Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - - pavšallrana. SlBV. 39. V MIlani, v sredo, dne 18. leDrooria 1920. Leto M • SLOVENEC« velja po podil na vsa strani Jugoslavije In v Ljubljani: m oelo loto naprej. E ioa-m pol let« „ .. „ 55--sa četrt leta „ .. „ 30-— sa en mesec „ .. „ JO-— Za laoeomstvo celoletno S140'* S Sobotna izdaja: ss Za oelo leto.....K 20 - sa tnosemstvc. . . ■ „ 25-— MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol 6tev. 6/m. Rokopisi se ne vvseajo; iieiranMrana pisma se ne sprejemajo. D rede, telef. Str. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski nir Sestava vlade poverfena PntSfiM. Damokrafsko-soclallstMne inftrige. — SociaSisfB groze s s§»!o$no stavko. Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. —___ ljubljanske fit. 650 za naročnin« la it 349___ avstr. tn Češke 24.797, ogr. 23.511, boaa^hara, 7563. Belgrad, 17. februarja. (Izvirno.) Socialisti in demokrati intrigirajo. da bi se dalje ostali na vladi. Včeraj so socialisti dali izjaviti na višjem mestu, da bo izbruhnila splošna stavka, ako zapustijo Kristan, Bnkšeg in Korač ministrske stolce. Pribi-čevič je bil zadnja dvs dneva štirikrat pri regentu, da mu dokaže, kako je on pogreben državi in dinastiji. Resnica pa je, da bodo vse dežele pozdravile odhod demokratov, ki so zadnji čas uporabljali uprav boljševiške metode terorizma. Minister dr. Kramcr je prinesel iz Ljubljane neko poslanico škoia dr. Jegliča, katero je izdal L 1918. in v kateri izjavlja, da ni za Kara-gjorgjeviče. S to izmišljeno ali neizmišljeno poslanico so hoteli intrigirati proti V, L. Demokratsko - socialistična vlada je ssapustila bodoči vladi pravo pogorišče. Najhuje je pa razdejala finance naše države. To, kar je počenjala vlada v vprašanju valutne reforme, je pomenilo naravnost uničevanje našega gospodarstva in konfiskacijo našega denarnega premoženja, Demokratski minister dr. Veljkovič je ob asistenci ostalih ministrov prav sistematično uničeval vrednost krone. Ko se je krona v razmerju do dinarja malo dvignila, je vrgel finančni minister znatne vsote novih kron na denarni trg, da jc oškodoval kronsko valuto. Vlada je proti inflaciji krone po privatnikih ukrenila najstrožje postopanje, sama je pa opetovano velike vsote kron uvažala, žigosala in kolekevala. Tudi zadnja naredba finančnega ministra o izmenjavi kron je čudna in se besedilo naredbe za dinarske pokrajine nc ujema z besedilom naredbe za kronske ookra-jine. Ko bi bila vsaj pred 14 dnevi dr. Kra-tner in Kristan nastopila proti Veljkovičc-vemu načrtu in eventuelno izvajala v Da-vidovičervem kabinetu posledice, bi bilo valutno vprašanje danes lahko rešiti. Celokupna opozicija sc jc izrekla za to, da mora vprašanje valutne reforme pred parlament. Na tem stališču, ki smo ga ravno mi tako odločno zastopali, stoji opozicija še danes, Žal, da je med tem ča- S. — Vsi demokratski in socialistični in-triganti so pridno na delu. Belgrad, 17. februarja. (Izvirno.) Ves-nič se je uveril, da vladne stranke nočejo koncentracije in je to ugotovil v posebnem pismu g. Davidoviču. Ob 4. uri popoldne se je podal k regentu in mu vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ob 7. uri zvečer je bil ffc>klican k regentu Stojan Protič, kateremu je regent poveril sestavo nove vlade. Popoldne so bili pri regentu ministri Korač, Pilepič in Pribičevič. Beligrad, 17. februarja. (Izvirno.) Jutri ob 10. uri dopoldne se bo sestal v parlamentu opozicijski blok, da razpravlja o sestavi nove vlade. som po sokrivdi dr. Kramerja in Kristana valutno vprašanje tako zavoženo, da jc postalo še boli zapleteno. Ko bi novi dinar ne bil oretiskan s štirikratnim kronskim iznosom ali ko bi se vsaj izmenjava ne hila v Srbiji in deloma tudi pri nas že izvršila, bi bilo še tudi lažje. Kaj naj napravi nova vlada, ko jo je demokratsko-socialistična vlada postavila pred izvršeno dejstvo? Zaman smo prej rotili in vabili demokratske poslance, da z Jugoslovanskim klubom v tem vprašanju skupno ali vsaj paralelno postopajo. Na shodih smo sklepali resolucije, ki so iih ponekod samostojni z razbijanjem onemogočili. Z odločno pisavo smo štrli stališče demokratskega časopisja in osramotili sla-vospeve