131. številka. Ljubljana, v sredo 11. junija 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak đan zvečer, izim&i nedelje ta praznike, ter velja po pošti prejemai; m* avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za Jeden meeeo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta 11 X, za četrt ieta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatvu naročnino se na ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h po ge se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolđ frankovati. -govolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Rokopisi se ne »racajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla-- Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga §t. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. .Narodna tiskarna" telefon št. 85. Katastrofa v Št. Lenartu. Iz Slovenske Bistrice. Et meminisse juvat. Vaš članek iz Maribora z dne 30. maja 1902, ki se bavi z razmerjem nekega g. deželnosodnega svetnika in umrlega »poštenjaka« Antona Mravlagga v Šent Lenartu, obudil je tudi v nas nevesele spomine. Ob istem času imel je tudi pri nas sedanji odvetnik v Ptuju dr. Anton Brumen, takratni ces. kr. sodni pristav v Slovenski Bistrici, iste križe, muke in težave pretrpeti. Kakor proti prvemu gospodu, mobiliziral je takratni preiskovalni sodnik, sedanji veleuplivni javni funkcionar v Celju — pristavi se še lahko, da je v VI. činovnem redu — tudi proti g. dr. Antonu Brumnu slovenjebistriške Mrav-lagge, da ga je zamogel suspendirati od službe in urada. Slovenjebistriški Mraviaggi so glede dr. A. Brumna dosegli vspeh. Disciplinarni svet je obsodil tudi dr. Ant. Brumna na podlagi »klasičnih« izpovedeb poštenjaka, a la Rasvoschegg, Pitschl et tutti ijuanti. Efekt je bil seveda malo drugačen. Dr. Anton Brumen je izstopil iz drž. službe po lOIetnem službovanju. Ko sta bila ta dva slovenska uradnika potlačena in uničena, se je razburkano vodovje vseiiemškega prusofilstva pomirilo. A umrli Waser in sedanji grof Gleispach sta imela potem vzrokov radosti, saj je bilo spodnještajersko uradništvo pu-rificirano. Toda, če se stvar v pravi luči ogleda, v čem je obstajalo disciplinarno »zlodejstvo« navedenih dveh gospodov? Sedanjost ju je na najsijajnejši način opravičila vkljub disciplinarni obsodbi. V svoji bistroumnosti in v svojem psihološkem izkustvu izpoznala sta vso moralno gnilobo spodnještajerskih nem-čurjev, a la Mravlagg, Rasvvoschegg, Sor-schagg itd. ter sta proti takim »poštenjakom« nastopila, kakor sploh vsak pravičen in dostojen človek nastopiti mora. Drugi uradniki, kakor znani »veleuplivni javni funkcionar v Celju«, pa so se tem lončenim malikom klanjali in so pri tem — pod VVaserjem in grofom Gleispachom prav pridno avanzirali. Ecce homo! Tudi mi bi vprašali, kaj poreče k temu referent graškega nadsodišča? Toda ta mož ni več v Gradcu! On je avanziral do dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju — seveda samo zaradi svojih zaslug. In ker ima ta gospod še vinograd v ptujskem okraju, se semtertja pripeti, da se sestane na pragerskem kolodvoru s svojimi slovenjebistriškimi prijatelji. Pred nekaterimi leti je ta »veleuplivni funkcionar na Dunaju« nekemu slovenjebistri-škemu »poštenjaku«, na katerega je na Pragerskem slučajno zadel, izgovoril krilate besede: »No, den Brumen haben Sie gliicklich vveggebracht!« — In smejala sta se obadva in si stiskala roke. Rt-s, gospod grof Gleispach sme ponosen biti na ti dve disciplinarni zadevi. Predno končam, sili mi še v spomin tisti »popravek«, katerega je zagrešil g. dr. \Vollhardt v seji državnega zbora z dne 20. maja 1902, ko je odgovarjal na povsem opravičena, skoro bi rekli še premalo rezka in ostra izvajanja g. dvornega svetnika dr. Ploja. Dr. \Volfhardt je rekel na koncu svojega popravka: »Povdarjam še enkrat, da naši nemški sodniki na Spodnjem Štajerskem uradujejo z vso objektivnostjo, skoraj bi rekel, da obžalujem, da se naši nemški sinovi, ki k pravosodju vstopijo, še preveč odtegujejo narodueaiu življenju ter opomnim, da Slovenec, ki se sodnijskemu poklicu posveti, vselej svojo narodnost v ospredje postavi«. — Tako dr. Wolfhardt. Slučaja onega gospoda svetnika in dr. Antona Brumna kažeta, koliko resnice tiči v tem natolcevanju. Navedena slučaja ilustrujeta te besede najbolje. Če dr. VVolfhardt ne ve vseh imen takih »odličnih nemških« sodnikov, smo toliko potrpežljivi in prijazni, da mu podamo tudi naslove. Sicer pa ima dr. \Voifhardt sedaj preveč posla s Št. Lenartom! Dober tek! Justus. Naše sodne razmere. Govor poslanca dr. Ploja v seji državnega zbora dne 21. maja t. I. (Dalje.) Preidem na prizivna sodišča v kazenskih zadevah. V Mariboru, Celju in Celovcu se obravnava izključno nemški, brez ozira na to, v katerem jeziku se je obravnavalo v prvi instanci, in brez ozira na to, ali je obdolženec nemščine vešč ali ne. Ko je referent svoje nemško poročilo zaključil, vpraša predsednik obdolženca, če ima tem izvajanjem kaj reči, ali pripomniti. Prosim to pomisliti, človeku, ki ni vešč nemškega jezika, se stavi vprašanje, če se ima kaj pripomniti. (Veselost.) To je vendar norčevanje. In to se hoče imenovati ustno razpravo v prizivnom postopanju! In sedaj pridem k porotnim sodiščem. V Mariboru, Celju in Celovcu se napravijo obtožbe vedno nemški, resume, pravni pouk predsednikov, govor državnega pravdnika, razglasitev sodbe, vse to se vrši v nemškem jeziku. Ob koncu pristavi potem predsednik v jeziku obtožen-čevem: Storili ste to in to, in ste v toliko in toliko let ječe obsojeni, proti temu se mcrete pritožiti. Na Primorskem so nekoliko vljudnejši. Tu reče že državni pravdnik po svojem obtožilnem govoru v jeziku obtoženčevem: Da bodete vedeli, jaz sem predlagal, da bodete zaradi tega in tega hudodelstva, po tem in tem paragrafu, obsojeni v tako in tako kazen. Sedaj pridem do tega, da govorim o ra;.mprah gle/*e porotnikov na Spodnjem Štajerskem. Tu moramo še enkrat nekaj omeniti, kar sem opomnil že v začetku svojega govora, namreč da pripada 95° 0 prebivalstva na Spodnjem Štajerskem slovenski narodnosti. Potemtakem bi bilo vendar pravilno, da bi pripadala večina porotnikov slovenski narodnosti in da bi bil vsaj vsak porotnik slovenščine vešč. V istini pa se gleda le strogo na načelo, da mora vsak porotnik znati nemški, dasi ni to nikjer v zakonu predpisano. Za to pa se prav nič ne skrbi, ali je dotični porotnik zmožen tudi slovenščine. Ti porotniki potem v največ slučajih obdolženca ne razumejo, tako da ne dobijo iz toka obravnave prav nič neposrednega vtisa. Kakor pa veste, gospoda moja, more ravno preprosto in prostodušno razkladanje, prostodušno, in preprosto zagovarjanje napraviti na porotnike globok utis ter doseči oproščenje. Vse to pa odide zatožencu slovenske narodnosti, zakaj tu se porotnik ne more ravnati po vtisih, ker pač ne more imeti od cele obravnave nikakega pravega in neposrednega vtisa. Držati se mora tega, kar mu reče predsednik, kaj mu reče državni pravdnik in kar se nahaja v rezumeju predsednikovem. Prizadevajo pa si tudi, Slovence kolikor mogoče odstranjevati od porotniške službe. Gospoda moja! To je tudi vzrok, zakaj je slovensko časopisje na Spodnjem Štajerskem pravzaprav »vogelfrei«, dočim si sme nemško časopisje dovoliti brez kazni vse mogoče žalitve Slovencev. Porotniki proglasijo slovenskega urednika le preradi za krivega in nemškega urednika po navadi oprostijo. Vsled tega moramo najodločnejše zahtevati, da se bo v zanaprej strogo gledalo na to, da se Slovencev ne bo odstranjevalo od porotnega urada in da bo vsak porotnik tudi slovenščine popolnoma zmožen. Ako zadnjega že ni mogoče drugače doseči, naj se mutatis mutandis poseže k sredstvu, kakršno so hoteli na Primorskem že enkrat uvesti, da se vzame čisto preprosto za obtožence, ki so samo slovenščine zmožni, le porotnike iz slovenskega prebivalstva, in za obtožence nemške narodnosti porotnike iz nemškega pre-valstva. Le glede državnega pravdništva v Mariboru, Celju in Celovcu bi še nekaj omenil. Vse ustne ovadbe sprejema državno pravdništvo izključno v nemškem jeziku. V porotnem postopanju se naprav-ljajo le obtožbe v nemškem jeziku. Državno