter napravil vlogo v cirilici. Rv„ je dobil rešitev svoje vloge že čez par dni nazaj, toda rešitev ni pisana niti v srbščini, niti v hrvaščini, niti v slovenščinLNaš generalni konzul v Rimu je na vlogo tukajšnjega urada, pisano v srbskem jeziku — odgovoril v Italijanščini!!! — Nismo našli izraza, da bi zamogli dati duška čuvstvu studa in ogorčenja, ki nas je obhajalo, ko smo videli predmetni dokument. Sprva nismo hoteli verjeti, da gre tu za originalen dokument. Toda pogledali smo čelo dokumenta, kjer je polni naslov našega generalnega konzulata v Rimu, potem sledi naslov tukajšnjega urada, tudi prestavljen v italijanščino in naslovljen »a Lubiana«, in na koncu dokumenta Je italijanska štampiljka ter podpis: »II console generale — Carlo Scotti«. Dokument je bil originalen, in ni bilo na njem niti pičice, ki bi mogla opravičiti naš sum, da gre tu za kako potvorbo ali mogoče le prevod. Šlo se nam je samo še za to, da izvemo, čegav je podpis na dokumentu, kdo je Carlo Scoti? Ni trajalo dolgo in tudi to smo izvedeli: Naš generalni konzul je Italijan Carlo Scotti, advokat v Rimu!! Ali ni to vrlnmec poniževanja, ali ni to sramota najnižie vrste! Naše najvažnejše gospodarske interese zaupamo našm najhujšim sovražnikom. Ali so merodajni gospodje v našem ministrstvu zunanjih del res tako omejeni, da se ne zavedajo tega, kar delajo. Za taka dejanja ni nobenih izgovorov, nobenih opravičil. Reklo se bo mogoče, da je to le počastni konzul, toda to ne drži. Niti nadpis, niti podpis na dokumentu ne kaže tega. Tudi bi bilo smešno, da bi imela naša država v Rimu na tem zares v vsakem oziru tako važnem mestu počastnega konzula, ko ima že vsaka najmanjša državica po vseh važnejših mestih lastne, poklicne konzule. Mogoče je imela prej kraljevina Srbija v Rimu samo počastnega konzula, toda danes bi bilo to jedva li mogoče. Sicer Je pa za nas merodajen nadpis in podpis, ki izrecno pravi »generalni konzul«, in to bo merodajno za vsakega, ki dobi tak spis v roke. Ali je potem čuda, da avtoriteta naše države peša, da nimamo v inozemstvu niti najmanjšega kredita? S kakšnim zaupanjem naj bi se obračalo naše trgovstvo na naša zunanja zastopništva, ako so ta v rokah naših nasprotnikov? V državi se propagira bojkot italijanskemu blagu, stavi se na pranger ubogo branjevko, ki je nakupila zabojček oranž italijanskega izvora, žigosa se postopanje trgovca, ki se Je upal skleniti kako kupčijo s tržaškim trgovcem, vlada pa imenuje kot zastopnike naših gospodarskih interesov v Italiji — najpristnejše Italijane! Ali se pri tem ne zdi človeku, da-je vse to, kar se čita o Rapallu, o Genovi, le bridka komedija? V Italiji je nešteto naJJh bratov kroSsnih milosti ia nemilosti fašistov, ki jih pretepajo in ubijajo kakor živino, ki ropajo, ki požigajo slovenske domove, a ni človeka, ki bj zanje samo s prstom mignil. Kdo n si tudi upal pomagati ubogi ra'- Ali naj se obrnejo za pomoč do ffcgoslo-vanskega zastopnika, generalnega konzula kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Rimu? Sedaj si pač lahko tudi tolmačimo oni odgovor min. predsednika Pašiča na interpelacijo v skupščini glede požigov na Primorskem. G. Pašič je tedaj odgovoril, da mu ni o dogodkih na Primorskem oiicielno nič znano. Ako čaka g. min. predsednik, da mu bo o tem referiral naš generalni