Leto XYI.
V Celju, dne 26. marca 1^)6. 1.
Stev. 35.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti St. '6. — Popise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 1 •> kron. pol leta ii kron. 3 mesece 8 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko veC. kolikor znaša poštnina; namreč : Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono , temeljne .pristojbine ter od vsake petit-vrste po 30 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogukratno inserirai!je znaten popust.
Narodnosti na Ogrskem.
Bivši zastopniki Srbov, Rumunov in Slovakov v ogrskem državnem zboru so zborovali pred dnevi v Budimpešti. da zavzamejo svoje stališče napram krizi. Sklenili so. čimpreje začeti izdajati v Pešti list. ki bi zastopal koristi ogrskih narodnosti.
Obenem so izdali proglas na ogrske narodnosti, ki se v glavnem glasi:
Ogrski državni zbor je po enoletnem neplodnem zasedanju razpuščen; zastopniki narodnosti sploh niso imeli prilike precizirati svoje stališče po-iebej v vojaških prašanjih. dasi smo v naši adresi 1905 izjavili, da so notranje 'reforme nujne i v interesu narodov na Ogrskem i v interesu dinastije.
Splošno volilno p r a v i c o in r a v n o p r a v a o s t narodnosti smatramo osnovnim temeljem ustavnega življenja, brez ne napredka, V sedanje... konllikt' med krono in parlamentom" nismo sodelovali prvič zato, ker v zbornici niso pravično zastopane narodnosti, v drugič pa. ker konflikta nismo povzro-čpvali niti smo voljni nositi njegove posledice. Vsled tega konflikta smo morali utihniti s svojimi željami, ne moremo pa tudi sodelovati pri rešenju krize, ker krona našega mnenja ni poslušala, na drugi strani pa tudi ne vidimo nikakšne resne namere, da se ravnopravnost narodov izvede.
Zato smo se omejili samo na objektivno kritiko./ ki se enostavno glasi, da nvedenje mažarske komande nikakor ne privede krize k povoljni rešitvi. V dobi. ko delajo mažarske politične stranke na to. da zrušijo bazo iz 1. 1867. in ker je jasno, da nagodba ne odgovarja intencijam vladarja. moramo jasno reči. da mislimo: da je baza izl. 1867. p o p o 1 n o m a n'e pripravna za v z d r ž a n j e O d-d o š a j e v m e d o b e m a d r ž a v n i m a polovica m a.
Baza iz 1. 1867. je dovolila vladam tisto proste roke. ki so vladale v strankarskem interesu tako, da je v resnici oblast bila v rokah samo enega plemena in enega stanu. Vsi drugi so bili izključeni od -ugodnosti, ki bi jih jim naj nudila ustava, tako. da niti narodnosti niti širše delavske mase mažarskega naroda niso mogle priti v zbornico.
Ustavnost in parlamentarizem so bile samo krinka, pod katero se je razvilo najfrivolnejše gospodovanje privilegovanega stanu enega plemena. S tem je naravno baza iz 1. 1867. sama sebi zadala krepki udarec. Za to zahtevamo na temelju človečanskih pravic in ravnopravnosti odstranjenje teh pogreškov. zahtevamo revizijo ustave in to s sodelovanjem vseh slojev in vseh narodnosti. S tem bo
dana narodnostim možnost, da se razvijejo in razbijejo centrifugalne poskuse. Zahtevamo to v interesu države, ljudstva in dinastije.
Zato smo z veseljem pozdravili ukrep Veličanstva, s katerim je pristalo na nvedenje splošne volilne pravice. A osnova, katero je predložila Fejer-van jeva vlada, niti malo ne odgovarja temi-, načelu. Vsako zoževanje splošne volilne pravice je le na korist stanovskemu parlamentu. Mi protestiramo oberem proti izjavam, ki so padle po razpustu parlamenta, ker gredo samo na osvojenje narodnih pravic mažar-skih na škodo drugim narodnostim. A narodnosti se ne bodo nikdar odrekle svojim pravicam. Absolutizem mažar-skili vlad ni mogel skrhati našega narodnega življenja. Nezasluženi progoni niso mogli podkopati naše lojalnosti.	•
Mažarizacija ministrstva nas ni
ewiiateliem države, ker i ,i .i
da jih k temu ni pooblastil
!	narod. ' " "" ~
Javlja se nova doba. a mi se ne ■....mu zapeljati po nikakšnih obljubah, mi ne bomo podpirali nikogar, ki hoče zožiti splošno volilno pravico in ki v svoji tiržavopravnj borbi ustvarja nesporazum med vladarjem in narodom. Naše stališče proti bazi iz 1. 1867. se je pokazalo upravičenim, naše stalisče v zahtevi po splošni volilni pravici je odobrilo Njegovo Veličanstvo. In v tem bodo složni i Srbi i Rumuni i Sloyaki, in v tej slogi bomo našli moč za nadaljnje delo v dobrobit domovine in mir našem vladarju.
Za narodnostni klub: Or. Th. pi. Mihaly, predsednik.
, M. Hodša, tajnik.
Piščalka za abstinente, pivce in pijance.
Ko je naše secesijonistično - deka-deritsko-socijalno-dempkraško dete zagledalo luč sveta, so ji mnogi znanci in sorodniki prerokovali kratko življenje. Toda dete je ostalo zdravo in podaja vedno bolj krepko in glasno. Sedaj je žte prestalo otroške slabosti in dokazalo, kakšne zmožnosti da ima. Odslej se bo razvijalo še veliko lepše, in postalo umno. pristnojn lepo. da bo mati Slovenija od njega imela veselje in koristi.
