Inserati se sprejemajo in velja trKopna vrsta:
8 kr., že se tiska lkrat,
i» ii n v ^ „
„ „ „ „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji so «ena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opr&vništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9 II. nadstropji.
Političen list ziilomitl mM.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. —	kr
Za polleta . . 5 „ —	„. Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 )»■ Za pol leta . 4 „ 20 „ .ffo Za četrt leta . . 2 „ 10 „ %
V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu-4: št 9, II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Iz Biulapešta, 10. novembra.
Delegacijski budgetni odsek je včeraj obravnaval proračun ministerstva vnanjih zadev, in ga sprejel po vladinih nasvetih. Potrebščine redne bo 4,210.100 gid., izvanredne pa 36.800 gld. zaklada je rednega 696.900 gld.; izvanrednega pa nič. Razun toga je odsek tudi za pretekli čas odobril stroške 12 800 gld., ki jih je bila vlada kot drsginsko pri klado dovolila vradnikom generalnega konsaia v Aleksandriji.
Minister vnanjih zadev grof Kalnoky razložil je pri tej priliki naše razmere proti vnanjim državam, rekši, da so te razmere vsestransko prijazne, da se nam ni bati nobene nevarnosti, ne od Nemčije, ktero skupne koristi vežejo na naše cesarstvo, ne od Rusije, ktere car je tolikokrat zagotovljal svoje miroljubne namene, ne od Italije, ki je že večkrat očitno razociela, da se hoče okleniti Avstrije in Nem čije. Ako naš cesar niso obiskali laškega kralja, so temu krive druge razmere, ki pa na zadevajo prisrčnega razumljenja med vladarjema in vladama. S Francijo živimo v miru in egiptovske homatije dale so nam priliko prijateljčke razmere nasproti Angliji še bolj vtr-d:ti. Kolikor se toraj more človeški soditi, ee nam ni treba bati, da bi bil mir skaljen. .Poročevalec baron Hiibner vprašal je ministra zatem o zadevah gler e brodarstva po Donavi, o zvezi turških in naš h železn c in o Bueškm kanalu. Plener je vprašal o razmerah naših do Srbije in Croogore, Demel pa je hotel vediti, ni li Rusija Črnogori zp. hrbtom, ker bi bilo sicer nt umevno, da si Črnogorci drznejo tolikanj nasprotovati in dražiti Avstrijo. Suess je vprašal, bo li vlada ž skoraj vravnala Donavo pri železuih vratih, in čersavski je hotel zvedeti, se bodo li trdnjave ob Dunavi podrle ali ne. Groholski je po vrhu tudi še vprešal, ni li gledč črnogore treba razločka delati med knezom ali vlado in črnogorskimi prebivalci. Minister Kalnoky je na vse te vprašanja odgovarjal jasno iu določno. Donava se bode vravnala in dotično delo pričelo, prej ko mogoče, turške železnice se bodo z našimi zvezale, promet po sueškem kanalu ni bil vsied homatij v Egiptu nič moten, trdnjave ob Don»vi pa niso nevarne, ker ao že jako slabe, in bi se bile že zdavnej podrle, ko bi podiranje ne Btaio toliko denarja.
Posebno obširno je minister odgovarjal na vprašanja gierie razmer med nami pa Srb jo, Crnogoro in Rusijo. Rekel je, da Srbija se hoče trdno okleniti Avstrije, dasi neka mala stranka temu nekoliko nasprotuje. čruogora je pri vstanku v Hercegovini storila, kar se je od nje zahtevalo. A njena policija je jako slaba, kmetje, ki imajo onkraj meje Bvoje žlahtnike, so čuvali mejo, in od tod je prišlo, da je bila straža ob mejah jako slaba in nezadostna. Treba je toraj nekoliko potrpežljivosti imeti s Črncgcrc', ki Be morajo še le
odvaditi Btrelanja. Da bi bila Rusija Črnogori za hrbtom iu jo ščuvala proti Avstriji, minister ne more reči in ni nikdar kaj tacega zapazil. Knez je potoval v Rmijo, ker so od nekdaj Črnogorci hodili v Petrograd, in žalibog ne na Dunaj, kjer so se premalo brigali za nje. Zarad beguncev ni bilo nobenih obravnav b črnogoro. Hercegovincem se je razglasila amnestija ali pomiloščenje, ako Be vrnejo, in mnogi bo ae res vrnili, Krivošijanci pa se bodo težko vrnili, ker se bode z njimi ravnalo po postavah. Konečno je minister še baronu Scrinziu odgovoril, da bode pozornost obračal na kupčijo z vzhodnimi deželami in v ta na-1 men premenil nektere konzulate. Pienerju pa je rekel, da se tudi njemu zdi, da je poslanstvo naše v Perziji odveč, in se bode morda odstranilo. Sploh je grof Kalnoky pritrdil vsem pomislikom, ki eo ee od te ali une strani sprožili in s tem dosege), da mu je odsek vse dovolil.
Danes je bila druga javna seja naše delegacije ob 11. uri dopoludne, ogerBke pa ob štirih popoludne. Obravnavali so se redni proračuni vojnega miuisterBtva in mornarstva, pa izvanredni proračun in poslej odobrenje nekterih stroškov mornarstva. Vse je bilo sprejeto po nasvetih odsekovih brez vsaktere premembe in tudi brez obravnave. Minister je prav ob kratkem priporočal svoj prorafun, dr. S t ur m pa je v daljšem govoru ponavljal pomislike, ki jih je že v odseku navajal zoper preuatroje vojaštva, češ, da je iz vojaških, državnih in denarnih vzrokov ne more odobravati, in da on in njegova stranka vso odgovornost prepušča vojnemu miuister3t,vu. Poročevalec Fanderlik ga je ob kratkem zavrnil, in pomislike njegove spodbija', potem pa je bi konte razgovorov. Točka za točko je b !a sprejeta, ravno tako tudi pri morn&rstvu, o kterem je poročal dr. Tonkli. V tej seji je bil voljen tudi nov zapisnikar namesto kneza Porcia, ki se je mandatu odpovedal in so morali namesto njega Bem povabiti kneza Rc-senberga- Knezu Porcii Be je menda za uihIo zdelo, da je bil izvoljen za zapisnikarja in da je moral o prvi seji ravno on brati predsed-n.štvu došia pisma; hotel se je tej sitnosti odtegniti, ter je šel domu in odlož I mandat. Izvohtev za zapisnikarja pa je prav za prav izraz čaiti in zaupanja, za?o je pa knez Aug. Windisch-Griitz brtz ugovora sprejel ta posel, ko je bil danes namesto kneza Porcia izvoljen za zapisnikarja. Jutri bode imel bud-getm odsek sejo, da reši izvanredni pit račun vojaški, zvečer ob 5. uri pa bode prvi obod za delegate pri cesarju v kraljevi paloči bu dimski.