pravdniški funkcionarji pri okrajnih sodiščih govorijo vseh obravnavah le nemški. Vsi zapisniki se sestavljajo le v nemškem jeziku in predlogi se stavijo le nemški. Žalibože, moram reči, da državno pravdništvo na Spodnjem Štajerskem ne postopa vedno z eno nepristranostjo, ki bi bila potrebna, da se ohrani zaupanje v to institucijo. V tem oziru bi pokazal na prav značilen slučaj, ki je bil povod gospodu tovarišu Zičkarju za vsestransko temeljito interpelacijo. LISTEK. S. Gregorčič; Poezije III, (Konec.) Gregorčič v zadnjem zvezku odkrito priznava krščanstvo, v njegovem mišljenju je postalo vse umerjeno, nič več ni tistega nemira in našel je, kakor pravi, cilj in resnico. Gregorčič, mehka lirska duša, ni nikoli želel nedosegljivega, ni bil heroiški značaj, v Predsmrtnicah (XII., LIX.) pa naravnost razodeva ničevnost človeštva, v tem oziru se je resignacija v njem še poostrila. Domoljubne ode ali najsi tudi samo pesmi ni v III. zvezku nobene. Zdi se, kakor da je popolnoma opustil to polje, kjer je spesnil najlepša dela in ki je bilo prava domena njegova. Nekoliko v istem žanru sta le VIII. in polpripovedna XLV. pesem, ki spominjata nekdanjega narodnega klicarja. Nekaj novega je ironija, ki jo nahajamo na nekaterih mestih. V obče ne vplivajo vse »Predsmrt-nice« tako kot prejšnje Gregorčičeve pesmi. Bolj suhe so in niso s tisto iskre- nostjo pisane kakor ode. Gregorčič pravi o njih, da so »polmrtve rojene« (LXIV ) Ideja v »Pogrebnicah« je duhovitejša in izvirnejša kot so ideje v »Predsmrtnicah«, le konec (VII.) se ne strinja prav z začetkom ter pride nekako nepričakovano; pesnik je pač refleksiven lirik in zato je vzel refleksivno pointo pri ironični, pol-epični pesmi, kar pa, kakor rečeno, moti. Na pripovedno stran se nagibajo tudi »Posmrtnice«, saj ni čudno, ker korak iz refleksivne lirike in ode v epiko ni tako dolg, vendar pa je tudi tu vse polno lirskih momentov in je vse skupaj le bolj zabarvano s pripovednim tonom. V »Po-smrtnicah« se je Gregorčič oddaljil nekoliko od Tesnobe in smehlja se nam humor v obraz. — Pesnik je umrl ter prišel pred nebeška vrata, s seboj pa je prinesel vrečo še neizpetih pesem. Niti v nebo ga ni maral sv. Peter, niti vrag v pekel, slednjič vendar preprosi sv. Petra, naj ga pusti vsaj v kakšno stransko sobo, če ga že v prava nebesa ne vzame. Nebeški ključar mu odpre veliko dvorano — nekak svetopisemski predpekel —, a ta dvorana je silno nizka in sredi nje stoji majhna miza, na nji pa gori luč. Na mizi leži ogromna knjiga, iz katere švigajo iskre, za knjigo pa sedi — Prešeren. Brisati mora črke iz knjige, ki leži pred njim, in sicer tako dolgo, da bo vsak list v knjigi čist. Silno trpi in rad bi pisal, nekaj ga žene, toda ne sme, — vse to pa za kazen, ker je premalo delal na svetu... Isto je odločeno našemu pesniku, in dolgo trpita velike muke, slednjič pa začneta oba pesniti, učita se pa od Kerubinov in Serafinov, kojih petje se sliši iz daljave. Dolgo pišeta in napišeta debele knjige, kar zadoni mogočni glas trombe in pretresa ozračje; tromba poje brez prenehanja, da sta skoro oglušila. Gresta k majhnemu oknu, ki je bilo v dvorani ter pogledata ven. Pol neba je bilo jasnega, pol pa prepreženega s težkimi oblaki, v njih pa je grmelo in se bliskalo. Zazrla sta daleč spodaj na zemlji dolino Jozafat in neštete množice so se zbirale na sodbo božjo, na poslednjo sodbo. Tudi oba pesnika pride klicat nebeški vratar ter jima ukaže, odpraviti se na zemljo. Vse je bilo tam: bogatini, kralji, mogotci, delavci, kmetje in berači. In še tam so se šopirili mogotci. Tromba pa, ki je oznanjala sodni dan, je pela neprenehoma, a na oblakih se je prikazal Mož-Trpin; zbor krilatcev je nesel za njim zlat križ. Vse je trepetalo. Bogatini so bili zavrženi na sodbi, le malo jih je šlo na desno stran, kjer so stali siromaki. Poetje pa so bili med } reveži in tudi naša dva pesnika sta bila j odločena za raj. Našega pesnika je očistila Rešnja kri Zveličarjeva in ko je prišel pred nebeška vrata, ki so se svetila v zlatu, vagal ga je sveti Mihael, potem pa ga je sprejel sveti Peter med nebeščane. Ko vstopi, jih prav po domače pozdravi in takoj spozna Slovence. Bila jih je taka gnječa, da bi mu kmalu rebra polomili, pa veseli so ga bili, saj so ga poznali še od tedaj, ko je hodil po zemlji med njimi. Iz daleč ugleda slovenske veljake, duševne naše kralje in gre se jim poklonit; ti pa ga povabijo, naj ostane med njimi, ali on se vrne med kmete-rojake, češ, da je tudi sam kmet poet. V celi knjigi so brez dvoma »Po-smrtnicea najboljše delo. Vendar ni glavna moč, kakor rečeno, v epični ideji, pač pa v duhovitosti relleksij. Da, Gregorčič je retleksiven lirik skozinskoz. Ce primerjamo njegove pesmi z moderno, novo slovensko liriko, začu- Pred okrajnim sodiščem v Ptuju je tožil kaplan Franc Muršič od Sv. Benedikta svoječasnega urednika »Pettauer Zeitung« zaradi prestopka zoper varnost časti. V teku preiskave je skušal toženi posegati vnaprej izreku sodišča, s tem da je v svojem listu stavil sklepe o vsakoja-kem izidu obravnave. Zaradi tega je bil obsojen zaradi pregreška po Čl. VIII. zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. zb. številka 8 ex 1863 v denarno globo 25 kron. Ta čudovito neznatna kazen je napravila na obdolženca tak vtis, da se je v prihodnjem listu »Pettauer Zeitunga v oddelku »Humoristische \Vochenschau« norčeval iz nizke kazni ter obsodbo za-ničljivo kritikoval. To je napotilo tožitelja Franca Muršica. da je podal zoper imenovanega urednika kazensko ovadbo po § 300 kaz. zak. Ta ovadba je bila sestavljena slovenski ter se je imenoval pisec članka Frid. pl. Kalchberg »časnikarski junak«, proti sodišču, oziroma kazenski odmeri, naperjeni članek pa je označil »izbruh najgrše strasti in drznosti«. C. kr. državno pravdništvo je pustilo ta sramotilni članek na miru, dotična kazenska ovadba Franca Muršica pa se je a limine ustavila. To je urednika tako ojunačilo, da je začel tožbo zoper Franca Muršica in njegovega zastopnika dr. Ant. Brumna, češ, da se vsled zgorajšnje ocenitve sramotilnega Članka čuti žaljenega na svoji časti. Tako Franc Muršic, kakor tudi njegov zastopnik sta bila obsojena v občutne denarne globe, in sicer prvi na 50 K, drugi na 300 K po § 491. kaz. zak. vkljub temu, da je bilo popolnoma jasno, da je ovadba imela samo namen, vzeti sodnikov izrek v zaščito pred urednikovim zasramo-vanjem. Iz teh dejstev se pokaže čudo, da sta bila oba Slovenca dr. Brumen in Muršič obsojena v relativno visoke gloie, do-čim se je priznala imenovanemu uredniku prav nizka kazen. Nadalje pa se tudi pokaže, da državni pravdnik v Mariboru ni postopal proti uredniku, dasi se je ta s kazensko sodbo norčeval na način, ki zelo ponižuje ugled sodišč. Na drugi strani pa je treba konstatirati, da državni pravdnik napram pristašem slovenske narodnosti ne kaže teh nerazumljivo liberalnih in milih nazorov in da se proti tem ljudem pri najmanjših izrazih nepovoljne kritike o sodnih raz sodbah začne preiskava ter se jih obtoži. Izpregovoriti mi je še, kako je z rabo slovenskega jezika pri okrajnih sodiščih. Nekatera okrajna sodišča, kakor Slovenski Gradec, Rogatec, Konjice, Laško in pač tudi vseh dvanajst okrajnih sodišč na Koroškem, ki imajo v svojem področju večji del ali pa vsaj precejšnje število slovenskega prebivalstva, uradujejo v pretežni večini nemški ter pišejo kjer le količkaj mogoče, zapisnike nemški. V spornih in izven spornih postopanjih se obravnava pri teh sodiščih samo v nemškem jeziku, in se zapisujejo protokolarične pri- timo velik razloček. Ne glede na su jete in misli, ki se ravnajo tako in tako po individualnosti slehernega umetnika, razlikuje se Gregorčič po načinu izražanja od mladih. Ti se odločno nagibljejo na impresionistično stran, ki ima gotovo to prednost, da veliko neposredniše in močnejše deluje na čitatelja. Gregorčičeva lirika pa je umerjena, ni tako razburkana in polna vrvenja. Ljubka je, in zdi se Človeku, kot da bi pesnik prej vse premislil in ne izlil svojih čustev z elementarno silo, kajti V8e je kakor kristalizirano. Oblika mu je dovršena, v v tretjem zvezku ravno tako gladka in sijajna kot