Stopili smo v zvezo s poljskimi» češkimi, srbskimi, hrvaškimi, ruskimi, francoskimi. angleškimi. laškimi in vsemi najraznejšimi nemškimi protial-koholnimi listi, društvi in predstavitelji protialkoholnega gibanja, tako. da bomo stali popolnoma na višini toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike, tičoče se naše tvarine. Da je tudi naša tiskarna zmožna in voljna storiti vse, da bo naš list tudi v zunanjem oziru stal
vedno na najvišji mogoči stopinji, je vže dokazala.
Vsem naročnikom. zlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo, če bo ..Piščalka"' še prinašala v prilogi Ler-montova. naznanjamo, da vbo priloga prihajala in sicer v sledečem redu. Vže v lanskem letu so prišle M. J. Lermontova lirične pesni iz zrelostne dobe (vse brez izbire, da se lažje .' spozna duh in nazori največjega rjjskega pesnika), dalje so prišle „Balade in romance" in dva zvezka ..Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe". Prišli bodo trije zvezki „izbranih liričnih pesni iz mladoletne dobe", potem zvezek pravljic (..Spominčica" in ..Pravljica za otroke"), dalje dva zvezka raznih verzov, posvečenih, poslanih. napisov, puščic itd.
Potem bo prinašala „Piščalka"' M. J. Lermontova izbrane epične pesni. Obširno in jako pohvalno oceno našega pr roda je napisal ruski vseučiliški -''cesor Zaboiotskv. ki je zastopal
y - . . .j.- v	^ i n,,
ffrse pri Prešernovi slavnosti. v listu
..Filologi česKy Vjestviik".
Krasna povest Olge Kobilanjske ..Zemlja"' se bo nadaljevala celo leto.
Vsi slovenski abstinentje. pivci in pijanci naj se naroče na ..Piščalko"'. Stane za celo leto samo 4 krone. Naročnina naj se pošilja v Celje, na „Zvezno tiskarno"', Šilerjeve ulice 3. ali pa po položnici. Dobili bodo sebi obilo prijetnega in poučnega berila in storili dobro delo za slovenski narod.
..Piščalka"' ima edini namen — boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve.
SvetoYno-politicni pregled.
— Državna zbornica. V 398. seji dne 23. t. m. je bil zadnji dan debate o volilni preosnovi. Kot glavni proti-govornik je govoril posi, grof Stiirghk. Njegov temperamentni govor je poslušalo izredno veliko število poslancev.
Ako si predočimo. je pričel grof Stiirgkh svoj govpr. parlamentarno življenje v tej zbornici v zadnjih 10 do 15 letih, ako uvažnjemo, da so v tej dobi najbrezpomembnejše vladne naredbe kakor na primer ustanovitev slov.-nemških paralelk v Celju Badeni-jeve naredbe 1. 1897 i. t. d. vzbudile furorem teutonicum in strmoglavile do-tične vlade, se moramo čuditi, da se je sedaj, ko vlada pripravlja najtežji udarec proti Nemštvu v Avstriji, ko hoče trajno potisniti Nemce v parlamentu pod slovansko-radikalno večino, furor teutonicus spremenil v nežno elegijo in da se je Nemcev na levici polastilo melanholično in resignirano razpoloženje. Ako se bode predložena volilna reforma s pomočjo nemških glasov uzakonila, se lahko trdi, da bode navidezni napredek ubil nemštvo na Avstrijskem. Vlada je bila še ne-
davno tega nasprotnica uvedbi splošne volilne pravice in. ako se je v tem oziru kar preko noči spremenila v prvo-boritoljico za volilno reformo slonečo na splošni volilni pravici, je to storila zgolj iz taktičnih ozirov. V monarhičnih državah je doslej veljalo načelo, vladati z zmernimi elementi proti radi? kalceni; temperarne taktične koristi so pa vlado zapeljale k politični prever-ziteti. da je kopje obrnila in poskusila vladati z radikalci proti zmernim elementom. Ako vladna predloga pade. bodo nastale linde parlamentarne krize, ki lahko trajajo leta in leta. in zbudili se bodo duhovi, ki še sedaj spe pod( površino. Ali se niso že pojavila iznova na površju vprašanja, tikajoča se revizije ustave, vprašanja, o katerih smo mislili, da so že za vedno pokopana? Med dragim se je vložil predlog o ločitvi Galicije od ostalih avstrijskih dežela. Vsi taki in enaki predlogi imajo zgolj ra namen, dà 'omajajo enotnost države, zato se ni čuditi, da nstavoveiv.' sprelerava vzpričo '.uvo krivoverskih predlogov zona in strah. Ako postane volilna reforma zakon, bode to po govornikovem mnenju velika nesreča za državo, ker bo bodoči parlament velika nevarnost za enotnost armadnega jezika in za alijančno sposobnost. Stiirgkh je .sklenil svoj govor z besedami : V zavesti, da je v nevarnosti blagor države, ki je v prvi vrsti izročen drugi inštanci. kakor pred nami sledeči vladi, stavljam preko glave te vlade skozi okno te dvorane na ono drugo inštanco vprašanje: Ali se zaveda minister cesarske hiše in zunanjih zadev eminentnih nevarnosti, ki jih povzroča vladna predloga za bistvene interese dinastije in države? Vem. da na svoje vprašanje ne bom dobil odgovora, toda vsa javnost v Avstro-Ogrski ima pra"ico. da zahteva odgovor na to vprašanje.
Zaključne Stürgkhove besede so izzvale med socialnimi demokrati in krščanskimi socialisti vihar ogorčenja.
Nato se je vladna predloga izročila odseku,
—	Volilna preosnova. V poslan* skih krogih se zanesljivo govori, da je vlada pripravljena, ustanoviti 2 3 novi h m a n d a t o v . in sicer jih dobijo po 10 Nemci in Poljaki, dva češki agrarci in 1 Italijani.