konzul Carlo Scotti, tedaj bo pač še lahko čakal. (No, mogoče bi bil naš konzul v Trstu v tem oziru vestnejši!!) Koliko časa se že bavijo pri nas s problemom redukcije uradništva. Postavilo se je na cesto že dokaj marlji- vih, lojalnih državljanov. Zakon je trd in neizprosen, ukloniti se xm* m0 vsak brez ugovora. Toda slehernem^ človeku se mora gabiti ako vidi, da odvzame kruh poštenim uradnikom, med tem ko sedijo na najmastnejšin mestih tuji državljani. Slučaj našega generalnega konzula v Rimu bo nova cvetka v albumu na." še diplomacije! Pozivamo vse narodne poslance, aa zastavijo ves vpliv v to, da se razmere na našem generalnem konzulatu v Rimu razčistijo. Naši vitalni narodni in gospodarski interesi zahtevajo, da so naša zastopništva v inozemstvu, a osobito v Italiji v rokah strokovnjakov kremenitega značaja, ki uživajo polno zaupanje, ne pa tujih državljanov, a najmanj naših najhujših narodnih nasprotnikov! (Ponatiskujemo po »Trgovskem listu«.) Gospodarstvo. Mm Mm is MA V svrho zboljšanja državnega proračuna je predlagal fin. minister Ku-manudi zvišanje zemljarine (zemljiškega davka) za 200 odstotkov. Ako je katero zvišanje davkov opravičeno, je to gotovo zvišanje zemljarine. Svota, katero donaša zemljarina v vsej drža- vi — okoli 300 milj. Din. na leto — je naravnost smešno nizka, ako se pomis- li, da ima znašati ves državni proračun okolo 6000 milijonov Din. ter da pripada pri nas okolo 80 odstotkov prebivalstva kmečkemu stanu. Ako se preračuna omenjenih 300 milj. Din. na predvojno vrednost, t. j. ako se deli svota skozi 50 z ozirom na to, da so se cene življenskih potrebščin zvišale od začetka vojne sem povprečno za petdesetkrat, bi znašala zemljarina v vsej državi 1200 miljonov kron, deljeno skozi 50, t. j. 24 milijonov predvojnih kron. Ker je v naši državi približno 9 milijonov kmečkega prebivalstva bi prišlo na vsako osebo t,ega stanu povprečno 2.66 predvojnih kron, oziroma na vsako .kmečko družino petih oseb 13.30 predvojnih, ali pa 665 današnjih kron. Dočim so se cene vseh kmečkih pridelkov zvišale povprečno, kakor omenjeno za petdesetkrat, se je pa zemljarina v prečanskem ozemlju zvišala dosedaj le za štirikrat! Ako bi se sedaj zemljarina zvišala še za nadalj-nih 200 odstotkov, bi to pomenjalo še le dvanajstkratno povišanje iste v razmeri k predvojni zemljarini, dočim bi bilo pravilno 50 kratno zvišanje. Pri nas plača en boljši delavec ali privatni uslužbenec večji davek, nego marsikateri veleposestnik. Pri tem pa mora prenašati pravzaprav kakor konzument še vse davke, ki jih v zadnji vrsti nanf prevale producenti, trgovci in obrtniki Kako smešen je zemljiški davek pri nas, nam nazorno predstavlja »Jugo-slovenskl Lloyd«, ki dokazuje, da plača zemljiški posestnik v okolici Zagreba, kjer so zemljišča v najvišjem cenilnem razredu, zemljarine za vrt in najboljšo oranico v vsem K 5120, za najboljšo senožet K 28.80, za najboljši vinograd K 37.60 In za najboljši gozd K 4.32 na vsako katastralno Jutro, na deželi bolj oddaljeni od Zagreba pa postopno še dosti manj, tako na pr.