v prvih dveh, in briljanten je njegov siog. Riman mu je slednji verz in časih so stihi celo kakor cizelirane igračice. Izpremenil se je Gregorčič nekoliko, kakor rečeno. Solze mu ne teko več tako vroče, tožbe njegove niso več tako sladke. Ena poteza pa se mu je poostrila na licu — resignacija, ki se je rodila iz idealizma in iz nje se je razvila nova poteza na njegovem obrazu in nji se pravi ironija. A. Sever. tožbe samo nemški, samo nemške se izdajajo tudi razsodbe. Še na to moram opozoriti, da vkljub opetnim našim pritožbam, prošnjam in interpelacijam v zadevi napisov in uradnih pečatov še vedno ostane vse pri starem. Ti napisi in uradni pečati so samo nemški, in v kratkem času bo pri novozgrajenem okrožnem sodišču v Mariboru vprašanje pereče, na kak način naj se napravijo napisi na poslopju in na uradnih deskah. V tej zadevi imamo od prevzvišenega gospoda pravosodnega ministra že zagotovilo, da se bo zadostilo pri tej priliki načelu dvojezičnosti v vsakem oziru. Še na to bi opozoril, da se za retour-recepise navadno rabijo taki v nemškem jeziku. Enkrat se je proti temu pritožil neki mariborski odvetnik. Kaj se je zgo dilo? Da je dobil prihodnje tako potrdilo v nemškem in italijanskem jeziku. Toliko se govori o tem, da so to malenkostne stvari. Gotovo bi bile to malenkostne stvari, ako bi ne tičal v celem tem postopanju gotov sistem, ako bi se taki slučaji ne bili priredili z namenom, da se slovenskemu prebivalstvu pokaže, da je njihov jezik v deželi podrejen, da so narod druge vrste, narod, s katerim si morejo Nemci v deželi dovoliti, kar hočejo. _ (Dalje prih.) t I^Juby«aaii3 11. junija. Državni zbor. Najvažnejši dogodek med včerajšnjo sejo je bila odločitev Čehov, da ne bodo obstruirali zoper predlogo za obdačenje voznih listov. Potemtakem pride ta zakonski načrt vendar še v tem zasedanju na vrsto. Vendar je le tedaj upati, da se letošnje državnozbors ko zasedanje mirno in redno zaključi,ako bo sprejela gosposka zbornica termi nsko predlogo za žitne kupčije. Začeli pa so s tiho obstrukcijo Vsenemci, in sicer proti predlogi v zadevi Donavske parobrodne družbe. Včeraj so že predložili 19 nujnih predlogov. Največ je bilo Mali-kovih predlogov. Vsak predlagatelj je tudi svoj nujni predlog utemeljeval, vendar se je nujnost pri glasovanju odklonila. Glasovanje o teh predlogih se bo nadaljevalo v današnji seji. Končno se je bavii posl. Klofač z govorom nemškega cesarja Viljema II. v Marienburgu. Predsednik je opetovano opominjal govornika, naj ne kritikuje tako brezobzirno poglavarja z Avstrijo zvezne države, kar pa je govornika in češke radikalce le še bolj razvnelo, da so klicali »pfuj« nemškemu cesarju, »proč ž njim«, »pijan je bil nemški cesar, ko je to govoril« itd. K položaju. »A rbeiter Zeitung« trdi, da je Koerber odpor Čehov proti novemu davku na vozne listke premagal ter da pride predloga vendarle še na vrsto. Socialno-demokratično glasilo trdi, da sklenejo Cehi danes v tej zadevi spričo raznih prošenj uradniških vdov. diurnistov, av-skultantov i. d r. odnehati. »R e i c h s w e h r« poroča, da odnehajo Čehi zategadelj, ker jim je vlada obljubila, da se sprejme v predlogo tudi paragraf, ki natančno določa namen novega davka. »Nar. Listy« poročajo, da dr. Rezek ne odstopi, ker se postopanje mladočeškega kluba ne obrača proti njemu ter da ni med Čehi nikogar, ki bi ministru Rezku ne zaupal ali želel izriniti ga iz kabineta. Budapestanski listi poročajo, da je položaj pogajanj radi nagodbe z Ogrsko sedaj zopet manje kritičen kot je bil še pred par dnevi. Edina preporna točka je sedaj carinsko vprašanje, ker so se druge točke izločile. Pogajanja se bodo se po državnozborskem zasedanju nadaljevala. Med 38 delegati ki so vojnemu ministru dovolili nove topove, je 19 članov gospodske zbornice in 19 članov poslanske zbornice. 17 poslancev je glasovalo proti. Combes. Pariški dopisnik klerikalnega lista »Journal de B r u x e 11 e s« poroča, da je bil novi francoski ministrski predsednik Combes, predno se je posvetil zdravni-štvu, bogoslove c. Bivši pobožni teolog je danes radikalen antiklerikalec. Combes je bil gojenec malega seminarja v Ca-stresu in velikega seminarja v Albiju. Nadškof mu je dovolil radi njegove posebne inteligence in delavnosti prosto mesto. Ko je ahbo Combes — nosil je že sutano in tonzuro! — v Sorbonni delal svoj doktorat, je spisal dvoje nalog. Prva je imela naslov »Psihologija sv. Tomaža Akvinskega«, druga pa »Abaelard in sv. Bernard«. Obe sta izišli tudi v tisku. Njegova specialiteta je bila torej sholastika; to filozofijo je poučeval tudi kot profesor kolegija de 1' Assomption in Nimes. Pozneje je pa Combes svoje ideje izpremenil. Veri se ni odpovedal, nego je še danes dober katoličan, pač pa je siekel sutano, opustil tonzuro, študiral medicino in se oženil. Danes je nasprotnik politi-kujoče duhovščine. Vojna v Južni Afriki. Kitchener je sporočil v London, da se je tekom dveh dni oddalo 2500 pušk. Oddalo jih je 448 Kaplandcev, ostali so bili večinoma moštvo Dewetovo. Iz Rot-terdama poročajo, da je Kriiger odstranil s svoje vile zastavi Transvaala in Oranja. S tem je baje priznal suvereniteto Anglije v prejšnjih republikah. Burski delegatje niso dobili glede sklepa miru nobenega obvestila. Zato izjavljajo, da ga tako dolgo ne priznajo, dokler jih ne obvesti Botha. Proklamacija Schalk Burgerja in Bothe se glasi takole: Odprto pismo na vse častnike, uradnike in Bure, ki so do današnjega dne zvesto vršili svojo dolžnost napram deželi in narodu. Tovariši! Bratje! Rojaki! Prisrčno se vam zahvaljujemo za heroizem in žrtvovanje tako mnogega, kar vam je bilo drago in ljubo. Zahvaljujemo se vam za pokorščino in za zvesto izpolnjevanje dolžnosti v vsem, kar je bilo narodu Afrikandov na slavo in čast. Vsem vam svetujemo, da sprejmete mir, se vedete mirno in miroljubno ter da izkazujete novi vladi pokorščino in spoštovanje. Zastopniki obeh držav izvolijo komisijo, ki bo preskrbela denarna sredstva za vdove in sirote, katerih soprogi in očetje so padli v boju za svobodo in pravico ter bodo v naši zgodovini živeli večno. Naj-iskrenejše sožalje izrekamo vsem, ki žalujejo, in prosimo Boga, naj jim da moči, nositi svoj križ. Tudi našim ženskam in otrokom izrekamo svojo zahvalo, ker so se tako pogumno žrtvovali in prenašali trpko trpljenje. Sedaj, ko se je sklenil mir — kakršnega si sicer nismo želeli — prenašajmo, kar nam je naklonil Bog! Z dobro vestjo moremo trditi, da se je 21 2 leta boril naš narod tako, kakor v zgodovini še noben drug. Podajmo si sedaj roke za drugačen boj, ki nas čaka, za duševni in socialni blagor naroda, odpovejmo se vsem grenkim čutom ter pozabimo in odpustimo, da se zacelijo naše globoke rane! Najnovejše politične vesti. Deželni zbori so najbrže vendar le skličejo v prvotno določenem času, ker se bo državni zbor najbrž že prihodnji petek odgodil — Za oboroževanje ogrske črne vojske. Na predlog brambovskega ministra Fejervarvja je sprejel ogrski državni zbor načrt, da so prva vrsta črne vojske oboroži z repetir-kami. — Govor nemškega cesarja v Marienburgu se je glasil mnogo ostrejše, kakor so ga prinesli listi. Cesar je govoril o »poljski predrznosti« in »sar-matiški ošabnosti«. — Na otoku Kreti so ustrelili kristjani štiri turške ribiče, vsled česar vlada med mohamedanci močno razburjenje.