Zemljišče in kapital.
XI.
Zemljišče se mora rešiti protinaravne zveze b kapitalom, ki jo je l beral zem dekretira!.
To se je jelo tudi v nas Slovenc h Bpoznati. Z veseljem smo čitali govor dr. L. Gregorca pri prvem občnem zboru „SlovenBkega društva", v katerem Be poudarja, da je treba nove in boljše domovinBke postave, dedne postave, poBtave zoper trganje zemljišč, znižanja zem-ijiščoih davkov itd. Treba je vsega tega, to vse je neobhodno potrebno, liberalizmu se morajo tudi v narodnem gospodarstvu ;pokazati vrata. Ali vse to, ako tudi neobhodno potrebno bi samo ob sebi malo pomagalo, pomagalo bi le nezadolženim kmetom, a koliko je teh? VBi zadolženi kmetje in teh je ogromna večina, bi bili pa v Tantalovem položaji, njim bi nič ne pomagalo; proletarijat bi se jim s kruto silo b) žsl kot dozdai. ,,Conditio siDequanon" je da se kmetje rešijo svojega dosedanjega dolga; tudi to je omenil dr. Gregorec, ker rekel je, da je treba postave za rešenje posestev od prevelikih vknjiženih dolgov.
Kako pa to storiti? Najkrajša pot bi bila gotovo, ko bi Be dekretiralo, kmetom Be ves dolg odpusti in upniki vse zgube. Ali to bi bila revolucija in mi kristjanje imamo VBako revolucijo za tako protiuaravno in protinrav-stveno, kakor je kapitalizem. Mi hočemo reforme in ne revolucije. Pri reformi se pa spoštujejo naravne in zgodovinske pravice vsa-cega posameznega. Treba je tedaj take na-redbe, po kteri bi se kmetje rešili dolga in vendar upniki nič ne zgubili, kajti že naravna postava tirja, da vrnemo, kar bb nam posodi, č tali »mo več nasvetov, ka.ko naj bi se ta reforma izvršila, a nobeden se nam ne zdi tako pripraven, kakor oni, ki ga je priobčil letOB 15 avgusta v duna skem „Vaterlandu" po svojih izvrutnih ekonomičnih spisih vsemu svetu znani dr. R. Mayer. Ta nasvet se glasi blizo teko-le:
Postava mora ukazati, da kmetje ne morejo več dolga delati in ob jediem naj se ustanovi državni razdolžni zavod (Reichs-SchuldcnentiaslungsaoBtal'), kteremu namen bi bil zistematična in splošna odveza zemljisči-nega (kmetskega) dolga. To bi be pa godilo tako. Varna prva hipoteka bi se do dveh tretjin katastralne vrednosti spremenila v razdolžne obligacije, ki bi sa garantirale b prvimi spe-ciislniffii hipotekami in deželnim subsidijarnim poroštvom. Te rszdolžne obligacije z obrestmi po 4l/20/o >n 3 7-2% za zbriaanje bi se mogle upnikom izročiti al pari, ne da bi se jim s tem kaj škode zgodilo, ker dobili bi zanjo, ko bi jih prodali, gotovo pa pri zbrisevalnem iz-rečkanji 100 gl. v gotovini. Tedaj bo kmet plačeval le 5% za obresti in zbrisanje. Da bi se mogle upnikom te razdolžna obligacije ni pari izročit', lehko uprevidimo, če pomislimo, da po 5% obreBtne zemljiščno-odvezne obligacije stoje po 105 do 110%. Upniki prve hipoteke bi po tem takem ne bili nič na zgubi.
Vsega zemljiščaega dolga v Cislajtaniji je najmanj poldrugo milijardo in plačuje se od njega počez po 6% obresti na leto. (Tudi
na Kranjskem se ne dobi na posodo spod 6 %■ hranilnica ljubljanska je sicer znižala na 5% ali drug posojilna društva in privatni ljudje ne dajo navaduo spod 6 ali 7"/0> Kaj pa še le v Galiciji, tam jo 8% navada). Razdolževanje bi se razteguilo tedaj na poldrugo miljardo in sedanji zemljiščni posestniki bi, ker bi 1% manj plačevali, prihranili vsako leto 15 ui-lijonov goldinarjev in pri tem bi še vsako leto svoj dolg s 7a% zmanjševali. V tej. meri, kakor bi se zbrisevala prva hipoteka, bi na njeno mesto stopala druga in bi se ravno tako zbrisala
Tako bi se Bicer počasi a vendar gotovo odpravil ves hipotekami dolg, ne da bi država to je davkoplačevalci kaj dodajali; še več, prihranili bi si najmanj pol tega, kar plačujejo za zemljiščni davek, ker ves zemljiščni davek gotovo ne znaša 30 milj. gl. Upniki prve po deželi garantirane hipoteke, bi pa mogli svoje obligacije au porteur prodajati al pari, ako bi jim 4 7a% obresti ne zadostovale. (Obligacije au porteur se imenujejo taka dolžna pisma, ktera bankirji ali državne kaBe izplačajo po dnevnem kurzu vsacemu, ki je prinese.)