^ V okolici Samobora za eno jutro vranied celo po 80 Din.! Razmerno imamo računati pri nas z istimi svotami, morda nekoliko povišanimi z dokladami. Vsekakor pa stoji dejstvo, da naš kmet plača le 4 kratno predvojno zemljarino, proti najmanj 50kratnem zvišanju cea njegovih pridelkov. Kaj pomenja to malenkostno obdavčenje proti temu, da dobi danes kmet za solato nad 10 K# za liter mleka 10 K, za en komad hre* na 3—4 K itd. Finančni minister torej ni mogel predlagati bolj pravičnega in opraviče* nega davka, nego zvišanje zemljarine za 200 odstotkov, ki bi donašalo drža- vi okolo 600 milj. Din., ne da bi bil kmet preveč obtežen. Celo srbski zerti* Ijoradniki so priznali opravičenost zvišanja zemljarine. In kdo se je v finančnem odseku, kateremu je minister predložil to zvišanje, najodločnejšd uprl temu predlogu? Bili so to, državotvorni demokrati, katerim ni za interes države, marveč le za interese »partije«, katera si hoče s tem pridobiti simpatije kmečkih — volilcev! Vsled opozicije demokratov proti zvišanju zemlja-rine se je morala vlada vdati ter odtegniti predlog demokratskega finattfr-nega ministra, akoravno je ta žugal i demisijo, ako se ne sprejme njegov predlog. Seveda posledic iz svoje prflt-nje finačni minister ne bo izvajal in tako bo vse lepo ostalo pri starem, 4 država bo ob 600 milj. Din. na leto ltt davčni vijak bo zopet pritiskal na revnejše sloje, reduciralo se bo uradnlštvo in zniževale draginjske doklade drl nameščencem, ki pa demokratom itak ne dajo — vplivnih glasov! Demokrati, ki drugim strankam predbacivajo demagoštvo, so pač, kar se tega tiče, na prvem mestu ter so najmanj poklicani, da drugim predbacivajo demagoštvo! Podpirajte družbo sv. Cirila in Aetoda. DR. M. ROSTOHAR: Modiiroa mafeSa narodnega socializma. Proti temu ne govori okolnost, da ista ekonomska baza, ki pa v svojih glavnih pogojih ostaja vedno enaka, pod neštevilnimi različnimi empiričnimi okolnostmi, navadnimi pogoji, raznimi okol-nostmi, zgodovinskimi vplivi, od zunaj delujočimi, se pojavlja v neskončnih varijacijah in stopnjah, katere je mogoče razumeti le potom analize teh empiričnih okolnosti.« Z drugimi besedami povedano: ekonomski ali materijalni interesi so temelj socialnega Življenja, so 'baza družbe, na kateri sloni vsa politična moč, pravo, in iz katere izvirajo vse duševne predstave, sploh vsa ideologija. Z življenskimi razmerami ljudi, z njih družabnimi odnošaji in družabnim bitjem :e menjajo tudi njih predstave, naziranja in pojmi, skratka vsa nji-'Liova zavest. (Kom. manif. 21.) V »Heilige Familie« smatra Mars vsako ideologijo: vero, motalo, pravo, znanost, filozofijo le za refleks gospodarskih osnov. »Zgodovina vse dosedanje družbe se je gibala na razrednih n a s p r o t j i h, ki so v raznih dobah bila različna. Katerokoli obliko pa naj so prevzela, izkoriščanje enega dela družbe po drugem je vsem preteklim vekom skupno dejstvo. Kaj čuda, da se zgodovinska zavest, navzlic različnosti in raznoobraznosti giblje v gotovih oblikah, oblikah zavesti, ki zaniknejo le s popolno odpravo razrednega nasprotja (Kom. manif. 