— Pri obisku nemškega cesarja v Poznanju hočejo Poljaki demonstrirati na ta način, da ne bo nihče stopil iz hiše. — Gospodska zbornica bo imela prihodnji petek sejo, v kateri bo drugo branje zakona o odpravi cestnih in prevoznih mitnic. — Ogrska delegacija je zaključila svoje letošnje zasedanje včeraj. — Prihod bolgarskega kneza Ferdinanda v Peterburg pozdravlja peter-burško časopisje zelo navdušeno. — Zakon proti anarhistom je sprejela američanska reprezentacijska zbornica, vendar je odklonila določbo, da je umor tujih poslanikov in zastopnikov kaznovati s smrtjo. Iz Velesovske župnije. Lepa je naša župnija, lepa tudi naša cerkev in močno obiskana je božja pot, katero je obiskalo vsako leto mnogo romarjev. Toda sedaj so jo začeli opuščati. Ni pa čuda, če nas romarji zapuščajo in pa cerkev, ker, že bo šlo tako naprej, bomo še dom? -čini malo hodili v cerkev. — Dan s' . Rešnjega Telesa je bil krasen in za pr< -cesijo zelo ugoden. Vročine ni bilo in v«, seli smo čakali na sprevod. Toda procesij i se je bila slabo obnesla. Naš župni ; Blaž Petrič je bil silno razburil ljudstvr. Sneti je namreč pustil bandero, da je tak > omogočil, da niso »fantje« za procesij > nosili bandere. Hotel je na vsak naflii, da bi bili možje nosili bandero, vsle 1 česar ga je torej župnik dal sneti in g i je dal v svojo »šackamro«. Ko je prišt 1 župnik Petrič, smo imeli dve bander , sedaj imamo ednega in še teara ni pust 1 nesti pri procesiji, čeravno je v ta name i kupljeno. Zakaj župnik ni pustil bandei i nesti, nam ni natačno znano. Mislimo s , da tudi poklicani niso neomadeževan . Kakor rečeno, se je procesija vršila bre i bandera. Mislili smo, da pride do škar -dala, ker so bili ljudje zelo razburjen . Toda bilo je vse mirno, ker tudi naš i ljudstvo pričelo se je zavedati. K > je župnik došel z Najsvetejšim mim > fantov oziroma občinstva, so pokleknil , ali po odhodu niso šli za njim, temveč r gostilno in se je procesije vdeležilo le 1 i parov možkih. Še celo župnikov največ i pristaš se ni mogel brzdati; šel je le d i sv. Marjete, tam pa jo je krenil po sla! i poti čez hrib. Da je mogel naš župni ; tako samovlastno postopati, ni čuda, ke • so naši ključarji podobni lesenim vojakor i na strehi, kateri se sučejo kakor vete ■ vleče. Že ob Veliki noči bi bili mora i takemu ravnanju storiti konec, ko j) Matevževa žena prosila Lorenca, če s i fanti z nosilci bandera sprimejo. Ali Lc -renc je bil pameten in se ni udal. Ime • nitna pa je bila misel župljanov, da so šl , ko je župnik s procesijo odšel, v cerke ' po prazne stoječe palice in jih postavil pred cerkev, da so krasile župnišča strar, ker okna župnišču so bila prazna. N , vsakem skromnem oknu so gorele lučio in so se nahajale podobe, ali v župnjščh jih ni bilo, ker župnik s»več ne mor< kupiti. — Sedaj pa vprašamo Blaža, li j< on kupil bandero ali mi? Upamo torej, d; prihodnji procesiji ne stori nikdar ve kaj tacega, ker tako počenjanje mori zatreti v najbolj verskem srcu ves čut i naj se potem župnik ne čudi, če boni i opuščali cerkev. Kje se torej pričenj , pešanje vere ' Župljjani. Iz Sevnice. Pojasnilo. Prejeli srn i naslednji dopis: Cenjeno uredništvo »Slo venskega Naroda«! Blagovolite sprejeti Vaš cenjeni list na dopis, objavljen po< zaglavjem: »Iz Sevnice« v 119. številk i »Slovenskega Naroda« sledeče pojasnile Ni res, da za občinsko sejo določeni na 11. p. m. niso bile na dnevni red po stavljene važne točke, kakor je služba ol • činskega tajnika in služba občinskem zdravnika. Ker je namreč tretjina odbornikom zahtevala, naj se razpiše seja, da hočej< odborniki v upravnih zadevah predlog staviti, se je to v povabilo k seji tudi tak< sub II postavilo na dnevni red. Ni res, da sem jaz pri občinski sej rekel: Slišal sem, da hoče nekdo predlos staviti o znižanju plače občinskemu taj niku in ravno tako, da hoče nekdo predlo; staviti o znižanju plače obč. zdravniku ampak jaz sem v tej seji kot predsednil pri točki II. dal besedo tistim odbornikom ki so razpis seje zahtevali, da zamorej« predloge staviti. Tudi ni res, da je občinski sluga prec občinsko sejo različne občinske odborniki vabil in vodil k meni ter da so se pi meni poučili. Nobeden občinski odbornik ni bi pred to občinsko sejo pri meni in ja: sploh nobenega nikdar nisem v stvari po učil, ampak sami so hoteli tako predlaga. Popolnoma neresnično je, da jaz jaki dobro vem, da jeden gg. odbornikov jaki slabo sliši in da bi bil jaz vedel, da t odbornik ni tako glasoval, kakor je mislii To meni nikakor ni znano, mi dosihma pri občinskih sejah tudi še nikdar ni bil( treba, kateregakoli odbornika opozorovat zavoljo tega, da ne sliši dobro, mi tudi D mogoče vedeti, če kdo drugače misli, ka dar in kakor glasuje. Ni res, da sem kot župan že dolge po letni plači hrepenel. Jaz nisem še m-dar za plačo prosil, pač pa enkrat jo od Dalje v prilogi. iBtM Narodu" St 131, dne 11. junija 1902. Priloga »Slovenskemu klonil in opravljam županove posle že šest let brezplačno. Tudi ni res, da se mi je toliko plače dalo, kolikor se je občinskemu tajniku vzelo. Občinski odbor mi je nagrado mesečnih 20 K kot povračilo gotovih stroškov pri županovih poslih privolil iz tržne blagajnice krajne občine. Ni res, da je gosp. notar Veršec, ko sem mu pri besedi zavoljo moje nagrade predsedstvo odstopil, rekel: »Saj je že sklenjeno«; ampak rekel je: »Vsi privolimo« in pristavil: »in sicer iz tržke kase«. -Da bi bil jaz zapisnik o tej seji »po svoje« sestavil, to pa tudi ni resnica, ampak zapisnik je sestavljen tako, kakršni so bili sklepi. V popolnjenje tega pojasnila naj še pristavim, da je g. dopisnik že enkrat poprej zoper mene nastopil, ker je mislil, da sem ga jaz očrnil, ko je za službo v Trbovljah prosil in da se je pozneje sam prepričal, da me je krivično napadal. Tako je tudi zdaj! Mijo Starki, župan. Izpred sodišča. Včerajšnjim obravnavam c. kr. dež. sodnije je predsedoval gosp. deželnosodni nadsvetnik Fon. Vršile so se sledeče: 1. Železniška nesreča. Na obtožni klopi sedita strojevodja c. kr. drž. železnice I v a n Kumer in Ivan Kame. Zagovorništvo sta prevzela gg. dr. Kri-sper in dr. Tekavčič. Cela stvar je posledica znane nesreče, ki se je pripetila dne 1. novembra m. 1. na progi pri postaji Jesenice, in pri kateri je bil n. pr. Kumar tako ranjen, da je bil dlje časa v bolnišnici in da ne bode nikoli več popolnoma ozdravel. Sedaj se ima še zagovarjati. Včerajšnja obravnava se je pa preložila, ker sta zagovornika protestirala proti zaslišanju g. asistenta Kocha, ker je isti baje sam sokrivec. Državno pravdništvo pa je predlagalo tudi preložitev, da se zaslišijo i strokovnjaki. Pečali se bodemo s to obravnavo svoje dni. 2. Lep ,,flašencug". Obtožen je 221etni, že predkaznovani železniški delavec Janez Supančič iz Zlatega Polja pri Kamniku. Zadnjič je delal v Bohinjski Bistrici pri predoru. Tam je videl na mostu viseti lep škrpec. Ko je videl, kako lepo se pelje doli in gori in zopet doli in gori, prijelo ga je hrepenenje po takem škrpcu, katerega še preje nikoli ni videl. In noko noč je Supančič šel in ukradel škrpec in ga skril v slamo. Mislil je, da stane par desetakov, stal je pa več nego stotak. Zato ga je tudi gospodar iskal in našel. Supančič je kmalu vse priznal in bode sedel dva meseca v težki ječi, poojstreni s postom mesečno. 3. Sleparije. Obtožen je leta 1872. v Bukovini rojeni privatni uradnik Jožef Silberbusch, židovske konfesije. Bilje najzadnje v Savi pri Jesenicah za skla-diščničarja tvrdke Gross & Comp. Pri tej stvari je sicer doma, a vkljub temu mu je zmanjkalo večkrat denarja, predplače ni odračunal in deficit v blagajni je naraščal. Končno se je poravnala ta stvar in Silberbusch jo je lepega večera kar nagloma popihal iz Save ... In sedaj so se videli dolgi obrazi za njim. Valentin Stare, paznik na železnici, je povedal s kislimi kretnjami, da mu je dal nad 34 K v času do 2. prosinca t. 1. Trgovec Israel Donat je zopet kričal: Mene je osleparil za 80 K! Neki restavrater je upil: Mene za SO K! Branjevka Lojza Ahtschin je jokala po izgubljenih 24 K in končno ;e še nekdo prišel in dejal: Jaz sem mu posodil nekaj blazinic in odnesel jih je . . . Silberbusch se zagovarja prav spretno. Prebrisani Silberbusch bode sedel mesec dni v ječi in spočil svoj podjetni duh. Celovško porotno sodišče se je bavilo včeraj z znano učiteljico Olgo Burgarellovo iz Ljubljane, ki je bila obtožena detomorstva. Predsedoval je deželnosodni svetnik Wagner, tožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Portugall, obtoženko je zagovarjal dr. E. Mravlag iz Celja, oziroma Maribora. Sodna izvedenca sta bila zdravnika dr. Herbst in dr. Hohn, oba iz Prevalij. Obtožnica pravi, da je obtožena kot učiteljica v Le-šah pri Prevaljah rodila v noči od 17. na 18. marca t. 1. žensko dete, isto zadavila ter ga skrila v vrečo zavito v omaro; obtoženka, o kateri ni nihče slutil, da je rodila, je imela 20. marca nato šolo ter se odpeljala dne 21. na počitnice v Ljubljano. Pri tem je