—	Odsek za volilno preosnovo bo imel vsak dan sejo. in sicer tako. da bode vsa javnost lahko videla in kontrolirala, da se res dela. To delo bo težavno in dolgotrajno, a zanašati se je na vstrajnost in požrtvovalnost vseh članov z ozirom na važnost predmeta. Baron Gautsch odide meseca aprila za 14 dni v Karlove vare le, ako se na obzorju ne prikaže nevarnost ministrske ali parlamentne krize.
—	Pokojninsko zavarovanje za-' sebnih uradnikov. Vitez Gomperz je
izročil gosposki zbornici peticijo brnske trgovške in obrtne zbornice, ki nasve-tuje, naj se pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov izvede obenem s splošnim delavskim z a v a r o -v a n j e m . h kateremu zavarovanju pa /nora primerno prispevati tudi d r ž a v a.
—	Posebno stališče za Galicijo. Glasilo Malorusov je na poročilo, da se je poljski klub izrekel za posebno stališče Galicije, izjavilo, da bodo v slučaju; Malornsi zahtevali ločitev Vzhodne Galicije ust a n o v i t e v posebne m a 1 o r n s k e po k r a-j i n e z 1 a s t n i k o m n a m e s t n i k o m in s s v o j i m d e ž e 1 n i m z b o r o m.
Ruski dogodki. Dne 24. t. m. se je upeljal na' Ruskem dohodninski davek. Dohodki do 900 rubljev niso obdačeni. Ta novi davek prinese Rusiji na leto 40 do 45 milijonov rubi je v. — Dne 24. t. m. se jc končala sodnijska obravnava proti napadalcem na državno banko. Eden napadalcev je obsojen na 20 let ječe. 5 napadalcev v smrt na vešalih. — Aktivna služba pri mornarici je znižana na pet let.
—	V francoski zbornici je pri posvetovanju o finančnem zakonu soci-jalist. Oonstance predlagal, naj s é v o j il a sodišča popolnoma odpravijo, kateri predlog je bil tudi sprejet. V mirnem času bo kasa-cijski dvor opravljal posle vojnega sodišča.
Tajna pogodba med Špansko in Francosko. Španski vladni časopisi potrjujejo vest, da se je lansko poletje med špansko in francosko vlado sklenila tajna pogodba, po kateri ši je treba razlagati čudno vedenje Španije na maroški konferenci.
—	Turško-per/ijski spor. Zaradi meje jc nastal med Turčijo in Perzijo resen spor. in le ruskemu ter angleškemu posredovanju se bode zahvaliti, ako ne pride do vojne. Za mirno rešitev se nadalje tudi zelo trudi perzijski poslanik princ Mirza Riza-kan. ki je spisal že več razprav v prilog svetovnemu miru.
Dopisi.
Iz Belegagrada. Slavno uredništvo! Čast nam je obvestiti Vas. da so osnovali prijatelji jugoslovanske ideje v Belgradi! meščanski k l u b i n čitalnico „Slovanski jug-', da bi na ta način oraanizovali svoje delovanje v smeri zjedinjenja Jugoslovanov in da bi postavili ognjišče, na katerem bi se negovala ta spasonbsna ideja, ki si pridobiva vsakega dne novih pristašev.
Klub si je izvolil odbor, v katerem so gg.: dr. Jovan Ovijič,' vseučiliščni profesor: Kosta Glavinič, župan bel-grajski: Milutin Stepanovič, član vrhovne drž. kontrole; Ljuba Davidovič, narodni poslanec; Marko Trifunovič; sekcijski načelnik poljedelskega ministrstva; dr, Miloje Vasic, ravnatelj narod, muzeja; Pero rlankovič, gimn. profesor; dr. Milan Milojevič. uradnik ministrstva zunanjih zadev; Miodràg Ristič, suplent; Ljubo-mir Jovanovič, urednik „Slov. Juga"; Kosta Jovanovič. arhitekt in Mirko Mičič. stud. iur.
Čitalnica se je odprla v nedeljo. 25. t. m., o čemur imamo čast obvestiti Vas kot prijatelje in po-speševatelje ideje, radi katere smo se mi organizovali.
Bratskim pozdravom.!
V imenu odbora: Ljubomir Jovanovič, urednik „Slovanskog Juga".
Iz Postojne. Že leta 1876. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se poetavi pesniku Miroslavu Vjlharju primeren nagrobni spomenik. Ali takrat
so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena.
Minilo je skoraj 35 let. odkar krije hladna zemlja našega dičnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar se je prvič rodila misel in se je pričelo nabirati za napravo spomenika „notranjskemu slavcu". Šele sedaj se bo ta misel, uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno zavzel da postavi v metropoli Notranjske — v Postojni na lepem in prostornem trgu pred šolo Vilharjn spomenik, napravljen po načrtih našega 'notranjskega rojaka, arhitekta gosp. Ivana .I agra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akaderaični kipar gosp. Alojzij Repič in ravnokar se je oddalo tudi vse klesarsko delo monumentali» nega podstavka.
V i 1 h a r j e v s p o m e n i k bodi trajen znak hvaležnosti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodoljubja. naši mladini v vzpodbujo k požrtvovalnemu in plodovitnemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovnoznano jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može.
Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še nekoliko narodne požrtvovalnosti. Vsi stroški spomenika so proračuujeni okroglo na 12.000 K. a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico: ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obračamo v prvi vrsti do tebe. zavedna Notranjska, ob enem pa tudi do celokupnega slovenskega naroda s pozivom. da prispeva vsak po svojih močeh. Cenjeno narodno ženstvo naj blagovoli pobirati prispevke pri razi ih zabavah, izletih in sestankih-, narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Villiafjev spomenik, slavne občinske zastope in naše denarne zavode pa prosimo, da naš izvolijo pri našem rodoljubnem prizadevanju podpirati s kolikor mogoče izdatnimi denarnimi prispevki.