Upniki druge hipoteke t. j. vseh tirjatev, ki so po prvi garantirani še vknjižene, bi zgu bili pravico predlagati posilno prodajo. Ako jim dolžnik ne plačuje obresti, morejo le se-kvestracijo predlagati po razdolžnem zavodu. Ko bi kmetu le ta (sekvestracija) ne bila všeš, nastopi posilna prodaja kot do zdaj. Ako je pa kmetu všeč, bi Be njegovo gospodarstvo iz ročilo pod nadzorstvo sekvestrovo in zemljiščni čiBti dohodek bi Be po odbitih stroških za potrebe kmetove, družine uporabljeval za plačevanje obresti druge hipoteke tako dolgo, dokler ta (druga hipoteka) ne Btopi na spraz-njeno mesto deloma zbrisaue prve hipoteke in nje posestniki ne dobe razdolžeuih obligacij.
Potrebni fundus instructus in to kar mora imeti družina za svoje preživljenje (ex stenz-minimum, ki bi se imel po postavi določiti, to bi se tudi pri dednem nasledstvu ne smelo obtežiti. To dvoje presegajoče imetje zapustnikovo bi Be pa najpriličneje obrnilo za dediče v obl ki dosmrtnih dohodkov. Prodaja na prosto roko bi se smela vselej dovoliti a le s pogojem, da kupec z novim dolgom ne obteži zemljišča; dediči bi naj imeli predpravico pri kupovanji.
Z razdolžnim zavodom bi se zvezala državno- ali bi se zvezaie diželno-kulturne rentne banke, ki bi kmetom posojevale potrebni denar za kmetovanje in zemljiščno zboljševanje, ki bi se pa moral prav naglo amortizirati. Da bi se pa ta denar namenu primerno rabil, bi morali skrbeti zaupni možje kulturnorentnega zavoda.
Ne rečemo, da je ta nasvet brez vsake najmanjše pomanjkljivosti, ali v obče je gotovo zelo primeren. Kmetje bi se rešili kapitalističnega odiranja in počasi tudi dolga. Potem bi vsi dohodki ostajali njim, povzdignilo bi se družinsko življenje in novo moč bi dobilo zdaj devastirano zemljišče. Dosedanji kmetje po imenu bi postali pravi kmetje in to je naša srčna želja. Fiat I
v domači, deželi, naznanilo pot, po kateri hoče hoditi. Zastran unanjih zadev se glasi poročilo mirno, omenja namreč, da sta bila imenovana ob enem poročnika za Rim in Pariz, Angležko )e zasedlo Egipet. To je stavilo mnogo vprašanj do vlad v Evropi. Anglija je stavila predloge, o katerih se ravno sedaj obravnava. Kedar bode kaj gotovega, se bode zborn;ci na znando. Sploh bode pa unanja politika odsev notranji, ako bode politika ua znotraj stalna, bode tudi na zunaj plodovita.
Ministrstvo je trdne volje, javni red ohraniti, toda mirno, a noče kazati Blabosti. Zu-hteva pa, da zbornica za sedaj opusti vsa vprašanja, ki bi duhove razdvojila ter ovirala napravo vladne večine. Najprej naj Be pretre»u;e stroškovnik (budget) in postava zarad zločinov, ki ponavljajo hudodelstva. Vlada povdarja nujnost, odstraniti take ljudi iz francoske zemlje n poslati jih v naselbine. Razložba (deklaracija) ministerska napoveduje več osnov za postave, mtd drugim tudi predlog o osnovi sod-uij, predlog, kako se imajo javua dela druga za drugimi vvrstiti, predlog za popolno pre-osnovo vojne na suhem in na morji, isto tako za popolnenje upravnih, sodnijskih in denar-stveu h oblasti v Tunezu, za razširjenje na selbiu v Algieru in poBlednjič osnovo postave, kako se ima francoska moč p) naselbinah zagotoviti.
Deklaracija se nadeja, da bode zbornica spoznala, da so bile vnanje zadeve v težavnih okoljiščinah v o je ne s previdnostjo in pre-vdarnos.jo. Na notranjem se je ministerstvo prizadelo, duhove pomiriti, razburjenost potolažiti, a vendar ohraniti javni red iu spoštovanje do postav.
Ministerstvo odločno zavrača porazum-ljeuje z tistimi, ki zlorabijo postave do skrajne mere hudodelstva, ki zapeljuje in strahujejo mirne ljudi, ki hočejo živeti brez dela in Bi neprestano prizadevajo, ljudovlado pripraviti ob dobro ime , da bi jo potem uničili. Ministerstvo se tukaj zanaša na zbornico, noče slučajne, nestanovitne večine, marveč misli, da že obstoji večina, ki je pripravljena republiki dati stanovitno in močno vlado, da se pogumno prizadeva za izvršitev postave.
Pod temi pogoji so min stri pripravljeni, nadaljevati Bvojo nalogo, in ko dosežejo Vaše zaupanje, bodo se prizadevali, tudi temu zadostiti.
Zbornica je molče sprejela to ministersko razlago; a mnogo poslancev ni bilo navzočih. Za sedaj ministerstvu ne preti nevarnost. Besede obrnjene zoper anarhiste so bile tudi pri starešinstvu živo odobrene. — Predloga, da bi se naravnale cerkvene reči, ni bilo, Francosko, t.j. francoska vlada je brez vere. — V ministerskem svetu je prebral minister pravosodja poročilo gubernatorja iz Lioua; ljud^vo je zelo razburjeno, — bil je javni ljudski shod, a vendar nemirov ni bilo.
Politični pregled.
V Ljubljani 13. novembra.
Vnanje države.
Isb francoskega. Počitnice so minule, in državni zbor v Parizu Be je zopet začel Novo ministerstvo Duclerc se je pred stavilo zbornici in kakor običajno predložilo zbornici Btanje države na zunaj in na znojtra
Izvirni dopisi.
Iz Iijubljanc, 12. nov. DaneB po-poludne o '/s5- uri (ae o y26, kakor je bilo po tiskarni zmoti v zadnjem »Slovencu") se ie vršil letošnji občni zbor Vincencijeve družbe ža v novi ravno dodelani hiši na Poljanah.