vzela vrečo z otrokom seboj ter vrgla oboje na postaji v Prevaljih v stranišče. Obtoženka se je zagovarjala, da je pričakovala porod pozneje ter se je hotela v ta namen peljati v velikonočnih počitnicah v Gradec. V omenjeni noči se je onesvestila, a ko se je zjutraj zbudila, je našla mrtvega otroka pri svojih nogah. Ker so bili na vratu mrtvega otroka sledovi štirih prstov, je obtoženka povedala, da si je najbrže nevede pri porodu z rokami pomagala. Zdravnika sta izjavih da je kaj takega mogoče. Otrokovega očeta noče imenovati, a državni pravdnik ga je vkljub temu imenoval s celim imenom, nazvavši ga ničvredneža. Isti, učitelj na Štajerskem ne taji občevanja z obtoženko, a očetovstvo zanika. Porotniki so se pridružili mnenju zdravnikov ter obtoženko z 10 glasovi oprostili. Pred sodno dvorano se je kar trlo ljudstva, posebno ženstva iz boljših krogov, ki so vse povprek čestitale oproščeni. Ropar v Tremerjih pri Laškem trgu. Pred celjskim porotnim so diščem je bil včeraj 341etni delavec Anton Rod osek, ki je 22. aprila t. 1. na okrajni cesti pri Tremerjih pobil s kamnom kmetico Lečnik ter jo oropal. Napadena je vsled prebitega strahu ohromela. Ropar pa je tudi znan kot tat iz navade. Vsled tega je bil obsojen v dosmrtno težko ječo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11 junija. — Občni zbor „Slov. Matice" je danes ob 6. zvečer v »Mestnem domu«. Naj bi se ga udeležili vsi člani v Ljubljani, da volijo nove odbornike tako, kakor so določeni v napredni listi kandidatov! Duhovščina dela na vse kriplje, da izbacne iz odbora polagoma vse odločne naprednjake; zato se vsaj branimo, da ne postane »Slov. Matica« druga Leonova družba pod knezoškofijsko cenzuro. — Nepotrebna razvnema. Nekaj jugoslovanskih listov jezi in srdi se na papeža, ker je podelil Barskemu nadškofu Milinoviču naslov »Primas regni Serviae«. Nam se vidijo prepiri o takih praznih naslovih docela smešni. Na jedni strani daje se s tem cerkvi pomen, kojega bi pri zdravih javnih razmerah imeti ne smela; na drugo stran pa taki prepiri zopet in zopet dokazujejo, da se Jugoslovani le preradi brigamo za ničvredne malenkosti, za to, kar krvavo potrebujemo, pa ne. Nam je Milinovič lahko desetkrat primas, pa hočemo vzlic temu mirno spati. Moj Bog, če bi le druzih skrbij ne imeli! — Dula in Slovenec". »Ložje pričakaš od mrtveca solzo, daoki h**lt&. nnst. o«* xioveaa», to je stara resnica, katero nam je v zadnjem času zopet potrdil predsednik IV. slov. časnikarskega shoda v Ljubljani. Sicer nam ni znano, kakega veroizpovedanja je g. Dula, a iz skušnje vemo, da pravi slovaški patriotje niso med katoličani, temveč med helveti. Vsi slovaški katoliški duhovniki (častnih izjem je bore malo, recimo, pokojni škof Moyzes in Fr .Sasinek, ki pa mora za svoje rodo-ljubje živeti zunaj Ogrske), so madjaroni, narodni odpadniki, in v tem duhu tudi vplivajo tudi na ljudstvo. Na lastne oči smo se o tem prepričali pri njih. Narodna zavednost se je ohranila samo med protestantskimi in helvetskimi Slovaki, dr. Mu-drofi, Vajanskv in drugi slovaški vodniki so taki. Katoliški slovaški bogoslovci si po madjarsko pačijo svoja imena ali pa si za eno krono kolkovine premene svoja slovanska imena v »pristno madjarska« — potem so zagotovljeni, da bodo hitreje avanzirali. Pred nekaj leti je vstopil v semenišče v Nitri Poljak, a je moral naj-poprej na povelje »slovaškega« škofa svoje ime pomadjariti, inače bi se bili njegovi tovariši nad njegovim slovanskim imenom pohujšali. Taki so ti katoliški Slovaki, ki proklinjajo sedaj našo napredno stranko ! — Izlet krščanskih socialcev in socialk na Šmarno goro. Ko se je pretočeni teden raznesla vest, da priredi ljubljanska krščanska socialna zveza izlet na Šmarno goro, preskrbel te je vsakdo z dežnikom; saj je že znano, da se vselej nebo razsrdi, kadarkoli se prikaže ta bogoljubna družba izven mesta. Tudi pretočeno nedeljo je nastal popoldne vihar z nalivom, na Gorenjskem pa je še celo vlak skočil s tira, kar so ljudje vse spravljali v zvezo z izletom. Saj bi pa skoraj res ne bilo čudno, ako bi potipal »prst božji« te čudne romarje in romarice. Dočim so brumne izletnice pele na gori pri Krekovi maši, udarile bo domov grede v Vižmarjih samo okrogle, pa tudi plesale so neumorno v »večjo slavo božjo«. Črez celo mokro in blatno družbo se j© razlilo sladko ginjenje. Dr. Krek je fjovoril o ljubezni do bližnjega, kar so izletniki na svojih tovarišicah hoteli tudi dejansko izvrševati, za kar je »Polstertanz« kakor nalašč. Izleta se je udeležilo tudi par hrvatskih socialcev, katerih enega smo slišali proslavljati ta izlet, ko se je vračal moker in zaspan s kolodvora: »Zapamtit ću si Šmarino goro. Odneo ju vrag! — „Walkure" in „Wuotan". Z Dunaja nam piše slovanski polkovnik: Na norveškem obrežju so našli grob Wal-kure. V grobu ao našli ostanke sežgane ladje, okostja ženske in konja, orožja in okraskov. Starost groba se ceni na 1200 let. Slovani so pokopavali svoje junake in prvake na isti način in z istimi stvarmi. Primerjaj sliko Poljaka Siemiradzkega: »Smrt ukrajinskega kneza«! Take grobove nazivljajo v Skandinaviji »grobovi Walkur«. Beseda »W a 1 k U r e« pomeni Nemcem »Schlaohtenjungfrau« — bojna devica. Ali tega izraza nima nemški jezik več v rabi. Pač pa ga imajo še Leti in Slovani. Beseda »\valka« ali »valka« pomeni v poljskem in češkem jeziku vojna ali boj. Beseda walczyc pomeni boriti se; zato je walk^rz borilec ali bojevnik. Izvor besede je torej slovanski. Najvišji bog Germanov se je imenoval \Vuotan, Odin, Wodin ali Wodane ter je prebival na RUgenu. Pomenil je boga viharja z dežjem. Deblo je voda, torej slovansko in ne nemško. Germanska mvthologija ima še več slovanskih znakov, iz česar se vidi nekdanji vpliv slovanstva na nemštvo. — Sprejem v tukajšnje žensko učiteljišče. Zaradi primanjkovanja prostora se prihodnje leto ne bodo sprejemale na tem zavodu v II. III. in IV. letnik nove učenke. — Okrajna boEnišna blagajna ljubljanska je izplačala v lanskem upravnem letu svojim bolnim članom v denarju 29.474 K 96 h, zdravnikom 9951 K 78 h, za zdravila 9066 K 41 h, za zdravljenje v bolnišnicah 8846 K 79 h, pogrebnih stroškov 1091 K 40 h. Rezervni zaklad je znašal koncem leta 71.044 kron 72 helerjev. — Naprava mehanične pekarne v Ljubljani. Hišni posestnik Julij K a n t z namerava napraviti veliko mehanično pekarno z uporabo električne moči in si je v to svrho že iznnuV^oi „„„ucuu uovoijenje za nekatera rekon- štrukcijska in adaptacijska dela v svoji hiši ob Rimski cesti štev. 10. in pa za zgradbo novega poslopja na vrtu svoje hiše. Prvotno je g. Kantz svoje novo podjetje hotel namestiti v Nušakovi vojašnici, vsled diferenc s solastnikom vojašnice pa je to namero opustil in bo zgradil pekarno ob Rimski cesti. Parna peč kurila se bode s premogom, stroje za gnetenje, za drobljenje starega kruha itd. pa bode gonila elektrika. Dimnik bo 18 m visok. Delo se bode pospešilo tako, da bo moči pekarno že letos izročiti svojemu namenu. — Ruppejeva razstava oljnatih slik, akvarelov, skic in studij je v risalni dvorani mestne realke. Na razstavo iznova opozarjamo. Slike kažejo motive s Kranjske, Tirolske in iz Italije. — Nov most čez Savo. Že pred leti sprožila se je misel, da bi se blizu Trbovelj zgradil čez Savo most, ki bi vezal štajerski breg Save s kranjskim. Potreba take zveze je tam občutljivejša, ker od Litije da Radeč ni nobenega mostu čez Savo. Sedaj se bode ta namera menda vresničila. C. kr. višji inžener M. Kircschlager v Ljubljani je izdelal projekt ter pri o. kr. deželni vladi vložil prošnjo za podelitev dovoljenja za zgradbo železnega mostu čez Savo pri Trbovljah. Okrajno glavarstvo v Krškem je dobilo pooblastilo, da dotično vodopravno obravnavo vpelje in izvrši in je v ta namen razpisalo komisijsko obravnavo na licu mesta, ki se bo vršila dne 8. julija. — Napad v črnomaljskem sodišču. Včeraj dopoludne je na hodniku črnomaljskega sodišča nenadoma napadel z nožem Ivan Butala iz Radenc ob Kolpi svojo sosedo Katarino Grzetič, hoteč jo umoriti. Poklicana je bila za pričo proti njemu radi hudodelstva ne varne grožnje. Grozil ji je, da jo ubije, ker je čarovnica. Grzetič