Vsak, tudi najmanjši dar. hvaležno sprejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse sprejete prispevke v slovenskih časopisih.
O d b o r za n a p r a v o V i 1 h a r j e-vega spomenika.
V Postojni. 4. marca 1906.
Josip Lavrenčič, Gregor Pikel.
predsednik.	blagajnik.
Iz Šaleške doline. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev že davno potrebnega društva „Ljudska knjižnica" v Šoštanju. Za vse Slovence Šaleške doline bo v prvi vrsti velepomembna javna knjižnica, v kateri se bodo dobile vse slovenske knjige v jzposoje-vanje in se bo odpomoglo želji ne le razumništva, ampak zlasti nižjih slojev po dobrih slovenskih knjigah. Knjižnice naših izobraževalnih društev so radi pomanjkanja gmotnih sredstev zelo pomanjkljive, saj v nobeni ne dobimo celega Jurčiča. Kersnika in drugih del naših priznanih pripovednikov, o novejših slovenskih knjigah ni dulia ne sluha. Važna pa so posebno za naše razmere ljudska predavanja in pripravljalnega odbora dolžnost je že sedaj delati na to. da se dobi primerno število predavateljev, kateri bodo vsaj enkrat na mesec predavali v Šoštanju, Velenju. Skalah. Št. IIju itd. Upamo, da se. posreči organizirati ne le vse v to sposobne moči v Šaleški dolini, ampak, da se zlasti člani mlajše inteligence v Celju pridobe semtertje za kako predavanje v Šaleški dolini. Ljudstvo v Šaleški dolini želi pouka, se v velikem
številu udeležuje poučnih predavanj in dolžnost vseh poklicanih činiteljev je stremljenje ljudstva po dosegi višje izobrazbe z vsemi močmi pospeševati. Za izobraževalno delo med ljudstvom pa nas mora vneti ono sistematično delo naših nasprotnikov, katerega namen je udnšiti narodno zavest med slovenskim ljudstvom in zlasti mladino ne le odtujiti narodu, ampak naravnost iz nje napraviti sovražnike slovenskega naroda. To delo izvršujejo v Šoštanju nemški „fajerber". nemški otroški vrtec in nemška ljudska šola; v Velenju isto-tako nemški „fajerber" s pevskim društvom in nemški Otroški vrtec, Poleg tega pa se misli v jeseni otvoriti nemška ljudska šola v Velenju, za katero že sedaj pridno agitirajo, Vspehe delovanja naših nasprotnikov vidimo v tem. da je večina mladine okrog Šoštanja in Velenja potom „internacionalnih" fajerberov popolnoma za nas izgubljena! Vsa ta dejstva govorijo za to. da je skrajni čas. da s pisano in živo besedo delujemo med ljudstvom. Nadejamo se pa, da bode slovenska javnost upoštevajoč težavno stališče šoštanjskih Slovencev. nam priskočila na pomoč in s svojo podporo omogočila «uresničenje naznačenih ciljev.
Iz Ptuja. (Naše gledišče.) V nedeljo, dne 18. t. m. se je uprizorila prvič na Štajerskem v ptujski „Čitalnici'' izvirna slovenska šaloigra „Brat Sokol". Avtor ji je gospod Fran Milčinski. Smelo se lahko trdi, da je igra prva te vrste, kar jih imamo Slovenci sploh. Odlikuje se po izvrstni karakterizaciji in po izvirnih, res dobrih dovtipih. ki se vlečejo liki slaku skozi vso igro. Ima pa še „Brat Sokol" tudi to dobro, da je glede scenerije jako enostaven in tako pripraven za vsak. bodisi še tako majhen oder na deželi. Upati je torej, da bodo po tej izvini i slovenski šaloigri, ko se natisne, pò-SPgty f vso vnemo gledališka vodstva, in da bode igra ostala trajna na repertoarju slovenskega, odra. —•/ Glavno nlogo. domišljavo bolnega in babjevef-nega meščana Koruze, je igral gospod Koropec. znan igralec, s tako preciznostjo in dovršenostjo, da mu smemo k njegovemu sigurnemu vodstvu le častitati. Nič manj dobri sta bili v svojem nastopu Milka (ga. Kauklerjeva), ki je izvrstno pogodila nalogo naivne, sedemnajstletne Kanzine hčerke, in „dobra" kuharica Nanča (gdč. Lukner-jeva). ki je žela v svojem izbornem nastopu med navzočimi poslušalci obilo uspeha, pa tudi pomilovanje, ko jd je fin salonski tat Ričet (g. Šegula) na tako ppefrigan način opeharil za hranilno knjižico. Častno sta rešila svoji ulogi tudi Sokol Janko (g. Rajli) in Poliček (g. Petrovič). Pohabiti pa tudi ne smemo tata Žlindre (g. Košir), k.i je s svojo, sicer majhno ulogb ustvaril nekaj nepričakovano dovršeuega. Igra je v resnici izvrstno uspela. Želeti bi samo bilo v prihodnje pri šaloigrah malo hitrejšega tempa. Gmoten uspeli je bil bolj slab. toda tem večji je bil moraličen.
Vi vrli učiteljski gledališki dile-tantje, bodite uverje,ni. da je Vaše prizadevanje na gledališkem polju zelo zaslužilo in bode imelo gotovo svoje trajne in važne uspehe. Neprilike naj Vas nikar več ne plašijo, kajti one se pojavljajo povsodi ob začetku gledališkega delovanja.