Predsednik, prečaBt. kanonik dr. Gogala je zborovanje začel kmalo po naznanjenem času ter naj pred opomnil, kdaj se je to društvo pričelo, kako deiovalo in napredovalo itd.
Ali kmalu po začetku bili so prostori v Kravji dolini premajhni in treba je bilo misliti na lastno hišo. Ali kje dobiti toliko svoto za zidanje? Bog je ganil usmiljena srca, ki so mnogo darovali. Naj več je pripomogel k začetku zidanja umrli mestni župnik, preč. g. Kostel, ki je pred svojo smrtjo 1. 1880 (in že tudi pred) naklonil vse svoje po starš b podedovano premoženje v ta blagi nameu. Tako se je začelo zidati, delalo v stiBkah in letoB dodelalo s pomočjo mnogih dobrotnikov, kterih je nekaj imenoval. Rekel je, da vkljub temu se je moglo narediti precej velik dolg, ki vodstvu dela mnogo težav, pa ne obupa zato ne. Bog, po kterega milosti se je delo začelo, ga bode tudi skončal. — Skončal je govor s srčno zahvalo in „Bog plati" vsem dobrotnikom ter omenil še posebno Nj. veličanstva, predobrotljivega cesarja in njegove rodovine.
Po odpeti »cesarski pesmi" je dalje poročal o letošnjem delovanji konference sv. Nikolaja, ki je nekaj čez 1700 gld. milodarov preje a, nekako 2000 gld. pa izdala. Delalnih udov ima 26 iz raznih stanov. Za njim je enako poročal predsednik konference sv. Jakoba, prečast. gosp. prošt, dr. Jarc. Ta je dobila milodarov nekaj čez 1300 gld, ter izdala ravno toliko. Med letom pa je denarna mošnjica imela večkrat hudo BUŠico, in včasih tudi dolg namest gotovine.
Potem bo govorili mil. gosp. knezoškof ter omenili kak blagoslov božji so čez novo zavetišče prosili o njegovem blagodovljenji. Omenili so mnogih zaslug prečast. gosp. vodje in drugih; enako tudi mnogih zaslug vsmiljenih sester za Ljubljansko mesto in deželo; omenili so tudi mnogo napačnega govorjenja o njih po mestu, ter rekli, da bi se trikrat, pomislili, preden bi kako grajo čez njih izustili j žali Bog, da nasprotniki niso tako natanjčni. Sklenili so svoj lepi govor s podelenjem škofovskega blagoslova, s kterim je bila tudi svečanost sklenjena.
Velika dvorana je bila napolnjena. N.tzcč je bil c. kr. namestnik, preblag. gosp. W.nkler; daljo deželni poglavar grof Thurn, predsednik dež. odbora g. Dežmao, mestui župan g. Gra-selli in mnogo druge odlične gospode duhovske in deželske. Bog bla gaBlovi I
V Vrhniko. Dne 6 nov. umrla je tukaj po dolgi in hudi bolezni v 29. letu svoje starosti gospa Ana Gruden, soproga tukajšnjega občespoštovanega c. k. davkarja Ivana Grulna. Pokojna bila je hči mnogospoštovanega trgovca in predseduika lirajnega šolskega sveta, Igu. Alojzija Jalovšeka. Kakor vsa Jalovšekova ro-dovina bila je tudi rajnea vr a narodujakinja. Pogreb v torek 7. nov. bil je jako slovesen. Vdeležila se ga je po svojih zastopnikih Vrhniška požarna straža in jako mnogobrojno Vrhniška čitalnica 8 svojo zastavo. B ig ji daj večni miri
Iz Štajerskega. (Sabotne veselice; postne in pepelnične o jesenskem in zimskem času.) Sabotne veselice bo postale navadne. Gotovo je le sovražna moč to misel sprožila in dovoij je, da se ozir jemlje na novošeguo postavo, če tudi ne iz hudobije, ampak tudi zato, ker gospoda o nedeljah lahko celo miruje nimajofia nobenega posla, tudi ne kakega bogočastujega, ker o tem se tudi drugim zabranuje božje službe Be udeleževati. Ker radi nastavljajo veselice tudi na postne sabote, ;e to še bolj spodtakljivo. O takih veselicah ja bilo sporočeno iz Kranjskega in iz Štajerskega. Ša ža-
Potem je omenil, da se je naglo pokazala po treba skrbeti za revue in zapuščene (sem terMostneje je, da pepelnične srede porabijo za tje poulične) dečke, kar se je tudi zgodilo.'izlete med šumečo mu;:ko, kar se je lani po-
ročevalo z nekega štajerskega trga. Morda je to taktno tako ostentativno žaliti kriBtjanske šege, postave ali res kaka dobrodeijna reč se tako pospešuje?
Priznamo prostost izvoljenemu ljudstvu, ako v svojem nekdaj zagrajanem mestju, viertel, tudi o postu raja, in nič ni posebnega, ako mestni ali velkomestni mesarji v postnih petkih puBtne dneve obhajajo: a za napredo-vavno kršansko občinstvo to ne sodi. Prosimo čitalnice, da se tukaj legalno vedejo 1 Razun pepelnične srede, celega posta pa adventa pa navadnih sabotnih večer je še mnogo ur pa dnov za izvanredno veselico, in pri tem naj ostane I
Iz Bmlapcštc, 12. novem. (Obed pri cesarju. Tirolski deželni zbor Državni zbor. Lien bacher j ev izstop iz desnice državnega zbora.) Polovica delegacijskib poslancev avstrijskih in polovica ogerskih bila je včeraj k cesarju povabljena na obed, druga polovica pride jutri na vrsto Prišlo je bilo 29 avstrijskih in 30 ogerskih poslancev, razun tega pa še 21 višjih dvornih dostojanstvenikov in vojakov, med njimi VBi trije skupni ministri, avstrijska ministra Taaf!« in Dunajevski, ogerski ministerski predsednik Tisza.knez Hohenlohe, grof Mondel, grof Monde, grof Kinsky, admiral Pock itd. Cesarju na desno je sedel Kardinal Hajnald, na levo pa knez Win-diechgriitz. Poslanci so bili tako razvrsteni, da je vsak avstrijski delegat sedel med dvema ogerBkima, vsak ogerski med dvema avstrijskima. Obed se je pričel ob 5 uri in končal ob šestih, potem pa so šli gostje v stranske sobe, kjer so se cessr celih pet četrt ur pomudili med njimi in z raznimi izmed njih govorili.
