Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit kamnik glasilo delovnega »mri letnik I. št. 6 1 f-v..... .......... IV/.tv:-.:...,,' 4. julij nas spominja na težke in svetle trenutke iz naše zgodovine, ko je prišlo na dan vprašanje obstoja naše domovine in uveljavitev novega družbenega sistema. S tem po-kretom je bil dan temelj vseh akcij, ki so se odvijale tekom štiriletne NOV na področju osvobojene domovine in oblikovanja lika borca. Imamo nešteto primerov, ki so ogrožali obstoj borca, toda njihova zavest ni klonila niti v najtežjih trenutkih obstoja. Borci so s svojo predanostjo darovali življenje za uresničitev ciljev in za osvoboditev domovine. Minila so leta oboroženega udejstvovanja in ponovno se je treba spoprijeti z novimi težavami pri graditvi porušene domovine in dela na družbeno političnem področju.. Borci zopet niso stali ob strani, temveč so zamenjali orožje z novimi oblikami dela ter se spoprijeli z njim na vseh delovnih mestih. Mnogi izmed njih niso bili kos težavam zaradi nagle spremembe okolja, pomanjkljive izobrazbe itd. Toda družba je bila tista, ki je bdela nad njimi, jim skušala olajšati težave z raznimi ugodnostmi in izobrazbo. Naj živi praznik "DAN BCRCA"! = =r r: := rr =r — rr r= m =: z= ~ rr ~ = r: = — — r: ~ = zr rr rr = =: = =r r: nr = m =r r-rr ~ ~ " rz URADNIŠKI ODBOR: Makovec Stane - glavni urednik, Brodnjak Henrik - tehnični urednik, uredniki rubrik; Praprotnik Brane , Pečevnik Peter, Golob Milan, Zrimšek Vlado, Mišič Banica, Jenko Matija, Repič Marjan in strojepiska Hočevar Agica. ~ ~ = = =: =r: = =r— — = ~ ~ = =r ~ = rr==m n nr zr = —r= = =r =—“ 5 w 2 ODLOČITEV KOLEKTIVA Na 1. izredni razširjeni seji Skupščine sv-,tov Ek! dne 31.5.62, je kolektiv razpravljal o izvajanju načel in o splošnih merilih za delitev čistega dohodka, ki jih je podjetje moralo izvršiti v zvezi z navodili ZIS. Analiza je pokazala, da je podjetje v letu 1961, s spremenjenimi instrumenti odvedlo družbi za 125,148.589.- Din manj sredstev. V tej vsoti so upoštevane cene iz leta 1960. in stari prometni davek. Če pogledamo naprej -kako je podjetje delilo sredstva čistega dohodka vidimo, da se odnos med osebnimi dohodki in skladi z vsakim letom zvišuje v dobro skladov: Leto OD skladi indeks OD skladi 1960 126,222.000.-77,2 i 36,452.000,-22,8 i 1961 175,749.000.-70,o i 72,726.000,-30,o i 139,2 199,5 1962 predviden po planu 212,454.953.-65,o i 114,398.821.-35,o i 120,o 157,3 Iz tabele je razvidno, da je podjetje v letu 1961. poveča- lo sklade napram letu 1960. za 99,5 i. osebne dohodke pa za 39,2 io, V primerjavi z ostalimi tekstilnimi podjetji malokje zasledimo tak odnos med skladi in osebnimi dohodki iz delitve čistega dohodka. V kolikor bi veljali v lanskem letu še stari instrumenti, bi podjetje ostvarilo 175,247.816.- Din čistega dohodka, kar bi komaj zadoščalo za kritje osebnega dohodka. Sredstva na 1 zaposlenega: vložena sredstva čisti dohodek 1960. l,oo6.668,- Index 129,7 1961. 1,3o5.218.- 1960. 516.425.- 147,o 1961. 759.862.- Iz navedenih primerjav je razvidno, da podjetje s vsakim letom ostvarja več čistega dohodka na zaposlenega in temu primerno tudi vlaga večja sredstva. Ravno tako se zvišuje tudi bruto dohodek, saj zaznavamo v letu 1961. 7 % večjo realizacijo kot v letu 1960.,kljub 10 i<> znižanju cen v marcu leta 1951. V kolikor ne bi znižali cene bi presegli bruto dohodek za 116 io. - 3 - V končni fazi analize zasledimo,. da Je .podjetje v letu 1961. izplačalo preveč sredstev za osebne dohodke in sicer v vrednosti '14 $677-194»- Din. V .tej vsoti so že vračunani 10 ^ živijenski stroški. Mnenje samoupravnih, organov je,, da omenjena vsota ni pretirana.., posebno če pomislimo nazaj ko je podjetje po več let shranjevalo sredstva za nabavo barvnega aparata, osebni dohodki pa .so bili pod povprečjem tekstilne industrije in komune, Popolnoma, razumljivo je, da novi tkalski avtomati kot barvni aparat še niso dali od sebe tisto, kar je kolektiv pričakoval. Vedno se pojavljajo težave v zvezi z našimi stroji (montaža, priučitev ljudi), posebno.lahko trdimo to za barvni aparat, kjer se je spremenil tehnološki proces. Vse te težave, ki so v letu 1961. zavirale skoraj pol leta normalni potek dela bi lahko šteli kot poizkusno proizvodnjo, Z uvedbo ekonomskih enot leta 1960, in nagrajevanja, po enoti proizvoda se je zvišal osebni dohodek na zaposlenega, ki. pa še do danes ne dosega povprečje komune, da o povprečju tekstilne industrije ne govorimo, ker na žalost še niso znane, osnove. Vsa podrobna analiza bo izšla kot priloga našega glasila v tem ali pa prihodnjem mesecu. STANI MAKOV.OC KRIPTTEV NOVIH ODNOSOV Novo ozračje je zavejalo v vseh celicah našega družbenega •in -gospodarskega življenja, zlasti po objavi sklepov Izvršnega komiteja CK ZKJ in po govoru tov. Tita v Splitu, v katerem je orisal sedanje težave ter nakazal smernice in bodoče naloge za odstranitev pomanjkljivosti v gospodarstvu. Veliko napak in-nepravilnosti na tem področju se je do sedaj dogajalo prav zaradi tega, ker smo se na splošno vsepremalo poglabljali v vsakodnevna 'problematiko in ker smo vse probleme reševali preveč kampanjsko ter preveč načelno. Da smo pa tako vazna vprašanja kot sos nagrajevanje, produktivnost, delavsko samoupravljanje, nadaljna izgradnja podjetja, nabava novih strojev ter podobno,reševali na ta način, je vzrok ravno v tem, da . smo na splošno vsi premalo sodelovali pri reševanju teh vprašanj, pa.