ima 5 ran, jedno v prsi 3 v trebuh, jedno v stegno. Teško, da bi okrevala. Storilca so prijeli. — Strela je udarila v nedeljo proti večeru v hišo posestnika Stipeta na Rateževem Brdu, sodniški okraj Ilirska Bistrica. Zgorele so tri hiše s hlevom vred. Pri Stipetu je strela ubila tudi jedno kravo. — Iz Adleiič ob Kolpi. Nesrečno je padel 12. junija Matija Petek posestnik iz Velikih Sel 70 m v globočino čez skalovje, gredoč ob Kolpe po stezi na vrh. Močno pobit je visel dve uri na drevesu, rastočem v nižavi. Prenesen domov, je v nekolikih dneh umrl. — Bohinjski predor. Do konca meseca aprila t. 1. se prevrtali bohinjskega predora od severne strani 762 m od strani Podbrdom pa 4296 m. Delo je jako težavno. — Učiteljske vesti na Štajerskem. V stalni pokoj so šli nadučitelji: gg. Josip Vidic v Št. Pavlu v Savinski dolini, Josip Čižek na Pilštanju in Iv. Žolnir pri Sv. Štefanu. — Občinske volitve v Rihem-bergu. »Soča« piše: 3., 4., 6. in 7. t. m. so se vršile v občini Rihemberg-Brje občinske volitve, katere so skončale tako, kakor smo pričakovali. Izvoljeni so v vseh treh razredih narodno napredni možje, in s tem je v tej veliki občini, jedni prvi na Vipavskem, storjen konec absolutismu Pavlice, očeta znanih naših prijateljev sv. pisma v Gorici. Kaj je bil Pavlica za občino Rihemberg-Brje, to se je zrcalilo jasno v več dopisih v »Soči«, in kaj je bil, se je pokazalo ne dneve volitev. Pavlica je prišel, zakaj, ve on sam najbolje, ob vse pristaše v občini, in pri sedanjih volitvah se skoro niti ganiti ni upal. V tretjem in drugem razredu so izvoljeni narodno-napredni možje soglasno, v prvem pa je Pavlica skušal nekaj gibati, ali ostal je v prav lepi manjšini. Dobil je bil le 8 stebrčkov. Tako je od-klenkalo v soboto klerikalcem v Rihem-bergu za vselej, in Rihemberg Brje je odslej glede občinske uprave v dobrih naprednih rokah. Novo starešinstvo čaka mnogo dela in ureditve razmer po bivšem absolutistu Pavlici, ali zagotovilo imamo, da se vse to uredi ter da se bo upravljala občina v splošno zadovoljstvo obči-narjev. Slava prvoboriteljem v lepi rihem-berško-brejski občini! Živeli vsi zavedni in neustrašeni volilci! — Nova justična palača v GoT_ici" Jutri ,se PF.^kiatuV^afAKr^no se presele tudi kaznjenci pri sv. Antonu v nove, vknovi justični palači nahajajoče se zapore. Dne 16. t. m. pa se preseli c. kr. glavna davkarija istotako v novo ju-stično palačo. — Gradnjo ceste iz Podbrda Čez Petrovobrdo do Zalegaloga je oddalo železniško ministrstvo brez razpisa natečaja tvrdki Rizzani Venier iz Italije. Cesta bo dolga 14 km, stala bo okoli 700000 K ter mora biti končana do konca tekočega leta. Delavcev potrebuje okoli 600. To cesto je zahteval nujno podjetnik Ceconi, da se more delo v prizadetih krajih sploh vršiti, — Židovski zdravnik pobegnil iz Trsta. Sodna oblast je zapričela preiskavo proti Židu, zdravniku dr. J e s e-rum v Trstu, ker je na sumu, da je zagrešil gnusen čin napram nekemu 15-letnemu dečku, ki je bil prišel k njemu po zdravnički svet. Ker je žid že pobegnil iz Trsta, ne da bi se vedelo kam, je pač verjetno, da je sum opravičen. — V znamenju hrvatsko-slo-venske vzajemnosti se je otvorila v Sarajevu čitalnica. Hrvatsko - slovenski slogi je oduševljeno napival pesnik Silvije Strahimir Kranjčevio, odgovarjal mu je istotako navdušeno Slovenec prof. Žnidaršič. — Grasčaka Ignacija Gliniga, ki je bil ob Binkoštih napravil izlet v Po-stojino in se je od tega časa naprej pogrešal, našli so v Mariboru mrtvega. — Trije samomori na jeden dan. Kakor smo poročali, se je včeraj zjutraj na pokopališču ustrelil tovarniški ravnatelj Josip Dievok, opoludne pa je skočil pod vlak drvar Jakob Krušič, ponoči pa je na Poljanskem nasipu neka do-sedaj neznana ženska skočila v vodo. Neki stražnik je slišal upitje ženske in ko je prišel blizo, je bila ženska že pod vodo. — Zlat prstan z briljantom je našla kuharica I. N. v Tavčarjevi hiši v Šubičevih ulicah. Najditeljica je hotela prstan pri zlatarju prodati, pa bo jo ustavili. Sedaj se išče lastnik prstana. V omenjeni hiši ga ni nobena stranka izgubila. — Najdene reči. Na Sv. Petra cesti je bila najdena srebrna ženska ura s srebrno verižico. — /ena in ljubica. Včeraj seje pripeljal neki gostilničar z dežele v mesto in se nastanil s svojo ljubico, katero je izdal za svojo ženo, v nekem tukajšnjem hotelu. Ponoči pa je prišla v hotel prava gostilničarjeva žena. Tableau! Nastala je bitka, v kateri je zmagala žena. Tepena ljubica jo je pobrala iz hotela, da pa se je nekoliko odškodovala, vzela je svojemu ljubimcu denar. — Tatvina. Hlapcu Francetu Ma-roltu v \Volfovih ulicah št. 12 je neznan tat ukradel iz hleva uro budilko in črn kamgarnast suknjič. ' Najnovejše novice. Ogenj je nastal v nedeljo v neki hiši v Londonu. Mnogo deklic in jeden deček skočilo je 60 čevljev globoko na rešilno rjuho, a pri tem se je 8 deklic in 1 deček ubilo. — V sanatoriju S t. Lokes-Societv v Chicago je pri požaru zgorelo devet moških in jedna ženska. Trideset oseb je poškodovanih. — Vožnjo z zrakoplavom je nastopil vkljub hudemu vetru kapitan Baudier v Parizu. Čolnič in zrakoplavov plašč so videli po zneje na morju; našli so tudi mrtvega kapitana. — Huda nevihta s točo, ki je vse uničila, je bila v Temešvaru. — otrajkujoči polvtehnikiv Lvovu hodijo zopet k predavanju. —Pri strelnih vajah v Plznuje bil zadet neki nadomestni rezervist in je kmalu nato umrl. — Zopet J a c k ? V Londonu so našli na kose razrezano žensko truplo, kateremu je drob manjkal. — Novi vulkanski izbruhi so bili v Guate, mala, kjer je vulkan Tocano uničil polovico mesta Retalkulen in tisoč ljudij. — Brošura »Prestolonaslednik Rudolf, žrtev baronice Večere« je na Ogrrskem zaplenjena. ' Ubegel duhovnik. Iz St. Poltena poročajo, da je pobegnil kaplan Adolf Rudolf, ki je imel službo v Falkenhav-novi grajščini v \Valpersdorfu. Bavil se je z mladoletnimi deklici. * Število vseučilisčnikov. Vseučilišče v Parizu je imelo lani 12.171 poslušalcev, v Berolinu 12.063, v Kairu 9060, na Dunaju 6009, v Budimpešti 4661, v Neapolju 5165, v Madridu 5118, v Moskvi 4483, v Monakovem 4414, v Ne\v-Yorku 4333 v Bukareštu 4314, v Cambridge (Amer.) 4288, v Llpsku 3793, v Petrogradu 3713, v Oxfordu 3499, v Pragi (češka) 2985, v Lwovu 26:b\?,% "rfittsbridge (Angl.) 1995, v Vratislavi 1610, v Heidelbergu 1660, v Pragi (nemška) 1243, v Černovicah 483, v Belemgradu 377 itd. Žensk je štu diralo na vseučiliščih 1084 (673 Francozinj in 411 tujk) in sicer; 21 pravoslovje, 412 zdravništvo, 458 lilozolijo in 93 lekarništvo. V Berolinu je bilo na univerzi 611 žensk. * Mojster Rodin. Najslavnejši francoski kipar Avgust Rodin ima v Pragi veliko razstavo svojih genialnih del. Češki umetniki so ga sprejeli z največjo častjo ter mu priredili na čast razne slavnosti. Tudi narod so mu pokazali v svoji lepi noši. Rodin je bil navdušen nad prelepim sprejemom. Sedaj je na Dunaju, kjer ga Nemci istotako časte. Tu pa je dejal nekemu pisatelju: »Jaz delam može in ženske po naravi. Jaz iščem večne zakone v naravi, zakon harmonije. In karkoli je v naravi, je lepo, ker živi!« * Ločitev zakona brez prepira. Kamnosek Edvard S. in njegova žena Roza na Dunaju sta živela dalje časa v najlepši slogi. Zadnji čas pa sta postala drug na druzega ljubosumna, in baje sta imela oba dovolj povoda za to. Končno sta oba zaprosila pri sodišču za ločitev zakona. In te dni se je vršila tozadevna obravnava pred dunajskim deželnim sodiščem. Nobena razprava pa se še ni izvršba tako mirno, kajti mož je mutast, žena Roza pa tudi. * Ženska ljubezen. Pred V, le tom je prišel v Pariz ruski inžener ter se zaljubil v lepo, mlado gospodično, ki je imela službo v modnem salonu. A inžener se je modistki izneveril, ker je našel lepo pevko. Nekega dne je kar izginil s svojo novo ljubico. Odpeljal se je domov. Modistka pa je vzela svoj imetek 6000 frankov ter šla nezvestega inženerja iskat. Iskala ga je 2 meseca. Končno ga je našla. Inžener in pevka sta sedela v svoji sobici ter se izvrstno zabavala. Modistka pa je odprla vrata ter UBtrelila dvakrat na parček. Zadela ni nikogar. Pevka je mahoma pobegnila, inženerju pa je nastop modistke tako imponiral, da se je »zgrevano« vrnil v njeno naročje ter se ž njo te dni — oženil. »Znat' se mora.