Konečno bodi še izrečena zahvala aranžerju g. Koširju in režiserju gosp. Kauklerju. Ostanita tudi nadalje naša!
Radinci. V nemškem Izraelu je nastal velik krik in vik, in vsenem-štvo je baje v nevarnosti čujte — ker so na c. kr. državni pošti v Radgoni nastavljeni štirje slovenski uradniki. ki pa nemški jezik boljše govorijo kakor 90° 0 radgonskih Nemcev
in uradujejo tudi za kakih 6000 v ondotno poštno okrožje spadajočih Slovencev. Ti nestrpni nemški hujskači zahtevajo odstranitev slov. uradnikov in naša „pravična" vlada jim bode menda tudi ugodila ter slov. uradnike premestila. Dobro! Če si nemški ne-strpneži upate kaj takega zahtevati, potem pač tudi s tem večjo pravico mi Slovenci smemo zahtevati odstranitev nemških uradnikov iz slovenskega ozemlja. Ven torej z nemškimi uradniki , katerih kar mrgoli po naši zemlji, iu dajte nam slov. uradnike!
V	Radincih imamo na c. kr. pošti uradnika Nemca, ki ne zna besedice slovenski. A čujte! Pod to poštno okrožje spada po zadnjem ljudskem štetju 3044 Slovencev in 95 pravih in ponarejenih Nemcev. Ta uradnik ne le da ne zna našega jezika, ampak še nas Slovence v uradu tudi drzno izziva; je pravi vsenemški kričač. Iz urada večkrat napada strcihké. posebno naše obč. predstojnike. — Predlanskim nas je dražil v čakalnici z „südmarki-nim" koledarjem, na mizi pred sabo ima vedno „siidmarkine" vžigalice, zadnji čas pa draži zopet s „frankfur-tarsko" verižico. Zoper tega poliranega vsenemca so se odposlale že večkrat razne pritožbe, ker je ljudstvo mnogokrat primorano. ako se hoče s c. kr. poštnim uradnikom sporazumeti, iti na sosednji poštni urad. ker ta poštni uradnik ne pozna niti imen slovenskih tiskovin kakor: nalepka, poštna sprem-nica itd. Odposlale pa so se tndi že prošnje leta 1897 na c. kr. trgovinsko ministrstvo, dne 29. majnika 1901 na vis. dr. zbor. a dozdaj zaman. Kar pa se njegovega uradovanja sploh tiče. ima precej gradiva nabranega nek gornjeavstrijski drž. poslanec. Pa tudi v tukajšnji okolici ga je dovolj. Proč s tem vsenemškini kričačem, to je splošna zahteva tukajšnjih davkoplačevalcev. Dajte nam uradnika pravičnega in slovenskega jezika zmožnega! Gg- poslanci, hvaležno delo vas čaka! Zahtevajte za slov. kraje slov. uradnike in skrbite za odstranitev tujiA sovražnih nam uradnikov. Kakor imi nam. tako mi njim!
Iz Ljutomera. Minilo je P dokaj časa. odkar so prenehali redni dopisi o našem narodnem in obrtnem gibanju. In vendar je ravno glede narodnosti v Ljutomeru, in sicer zlasti med obrtniki, gibanje jako živahno. V zadnjih letih se je naselilo precejšnje število narodnih obrtnikov, tako. da imamo danes v Ljutomeru skoro za vsako stroko narodne obrtnike. A njih imena so v okolici večinoma še neznana, j da. celo v Ljutomeru jih je mnogo, k i ne vejo ali nočejo vedeti zanje.
Navedemo danes nek »lik« novejših naših obrtnikov: g. A. V oglar, usnjar: Fran jo Rižnar. klepar: Ivan Kovačič, umet. ključavničar; I. Golobič. podobar in kamnosek; Janko Horvat, slikar in pleskar; Jos. Jelovšek. krojač; vse te pa pošteno obrvj? Peter Veselic, brijač.
V	prihodnje objavimo še ostale, obenem pa tudi one. ki se sicer štejejo za „Slovence", a pri tem delajo za blaženo „Germani j o'*
V	začetku tega leta se je sklical, shod kmetov in obrtnikov na ('venu. Vse je bilo navdušeno za geslo: ..Svoji k svojim!" A kakor vsaka lepa misel je tudi ta čez noč zaspala. Kn shod sam ne pomaga nič. V vsaki vasi naj bi se vršil vsaj po eden. potem bi ljudje konečno znali, kaj hočemo.
Slovenske novice. *
Štajersko.
— Zadušil se je danes v noči g. Plautz. oče soproge g. Ravnikarja, trgovca v Celju.
Naznanjamo svojim naročnikom, da bodo od danes .■aprej dobivali dvakrat v mescu kot prilogo list „Slovenski tehnik" brezplačno.
— Razgovor radi javnili ljudskih predavanj se je vršil na poziv „Narodne čitalnice" minolo soboto. Storili so se sklepi, ki znajo biti dalekosež-«ta pomena, če bo energije in volje dovolj, da se izvrše. Izvolil se je poseben odsek za prirejanje ljudskih pretipan j. v katerem so gg.: dr. Dolar, dr. Schwab, dr. Fermevc, Levstik in Spindler. Prijavljenih je 20 predavanj. O mari hočemo govoriti obširneje. b Predavanje. V sredo dne 28. t. m. predava g. dr. Ljudevit Stiker fi.o bistvu in načinu izražanja poslednje vdlje\
t — Politično društvo „Naprej"
i®i svoj občni zbor ne dne 6. malega travna, kakor smo pomotoma poročali, ampak dne 5. malega travna ob 8. uri jvečer v mali dvorani v „Narodnem dom n".