čeprav smo zato že dolgo časa imeli vse zakonite možnosti in potrebne materialne pogoje, zlasti z izvršeno decentralizacijo samoupravljanja v podjetju. Trdno sem prepričan v to, da ni podjetja, politične organizacije ali posameznika, če je, oz. so vsestransko samokritično pregledali in ocenili dosedanje delo brez slehernih opravičil in so naposled lahko ugotovili9 da je za vsakega od nas nekaj povedanega v govoru tov. Tita. Zategadelj ne iščimo nepravilnosti vedno pri drugihpri sodelavcih, podrejenih ali pa pri predpostavljenih, temveč jih prvenstveno poiščamo pri sebi in jih skušajmo odpraviti ter svoje delo prilagajajmo splošnim potrebam in koristim . čut odgovornosti ter medsebojne odnose pa spravimo v meje socialističnih meja življenja. V kolikor bomo k reševanju konkretnih problemov pristopili na ta način, bomo zagotovo želi uspehe. Samoupravni organi in politične organizacije v okviru podjetja naj pa do skrajnosti izkoristijo svoje samoupravne pravice in do kraja izpolnijo svoje dolžnosti, ker edino na ta način bodo izpolnili vlogo, ki jim je namenjena in opravičili svoj obstoj. Nikomur od nas ne smemo dovoliti, da bi v sedanjih razmerah ribaril v kalnem. Vsak od nas mora biti toliko razgledan in nepristranski, da bo znal trezno in pravično.razsoditi kaj je pravilno in kaj ni, kaj je dobronamerna kritika in kaj je kri-tizerstvo. Vsi tisti člani kolektiva, ki jim bo pravična kritika, brez ozira od kod bo izrečena, služila kot vzpodbuda za uspešnejše delo, bo najboljše zagotovilo, da so dojeli bistvo novih odnosov. Tisti, kateri bodo pa skušali reagirati na o-pravičeno kritiko drugače in to v smeri opravičevanja ali celo skušali v kakršnikoli obliki zavračati opravičeno kritiko, bodo morali biti izpostavljeni splošnemu šibanju vseh nas. Seveda bi bilo nesmiselno in celo neopravičeno kazati s prstom na kogarkoli, razglašati ga za krivca zaradi tega ali onega. Upam si trditi, da je odgovornost za gotove napake kolektivna in zadeva tako operativne organe kot organe samoupravljanja v okviru podjetja. Predčasno smo dostikrat trdili, ko smo skušali ugotoviti nekakšno pasivnost organov samoupravljanja, da je vzrok v tem, da ljudje v teh organih niso bili dovolj seznanjeni s problematiko in materiali. Od konca lanskega le ta se je redno material za seje samoupravnih organov dostavijav pravočasno članom, z namenom, da se z istim spoznajo in posvetujejo z o-stalimi člani delovnega kolektiva, kjer delajo in da bi na sejah lahko res zastopali interese članov po konkretnih vprašanjih. Situacija se v tem pogledu še ni bistveno popravila. Se vedno se dogaja, da se sklepi na sejah samoupravnih organov mehanično sprejemajo v predloženi obliki brez sleherne diskusije. Medtem, ko se po sejah dostikrat na raznih nepristojnih mestih precej kritizirajo ravno takšni sklepi in to člani samoupravnih organov. Tu se ne bi moral strinjati, da člani samoupravnih organov nimajo dovolj vpogleda v tekočo problematiko , ali pa da jo ne razumejo. Za takšne odnose in način dela je treba vzroke poiskati drugje in sicer tam kjer dejansko so. 5 Imam občutek, da smo na sestankih, na katerih rešujemo razne probleme, dostikrat premalo odkriti in da ne povemo jasno in glasno kaj se nam konkretno ne zdi pravilno. Dokler bomo v praksi stvari tako reševali, ne bomo prišli daleč. Dostikrat se tudi dogaja, da vsako stvar gledamo preveč skozi prizmo osebnih koristi, premalo pa vpoštevamo napredek in splošne koristi podjetja. Imamo primere, da se lastimo celo tistega, kar ni rezultat večjega prizadevanja, temveč je rezultat splošnih zunanjih pogojev, za katere sploh nimamo zaslug ali pa celo malo. Konkretno je to zlasti prišlo do izraza, ko smo obravnavali splošna načela o delitvi čistega dohodka, katerega cilj in smisel je ravno v tem, da odstranimo vse tisto, kar je negativnega. Premalo smo se poglobili, da bi dejanske razloge poiskali in na ta način odkrili rezerve, ki so še skrite v našem sistemu nagrajevanja. Dosti je še stvari v okviru podjetja, o katerih bi bilo primerno spregovoriti, jih analizirati ter v zvezi s tem sprejeti ustrezne sklepe. Osnovna naloga vsakega člana našega kolektiva in organov samoupravljanja podjetja naj bi bila, da se vsestransko spoprimemo s problemi, jih kritično ocenimo in jih rešimo v skladu s socialističnimi načeli, ker samo na ta način bomo izpolnili naloge, ki jih v sedanjem času postavlja družba pred nas. MILAN GOLOB SELIM A DKLITVL CELOTNEGA DOHODKA /nadaljevanje iz 5. št./ To se pravi, da od vsakih 1.000.- Lin ustvarjenega dohodka ostane 850.- Din podjetju 150.- " pa skupnosti. Isto se nam to odraža pri materialnih oz. poslovnih stroških. Če prihranimo 100.- Din na materialu ostane 85.- " čistega dohodka več, a 15.