22.) Gonilna sila družabnega življenja pa je razpor med kapitalom Ib delom. Marx pravi v spisu, da na gotovi stopnji razvoja v proizvajanju materijalne sile prihajajo v razpor z obstoječimi lastninskimi razmerami Družba v svojem bistvu pa razpada na dva nasprotna st razreda: kapitalističen razred in proletarijat, ki se borita med seboj za lastnino. Ta razredni boj je prava vsebina človeške zgodovine, ki se danes pojavlja med kapitalističnim razredom meščanstva in modernim proletadjatom. Skratka: zgodovina človeštva je mehaničen proces, ki se vrši neodvisno od človeške volje, po železnih zakonih ekonomskega razvoja, in sicer se vrši v obliki političnih razrednih bojev, ki so v bistvu socialne gospo d a r s k e revolucije. To se pravi: za človeka in človeško družbo imajo resničen pomen le gospodarske proizvajalne razmere. V zgodovini in v življenju človeštva gre pravzaprav le za proizvajalne razmere; v pravniški terminologiji povedano: gre le za lastninske razmere. Verstvo, morala, filozofija, pravo, umetnost, država, pa so le sekundarne pritikline, nHc&s ah maska teh lastninskih razmet. Ta proces je nezadržen, ker je bistven razvoju človeške družbe, ki vodi k socialni revoluciji, katere nosilec ne bo meščanstvo, ki v tej revoluciji neizogibno propade, ampak nosilec te revolucije bo moderni proletariat. Kdor skuša ta razvoi zavirati, je reakcionar, čeprav se nazivlje socialist. Komunist (pravi Manc v Kom. manif. str. 17), ne postavlja posebnih načel, po katerih naj bi se ravnalo socialistično gibanje, kakor to delajo socialisti, temveč na podlagi znanstvenega vpogleda, v pogoje in potek zgodovinskega razvoja se podreja toku tega mehanično vršečega se procesa Teoretični stavki komunistov ne slone na idejah, na načelih, izmišljenih ali odkritih od tega ali onega reformatorja, ampak njihovi stavki so le splošen po zgodovinski metodi formuliran izraz dejanskih razmer v obstoječem razrednem boju, v zgodovinskem procesu, vršečim se pred našimi očmi, kateremu komunist podreja svoja stremljenja. Komunizma ne označuje odprava dosedanjih lastninskih razmer, ki se nahajajo v neprestani zgodovinski preobrazbi, v neprestani zgodovinski premembL Moderna meščanska zasebna last je le zadnji in najpopolnejši izraz proizvajanj a in proizvajanja produktov, slonečega na razrednih nasprotjih, na izkoriščanju razreda po razredu. Ta način proizvajanja vodi nevzdržno v naročje socialne revolucije, ki jo izvede proletariat, katere najbližji cilj je povzdignenje proletariata za vladajoči razred. Proletariat vporabi svojo politično moč, da izvije meščanstvu ves kapital, da osredotoči vsa proizvajalna sredstva v rokah države, ki je vladajoči razred organiziranega proletariata, v svrho, da čim hitreje vzmnoži maso proizvajalnih sil. To more spočetka le tako, da despotsko poseže v lastninsko pravo in mesčanske proizvajalne razmere, da torej potom politične diktature spremeni vse proizvajalne razmere, oziroma dosedanje razmerje med kapitalom in delom. (Kom. manif. str. 22.) Politična oblast v pravem smislu je organizirana sila vladajočega razreda za zatiranje drugega razreda. Ce se proletariat v boju proti meščanstvu nujno združi v razred, če se z revolucijo uveljavi kot vladajoči razred in kot tak šiloma odpravi stare proizvajalne razmere, odpravi s temi proizvajalnimi razmerami tudi eksistenčne pogoje razrednega nasprotja, razrede sploh in s tem tudi svoje lastno razredno gospodarstvo. Na mesto stare meščanske družbe s svojimi razredi in razrednimi nasprotji stopi asocija-cija, v kateri je svobodni razvoj vsakega pogoj svobodnemu razvoju vseh.