I 'j. — Tiskovna pomota se nam je vrinila zadnjič pri imenu novega dež. Šolskega nadzornika. Imenuje se ne Ewhberg. kakor je stalo, ampak Rfeiberg.
V Marijini cerkvi v Celju ■ pridigoval od I. do 8. aprila slavni
ptidigar
g. p. Andrej Hamerle O. ss. R.
— Čujte, Slovenci! Vahtarica ,:ék prav pridno — četudi v svoji temejni omejenosti nehote! pro-ntndo za jugoslovansko idejo. Sedaj tiska šlo'
I Narodna avtonomija. „Rdeči Pr,tptv" piše: „Kar se mora danes | zahtevati, je narodna neodvisnost, narodna avtonomija. Avstrija je skupna država in v ujej ne more veljati sto načel. Narodna avtonomija je edini [temelj, na katerem lahko dosežejo vsi narodi enake pravice in zato mora jna bi t. i cilj vsake poštene narodne politike. Deželna avtonomija bi bila nova zapreka na poti k temu cilju in »to je treba prezreti ceneno demagogijo. pa se odločno upreti takim na-' cionalno egoističnim nakanam." Ali se jfe spominja g. Etbin Kristan, kako jo b shodu v Celju smešil zahtevo po ■iinjeni Sloveniji" ? Kaj je ta zahteva druzega nego zahteva po ..narodni pimomiji"!
»—Iz Trbovelj. Litijski fotograf ®[)>p. Josip Rožun je razkazoval trboveljski mladini na Vodah in v Trbovljah lepo zbirko prav mičnih zemljepisnih in. zgodovinskih projekcijskih slik i/, naše domovine. Pričenši z do-pčiiu krajem, je učence seznanjal z najzanimivejšimi krasotami naše Av-■trij.ske in drugih držav cele Evrope. Hs^ki podobi je podal otrokom zelo Hiernn pojasnila. Kar šo take' pred-Hm gotovo najboljše pospešilo do-ffi"(i\auskega pouka in najboljše sredstvo Vzbujanja ljubezin do domovine, se jip podjetni mož vsem šol. vodstvom najtoplejše priporoča. Projekcijske" slike so Miza B metre visoke in predstava sila cena.
j ?" — Shod županov, svetovalcev in odbornikov brežiškega okraja se je
včeraj. 25. t. m. v Brežicah v orani ..Narodnega doma".- Zanimanje . hod je bilo splošno in se je ude-Shoda nad 70 resnih, trdnih in itnili slovenskih mož. Razgovor je Hfcprvi vrsti o snovanju okrajne županstev. V predsedstvo shoda je bil voljen gospod Gerec. Sprejela so se pravila okrajne zveze županstev in volil se je pripravljalni odbor in sicer Slovene, Ogoreyc, Pajdaš. B. Kunéj dr. BenkOviČ. — Sledil je nato raz-»vor o bodočih volitvah v okrajni stop. — Dalje se je shod izreke} za notest proti odredbi dež. odbora, ki naročil županstvom, da imajo ob-
činske doklade odslej pobirati ne župani, ampak posebno v to voljeni blagajniki. Istotako je shod enoglasno izrekel protest proti škandaloznim in še več ko turškim razmeram pri brežiški policiji. Sklenilo se je konečno. prirediti v svrho razgovora o deželno-zborskih volitvah javni ljudski shod v najkrajšem času. Shod je enoglasno izrekel zahvalo g. dr. Benkovičn za njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje v prid brežiškemu okraju.
- Orožje žene, in sicer najsi-gurnejše proti raznim bolestim, ki pretijo družini, je vsestranski pohvaljeni Fellerjev rastlinsko - esenčni - fluid z znamko ,.Elsa-fluid", ki vpliva naglo in sigurno pri bolečinah v hrbtu, živcih in mišicah, izpahih, potem pri slabosti, trudnosti, utripanju srca, šumenju v ušesih, slabili očeh, pri bolečinah v prsih in členili. 12 malih ali (i dvojnih steklenic pošilja za 5 K franko edini izdelovatelj E. V. Feiler v Stubici, Elzin trg 202. Hrvatsko.
Dovoljenje za rndosledbo je dobil v celjskem rudarskem okrožju Jos. Hlebec, vodja avstro-ogrske rudniške akcijske družbe „Monte promina" "v Siveriču.
—. Lnžener Ferdo Lnpša, naš mladi štajerski rojak, vrl Slovenec, o katerem je znano, da je bil od avstr. vlade priporočen siamski vladi kot strokovnjak, je preiskoval siamske dežele v doslej neznano notranjost in pripravlja o svojih uspehih obširno delo. Ž a sijajne uspehe, katere je dosegel, je dobil od siamskega kralja velik del zemlje v posest. Najnovejše vesti sporočajo, da je imenovan poljedelskim ministrom v kraljestvu Siam.
Imenovanje. Začasni glavni učitelj na učiteljišču v Mariboru. Matej Potočnik, je postal stalen na svojem mestn. : »
i— Kako dežela skrbi za napredek vinoreje. Tekom pretočenega delile so se trte brezplačno našim vinogradnikom iz deželne trtnice Sv. Lenart in Sv. Anton. Samo. da si naši kmetje iste vsaj nekoliko zaslužijo, morali so Antončani .priti po trte k Lenartu, a isti v bližini Lenarta pa k Antonu. Delile so se jim najslabejše vrste trte. tako. da se mi je nek kmet prav žalosten tožil, da je upal vendar na kaj boljšega in da takih trt niti saditi ne more. Rekel je, da jih vrže na cesto ter da letos sadi rajši zelje. To je vendar nezaslišano; mislite mari, da je za našega kmeta vsaka smet dobra? Ako mu že hočete dati kaj brezplačno, dajte mu pač kaj poštenega, za smeti se vam zahvaljujemo.