- " odvedemo skupnosti. Iz prikazanega se vidi, da se nam odraža tudi v čistem dohodku, če štedimo pri materialu in ostalih Stroških. Razumljivo je, da predpisi, ki urejajo odnose med'gospodarsko organizacijo in skupnostjo s področja obdavčenja dohodka, niso statični. Z razvojem proizvajalnih sil se vzporedno menjajo tudi predpisi. V zvezi s takim tolmačenjem obdavčenja ostanka čistega dohodka, je višina ostanka odvisna ne samo od dobrega ali slabega gospodarjenja, temveč tudi od pozitivnih predpisov. 6 Po sedaj veljavnih predpisih je dosežen izredni dohodek obdavčen z 25 7°. ČISTI P C H 0 P K se deli na 1) osebni; dohodke 2) SKLADE o Kako podjetje razdeljuje sredstva osebnih dohodkov se predpiše s posebnimi pravilniki (pravilnik o delitvi sreds.tev za osebne dohodke). Odnose med sredstvi za osebne dohodke in sklade pa urejamo s pravilnikom o delitvi sredstev ostanka čistega dohodka. Vprašamo se, kaj hočemo.doseči s pravilniki o delitvi čistega dohodka? S pravilniki želimo regulirati odnose, ki bodo zagotovili; - razvoj in krepitev delavskega samoupravljanja tako, - da smo vsi sodelavci individualno in kolektivno zainteresirani na večji 'proizvodnji, na znižanju stroškov, z drugimi besedami na ekonomičnem in rentabilnem poslovanju. Vsled tega morajo biti naši osebni dohodki odvisni; 1) od uspeha podjetja, 2) od uspeha ekonomske enote, 3) od uspeha vsakega posameznika na delovnem mestu. Vsled tega tudi vsako podjetje samo postavlja osnove in merila za delitev čistega dohodka, Pri tem je dolžnost samoupravnih organov; - centralnega delavskega aveta ali Skupščine svetov EJ; - Svetov ekonomskih enot in - zborov ekonomskih enot, da ravnamo kot dobri in skrbni gospodarji. Naša naloga je, da v prvi vrsti skrbimo za perspektivni razvoj podjetja. Dobro naložena sredstva v proizvodnji bodo i-mela tudi svoj odraz v dvigu osebnih dohodkov. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka moramo določiti; - princip delitve centralno, delno decentralizirano in popolna decentralizacija; - določiti osnove in merila, ki so lahko za celo podjetja ista ali različna za posamezno ; - ter določiti medsebojne odnose v ekonomskih enotah in med ekonomskimi enotami, Tu nastane niz vprašanj, ki jih je' potrebno reševati in rešiti z vso pozornostjo; po kakšnih cenah se bo vršil medse- - 7 - bojni obračun stroškov (tarife, štartne osnove itd.) uslug in prodaje proizvodov, kako je z sredstvi, način in kdo rešuje spore (komisija za obračun id imenovana po SSii), ki nastanejo med S2. - se nadaljuje. STANJ MARCIJAN NEKAJ 0 APNETI.RANJU V trgovinah zelo pogosto slišimo sledeč stavek; "Tovarišica, kupite to blago, ne mečka se!" Tega stavka pred 50 leti še niso poznali, sedaj ga slišimo povsod. Zato si na kratko oglejmo kako je do tega prišlo. če opazujemo tekstilne surovine vsako posebej, opazimo, da se bombaž mečka, medtem, ko se volna ne. Ker pa se bombaž zelo dobro predeluje in je najbolj razširjena tekstilna surovina in tudi naj cenejša, so pričeli kemiki večih držav misliti, kako bi apretirali bombaž, da se ne bi mečkal . To jim je uspelo s preparacijo mešanice formaldehida, sečnine in katalizatorja. Tkanino so nato ogreli na 140 do 160° C in apretura je bila gotova. Ker je taka masa nepri-kladna za delo v tovarnah, so izdelali vodotopne predkonden-zate. Belo s takimi kemikalijami je veliko lažje, saj nimajo neprijetnega duha (formaldehid), Poznejši poizkusi so dali podobne rezultate s kondenzacijo med melaminom in sečnino . Sedaj ko približno vemo kakšna apretura je to, si oglejmo še kako apretiramo tkanine v naši tovarni; Pri nas se apretirajo vse tkanine za šale in kravate. A-pretiramo z uvoženim sredstvom Pinish EN, ki je izdelano na bazi polkondenzata med sečnino in formaldehidom. Sredstvo raztopimo z vročo vodo, ohladimo, dodamo katalizator amonijev sulfad, nato pa zlijemo razstopino v foulard, ki je sestavni del okvirno razpenjalnega sušilnega stroja ("španram"). Tkanina gre skozi raztopino, se z njo inpreg-nira, se ožame med gumiranimi valji foularda, se vpne na iglice razpenjalne verige in se med potjo skozi sušilno komoro posuši. S tem je impregniranje gotovo. Sledi najvažnejša operacija apreture proti mečkanju - kon-denziranje. Tu se mora tkanina segreti na temperaturi 140 do 150° C in sicer za 5 minut. Ker pri naši kondenzacijski peči, ki je izdelana doma, ne odgovarja čas prehoda, ki je prekratek, mora iti tkanina skozi peč večkrat, da se doseže zaželjen efekt. Pri temperaturi 150° C vpliva katalizator na apreturno maso tako, da se kondenzacija izvrši v kratkem času (pri normalni temperaturi Tol kondenzacija potekala več mesecev)„ Pri tej reakciji nastane na vsej površini vlaken film5 ki je prošen in ki torej povzroča, da se vlakno po vpogibu zopet vzravna. S tem je tkanina odporna proti mečkanju, ker je film v vodi ne topen, K vsem vrstam teh apretur moramo pripomniti to, da idealna apretura proti mečkanju ne obstoja, zato hočemo doseči z apnetiranjem samo to, da so tkanina čimmanj mečka. Vzporedno s tem delamo v laboratoriju poizkuse z raznimi vrstami sredstev proti mečkanju, med