« (Kom. manif. str. 23.) Marxov zgodovinski materializem je po svoji obliki poskus znanstvenega pojmovanja človeške družbe in socialnih dogodkov. Zato uvaja v zgodovino namesto tedanje filozofije špekulacije znanstveno metodo primerjajoče analize zgodovinskih dejstev. Zgodovinski materializem hoče napraviti zgodovino za pozJm tivno znanost, ki naj bi odkrivala zakone zgodovinskega dogajanjal in jih pojasnjevala iz pozitivnih vzrokov, kakor razlaga prirodo-! slovje zakone prirodnega dogajanja. Gre torej za novo metoda materializma. Po svoji vsebini pa je zgodovinski materializem poskus znanstvenega naziranja o bistvu človeške družbe in socialnem dogajanju. Zgodovinski materializem hoče v prvi vrsti ugotoviti« kaj je pravi temelj človeške družbe in zakaj je šlo v posameznih' zgodovinskih dogodkih. Rezultat njegove primerjajoče analize zgodovinskih dejstev je naziranje, da so bistven, pravi činitelj, ki odlo-čuje v pojavih človeškega življenja, ekonomske proizvajalne razmere. Gospodarski razvoj s svojo materialnostjo je pravi vzrok vsakega zgodovinskega razvoja, zakritega z masko ideologije« Zgodovinski materializem ne motri več zgodovinskih dejstev kot zgodbe poedincev in njihovih zavestnih ciljev, temveč jih motri kot dejstva cele družbe ali socialne celote; ne poedinec, ampak masa! je nosilec zgodovinskega dogajanja V zgodovini se ne zgodi to^ kar poedinci hočejo; zgodovinska dogajanja imajo svoje notranje vzroke, ki leže izven izvestnih ciljev poedincev in vse kar se zgodi* je le nezavestna rezultanta neštetih križajočih se ciljev poedincev, ki se v njihovih glavah zrcalijo kot zavestni motivi in sicer ali neposredno ali pa v obliki ideologije, za katerimi pa tičč skriti motivi ki te zavestne motive poedincev določujejo kot zadnje gonilne silo teh gibnih sil. Naloga zgodovinskega materializma je, da odkrije te, prave vzroke vsega zgodovinskega dogajanja. Te zadnje sile pa ne morejo biti križajoči se motivi poedincev, ampak le motivi, ki gibljejo cele mase, cele narode in v teh zopet cele razrede. Te zadnje gonilne sile v zgodovinskem dogajanju tičž v interesnem nasproti stvu razredov in iz tega izvirajočem razrednem boju. Najde, da so bile vedno ekonomske proizvajalne razmere ona baza, na kateri je temeljil vsakokraten družabni red in ideologija njene dobe in da je boj med nasprotujočimi se razredi gonilna sila v zgodovinskem procesu. Končno ugotavlja, da se ta zgodovinski proces vrši prett našimi očmi nevzdržno naprej v splošno socialno revolucijo modernega proletariata, kateri dlj W sprememba proizvajalnih razmer. Proti temu zgodovinskemu Pt°" cesu, ki se vrši po železnih, nespremenljivih za*°“ nih, volja poedincev ničesar ne zmore. Zato se Mara posH1®*1^ vsem onim socialistom-utopistom, ki monijo, da v tem splošnem procesu kaj premorejo. Največ, kar poedinec tu premore, je sjxr znanje tega dejstva, katerega nujnost se razumno podredi Dnevne vesti. PomoS rtraM ded. Na podlagi okli-ki ga je izdal v decembru 1921. 