— Učiteljska mesta. Spopolniti so: na trirazrednici pri Sv. Bolfenkn pri Središču. II. pl. r.. mesto učitelja defindo 12. aprila; na šestrazrednici pr. Sv. Marku niže Ptuja. III. pl. r.. mesto učitelja ali učiteljice det. ali prov.. do 16. aprila.x
11. dne marca t. 1. vršil se je občni zbor podružnice ormoške „Slovenskega čebelarskega društva za Spodnji Štajer", ki si je izvolil sledeči odbor: Horvat Feliks, (Središče) predsednik; Preindl Jakob. (Velika Nedelja) podpredsednik: Serajnik. Domicijan. (Ormož) tajnik; Lašič Jurij, (Ormož) blagajnik; Plohi Tomaž, (Sv. Tomaž) odbornik.
Sv. Anton v Slov, goricah. Tvornico pletenin, (nogavic, srajc) ustanovita tukaj dva češka rodoljuba; Meseca julija začne baje že delovati. Želimo pač veliko uspeha.
Polenšak v Slov. goricah. V poudeljek, dne 19. t. m. so bili obdarovani vsi šoli odrastli učenci in učenke s spominskimi listki in sadnimi drevesci. V navzočnosti učiteljstva in nekaterih starišev in gostov je gospod nadučitelj Kukovič označil zbranim
pomen koraka iz šolo v življi učenci pa so zapeli dve pesmi. Stariši in učenci bodo zanesljivo hvaležni učiteljstvu za ta trud in požrtvovalnost.
Deželna knjižnica v Joaueju v Gradcu «je postala zadnji čas tudi torišče nemške megalomanie. Neka stranka je dobila svoje slovensko naročilo vrnjeno. Istočasno ji je visokorodni knjižničar dostavil „odlok", da je uradni jezik tamkaj nemški in da se naj torej stranka izključno poslužuje nemškega jezika, ako hoče. da se ji ustreže. Tudi ton je bil „odločen", kakor se pač spodobi užaljenemu Nemcu. To prekorači pač že meje priznane nemške nesramnosti. Deželna knjižnica je last dežele, ki ima nad tretjino slov. prebivalstva. Povrh ima knjižnica slovenski oddelek. Priporočamo tega gospoda v album našim deželnim poslancem.
Hračkova slava je — minila. Pri volitvah dne 24. t. ni. v Okoslavcih. občini okraja gornjerad-gonskega, Bračkovega pašalika. so zmagali Slovenci sijajno v vseh treh razredih. Občina je bila dozdaj v nem-škutarskih rokah in so se nasprotniki trudili na vso moč že več mesecev, da bi si jo ohranili v svojih krempljib. A bilo ie vse zastonj. — pala je. S tem pa je tudi zapečatena Bračkova usoda, ker večina občin v okraju je sedaj v slovenskih rokah. Ljudstvo je spoznalo krivega preroka in njegove jogre. ki so mu metali peska v oči. Slovenskim volilcem, vrlim slovenskim kmetom gornjeradgonskega okraja pa moremo na njihovih uspehih samo čestitati.
—	Sv. Miklavž pri Ormožu.
Tukajšnjemu pevskemu in bralnemu društvu „Zvon" je podaril g. M. Robič. trgovec v Središču. 10 kron. Društvo tttt izreka irijiskrenejšo zahvalo.
—	Slepar. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 51 letnega agenta Aleks. Hirta iz Gradca v 15mesečno ječo. ker je izvabljal strankam v imenu nekega gospoda v ministrstvu denar, da dobe gostilniško koncesijo. Zaradi sleparij je imel že poprej 18 kazni.
—	Utopila se je 86 letna prev-žitkarica Pncher iz Gorice pri Radgoni, ko se je vračala iz sejma iz Kalters-brunna. Pala je pri neki brvi v jarek, kjer je bilo komaj 10 centimetrov vode in je utonila.
—	Poneveril je 13Ö K 39 vin. pismonoša Frane Štor v Ptuju, dotna iz Konjic. Dne 11. maja ni. 1. je imel oddati imenovano vsoto trgovcu Alojzu Senčarju. za katerega je došla nakaznica. Začetkom decembra 1905 pa pride Senčar na poštni urad in javi. da dotične vsote ni prejel. V uvedeni raziskavi se je dognalo, da je Štor podpis ponaredil in denar ohranil za se. Ker je skesano vse priznal, ga je sodišče obsodilo na tri mesece težke ječe.
—	Vinski sejem v Gradcu se vrši letos dne 24.. 25. in 26. aprila.
—	Wastian klobasari v soboto, dne 31. t. in. ria Muti.
Svetovne vesti.
—	20 let zaročen. Major 23. lovskega bataljona Rud. pl. Milič v Budapešti se je pred 20 leti kot poročnik zaročil z meščansko, hčerko Etelko Müller, a poročiti se ni mogel, ker nista imela predpisane kavcije. Vendar se zaroka, ni razdrla, uiti pretrgala, temuč sta zaljubljenca vztrajala 20 let. da je postal zaročnik major. Kot takemu mu je cesar spregledal vsako kavcijo ter sta se vztrajna ljubimca te dni.poročila.
21 U •>.
Prva zapoved!
Ohranjujte se
in imejte doma vedno Kelerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko
Elsa-fluid,
ker isti pri ptotinnsfih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčili, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih ipfluenci, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trndnost, vnetja, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost oči. bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali o dvojnih steklenic stane franko ö K, 24 malih ali 1 2 dvojnih steklenic 8 K t>0 v, 4« malih.ali 24 dvojnih steklenic 16 K in se dobe pri izdelovatelju K. V. KKLLER.jp, lekarnarju v STI B1C1, Inizili trg št. 202, Hrvatsko.