njimi tudi.z domačim sredstvom DK - pasta, ki daje zelo dobre rezultate. Ker je cenejša in se jo da nabaviti tudi "brez deviz, jo bomo verjetno začeli uporabljati tudi v proizvodnji. Poleg tega. apretiramo tudi volle, ki je izdelan iz Bemberg svile in se zato rad spreza. Odpornost proti sprožanju dobimo z apre-tiranjem s sredstvom Pinish NSW;, pri čemer nanesemo na površino vlaken hrapavo plast smolo, ki'preprečuje drsenje niti. Postopek je isti kot pri apretiranju proti.mečkanju, samo da tukaj kondenzacija ni potrebna. SLOVAB STROKOVNIH IZRAZOV-• Apretura - adparare (latinsko) pom^mi pripravi bo nekaj. V našem primeru pripraviti tkanino, da so n-:-. mečka.. Katalizator - sredstvo,, k:V pospešuje neko kemijsko reakcijo (spajanje). Predkondenzat - polkondenzat - delno spojeni kemikaliji, Poulard - naprava s koritom za impregniranje in z dvema ali več ožemalnimi valji. Spanram -- nemški izraz za okvirno razpenjalni sušilni stroj. Impregniran j e - prepojite v. -omočenje, Kondenziranje - spajanje.' dveh kemijskih spojin, pri čemer nastane. tretja s popolnoma drugimi lastnostmi. Bemberg svila •- umetna svila na bazi celuloze. BRANA PRAPROTNIK VAŽNAJŠl oKLBPl ZADNJA SAŠA, SKUPŠČINA SVATOV AKONOMSKIH ANOT Na 1. izredni sejiSSAA je.bil sprejet sklep, naj organi, ki bodo sodelovali pri 'komisiji za -pregled dohodka podjetja preveč izplačane osebne dohodke zagovarjajo s tam, da so bili OB v preteklih letih v i!Švilanit-u:i zelo nizki, mnogo nižji od ostalih tekstilnih industrij, to p'a v sle d-, tega, kar smo v glavnem vsa sredstva vlagali' v. investicije in .osnovna sredstva; dalje, da smo vzporedno z OD povišali tudi sklade podjetja; povečali Storilnost' dela'ipd. - 9 9“ Dalje so bili sprejeti naslednji sklepi s - Najnižja plača v jjodjetju sme znašati 16 .OvO Din mesečno. Vsak primer nižjega doseganja OD mora razpravljati SSiCD ter zavzeti določeno stališče . - V bodoče se sejnine ukinejo, za izven delovni čas pa se izplača nadomestilo za povečane stroške za sodelovanje na sejah SOJJ in UO in sicer po 300.~ Din na osebo. Nadomestilo pripada vsem, ki se po službeni dolžnosti vabijo na sejo. - Nagrajevanje potnikov naj ostane še v naprej tako, kot ga predvideva sprejeti pravilnik za leto 1962. - Potnik iz Leskovca naj se premesti v Sarajevo. V primeru, da se on s tem sklepom ne strinja, naj se poišče potnika, ki bo imel sedež v Sarajevu, - Dela naj se na tem, da bodo norme instrument notranje delitve OD, ne pa kot Start za Za prihodnje leto naj ue določijo normativi za vse DD, predvsem za konfekcijo, tiskarno in barvarno, kjer ni mogoče normative postaviti na tak način kot v tkalnici. VAŽNDJŠI SKLOPI ZADNJ I SEJ d UPRAVNJGA ODBORADPODJETJA Upravni odbor je na svoji 4. redni seji s pire jel naslednje važnejše sklepe.; - Potrdijo se operativni plani proizvodnje in prodaje za mesec junij 1962. - Tarife v nE 11, 12 in 13 ostanejo v letošnjem letu neiz-premenjene, oz. uporabljajo se tiste, ki so bile v uporabi na dan 1. 6. 1962. ne glede na to, če se norme spreminjajo. Norma naj bo instrument notranje delitve OD v Eli, - Zastojne ure v EE 20 v višini Din 16.895.") ki so nastale vsled pomanjkanja preje iz uvoza, naj se plačajo iz centralnega rezervnega sklada podjetja. - Zastojne ure v EE 10 v višini Din 84,683.- naj plača polovico uprava in to vsled tega, ker se smatra, da niso bili podvzeti vsi maksimalni napori za nabavo preje, druga polovica pa se krije iz centralnega rezervnega sklada podjetja. - Tov. Kovaču in tov. Skerlecu se odobri posedanje dvodnevnega seminarja v Strunjanu, kjer bo posvetovanje o deviznih in zunanjetrgovinskih problemih v gospodarskih organizacijah. - DITIS-u Jarše naj se plača račun za predavanje "uKONOMIKA IN TEKSTILNA SREDSTVA" v višini Din 62.000.-. Plačilo naj se izvrši iz sklada za kadre. - Za priučevanje novih sodelavk se plača samo za delo nad planom v višini 70 dokler sodelavka ne dela po normi, največ pa za dobo 3 mesecev. Sredstva se črpajo iz GRS. Vsak posamezni primer mora obravnavati UO podjetja. V zvezi z prednjim je bil sprejet tudi sklep, da se EE 30 Smarci prizna nadomestilo za 3 novinke za čas, dokler ne dela po normi, vendar največ za dobo 3 mesecev. lo - f . Rubrika ima namen seznaniti člane kolektiva z vsemi važnejšimi dogodki; gospodarskimiyproizvodnjimi problemi in uspehi. Pod to rubriko se bo odgovarjalo tudi na posamezna vprašanja, kate ra lahko postavljajo člani kolektiva in naj jih pošljejo na uredniški odbor Kamniškega tekstilca na upravo podjetja. Novosti _v naši tovarnis_ - V mesecu maju je 2C - Mekinje začela delati na tri strojni sistem, S tem se bo povečala storilnost na enega zaposlenega in budi osebni dohodki., Jnota je zmanjšala delovno silo za 5 ljudi,, - Zaradi specializacije proizvodnje frotirja in svile bo podjetje prodalo v mesecu septembru AIR avtomatske statve tovarni "Induplatin Jarše, - EE 12 •■‘'barvarna je sklenila.) da ipia z ozirom na plan, kateri je postavljen, preveč 4 ljudi, katere se bo zaposlilo v drugih ekonomskih enotah. - V zvezi z gradnjo nove tkalnice je podjetje preusmerilo potok Mlinščico, kateri je tekel ob tovarni, v Bistrico severno od nove osnovne šole. - V mesecu maju so bile težave z nabavo surovin, zato je bilo več ur zastojev v 'J 10 - Perovo in nekaj v Mekinjah. - Proizvodnja namiznih prtov v k J 10 se bo preusmerila zaradi povečanega prometnega davka v dekorativne prte in prte z vigong votkom. - Proizvodnji program konfekcije se bo specializiral predvsem na robljenje bfisač in prtov.