Pri tej priliki smo zvedeli, da bode precej po končani delegaciji vlada za kakih 8 dni sklicala k izvanrdni č^ji tirolski deželni zbor, da se posvetuje o podpori, ki je nekterim po povodnji poškodovanim krajem silno potrebna. Državni zbor se zarad tega ne bode pričel pred 30. novembrom ali 1. decembrom, in večina poslancev se bode iz Budapešta zopet vrnila domu.
Posl. Lienbacher je stopil iz Liechten-ateinovega kluba ; ravno to je storil tudi drugi poslanec solnograjski dr. Fuchs, ter utegne storiti še tretji, Neumayr. Levičarski listi se vsled tega močno veBelrt, in se nadejajo, daje to začetek rušenja med sedanjo večino državnega zbora. Tega pa ue pomislijo, da Lienbacher ostane s svojima tovarišema sam, in da mu iz Luchtensteinovega kluba neče slediti nihče. Lahko mogoče, da se bode Liech-tensteinov klub zdaj zopet združil z Hohen-wartovim, in da bode imel izstop LieDba-cherjev ravno nasproten vspeh, kakor se ga nadejajo levičarji. Vzrok, da se je Lienbacher loči od desnice, iskati je zgolj v osebnih zadevah, in le prazni izgovori bo, kar se govori o tem , da so botli drugi klubi novemu
potrjuje, kar Be je tudi pri nas že nekaj časa sem zaupljivo pripovedovalo, razveselilo je vse, ki preč. gosp. „Daničarja", bodi Bi že 30, bodi Bi še le 10 let poznajo. Kdo starših naših rodoljubov se ne Bpominja onih časov, ko ste zlasti imeni „Jan. Bleivvais" in „Luka Je ran" bili središče našega narodnega gibanja? Ko sta edina njuna lista narodno vero in omiko vzdržavala? Kamor koli bo dohajale „Novice" in ,,Zg. Danica", znani in priljubljeni ste bili imeni Ble>wais, Jeran. človeku dobro de, ko — daBi pozno vidi tudi na višem mastu priznane in dostojno venčane mnogotere in obilne mneg. Jeranove zasluge. Naj tedaj tudi od „Soče" gre spoštljivo čestitanje v Ljubljano. Bog novega g. kanonika še mnogo let ohrani cerkvi in narodu!
(PremešSenje.) C. kr. sodnijski pristav g. Leopold Žužek pojde iz Žuženberka v Loko, in auskultant g. Weikhard Gardini za sodnij-skega pristava v Žuženberk.
(Vabilo) častitim gospodom udom odseka za konjerejo c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani dne 14. novembra 1882. 1. (zbirališče je v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri popoludne.) — Dnevni red : 1. Ogovor prvoBednika. 2. Poročilo odborovo. 3. Posamezni predlogi. Pri tej priliki ponavljamo vabilo k občnemu zboru kmetijske družbe, ki bode tudi v dvorani mestne hiše dan pozneje, t. j. v sredo, 15. t. m. dopoldne ob 9.
Naj bi bo zbora v polnem številu vdele-žili saj udje iz mesta iu bližnje okolice , kar, se ve da, po deželi ni vsem mogoče.
nekaj: Poročila o poučnem govoru g. Kramarja v Cirknici skoraj ue moremo kar tiho v žep vtakniti. Poročevalec s prvo besedo mahne po prenapetih in maziljenih strokovnjakih kar brez povoda in vvoda, tedaj brez vsega vzroka. Pa — se ve da — kako bi bcliberalec dal tako blago psovko neprevidno iz rok izmuzniti I Sključenega poslanca, gosp. Obrezo, srčnomilujemo, upamo pa, da mu je že odleglo. Potem modruje gosp. Doran, da se je v principu povsod mnogo govorilo in pisalo zoper popotne učitelje. Mar li res? Nesrečni „Centrum", kteri nek, znabiti pruske zbornice? E gotovo je gosp. Bamouk mislil „Ceutrale" c. kr. kmetijske družbe, kteri, se ve da, po zapovedih pravega liberalizma tudi ne odide strupeni brci. Ta „Centrum" — da
za hrbtom delati itd.
Domače novice.
V Ljubljani, 14. novembra („Narodni dom".) C. kr. ravnateljstvo državnih železu.c na Dunaji naznanilo je društvu „Narodni dom", z dopisom št. 6.2083 od 7. t. m., da je zaukazalo vsem glavarjem postaj od Ljubljane do Trbiža ter od Pontaf.a do Beljaka, da se imajo pri blagajnicah teh postaj prodajati srečke ,,Narodnega doma". (O imenovanji kanonika msgn. Luka Je-
Glejte: Prva njegova beseda je mabljej po maziljencib, nekaj vrBtic potem poziv na duhovnike, da naj bi popotnega (mar ne potovalnega?) učitelja podpirali. Dragi poročevalec, naj pred zaušnico, potem poziv za podporo! To je čisto nov način si koga za podporo pridobiti. Nam se hoče malo dozdevati, kaj bi Vi na to rekli; se ve da duhovščina tako ne dela, ker ima boljši red v svojih mož-gannih predalih.
Potem pravite: Povsod se je mnogo pisalo in govorilo zoper potovalne učitelje. Ne, ne dragi gospod, tega ni bilo, ampak nasproti se je pri centralnem odboru kmetijske družbe mnogo govorilo, pisarilo in moledovalo za potovalnega učitelja, dokler je slavna vlada vendar prošnjo vslišala, ter ga Kranjski poBlala.