« * Šah pri obedu. Dr. Pollak, bivši zdravnik perzijskega šaha, pripoveduje, da vladajo na perzijskem dvoru običaji, ki določajo, da mora šah obedovati vedno sam. Nekoliko odstranjeni od šaha pa sede njegovi zdravniki, ki mu čitajo glasno povesti, kroniko ali pa — račune. Jedi je pa toliko — in sicer najraznovrstnejših jedil — na šahovi mizi, da bi se nasitilo lahko nad sto ljudij. Te jedi tvorijo obed vsega drugega dvorjaništva. Včasih povabi šaha tudi kak minister na obed, in to navadno takrat, kadar bi dobil rad dotičnik kako visoko mesto, ali da bi si ohranil šahovo naklonjenost. Tak obed stane najmanj 2000 cekinov, jedij je namreč za 500 ljudi, a šah sedi sam pri mizi in uživa jedi, katere si pusti prinesti iz svoje kuhinje, dočim snejo vse drugo njegovi dvorjaniki in sluge. * Žid — kardinal. »Israelitisches Gemeinde blatt« in po njem nekateri češki listi pripovedujejo sledeče : V Pragi se je rodil židovski otrok Jakob Austerhtz. Bil je jako nadarjen. Po raznih doživljajih je prišel v London, od koder je pod tujim imenom, dr. John Brown, zbežal z bogato hčerko nekega bankirja. V Pragi so ga prijeli, a ker je dejal, da je rodom Pražan in Čeh, so ga zaprli saino za nekaj tednov. Ondi se je dal krstiti, kardinal Sch\varzen berg mu je bil za botra, in s privoljenjem name.-itništva se je začel pisati Ho\vard ter se je tudi poročil po krščanski šegi. Pozneje se je od žene poslovil. Pisal jej je, da postane mašnik — in kakor bi bil s sveta izginil, nihče ni vedel o njem. Žena je, ker sta jej umrla oba otroka, postala na Dunaju odgojiteljica. A po mnogih letih se je llo\vard pokazal kot poseben varovanec kardinala Antoneliija v Rimu kot jezuit, je postal pozneje an konski škof »in partibus« in 1. 1880 je bil kot papeški delegat in kot kardinal poslan k avstr. cesarju. V Išlu se je na skrivnem sešel s svojo soprogo, odložil duhovniške časti, odšel v London ter postal ondi žur-nalist. Pozneje se je vrnil zopet v Rim, a so se že na njem prikazovala znamenja blaznosti. Odpeljali so ga na Angleško, kjer je 1. 1888 umrl. ' Samomor inženerja. Blizu postaje Schonbrunn so našli 8 t. m. strašno razdejano truplo inženerja južne železnice, 33ietnega Rudolfa Ho^ierja, ki se jo vrgel na železniški tir. Hogler je bil oče peterih otrok, njegova vdova je stara šele 29 let. Živela sta jako srečno; v zadnjem času pa je zabredel mož vkljub lepim svojim dohodkom v dolgove, vsled česar se je usmrtil. ' Samomor 13' .. let starega „Bura". Na Dunaju se je ustrelil učenec I. razr. meščanske šole, 131 ,letni Leopold W. Lani je zbral četo tovarišev šolarjev ter šel na pomoč Burom. Leo-poldek je bil poveljnik ter je mislil, da postane vsaj drugi De\vet. Toda junaška četica je prikoračila le do Sch\vechf.t3, tam pa se je spuntala ter se je vrnila vzlic slovesnim protestom Deuetka. Te brtrmigfr^&jh^?}* ™™.?el P02a. ker pa se je sklenil mir v južni Afriki, se je ustrelil. Pustil je pismo, v katerem toži, da so tovariši zapustili in izdali. Židovski pregovori, katere prinaša »\Varsch. Dnewn.« po »Lraelita», omenjamo le nekatere: Revščina ni pre greha, a tudi ne čednost. — Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža. — Ako revež je pišče, tedaj je bolan on ali pa pišče. — Tri stvari rasto brez dežja: obresti, stanarina in dekleta. — Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi. — Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.— Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa. — Zaupaj ženi kako skrivnost, ali odreži ji jezik. — Ženske lažejo celo, kadar molče. — Žena ima tisoč duš. — Zena zapeljuje k dobremu ali k slabemu, zapeljuje pa vedno. — Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom. ' Predpravice kraljev. Na Ton-kingski meji je sedem hribčkov, posajenih s čajevcem — a ne sme se ondi izgubiti niti enega peresca ne — ves čaj je za cesarja. — Siamski kralj Chulalongkorn kadi smodke, dolge in debele kakor noga. Kogar hoče posebo odlikovati, tistemu posije eno tako smodko. — Menelik nosi v levem ušesu velik dijamant, v znamenje kraljeve časti ter v dokaz, da je ubil slona. — Na Madagaskaru ni smel noben podanik izpustiti višje papirnatega zmaja, kakor ga je izpustila kraljica Ranavalona. — V Španiji se razun plemenitaša nihče ne sme dotakniti kralja. Nekoč bi bil Alfonz XIII. jako nesrečno padel, ako bi ga ne bil zadržal plebejski njegov služabnik. Zato je bil sluga takoj od službe odpuščen, ali kraljica mu je dala vendar dosmrtno plačo. — Kadar je car na potovanju, ima vselej s seboj svoje lastno perilo za umivanje in postelje. V Campiegni so njegove sluge slekli drage preobleke ter preoblekli blazine v rusko carjevo blago. V Petrogradu sme edini car voziti po ulici »galop« ! Društva. — Ljubljanskega „Sokola" nameravani pesizlet je moral pretečeno nedeljo vsled neugodnega vremena izostati in ga je društveni odbor z ozirom na prireditve trgovskega društva »Merkur« in »Ljubljane«, ki se imajo vršiti prihodnjo nedeljo, preložil na nedeljo, 22. t. m. — Opozarjamo one Sokole, ki še nimajo društvene obleke, da si jo kakor hitro mogoče omislijo, posebo še, ker priredi »Sokol« dve nedelji po peš-izletd popoldanski izlet v K-tmnik. — Kolesarski klub ,,Slavec" ima svoj redni občni zbor v soboto, 14. junija t. L, ob 8. uri zvečer v gostilni »Pri zlati ribi«. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. — Okrajno učiteljsko društvo V Litiji je na svojem občnem zboru dne 15. maja sklenilo soglasno, da je potom »Zveze« poslati na ministrstvo peticijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ta prošnja se je danes odposlala na kompetentno mesto. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. junija. V državnem zboru obstruirajo češki radikalci in Vsenemci. V začetku seje je izrekel predsednik grajo posl Klofdču zaradi njegove včerajšnje kritike o nemškem cesarju Tadi Kurber mu je izrekel grajo. Češki radikalci so strastno kliculi vsa-kojake psovke na nemškega cesarja Proti Poljakom so u pili: „Vi ste straho-petneži! Ker se ne upate sami brariti svojih bratov v Prusiji, storiti moramo to mi!" Potem je utemeljeval Klofač svoj nujni predlog o znani aferi nadvojvode F-rdinanda in benešovskega sodišča. Prijemal je brezobzirno nadvojvodo. Nujnost predloga se je odklonila. Potem je začel utemeljevati Malik svoj nujni predlog o ref .rini lovskega zakona. Govori že tri ure, a je sklenil stavo za šest steklenic šampanjca, da bo govoril do 7. ure zvečer. Dunaj 11. junija. Pogajanja v češkem klubu zaradi zakona o obda-čenju voznih kart so se vršila od 1hJ9. do V2i2. ure. Načelnik Pacak je ponovil vse pogoje in zahteve. Predlog, da bi klub ednehal, je bil zavržen z 22 glasovi. Minister Rezek je de-misioniral ter zapustil Dunaj. Po seji se je podal Pacak še enkrat h Korberju ter konferiral ž njim glede zahtev mladočeškega kluba. Glavna zahteva je, da se novi davek porabi pred vsem za odpis zemljiščnih davkov v slučaju toče, mraza, suše in moče. Državi bi odpadlo na ta način na leto kakih 5 milijonov kron. V dveh točkah je vlada pripravljena ugoditi. Petkova o-r-''A ^hornice je vsled nastale krize predložena, r&vnou-.Ko t«a; rok za sklicanje deželnih zborov. Ob V33. uri popoldne so se sešli načelniki parlamentarnih klubov k skupni seji. Budimpešta 11. junija. Minister Szell je odgovarjal v zbornici v zadevi vinske klavzule z Italijo. Povedal je, da je v zadnjem letu padel uvoz italijanskih vin za polovico. Tozadevne obravnave so v teku. Korneuburg 11. junija, Tukaj je nastal strašen požar, ki je uničil v kratkem času 15 hiš. Sofija 11. junija. Turške oblasti so dale v Seresu strgati zastavo in grb z bolgarske trgovske agenture. Bolgarska vlada je energično protestirala ter zahtevala zadoščenje. V vladnih krogih vlada vsled tega velika razburjenost. Pariz 11. junija. Novo ministrstvo se je predstavilo danes komori. Ministrski predsednik Combes prečita dolgo izjavo, v kateri naglasa, da so zadnje volitve odobrile program prejšnjega ministrstva in v katerem pred vsem obljublja, da bo novo ministrstvo z vso vnemo pazilo na to, da se zakoni o kongregacijah strogo izvedejo. Ministrska izjava bila je sprejeta z velikim pritrjevanjem. Halle 11. junija. Vlada je zaplenila celo knjižnico vseučiliščnih dijakov in dijakinj, ^ ne da bi povedala vzrok. Berolin 11. junija. Državni zbor se je odgodil do 14. t. m. Berolin 11. junija. Minister javnih del, Thielen, hoče takoj po zaključenju deželnozborskega zasedanja iti v pokoj. Darila. Upravnlstvu naSega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Pepca Kraigher. Hrašče pri Postojni, 3 K, nabrala v družbi treh „krokarjev" iz Potrojne. — Najboljši dvospev v Litiji 9 K 30 vin. — Skupaj 12 K 30 vin. - Živeli! t _,__I Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Borzna poročila. Dunajska borza dne" 11. junija 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 65 Skupni državni doJg v srebra .... 