• Komadna roba naj bi se izdelovala preko Zavoda za usposabljanje invalidov. ' / - Podjetje je sklonilo pogodbo kS. izvoz 50,000 m2 bombažne tka nine, v vrednosti 15,250.000.- Din, . MATIJA J.uNKO POROČILO KADROVSKI:, oLukB S Nesreče pri delu so zadnje čase vedno bolj pogoste -- vzrok pa je v vseh primerih nepazljivost, Samo od 21.5«1962, pa do danes je bilo prijavljenih 6 takih nesreč, ki sicer niso imele za posledico težjih telesnih okvar, vendar pa bi bilo lahko drugače, Vsled teh neprevidnosti je bilo zamujenih cca 300 delavnih ur. V zvezi s tem se je znižala proizvodnja 11 a r , % ;:s"’ $m x |Rx /.toir" i...j! i I , ii.v- kSJK fMl >- li —‘•"•••■X 5u'-v.v.v.v-.- ' f in celoten uspeh tli, želeli bi, da bi vsi zaposleni v podjetju pazili na to, da se bi take ne sre če čimbolj odklanjale, saj gredo na škodo prizadetega in vsega pod jetja „ V letošnjem letu je bilo skupno 14 nezgod, od tega 13 obratnih, 1 pa na poti na delo. Z ozirom na potreba proizvodnje in zamenjave delavk na nočni iz-U meni je bilo v maju sprejetih 11 novih delavcev in sicer, v ::.s 10 na delovno mesto previjanje - Uršič Pavla in Hladnik Ljudmila, v SE 10 na delovno mesto vodje izmene v novi tkalnici Leskovec Janez, V n-0 30 na delovno mesto previjanje Serko Katarina, na delovno mesto tkalke Ocvirk Štefanija, -.Vi--dic Marija, Bernot Marija in Bogovič Marija, na delovno mesto vlagalca osnov Dolar Marjan, na delovno m,;sto pomočnika vodje izmene pa Poljanšek Stanislava, V 30 je bil na delovno mesto ključavničarja sprejet Nograšek Ivan in sicer vsled odhoda Uršič Simona na odsluženje vojaškega roka. Trenutno je v podjetju zaposlenih 394 delavcev, od tega 121 moških in 273 žena, 4 vajenci in 3 honorarni /2 čuvaja in 1 skladiščnik/. V JJ 10 sta bili v mesecu maju razrešeni 2 delavki in sicer; Grillo Antonija na lastno željo, Pestotnik Alojzija pa sporazumno. V mesecu maju sta se poročila tov, Koncilja Ana in Zarnik Anton, želimo j ima mnogo sreče, DANICA MIŠIČ MLADOST NAS DRUŽI Zelo me je zanimalo delo mladine v našem podjetju, zato sem izkoristil priliko in se udeležil enega od mnogih sestankov sekretariata IZ S, '.Majhni zamudi se je pridružila še nepopolna udeležba, a na srečo sklepčnost ni bila v vprašanju. Sestanek je vodil predsednik kluba mladih proizvajalcev, ki je najprej razložil dnevni red in nujnost sestanka» Na vrsti je bil program dela aktiva. To je zelo obširna točka, v kateri so mladinci pokazali, da se zavedajo nalog, ki jih bodo tudi poizkušali rešiti. Velik pomen so posvetili vključitvi še neorgani- 12 ziranih mladincev v podjetju. Od 100 in več mladincev, kolikor je zaposlenih v "Svilanit-u” je organiziranih v LM le okoli 80. Sicer razmerje ni tako kritično, vendar ga nameravajo še izboljšati, Pridobivanje novih članov mislijo izvesti tako, da bodo svoj program prilagodili zanimanju večine. Poleg raznih tečajev in predavanj, katerih pa v programu ni malo, nameravajo organizirati tudi strokovne ekskurzije, zvezane s športnimi tekmovanji. V kratkem^bo v Cerknici zbor mladine pod naslovom "MLADOST KAS DRUŽI", kjer se bo sestala mladina iz Ribnice, Cerknice in Kamnika. Navdušenje? vsaj na sekretariatu,je bilo veliko. V kratkem nam bodo lahko pripovedovali o doživljajih iz tega, kakor bi ga tudi lahko nazvali, festivala mladine. Program predavanj je zelo pester. Kakor je videti jih zanima prav vse. Tako gospodarska kot politična in kulturna vprašanja, jih zanimajo tudi stroga interna predavanja. Kakšen je perspektivni načrt tovarne, koliko novih strojev bomo nabavili, kdaj se bodo preselili v novo dograjeno tkalnico. Za pereča vprašanja bodo naši mladinci prosili vodilne uslužbence, da jim iste pojasnjejo. Tudi o govoru tov. maršala Tita je bila precej pestra razprava. Pokazalo se je, da je večina mladine ta govor tudi prebrala ali iJa poslušala po radiu. Obravnavali so seveda odlomke, ki jih je maršal Tito namenil mladini. Opazilo se je, da jih je najbolj prizadel tisti del govora, kjer se omenja šovinizem. Poudarili so, da mu ni mesta .med nami, zakaj vsi narodi naše republike so se skupno borili za bratstvo in enotnost torej imajo vsi enak delež pri osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma . Ravno v tem duhu bratstva in enotnosti so bile formirane tudi prve mladinske delovne 'brigade. Od takrat takoj po osvoboditvi ko so odšli mladinci na prvo akcijo na progo Brčko -Banoviči pa do danes je mladina že mnogo pripomogla k graditvi socializma in obnovitvi domovine. Pri tem delu tudi mladina tovarne "Svilanit11 ni stala ob strani. Tudi letos bo poslala nekaj svojih članov v akcijo za dograditev avto-ceste. Morda ne bi bilo odveč omeniti še finančne