Priporočati je, obenem naročiti Fellerjeve odva-jujoče rabarbarjeve kroglice z znamko _KI.SAPILLKN" ; >i škatljic za 4 K: te vplivajo imenitno pri težkočah v želodcu, slabem prebavljanjti, slabostih, zaprtosti itd. PRAVE»!A BALZAMA je dobiti ne l, ampak 2 dot. franko za 5 K.
Raznoterosti.
—	Nesramna kukavica. O kukavici je znano, kako se iznebi dolžne skrbi za svoj zarod, a tndi kukavični mladiči so enako nesramno predrzni. Neki naravoznanec je opazoval takega kukavičnega mladiča, ki je bil še gol in slep. a je s svojimi golimi perutnicami vrgel zakonitega mladiča z gnezda. Opazovalec je izvrženega
mladiča pobral ter ga položil "nazaj ♦
v gnezdo, a mlada kukavica ga je šestkrat zaporedoma vrgla z gnezda, dokler ni onemogla. .
—	Klobase prav okusne, kako napraviti 5 Sesekajmo na drobno za 1 kg svinjskega mesa. katero pa ne sme biti mastno. K temu nastržimo za 1/2 kg slanine, primerno osolimo in pri-denimo nekaj popra in drobno semlete citronove skorje. Sedaj še prilijmo 1/8 litra dobrega belega vina in vse vkup dobro premešajmo. Nato se zmes dene v skrbno izprana svinjska čeva in s klinčki (špilami) trdno zaveže. Takšne klobase, pečene na svinjskem salu so baje jako okusne.
—	Plesnjivost pohištva, kako odpraviti? Večkrat se zgodi, ako pohištvo stoji dalje časa ob viažnej steni, da se ga jo ondi lotil plesen.j. kateri pohištvo lahko do cela pokvari. Da se ga znebimo, oribajmo dotični del pohištva. ako namreč ni barvan ali po-litiran — z gorko vodo. v kateri smo razpustili nekaj sode. Nato ga posušimo na solncii in suhega potem oribajmo v. gorkini lancili m oljem. Sicer pa se svetuje pohištvo postaviti nekoliko od stene, zlasti ako je ta zidana in vlažna.
Loterijske številke.
Uradec. dne 24. marca 190«: 6«, 55. 40. H7. 21». Ilnuaj....... .. 42. 44. 23. «5. 20.
Divjih kostanjevih
dreves
50 komadov, lepe rasti, ima naprodaj FRANC KOŠEC v Loči ci, pošta Polzela v Savinski dolini. (196) ,3—3
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =
tvrdka
Ü
Wipplingsrstrasse 29, llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
1	, (T'a) 104—57
(192)
v r.
V saki dan

sveže tropine
oddaja od 20. t. m. naprej
Dein, pivovarna v Laškem.
Stare celoletne letnike
»Domovine'
od leta 1891 do leta 1899 kupi uredništvo „Domovine".
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaienje izročene stvari se jamči.
V
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena »najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon. Kolodvorska nlica.
(64) H7-2ft
"i J
Sprejme se takoj
vešč hmeljarstva. Pogoji po dogovoru. Ponudbe s prepisom spričeval pod (201) naslovom „OSKRBNIK" * -
na upravništvo „DOMOVINE"'
une pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obsfoji že nad 30 let
S. BERCrER
DUNAi I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic"* v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-57
(209) 1
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za obilne dokaze srčnega sočutja ob smrti naše nepozabne^ matere, ozir. stare matere in tašče, gospe
Marije JtaH roj. Jeschoumg
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem našo najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo.
VOJN I K-VELENJE, dne 24. marca 1906.
Zahvala.
V bolezni in ob smrti naše predrage pokojne
Cine it. KosinoVe roj. Robič
došlo nam je toliko sočutnih izjav, da nam ni mogoče na vse odgovoriti pismeno in se primerno zahvaliti. Porabljamo toraj ta pot javnosti in se zahvaljujemo najtopleje vsem. ki so nas tolažili v tej bridki dobi ter osobito vsem udeležencem zadnjega sprevoda, darovateljem vencev in cvetlic, čč. duhovščini, pevcem Slovanske čitalnice in bralnega društva „Maribor", čč. šolskim in usmiljenim sestram ter sploh vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način z besedo ali dejanjem v pomoč.	(2os)
MARIBOR, meseca marca 1906.
Y imenu vseh žalujočih Franc Robič dr. Fr. Rosina
jfoVi žiVinsHi sejni

so dovoljeni

občini SV. paVel pri Preboldu
dne 3. aprila, 6. septembra in 4. novembra ::: vsakega leta, začenši z letom 1904. :::
prodajale se bodo na Zgornjem Lanovžu pri Cel ji
biki, krave in tel ice, potom prostovoljne javne
dražbe.
Vabilo na
izVanredtti občni zbor
Posojilnice na Dolu (Hrastnik)
.	registrovane zadruge z neomejeno zavezo	---
) ki se bode vršil
v torek, dne 3. aprila 1.1. ob 3. uri popoldne v zadružni pisalni hiš. štev. 6 na Dolu.
Dfll
ha firme k«
EVNI RED:
1. Sprememba firme gadruge. 3. Slučajnosti.
(207) 1
Načelstvo.
Občina Bizeljskb pri Brežicah razpisuje
mesto občinskega zdravnika
:: :: z letno placo po 2000 kron. :: ::
Reliektantje morajo biti zmožni popolnoma slovenskega rxrroxr^: jezika in vposlati svoje ponudbe ^cc^c
do 1. maja občinskemu uradu Bizeljsk

sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni. kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-55