10V55 Avstrijska zlata renta....... 120 85 Avstrijska kronska renta 4°/o .... 5*980 Ogrska Blata renta 4%....... 12060 Ogrska kronska renta 4*,'„..... 9795 Avstro-ograke bančno delnice .... 1598 — Kreditno delnice......... 6reparat, zaznamovan z var nostno znamko in podpisom. 4 (12—8 .s«.0«<» kron znaša glavni dobite loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in d" se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v suto vini z lO0 „ odbitkom. Jako praktično na potovanju. Nepogrešljivo po kratki vporabi, Preskušeno po zdravstvenih oblastvih. "Spričevalo Dunaj. 3. julija 1887. neobhodno potrebna sobna C a? £ xxx e„ Odlični higieniki potrjajo, da je skrbno gojenje zob in ust za naše zdravje neobhodno potrebno. Zlasti so a tem preprečijo razne želodčne bolezni. Kot izpričano sredstvo zato izkazuje se ,,Kalodont", ki spojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem zob (2438-4) na izvrsten način. c Umrli so v Ljubljani: Dne 7. junija: Alojzija Altenburger, uradn, kova vduva. 72 let, Poljantka cesta St. 3, ostarelost Dne 8. junija: Alojzij Hiršal, fin. računsk revident, b9 let, Zaloška cesta št. 11. rak v p< trebašju. — Angela Bizjak, pekova hči, 12 dni Dalmatinove ulice št. 9, življeuske slabosti. V deželni bolnici: Dne 6. junija: Jožef Novine, kajžer, 33 le jetika. M^teorologično poročilo. Viiina n\d morjem 306-2 m. Srednji mračni tlak 716-0 nm. I Stanje č Cas opa- baro-i ??> ^ -sevanja . metra; 3 «s iv mm.! c2 o Vetrovi ! Nebo 10. j 9. sfečer 729 2 11. 17. zjutraj; 730 8 , 2.popol. j 311 14 5 j al. jvzhod|pol. oblač. S 13 7 si. svzhod, oblačno ^ 15 0 si. jvzhodj dež o Srednja včerajšnja temperatura 146°. nor male: 17-2°. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni po dolgi in mučni bolezni poklical dne 4. junija 1^02 v boljše življenje dragega nam očeta, brata, bratranca in svaka, gospoda Janeza Kosa mnogoletnega učitelja na narodni šoli Ptujski, mnogoletnega organiata pri (ari čč. oo. minoritov v Ptuji ter posestnika. Pogreb je bil dne 6. junija ob 3. uri popoludne. Obenem izražamo tem potom vsem, ki so so ranjcega spomnili na kakorkoli način v dolgi in težki bolezni, vsem udeležencem pogreba, pred vsem veleč. gg. oo. minoritom: č. g guardijanu in župniku -o. Alfonsu Svetu za ginljivi nagrobni govor, č. g. o. Leonardu Vavpo-tiču in č. g. o. Petru A. Žirovniku, za spremstvo, bi. g. nadučitelju Ivanu Kauklerju in celemu zboru učiteljskemu narodne Sole za spremstvo in prelepi venec, mil. g. dr. Vidi Ho r vato vi za prekrasni darovani venec, bi. g. dr. Beli Sfcubecu za požrtvovalno in trudoljubivo negovanje v teku bolezni najsrčnejšo zahvalo ! Bog plati! Ptuj, dne 7. junija 1902. Ges. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Ofihod ta Izubijane ji fccl. Fro; 6e% Trbiž. Oh 12. uri 24 m po noći osobni vi* k v Trbiž, Baljak, Celovec, Fracsensfeste, Inomost, Monakovu, Ljubno: Cei Selzthal v Aussee, Solnograd, čes iCleia-?ieifiing v Stevr, « Line, na Dunaj čez Amstette.i — jb 7. uri 5 m ajutraj osobni vbik v Trbi.% Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fraszensfeste, Ljubno. Punaj; C«z Selzthal v Solno *rad, Inomost, 6ez Klein-Reiflirg v Line, Budejevice, Plzon, Mari jine >?ari, Heb. Francove vari, Karlove vari. Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Ce-ovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. - Ob 3 mi 56 m elndne o: •'.>ai vlak v Trbiž, Beljnk, v Poutabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubuo, »ws Salz-thal v Soinograd, L»nd-Qastem, Ze!l ob jezera, Ino-acs*. SregeEC, (>;r:h, Genevo, Pariz; čez Klein-Boiftjng v Stevr, V..'jc, Budejcvjce, Pisen Marijine vare, Heb. Francove sare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Drnaj čez Anastetten. Ob nedeljah in prazniKih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnaii Kropo. Ob 10. uri po noči osobni Vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Mouakovo direktni vozovi I. in 11. ntzreda,. Proga xr Movomsita ta v SLofie^a, Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjntraj v Novomesto^ Straža, Toplice, Kočevje, ob l. uri 5 m popoludae istotako, ob 7. uri OS v. zvečer v Novomesto, Kočevje. — 3*rib. o S v LJubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja čez Amstehen in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in 11. razreda), Jiiomosta, Fran-jiensleste, Soluogratla, Binca, citeyra, Ausseea, Ljubaa, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak :z Trbiža. — Ob 11. uri iti in dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amrstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varcv, Pkiija, Budejevic, Solnograd-i, Linca, Stevra, Pariza, fleueve, Cariha, Bregenca, Inc-mosta, Zeiia ob jezeru, Lend-Gasierua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m po-poludne .sobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Salzthal.-i, Beljaka, Celovca, Monakova, Iuomosta, Fr»uiensfeate, Fontaiila. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3« m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Duuaja, iz Lipskega, Prage, Franccvih varov, Karlovih varov, Beba, ^"irijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Prog-a iz Sovega mbita in Koi>evJ&. Osouoi vlaki: Ob 8. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri 32 ni popoiudne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 3. uri 35 m zvečer, istotako. — Odhod lz LJ ubij sna drž. kol. v Sam-nlJs.. Mešani vlaki: Ob t', ar: 23 m sintraj, ob 2 uri o m popoiudne, ob i> uri 50 m in ob 10 uri 25 m z~ečer, poslednji vlak le ob nedeljah is prasaikih. — Prihod v l*}u'aL'ivuio drž. kol. iz SK&mniha. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne.. ob 6. nri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le oh nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1393) Jako lep postranski p^r prislužek morejo si povsod brez truda pridobiti dame in gospodje, ki imajo po deželi veliko znancev, po priporočevanju nekega novega, v vsakem gospodarstvu neizogibno potrebnega senzačnega blaga. Dopisi (naj se prida za 10 vin. postna znamka za porto in troške) pod „JlaMNenbedari* IOOO" na M. Dukes Nachf., Dunaj 1,1. {lbbb) C?no brinj kupUJO (1349-1) Eggenberg pri Gradcu« Tovarniška zaloga Šili Sil?" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Zastopstvo najbolje (1042-7) renomiranih Dirkspp - koles irader. - -•> Pozor ™ I irooTci in gostilničarji! k zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. SDk % 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprpj 4$ po pošti in železnici proti povzetju ^ f Dragoiin jtovak © © v Trebnjem, Dolenjsko. ^ • •! |»§l§«§«§8®« ©•©•© w©«^ Notarski uradnik zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, uren in spreten v aelu, ki je služboval dalj časa v notarski pisarni in je veSČ več pisarniškm del samostojno opravljati ter je vajen tudi zemljiške knjige, zeli vatopltl v kako notarsko ali odvetniško pisarno. Ponudbe sprejema upravniStvo MSlov. Nar." pod »«. ?» 14. (1289—3) po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske Gld, Nedosežno 6 briljantne črne jeklene Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se blisčečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanska tirJta. tstanoiljena I. 1S60. obod in kronica so iz pcl.HOM-u'ii