1 go-»Pod pokrajinski namestnik Ivan Hribar z Seslom: »Deca deci«, se je nabiralo na dan *«i uCem^-r.a po.V8eb osnovnih in srednjih oiah v Sloveniji. Zbirka je dosegla lepo soto Din. 56.932.50, ki je bila odposlana arodnemu odboru za pomoč ruski deci v eograd. Pri zbirki je sodelovalo z veiiko vnetno naše učiteljstvo, kateremu gre naj-*epsa zahvala. Vsa zahvala pa tudi naši de-W Vje 2brala denar za svoje male stradajoče brate in sestre v Rusiji. Beda v orožništvu. Prejeli smo od •raročnika-oročnika sledeči dopis: Na Vaš Ponovni poziv radi zaostale naročnine za Vas cenjeni list, sem Vam primoran poto-*hi naše nevzdržno stanje. Mesečne plače «m prejel danes i. maja 2060 kron- za prehrano trikrat na dan moram plačati 1800 T t.?reLm', ostane od ceIe mesečne Plače borih 260 kron, od katerega zneska Pa odpade še za davek 16 kron in nekaj vi- tlK!,preostank:l naj si kupim kak priboljšek, kadar sem v zunanji službi, ci-garete, plačam pranje perila, krpanje in či-™?capane obleke, mastilo za čevlje . ra2logov prosim, da se z naroč-JL ?i ^?S.CC mai pomaka do 1. 6. t. 1., ker star«* nekai Priboljška od svojih ev’.1?. . bom naročnino takoj Posavja {, . ." naj k tej žalostni sociinlni sliki e Kaj pristavimo? Samo besedo »škandal!« « ir. za Prago. Brat senator Vac- lav K.lofac je o priliki svojega poseta v Ju-Bosiavij povabil našo stranko, da se njeni zastopniki v čimvečjem številu udeležimo jetike proslave 25-letnega obstoja bratske cenoslovaske narodno socijalistične stran-X Pragi, ki se vrš v dneh od 2. do 6. E l? J- 1- Bratu Klofaču smo obljubili svo-udeležbo; Vsled tega ponovno in zadnji-wcc p07-'vb'amo vse krajevne organizacije in vse naše tovariše sploh, ki se na-hieravajo^ udeležiti proslave, da nemudoma ^\>)o tajništvu naslove vseh udeležencev, rnpominjamo, da se naši delegaciji pridru-*• lahko vsak somišljenik. Ker moramo že prihodnji teden sporočiti imena in število vseh udeležencev v Prago in vedeti tudi vsa imena v svrho znižane vožnje po že-**ZlJ|ci, prosimo vse, da se do 6. t. m. zanesljivo javijo. Vsak udeleženec dobi na to Vse natančne podatke glede potovanja in •Ivanja v Prani, — Tajništvo NSS. a Za dijake dobrovoljce s solunske 7°hte. Po povelju vojnega ministrstva naj ’e Vsi dijaki-dobrovoljci rojeni leta 1894, ki ® »e borlii na Solunski fronti in so imeli «n rez. narednika ter do sedaj še niso ime-hovani za rez. potporučnika javijo uajdalje "o 3i. maja t. 1. pristojnem vojnem okru-•h sledeče podatke: Ime in priimek ter za-cetno črko očetovega imena; kraj rojstva; sedaj je stopil v vojsko in v katero edinico; V katerih edinicah je služil na solunski tronti; kedaj je dobil posamezne Cine; zakaj do sedaj ni bil imenovan za rez. oficirja; kedaj je bil iz aktivnega stanja izpisan. — V posesti intemacijonalnega tatu Karla Jutri ia našlo se je med drugim velik kovček iz usnja, torba za spise, tanek dežni plašč, katere stvari so bile ukradene naj-brže kakemu potniku tekom meseca julija !92i. Lastnik naj se zglasi pri preiskovalnem sodniku v Ljubljani. ~»»Pri “P^aviteljstvu obče javne bolnl-•e v Murski Soboti razpisuje sc mesto upravnega praktikanta. Interesentje se Opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Zdravstveni odsek razpisuje mesto »Mstenta na internem oddelku splošne bol-“ook, ki se je nedavna vrnil iz Afrike v Cikago s petiuii Kožami o.u ievuv, Katere je ujel za svojega devetmesečnega bivanja v Afriki. Ta moderni nimrod pravi, da je s svojimi solovci Tabil zunaj avtomobile, ki so bili postavljeni v kordonu ter pokriti z vejami in listjem. * Velika, povodenj v Londonu. Reka Temsa je udarila čez nasipe ter poplavila več mestnih ulic. Do katastrofe je V Schemessu, kjer je več Živine poginuo. * Na rokah je stal vrh — zvonika. I* Heilbronna na Virtemberškem poro- OGLJ&Si P65 ODAJA; GOZDNO posestvo 357 oralov, žaga 30.000 ms smrek, 11,000.000 K, Posestvo 10 oralov, 350.000 kron. Vinograd ix/? orala, 90.000 kron. Hiša za vsako obrt. Gosalna s kinematografom. V tla z lepim vrtom. Grajščins 127 oralov prvovrstne kulture 2,000.000 Din., pisarna Zagorski Maribor, Barvarska ul. 3. 