Iu zadnjič — da le še nekaj opomnimo pravite, da kmetijska diužba, hočete reči centralni odbor, hoče izza zelene mize vstati ter deželni zavod postati ter probuditi zaspane podružnice.
če se ne motim, imamo 26 poddružnic po deželi, po Vašem pa le dve živiti. Lep poklon za ostalih 24! Temu pa tudi ni tako. Res so nektere jako zaspane, pa le po svoji krivdi, Tolikokrat je centralni odbor dopisoval, prosil, svaril, tudi žugal marsikaterim poddružnicam, n. pr. novomeška ni bila zadnja, ampak prid-niša v nedelalnosti, kot marsiktera), a vendar vse zastonj. Je li bil potem takem centralni odbor kriv, ča so nektere podružnice dremale ter le životarile? Nasproti pa moramo tudi reči, da smo med temi 26 prav delalne in marljive imeli razun znanih dveh, ki ste „ži-veli". Da samouk ni VBega vedel, no, kdo bo kaj takega od njega tirjal!
Prav veselo je čuti, da hoče centralni odbor postati dejansko deželni kmetijski zavod? Mar li je b'l do zdaj turški ali kitajski zavod? Pa — že vemo, spal je za zeleno mizo, zdaj bo pa vstal „izza zelene mize". Hm, hm, kdo pa je vse storil, kar se je novega vpeljalo in zboljšalo po deželi? N. pr. v konjereji, živinoreji, svinjereji, ovčjireji, čebeloreji, živinozdravniški, podkovski šoli, sad-jereji, v spreskrbljenji rigajskega lanu in toliko drugih semenov travnih, žitnih, koren-stva itd., kdo bode vse našteval!
Da je ša mnogo storiti, centralni odbor dobro vrt, gotovo boljše, kakor Bamouk. Bilo bi so tudi še marsikaj zgodilo, naj bi se bilo
ae posluž mo izraza poročevalca, je kriv, da zgodilo po njegovih željah in njegovem pri-poddružn ce po vsi deželi životarijo, menda zadevanji; ali njegovo delovanje je odvisno cd zato, ker ,,Centrum" jo do zdaj kakor kralj S mnflg'h °blastnij ter omejeno po raznih okolj-Mstijaž pri kamniti mizi Bedel ter svojo brado SšiBah • kterih odbor "'kakor ni imel niti ob-
pustil rasti in mizo oklepati. Pa menda je brada njegova ža sedemkrat (po drugih raz-lagovalc h prerokovanja še večkrat) okoli mize se ovila, ker dopisovalec takoj poroča, da „hoče kranjska, rekte ljubljanska kmetijska družba" (glejte no, saj še latinsko zna, bo težko samouk) vstati „izza zelene mize" in postati dejansko deželni kmetijski zavod ter probuditi speče poddružnice. Še v neki reči zagovarja „C;;ntrum", namreč da n j e g o v a za s 1 u g a u i, če živiti dve poddružnici vipavska iu novomeška!
Bes te plentaj, kolika učenost iu vednost samouka! Dobro, da r. dr. Bie,weis ni več tajmk, ta bi bil poskočil in takoj v lase segel
oblasti, niti moči odstraniti. Gospoda prestavna I Zabavljati, presojevati in svete dajati je kaj lahko delo, umrt ga vsak, če je tudi le — dozdevni samouk; ali boljše storiti, to je kej druzega, ki ne zna vsak, ki pa tudi ne more vsak, naj bi še tako dobro znal in tudi še tako dobro voljo imel.	Odbornik.
Razne reči.
— Dve novi podobi z oljnatimi barvami ste v ,,kat,ohški bukvami" videti •n tudi prodati. 1.) Podoba: ,,Marija z božjim detetom v naročji, izdelana po znanem umetniku Cigna ni, se mora v resnici lepa imenovati, kajti umetnik si je Marijo, ko je to podobo riaal, mislil v tistem trenutku, ko e — se da v svoje, ne v nam> lipove — ter ne- jspommvši se, da je mati Bužja, mati O ireše-kaj mrmral o nespameti, hudobnosti iu kaj!nibova, Boga za to neizrekljivo milost z hvalno vem, o čem še!	(pesmijo (Magnificat) poveličevala, ker oči pjeue
Naj nam samouk ne zameri, du mu reč .proti nebu obrnjene, razodevajo veselje in bva-jmaio pojt bil m o. Svetujemo caj pred, da za-' ležuost za neukončno milost, zraven pa tuli rana) piše „8očaw sledeče: To poročilo, ki!umenc po svojih predabh malo v red dene.' močutdušnost ia pripiavljeuost vse težave io
stiske z vdanostjo prenašati, ktere jo bodo kot mater Odrešenikovo po božjem sklepu zadevale. — Ta podoba z zlatim okvirom velja £0 gld.
Druga podoba, izdelaoa po dela Roche pa kaže „Marijo Bedmerih žalost." V tej podobi se lepo vidi Marijna velika notranja ža loBt in trpljenje , pa tudi popolnoma vdanost v Bi>žjo voljo. Ta podoba brez okvira stan 40 gld. — Obe podobi, katere bi vsako cerkev zares olepševale, je izdelala gos[& vdova Ma rija Cristtffeck, rojena pl. Pagliaruci na Gorenjskem blizo Kranja, ki zdaj biva na Du naju, in je sklenila, Bvete podobe na olji izdelovati, in Brčno želi s takimi podobami olepše vati cerkve svoje domovine. — Kdor koli želi kako podobo za cerkev imeti, si jo zamore v „katoiiški bukvami" naročiti, in kakor te dve podobi obetate, sme sleherni upati, da bode pošteno delo dobil. Šeutruperški g. faj-mošter, Alojzij Košir bo že naročili dve po dobobi: Božič, ali prvo češčeoje Božjega deteta; in Velikanoč, ali Kristus pride po svojem vstajenji na proti svoji materi.