težave aktiva. Kakor povsod je tudi tukaj eden poglavitnih problemov in vzrok za nedelavnost denar. Blagajna je prazna vendar v veliki meri po krivdi mladine same, saj niso dali ob pravem času proračuna za leto 1962. Upajo pa, da jim bo priskočila na pomoč sindikal" na podružnica in jim zagotovila vsaj najnujnejša sredstva. Videti je, da bo mladina bolj sistematično prijela za delo, če ne bo ostalo le pri besedah. Ne bi bilo prav, da bi jim že sedaj napovedovali polom, nedelavnost, čeprav bi jim po sedanjih izkušnjah verjetno to lahko očitali, vendar jim želimo vse naj" boljše pri delu. Zavedajo naj se, da vsi v tovarni gledajo na mladino in njeno delavnost. Če bo potrebno jim bomo priskočili na pomoč, sicer.pa počakajmo in bomo videli kaj lahko in kaj n-morejo izvršiti od nalog;, ki so si jih zadali. VLADIMIR ZRIKŠ > 13 Ž_LIMC TI VSJ IvAJBOLJŠJ TOVARIŠ TITO! Srečanje s maršali cm je za vsakogar edinstveno doživetje zato "bom v :.i.aslednj.eia sestavku skušal opisati mojo dru&o srečanje z njim, ko. sem mu m. ostalimi člani delegacije predstavnikov delovnih kolektivov če st ital: ob -'70, rojstnem dnevu, Že, na. železniškj postaji smo nestrpni pričakovali TAU3RN -.dXPRdSSc Ko" smo. ga. le - dočakali., smo "brž'-sečili -.na. svoja mesta in že je"bila glavna tSma rangovera o Šivi jenj a in delu tov, Tita, Ostali so:--potniki' so kmalu uganili, zakaj gremo v Beograd, zato- so nas'takoj obsuli v vprašanji, kako bo tak sprejem pri maršalu organiziran, o čem bomo z njim razpravljali, koliko časa bo., trajal in podobno. V taki plohi vprašanj, pojasnil in ugotovitev, je vožnja.hitro minila. Kljub temu, da smo se vozili celo noč .je na Beograjski železniški post; j j. ostalo še. nekaj razprav med člani delegacije lin sopotniki 'nerešenih. Zadnja ugotovitev teh vprašanj' je bile:,' da. smo srečni, ker se bomo srečali z maršalom, in. ta je blia vsekakor točna. V---.ogledovanju znamenitosti Beograda 'tiam j c, čas-hitri minil in približala so je ura, ko je bil napovedan sprojem. vr kabinetu predsednika republike nav jc sprejel .-set protokola rn nam pojasnil nekatere malenkosti, kaša.nestrpnost so je stopnjevala od minute do r . v.vco, Prvi x '.vi čas • ni vtis. je na nas napravil Beli dvor, kjpr -.s je.pričakoval maršal. Še nekaj korakov, So zadnja kontrela oblekoi če ni mogoče kakšna smet na njen in bika smo v dvoraj},!, g j or bomo maršalu ob. prisrčnem stisku :--vka J.ah’ ) čsatitali v imonli vseh delovnih ljudi Jugo s 3 avl jo ,. N1sli;> ui š'"'.- dobro 'gledali dvorane, ko jo za vse nas nastopil najl.p8i v.: ' o: tl-., - mu d nami je stal maršal Tito, genij', vojskovodja iri državnik, ki je vodil narode Jugoslavijo sk.cz3 najslavnejše dni naše zgodovine. V kratkem nagovoru’ je naročil, da v njegovem imenu prenesemo zahvalo, za čet bitk.; '.ruk, Vam članom delovnih kolektivov. Nato se jo rokoval še z vsakem članom, delegacije in nas povabil na razgovor. Na :; ek atoro o1ane. delegacije je tako vplivala njegova osebnost, da sc imeli"od ganjenosti solze v očeh, V razgovoru srno lahko občudovali njegov izreden spomin in njegovo genialnost .Ko s., je' že 'bližal čas za * odhod smo so mlajši člani delegaoipo zbrali v kolu in peli pesmi, ki pojejo o slavi PCB, c tov.-Titu•in o njegovi hrabrosti. Radostni in srečni s-io so po;! ovili od njega, polni naj lepših spominov na trenutke, 'ko' smo bili z njim v- družbi, Ta ' sprejem nas o v tako . prevzel, da srno še'šole na postaji osvestili, da je sprejem.za nami, da gperno sedaj na vse strani srečni zaradi srečanja z inaošalom in ponosni, da ima Jugo slavij a t akega vodite1j a» 14 Še zadnji stisk roke med člani slovenske delegacije in o-stal sem sam z najlepšim spominom, s spominom na srečanje s preasednikom Titom. ANDR J J DRTvlAL NSKAJ VTISOV IZ POTOVANJA PO ITALIJI /nadaljevanje iz 5. št,/ Žal mi je, da se nismo mogli ustaviti v Udinah, ki so bile včasih stari slovenski Videm, središče slovenske Furlanije. Peljemo se skozi mesto. Komaj morem mimogrede ujeti s pogledom nekaj drobnih vtisov o mestu. Veliko je zelenja, majhni parki in spet drevored. Mesto, ki niti ni majhno, saj ima 85.000 prebivalcev, je manj hrupno, kakor naš Maribor. Ze smo is mesta. Na križišču nas roka postave usmeri proti 180 km oddaljenemu Treviso, v slovenščini Trbižu. Če rečem roka postave, je to pač samo zaradi spoštovanja do tega poklica. Tisti varuh javnega reda pa križišču pa je bil prej podoben kakšnemu uslužbencu pogrebnega zavoda kakor pa policaju - prometniku. Črna obleka, na glavi črna čelada, črn je tudi obraz in oči so črne - pravi krokar. Toliko o zunanjem videzu. So pa bili prometni policaji povsod zelo vljudni, prijazni in ustrežljivi. Tu je turizem posegel celo v njihovo dejavnost. S hitrostjo 80 km na uro hitimo proti Trbižu. Na levi se v daljavo razprostira ravnina in kolikor daleč seže pogled vidimo samo vinograde in nasade cvetočih marelic. Koli ob kateri je privezana trta niso leseni, kakor smo vajeni videti v naših vinskih goricah, marveč betonski. Pomanjkanje lesa je prisililo vinogradnika, da si je pomagal. Ob tistih betonskih