780 Tisoče ljudi v vseh deželah sveto uporabljajo že 25 let prijetno dišeM Fier-p „ElsaW kot KOSMETIKUM r.a nego zob, zobnega ■isa, glave, kot dodatek j; vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega deio\wnja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo priletno sredstvo za drsnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z zsunotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spoe. steklenice . . 300 K 24 •’ - 8 “ - • • 22 5 36 „ „ 12 ................. 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza obliž za kurjs očesa S in 12 K; Elsia mentolnl klinčii 10 K; Elsa posipalo! pra-Sek 12 K: Pravo Elsa ribje Olje 80 ti: Elsa voda za osta 48 K; Elsa kolonska toda 60 K; Kisa šumski miriš 40 K; Glvcerln 18 in 00 K; Lvaol, Lvsoform 48 K; Kineski čaj 3 K; Elaa ratriu pretek 16 K; Strup za. podgane in miši po 18 i 20 K EU GEN V. FELIER, lekarnar. STUBICA. donja, Efsatrs St 357 Krvatsko. HIŠA z Cerčiče št. vrtom in njivo 26 pri Kranju. ______________781 POZORI Enonadstropna trgovska hiša, obstoječa iz 2 lokalov, 7 stanovanjskih sob, na lepi legi v Rudniku, štajersko. Pojasnila pri g. RathaJ, Rajhenburg ob Savi.__________________779 3 KOČIJE, 1 i.lantlaue),v in 2 pokrite, vse V dobreru stanju. Naslov v upravi 1. 775 HIŠA 2 gostilno z 8 Sobami in tudi nekaj zemlje po nizki ceni. Kupec naj se zglasi osebno ali pismeno pri F. W. Rašica It. 1, Vcli-ke Lažče. _____________769 BRIVNICA, dobro idoča, moderno urejena v zdravilišču Rogaška Slatjna. Vprašati pri Ivan Dorčec, brivec, Rog. Slatina. 768 S1UZBE; ABSOLVENT češke državne obrtne šole, strojni barvar, išče službe tehničnega uradnika ali prvega delovodje. Govori češko, nemško, srbohrvatsko in madžarsko. Ponudbe na upravo »Jugoslavije* pod »tehnični uradnik 3/3.« 783 ABSOLVENTINJA trg. tečaja, z trimesečno prakso, išče primernega mesta. Cenj. ponudbe se prosi pod »T. B. 1901« na upravo tega lista, 777 UREZEVALEC (Press;er) se išče za tekoj pod ugodnimi pogoji. ToVarna ^mizarskih izdelkov Klančnik & Kompare, Maribor, Mejna ulica 6. :____/64 RAZNO: V NAJEM se išče pek.i-rija v mestu ali ns drveli. Ponudbe naj se poVjejo pod ;>Peks.nj2U na apravu lista. 752 IZJAVA. Podpisani Franc Palčnik, vratar Južne železnice v Ljubljani, sem na gospoda prane Rupnika, Ljubljani na javnem železničarskem shodu dne 23. 3. 1922 vpii, da je delal kšefte pri stanovanjskem uradu. Obžalujem odkritosrčno ta svoj neutemeljen očitek in se zahvaljujem g. Rupniku, da mi je odpustil in odstopil od tožbe ter me tako rešil ostre kazni. — V Ljubljani, 27. aprila 1922. ________________ 77§ MIREN SAMEC išče mesečno meblovano sobo, lahko tudi V okolici mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«, 782 ŽE1TN9 mmm. Mlad zasebni uradnik z akademsko naobrazbo išče seznanja z gospodično _ ali dame, tudi iz dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondence je nasloviti pod šifro »Uradnik« na upravništvo tega lista. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo. 539 iMfettikfr «'i piifr : m pil @ takoj Ivan Zakotnik, @ mestni tesarski mojster — parna žaga v Ljubljani, — @ Dunajska cesta St. 46 ™ hlode, jelove in bukOJ' se kupi. Ponudbe pPr „Beogradu na An. zaV' Drago Beseljak & d Ljubljana, Sodna ulica Restavraciji dobro idoča z lepim tim vrtom m veliko dvo:r na proanetnem kraju v iiI * ljani se po ugodni ceni r* družinskih razmer Pr0 ^» .Restavracij Ponudbe pod ,-.1. na An. zav. Drago BeseJJf & drug, Ljubljana. Sodna Iščem potnikd 1 na Štajerskem prvovrstno mp& Nastop takoj t Ponudbe pod št. 55$ na UDravništvo list?* le ii M V and BUB IHeictiMK Sprejemališče: Šelenburgova ul. štev. 4 Podružnice: Maribor, Zagreb, ICo«-čevje, Novo mesto. POZO J?! Pristno dalmatinsko črno vino Opolo, in sicer po 30'— K črez ulico in v Gostilni K 32’— Pristni cviček iz Grajskih goric pri Stromljah. vsak petek ribe ter vedno gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča mm/k viDMAS gostilna pod „Drčo- Hraaeckega vas 48 (pod Golovcem) POZOR! POZOR! Trgovska hiša se proda s trgovskim pohištvom vred na jako prometnem kraju v Ptujski gori pri Ptuju. — Kupci naj se zglasijo pri tvrdki: 305. UKCH, veletrgovina z vinom, ORMOŽ ob Dr. Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1898. UmM M Antei Mi & ta. POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spetljefna odprema ilvll fn zaklane živine v katerikoli kraj. Miroslav Rebula avskultant Anica Štorova Ljubljana zaročena 30/1 V. 1922 Šoštanj Veletrgovina vina Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I Smrekove, hrastove, bukove, brsftove, Bpove, jesenove, mecesnove hlode kupuje po dnevnih cenah: Parna žaga Keršič LjubSjana. Sp. Šiška Telefon 180. Telefon 180. pomm pozor! Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko In obrino rabo, istotam za čevljarje in krojače. JOSIP PETEUNC Ljubljana, Sv. Petra nasip. A l (O 3 in cement OBJAVA. Zvedel sem, da mi hočejo neke meni Sovražne osebe z razširjanem lažnjivih govoric izpodnesti moj trgovski kredit. Naznanjam, da bom brezobzirno proti vsakomur nastopal, kdor bi kaj sličnega o meni razširjal. Mahs Pečnilf, »omi« e««« železniškega tira, normalna dfmenzifa. Ponudbe s cenami prosimo na tvrdko Toneic in dr.. Maribor. Telefon 68. prodaja najcenejše H. PETRIČ, Ljubljana, skladišče Balkan. /Tim d. i s s» © & l l «L ZAGREB 3 Mazuraničev trg 3 brzojavi: TBANS3UOO. 27- 60 Telefon 27-00 PODRUŽNICE: BEOGRAD, Kosmajska ulica 16. IZPOSTAVE: OSIJEK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod PiukovU i drug i SKOPLJE. Dobavila • naieeneie traverse, železo, žeblje, apno, cement, gip s, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal. & Na debelo: Venci, šooki in cvetlic« za neveste. Žico, svilen, krep, tatet in cigaretni papir Aba-die zlato znamka, Altesse, Golub, Stročnic« št. 2 in 3. Cmilo la, IIa Razglednice itd. Uran — Papirnica Mesini trg Sledifta tl. £2: r— K Oaz perem zastonj I B brez ropota, brez krtače VaSe periio v dveh urah snežno-belol 3az Vam prihranim leso in muUol Kajti ]az sem nesebičen In neutrudljiv. 3az priijranlni (as In denar, kaitl iaz delam sam In ne zadevam nobenega __ plaiila! 3ax priStedlm milo, ohranlarn perilo In se z enim samim pranjem ze a* plačam, tcajtl la* s*m s*r evtomatrens pralni si70i P?ec dnmf„0 od 4-6 Točen Izvoz. Zastopstvo za SHS še za odda«.