Velikost prve podobe je 74/57 cm., veliki t druge podobe pa 81/G4 cm.
— Dunajski liberalni listi obde-levajo kateheta malega mesta na N.žjem Avstrijskem, ker je očitno pokaral uradnike, kteri bo imeli pri sprevodu o sv. Rišnjem telesu klobuke na glavi, če tudi ni Bijalo solncu, marveč je bilo oblačno. Tudi učitelj je rekel otrokom, da naj bodo pokriti. Se ve da, pri tem katchet ni smel molčati, posvaril jih je in jim dejal, če se ne mislijo odkriti, bi pa bolje bilo, da bi doma ostali. Mestni šoltki Bvet je zato konzistorij proBil, da bi brezobzirnega" duhovna preBtavil. Če bodo duhovne zato \i mesta podili, jih bodo pač malo imeli 1 Sam cesar gre o sv. Rešnjem telesu z odkrito glavo za Najsvetejšim, naj solnce pripeka
da bi se ne bilo treba bati napada od te ali one strani. Kar se godi v Montceau les-Mines presega vse meje dosedanjega socijalnpga boja. To je prava dinamitova revolucija. 2000 vojakov m dosti, da bi ukrotili podivjano ljudstvo-Tako žalosten nasledek ima napad na vero. Ko so preiskavali delavska Btanovanja našli so dinamitove patrone po posteljah skrite. Šolo šolskih Bester hoteli so spustiti v zrak. Pod samostanskimi vrati dobili so cel kup dmamita. Prebivalci bo v silnem struhu. Nihče ne ve zvečer, če bo zjutraj še živ. A kaj pravijo liberalci na to? Vladni ..Univers" svetuje drugim republikanskim listom, da naj o teh dogodkih molče. Se vd, take reči niso republiki po volji, akoravno so jih njeni vodje pro-uzročili 1
— Nov vulkan nastal je blizo Temrika v Jekatannodarski gubrniji na bregu Kara-betova. Lava razlila se je ua pol vrste daleč in krater vulkana je baje velik.
Izkaz daril za „]Var. dom."
. . 6537 gl. 32 kr
Dozdaj jo bilo nabranih . . . k temu :
(i. Toma Zupan, o. kr. profesor v Ljubljani, doneski za julij, avgust
in soptembor.........
G. Josip Dogšft, zastopnik banko
„Slavijo" v Srodišči......
U. Mika Ferjan, zastopnik banko
„Slavije" v Mariboru......
G. Uašpar Som v Grajskoj vasi
pri Vranjskom nabral......
Gg. Fran Zagorjan in Josip Demšar nabrala nu Bledu pri 10. glavni
skupščini poštarjev ......
iz pušico v kavarni „Merkur" . 0. Franjo Ravnikar v Ljubljani Rodoljubi v Ljubljani . . . . V Begunjah na Uoronjskem v okolici nabranih .........
Iz Ilirsko Bistrioo: Gospa Josipina ValenčiS „ Manjav Hodnik . „ Sofija Žnidaršiž . (i. Ciril ŽnidaršiS . . G. Jakob ZnlflarSiS . . Vosela družblca pri »Klobučarji" .....
15 1
11
7
1!»
5
8
35 65 30
34
23 „ 00
Javne družbe.
15. nov. 1. eks. držb. pos. Martina Težak
S-
2 gl. - kr.
I	-	„
1	»
1	„	- „
1	»	-	„
- „ 50 „ Vkupe . . . Souvanovej pro-
Iz pušioo v dajalnioi . .
Na igralnih mizah v ljubljanski
iz Gabrovca 900 gld. Metlika 1. eks. držb. poa. = čitalnici meseca avgusta in septembra
Janez Gačnik iz Brezja 1060 gld. ltudolfovo. 1. nabranih..........
eks. držb. pos. Nikolaj Ilerakovič Novoselo 450 [ banko °SsiaSje"^^atožf1"' ZaSt°Pnik
liiNtnica opravnlštva.
C. g. F. D. žu pan na T.: prejeli; vse po-
, ,	.	, i » a i	.jravnano. Č. g. A. D. v P.: Prejeli; vso prav.
kakor hoče, naši golo- in mlekobradci pa -I g> F K< vik< v T . Pred M> zJdaj vso plJano
— Celovec. K občnemu zboru Biavjan [č. g. k. L. župn. v Zp.: No mara, da bode ven-
gld. Kostanjevica. 1. oks. držb. pos. France Kra-sovec Zg Brezovica 800 gld. Kostanjevica. 2. eks. držb. graščine Oberernkestein gdč. Viljelnino. Ileidl. Ljubljana. 1. eks. držb. Matija Stefanič št. 7 Kostanjevica. 2. eks. držb. Matica Grcgorija iz Nadgorice. Ljubljana. Ponavljanje držb. pos. Marka Bajuk iz Radovicc št. 3!) — 470 gld. Metlika. 3. eks. držb. pos. Jakob Begov iz Za-lovic 1383 gld. ltudolfovo. 1. eks. držb. pos. Andrej in Anton Jalovec št. 2. — 12T5 gld. Kostanjevica. 1. eks. držb. pos, Marjeta In Matija Stefnnič iz Dobrovco 1G82 gld. Metlika. 1. eks. držb. Janeza Barkovič iz Spodnje Pirasko. — Kostanjevica. 1. eks. držb. Janez Ojster iz Ko-ritna 1012 gld. Kostanjevica.
dar lc zmota, kjer že. Prejeli do zdaj za ^/4 "» sicer 17/1 13/4 in 7/10. Č. g. F. O. kapi. v S.: poslano prejeli. Plačano do konca oktobra. C. g. J. Kr.: I)o konca oktobra. C. g. A. B. |župn. v G.: Prejeli ter zadostuje do 31/3 prih.j leta. Č. g. J. Iv. kateh. v P.: Hvala lepa. Vso prejeli ker s tem vse poravnali. Čast. g. I. N. L. '
prof.