količkih se spomnim našega kmeta, ki je lesene o-pornike pri kozolcu zamenjal z betonskimi. Brihtne glave! Spet dežuje. Vozimo se skozi,skoraj lahko rečem, drevored samih hišic, ki niso ne gradovi, ne vilo, in tudi navadne hiše ne ampak že prava sanjska prikazen. Strobrički, kupole, stopničke, terase in stolpiči, vse v raznih barvnih odtenkih. Mavrične sanje, bi lahko rekel. Tu je italijanska arhitektura pokazala svoje najvišje dosežke in mojstrovine . Če se danes vrnem v spominu tja nazaj, se mi zdi vse tisto neverjetno. Vozimo se deset, dvajset, petdeset kilometrov in ves čas nas spremljajo dela arhitektov, ki so, kakor sem kasneje izvedel, v tistih gradnjah naravnost tekmovali, kdo bo ustvaril lepšo, boljšo in (po mojem mnenju) bolj sanjsko obliko hiše in vrta. Gledaš in se čudiš. Danes bi ne znal opisati prav nobene od tistih hišic, takrat pa sem vsako videl in si jo skušal zapomniti. Kar preveč je bilo za oči toliko lepega in prijetnega, da som se kar oddahnil, ko je bilo mimo. 15 - Pred nami vosi j e e p a oznako U»S, A, in v araku "brnijo reaktivna letala z isto oznako«, Vojaški pakt NATO je tu, sredi te mirne in tople pokrajino postavil mejo med VZHODOM in ZAHODOM c Tu je "bila prodana narodna čast in tlidl tistim lo-P'm hišam ob cesti za nami jo botroval ameriški dolar. Z grenkim srcem pomisli človek, da se tu srečujejo nekdanji sovražniki, ki so stopili v zvezo, katera naj bi bila o-bramba proti skupnemu sovražniku - vzhodnemu bloku. Surovost vojne ni prenehala s koncem druge svetovne vojne. Vsa njena mračnost je ležala tudi nad mirno pokrajino, ki je cvetela in doživljala pomlad, brez obzira na bloke in pakte. Nasprotje, ki ga zmore le narava proti razumu ali bolje, proti nerazsodnosti človeka« Kilometri bežijo pod nami in ob cesti nas pozdravljajo bencinsko črpalke, kričeče poslikane, s ogromnimi vetrnicami na strehah, ki naj bi imele nalogo žu od daleč opozarjati voznike motornih vozil- na "avtooštarijo"« Uslužbenci pri črpalkah so zelo prijazni. Ko eden nataka bencin,, obriše drugi vse šipe na avtomobilu z vlažno gobo in so zraven zelo ljubeznivo smehlja. Tudi tisti smehljaj je turizem, kot je turizem, se mi je zdelo vse, še grmičasta ograja v vinogradih, ki je pristrižena kakor bi rastla nekje v parku velemesta. Vam pa, da betonsko korito, ki leži vzporedno s cgsto ni turizem, ampak da teče v njem voda za namakanje polj in vinogradov, ki naj dajo boljši in večji pridelek in boljši kos kruha. Ne vem, zakaj smo. molčali, .Najbrž smo bili utrujeni in prepolni vsega, bar smo videli. Peljemo se skozi Trbiž = Mesto zelenja, bi se lahko reklo, kajti hiše so postavljene sredi skupin dreves, kakor bi Dilo to mesto v gozdu ali pa gozd v mestu. Smreke, jelke, breze in grmovje je ob vsaki hiši kakor obvezna pritiklina. Vodometi poživljajo res mirno domačnost mesta, v katerem iščejo miru željni turisti vsega sveta svoj kot. Sive, mogočne hiše zgovorno pripovedujejo, da jo mesto staro, d =. je moralo biti in je verjetno še danes zelo bogato. Mudi se nam, zato hitimo dalje proti Vincenci. Na levi ravnina in na desni gore, katerih vrhovi so pokriti s snegom. Človeku je kar prijetneje pri srcu, saj se čutiš bolj varnega, ko zagledaš vrhove, - se nadaljuje FaT.sE P1ČUVN1K 16 IV. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU ZA TEKSTILCE Kakor prejsna leta smo se tudi letos udeležili republiškega prvenstva v streljanju. čeprav smo, imeli precej težav za priprava ekip, lahko rečemo, da smo kar dobro opravili nalogo. Kakor v drugih športnih panogah, tako je tudi v streljanju potrebno trenirati in zopet trenirati, kajti brez treninga ni uspeha. To smo iskusiii sami že večkrat. Bilo je več čini tel jev, ki so nas ovirali pri delu; slabo vreme, pomanjkanje prostorov - finančnih sredstev in seveda tudi premalo resnosti. Za zadnje priprave lahko rečemo, da so tekle kar v. redu. Redno so bili treningi in tudi udeleženci so bili pridni. Iz težav nam delno pomaga sindikat, tako da smo lahko kupili diabolo kroglice in tarče. V Maribor smo odpotovali s precej pesimizma in v vzdušju, ki ga je na veliko podpiral dež, ki je nenehoma lil. Od strani organizatorja smo bili lepo sprejeti in na splošno sami organizaciji ne bi imeli mnogo ugovarjati. Upal sem si na tihem, da bi lahko presenetili marsikoga, če bodo fantje in dekleta dali od sebe tisto, kar zmorejo, toda sam začetek je pokazal nasprotno - nisem imel več kaj tipati; pa tudi konkurenca je bila precej huda. Ko smo končno le končali, smo vsi skupaj oddahnili "končno je le vse gotovo". Pa še ne tako slabo, kakor je kazalo od začetka. Od 26 moških ekip smo zasedli dobro 12 mesto /Šuštar, Simčič, Brodnjak/, a ženska ekipa /Lukan, Vrbnik in Balantič/ pa med 15 ekipami tudi dobro-7 mesto. Med posamezniki sem jaz zasedel izmed 80 tekmovalcev s 175 krogi od 200 možnih 7 mesto, za kar sem dobil spominsko plaketo in kot darilo brisačo "Svilanit". Med ženskami pa je od naših najboljše mesto zasedla Balantič Mara s 140 krogi od 200 možnih in 16 - 17 mesto. Ostali pa so se uvrstili v sredino tablice /Šuštar 152, Simčič 148, Lukan 126 ter Vrbnik 119/= Prva mesta pa so osvojili pri moških "Merinka" Maribor, a pri ženskah "Toper" Celje, Najboljši rezultat tekmovanja pa je dosegla sestra republiškega nosilca zlate puščice Lo-bavičnlk Hedviga - 182 krogov. Upam, da je to tekmovanje vlilo več poguma za nadaljne delo in da bomo v bodoče šli z rezultati navzgor; seveda potreben nam je trening, /\ / k HENRIK BRODNJAK I. DEL O okolnostih težav in neprilik delavca že predno pride v služLo Oni dan se mi je pripetilo tole s Izmena mojega šihta je "bila popoldne, okrog enajstih mi poštar prinese časopis, na katerega sem naročen, ker sem zelo vnet reševalec križank, sem se logično takoj vrgel na tisto stran z namenom, da jo načnem, posebno priložnost pa sem imel zato, ker slučajno moje žene, ki se sicer vedno jezi kadar jo rešujem, ni bilo doma. Imenitno! Krompir! 1'oda kakšen krompir - smola je bila, ko je bila pa ravno takrat križanka italijanska, Naj jo vrag pocitra, sem. zaklel, Italijani še križank nimajo takih kot se spodobi, zahtevajo, da črna polja sam najdeš, tam se pa jaz ne znajdem in sem se šel kar po domače solit. Ko sem se pa začel tolažiti z mislijo v zavesti, da se pri navadni križanki tudi vedno jezim, ker ne poznam imen rimskih bogov, francoskih diniornatov, filmskih zvezd iz celega sveta, potem pa grških črk (grščine se nisem nikoli učil butec neumen). No. predno sem se pa s to rečjo tako pobotal, me je pa zopet začel tisti gnili zob boleti zaradi katerega že par noči nisem mogel • oring smrčati, dosti je tega, sem rekel sam pri sebi, k zobozdravniku Grčarju grem, ki baje ne dela tako po mesarsko, da mi ga izdere. Pogledam na uro in ugotovim, da je še čas, da spotoma' v službo opravim, da bo že enkrat mir. Brž si umijem zobe, bol točno povedano, odkrijem presledke med njimi, nato se kakor običajno bol šmarno oblečem ter se brez predvidenega kosila poslovim. Ko pridem s svojim zvestim biciklom na glavno cesto takoj ugotovim, da mi bo smer vetra ovirala brzino, kaj kmalu pa sem pozabil na to, ko zagledam, da se pred menoj pelje neko dekle, lepa družčina sem si mislil ter z vso, silo pritiskal na pedala, da jo dohitim. Ze se peljeva slcupa j, se ljubeznivo pogovarjava o vremenu, plevelu, o mojem gnilem bolečem zobu ipd. Kar začutim, da mi začne zadnje kolo nenavadno tolči po kamenju, kaj bo pa zdaj, da bi ga zlodej, če zaustavim in ga napumpam, se mi bo prijazna deklina odpeljala naprej in mi je ne bo moč več dohiteti, nak, kar tiho bom, samo če me ona ne pogrunta. Kolo ti nekam ropota, pravi ona - tristo zelenih, me že ima, mislim da ni nič posebnega, se jaz branim, po praznem se pelješ, jaz pa, če bo takole, bo še kar šlo, jaz se ne bi vozila po praznem, dš ona, končano, podati sem se moral, Zdaj sem šele uvidel da ji je bilo mojega plevela in vremena že dovol. Kako sem bil užaljen, ko sem ustavil, tega sploh omenjati nočem. Ko P3 sem kolo zopet spravil na red in se peljal naprej, k sreči pun- čare že ni bilo nikjer. Vase zamišljen ugotovim, da sem jaz, že en star cepec, in le.kaj da imam opraviti z mladimi dekleti, saj imam. ženo še kar lepo. V tem spoznanju sem sklenil, da "ji bom kupil najlepšo obleko, pa bo tudi ona podobna, mlademu'dekletu. To'priporočam še marsikomu, V tem sem se pa spomnil zopet na zob, toda bil sem že pred fabrko in sem moral ruvanje preložiti na naslednji dan, - se nadaljuje ; Pl E" G Pl E 3 v -V j A GUSTL NEPRIDIPRAV "Je kej hovga Ančka?" "Oh, n'kar me ne uguvarjej, sm ko j.ezna d' b' kačo ničva." , \ "Kva pa je?" "Za regres se kr ubrlš!" "Kuga? n,bomo nč dubil?" : "Bo im de sam za t' bole." "Ti kuga .pa, na murje ke. greš?" "Namenena sm." ^ "Ja pa letzs bo dr-'go»" "Bo kr šv. Nekaj mam prišpar'nga, nekaj bo pa mnde fabrka zravn dava A/A / - V. ii V \. X '. 'v J \ XIX XX-Jl. -V X < j .A" : -.L-"'" X ...>•> L.. f \ /,V A>- j x , / r™f'X N—I i \\{ t /\ x \ \ V h / ' Z X i / ' / XilV ; ! /i /ilyZ> X / z XI:. / C! rt; ■ OrW t' \4 v||f i/ \ m | 1 7 l Vv. // z7w^ KRIZA N K il 2 i 3 i L r 6 i 1 .0 i (7 ! * 8 | 1 9 13 Ml 1 15 ; 1418 16 b i| 'r 22 j...j :....| ...J VODORAVNO; 2. žensko ime, 6, sredstvo za razškrobljenje tkanine, 7. reka na Koroškem, 8. osebni zaimek, 9. pralni detergent, 13- pocestnica, 15. posesti, 16. števnik, 17. dva, 18. vetrovka, 22. nasprotno od tuje, 23. moško ime. NAVPIČNO; 1. ime enega od naših izdelkov, 2. del tkalskega stroja, ki omogoča tkanje velikih vzorcev, 3. merska enota za tekočine , 4. obrtniki, 5« tuje žensko ime, 6. ovčji glas, 9. takt, lo. žensko ime - množina, 11. del stavbe, 12. prvina, 14. kratica za Ljudsko skupščino, 15. nota solmizacije, 18. samoglasnik in soglasnik, 19. domača znamka radi-oaparatov, 2o. krvni grupi, 21. isti črki, 19 23 2 o S 21 VSEBINA ; 1. Dan borca. 2. Odločitev kolektiva. 3. Krepitev novih odnosov. 4. Shema delitve celotnega dohodka. 5. Nekaj o apretiranju. 6. Razna obvestila. 7. Poročilo kadrovske službe. 8. Mladost nas druži. 9. Želimo ti vse najboljše tovariš Tito. 10. Nekaj vtisov s potovanja po Italiji. 11. Republiško prvenstvo v streljanju za tekstilce. 12. Zabavni kotiček. ti i l i \