Da
, vso prav.
ske čitalnice, ki se bo v sredo 15. t. m. c 7. uri zvečer v Bobani čitalnični z navadn.m programom vršil, uljudno vabi	Odbor,
—	Pastyr duchovni je časopis českn-slovanake duhovščine, kteri je v III. letaku in v 1. zvezku prišel na svetlo, priposnavajoč, da ga Bpremlja blagoslov Božji, kajti razširjuje se lepo, vzlasti po Slovaškem, in dobiva čim dalje več podpornikov sodelavcev tako, da je ojustil razdelek katehetoveki, češ, naj kate hetje vstanovijo si liBt samoBtcj-n. Upamo, da se to v kratkem tudi zgodi. Časopis ima toraj le dva oddelka: listehomiletiške pa znanstvene. V prvem so pridige zdelane in v osnovah, ter o posebnih priložnostih, v drugem razprave o spovedi, o zakonu, skrbi za ubožne, o plesih in porokah obično sedaj o Bobotah, iz kroniko cerkvene, pregled književen itd J haja mesečno v zvezkih po štiri tiskane poli najmanj, v čedni osmeiki; vreduje g. dr. Nik. Karlach, kanonik Višehradski. tinka in naročo se culeletno 4 gld. v tiskarni C rilo Metodova v Pragi. Priporoča so tudi bogoslovcem 11 duhovnom slovennkim, kteri nuj bi skoraj VBta novili si k vzajemuemu entikemu delovan u
enako glasilo!
—	Zdaj živimo v času, ko vlada
dinamit. V nekem časniku ae pripoveduje, da je do leta 1870 vladal petrolej in da se zdaj začenja dinamitova doba. Na Francoskem se že začenja pravi socijalni nered. Strašni di-namitov atentat v Lyonu daje vsakemu dosti pomislekov. — Zdaj ne Bme miren človek, —
pišejo konservativni francoski listi — lo zb *•) Ostale slovenske čusopiso prosimo, da bla-en trenutek stopiti v gledišče ali v gostilnico, 'govolii to ponatisniti.
(}. Avgust Pressl v Ljubljani za
II. čotrt..........
Ribnic 13 X 13 X 13— '/,, X 1 • G.Jan. Prybil, knjigovodja banke .Slavijo"..........
g 12
20
6 ,
6 , 1 ,
50 60 ,
40 60
69
Skupaj
6677 gl. 44 kr
Poslano.*)
Gospodom poverjenikom 111 vsem domoljubom,I ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje j ,,Narodnega doma".
Izredni občni zbor , k> je bil dne 5. nov. t. 1. naročil je podpisani mu odboru , naj nt-vtegoma pozove vse one gospode, ki nabirajo prostovoljne doneska za zidanje ,,Narodnega doma", da
s) zneske čez 20 gld. brez odloga odpošljejo, b) zaeske pod 20 gld. pa pošiljajo sproti ali vsaj vsak drugi mescc društvenemu blagajniku g. dr. Josipu Staretu, hišnemu posestniku na Murije Terezije cesti šf. 5.
Z ozirom nu ta razlog dovoljuje Bi podpisani upravni odbor vse gospodu, ki imajo aj denarja nabranega za „Narodui dom" naj-uljudneje prosit, da ga takoj odpošljejo ne svoje mesto, v bodočo pa, di se blagovu.d ravnati po sklep.h občnega zbora.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1882.
Za upravni (flor JaroM dom":
Iv. Hribar,	dr. Alf. Mosch6,
tajnik.	prudsednik.
Veliki trgavec
G. Milessich
v Trstu
razpošilja a poštnim povzetjem v malih povezkih po 4kilo poštnine prosto na vse kraje Avstrija in Ogersko tako po nizki ceni, kakor na debelo in sicer :
Coylon, naj bolj izvrstne 1 kilo po gl. 1.70 Ccylon peri , zelenkaste „ ,, Manila ,, svitlo-zelenkasto naj bolj izvrstno „ „ Kuba, debelozrnuto, naj
bolj izvrstne St. Domingo Java, - svitlozelenc Java zlate, izvrstne Sautos, naj bolj izvrstne,
zeleno	,, ,, ,
Rio, izbrane	„ „ ,
i lliža, izvrstnega	„ ,, ,,
j' „ Rangon I	„ „ „
{Namiznega olja (Aixer) v
kositarakiii poBodah po 4 ,, ,, Namiznega olja od Monto
st. Angelo	„ „ „
Makaroni napolitanski 4 kilo vkup po
Zadnjič dišave, južno siidjiče, žafran, čokolado in vse druge izbranosti za kuhinjo in na mizo kolikor mogočo po nizki eoni. Kdor želi izkaze raznih con, so inu bodo takoj poslal.	(6)
» 11
>>	2,—
»	1.60
>1	1.75
!>	1.48
1)	1.42
))	1.54
It	1.36
))	1.30
II	-.40
11 '	-.36
11	1.28
11	1.15
11 '	-.56
Homeopatično apoteko,
od aleopatične popolnoma ločeno, jo po
II a h n c m a n n u 111 II a g o r j u vravnal lekarničar I!™"i"S-o33 v Ljubljani na dunajski cesti, ki prvotno tinkture, kakor tudi raznotero preredčene naj natančneje pripravlja. Kuglice, ki jih on rabi, bo iz mlečnega sladkorja, kakor jih zaukazujeta Ilahne-mann in Ilager, tor jih rabijo tudi homeopatičui zdravniki sploh. Naročila naj so pošiljajo pod naslovom „homeopati6na apoteka g. 1'iccoli-a V Ljllllljaili", ki jih bode točno in ceno oskrbela.	(4)
Tm)r»;r»flč««p d«'«inrnr eenp 13. novembru.
Papirn.-t rent« 77.— — Hrebernu rents 77-60 — /ilHlia renta 95 30 -- iSOOlatno dri«Tno posojil'* 130.— kreditna nkf.iv 805 25 — Lomi«. 119.25 — Ce». kr, OBitini 5.66 -. 20-trnnkov 9-4'.>.