Veljkovičevi finančni politiki. Vendar na splošno nismo videli demokratskemu in socialističnemu časopisju tudi potem potrebne doslednosti in odločnosti. »Domovina« še danes ni ozdravljena in hoče še naprej slepariti in prikrivati svojim potrpežljivim čitateljem herostratsko rešitev valutnega vprašanja. Dr. Kramcr in Kristan sta se zadovoljila z Veljkovičevim načrtom in niti Jugoslovanska demokratska stranka niti Jugoslovanska social-de-mokratična stranka ga nista pozvala na odgovor, oziroma da demisijonirata. Ko so gospodarske organizacije v Ljubljani 11. februarja sklenile v tem vprašanju primerno, žal še premalo ostro resolucijo, je »Slov. Narod« tedaj ni niti objavil, ampak je sklep zastopnikov slovenskih gospodarskih organizacij v Ljubljani samo s kratko dnevno notico registriral. Resolucijo jc objavil šele včeraj, ko jc demokrat-sko-socialistična vlada — že demisijonira-la. Sedaj jc šele dobil korajžo, ko že gori in je požar težko gasiti. Vidi se torej, da JDS. samo s strankarskega stališča ni tako odločno in doeledno nastopala, kakor bi bila morala, da bi bili dosegli uspeh. Že besede dr. Tavčarja »hudodelec bi bil, ki bi hotel izrabiti valutno vprašanje v politične namene« nas je opozoril, da demo-kratje pri reševanju valutnega vprašanja ne mislije samo na, stvar, ampak da to vprašanje presojajo tudi s strankarskega stališča. Ko bi demokralje ne bili kazali za časa demokratsko-socialistične vlade v tem vprašanju tiste grde dvoličnosti in nedoslednosti, ko bi ne bili z otročjimi slavo-spevi skušali prikriti javnosti dejansko stanje v tem vprašanju, ko bi ne bili nas zavoljo našega odločnega stališča naravnost smešili in ko bi danes, ko je valutno vprašanje po ukrepih odstopivše vlade že skoro v obupnem Stadiju, naenkrat ne kazali take, prej zatajene korajže, bi jim mi danes ne klicali v spomin njihovih neod-pustnih grehov. Toda k temu strankarskemu farizejstvu demokratov, i;i •■ resu falirane JDS pustilo ugonobiti gospodarsko moč naših pokrajin ne moremo molčati. Mi upamo, da se bo kljub obupnemu stanju, v katerem se nahaja danes valutno vprašanje, dalo vendar še nekaj popraviti. Predvsem je ireba, da se vsi poslanci iz kronskih pokrajin udeleže parlamentarnih sej. Demokratski in socialistični poslanci so že dobili tudi v tem oziru navodilo od Kristana iz Belega grada, kako da naj postopajo. »Naprej« je namreč dne 16, t. m. objavil sledečo brzojavko iz Belega grada: »Demokratska zajednica in socialistični parlamentarni klub opozarjata svoje člane, da naj ne potujejo v Beligrad k zasedanju narodnega predstavništva, temveč naj o&tanejo doma.« Tako neresno in demagoško politiko uganja ta gospoda danes, ko vsa naša javnost komaj čaka, da se popravijo grehi demokratskih in socialističnih ministrov, kolikor bo to šc mogoče. Dr. Ivan Shvegel: laUI gpraiarcig Wilsonov kompromisni predlog. V svoji spomenici dne 14. aprila jc poslal Wilson italijanski delegaciji kompromisni predlog, ki je na slovenskem ozemlju začrtal mejo (»W i 1 s o n o v a č r t a«), ki gre v Istri ob reki Raši navzgor, se vzhodno od Trsta sreča s črto londonskega pakta, teče z njo vsporedno na triglavski vrh in gre od tam med Kranjsko goro in Belo pečjo na Karavanke, vendar tako, da bi ostale Idrija in Senožeče na jugoslovanski strani. Wilson jc odkazal naši državi tako Volosko kakor Reko in dalmatinsko celino. Vis in Valona naj bi prišla pod Italijo, utrdbe na dalmatinskih otokih, ki bi ostali nam, naj bi se uničile in jugoslovansko brodovje naj bi se omejilo na pomorsko policijsko službo. Uspeh tega predloga jc bil, da so se 24. aprila z velikim efektom pretrgala pogajanja in da je italijanska delegacija odpotovala s konferen-c e , kamor sc je 6. maja, ker bi sc bil mir z Nemčijo sklenil tudi brez njenega sodelovanja — brez zvenka zopet vrnila in podpisala vcrsaillcski mir brez junktima med avstrijskim mirom in jadranskim vprašanjem, katerega jc bila preje zahtevala. Pogajanja štirih velesil. Nato so sledila neoficielna pogajanja štirih velesil, v katerih so 4. maja 1919. preti csaii kompromis, po katerem naj bi Italija dobila Reko, Jugoslavija pa Sušak; del reške luke med Rečino in kolodvorom naj bi se dal Jugoslaviii v najem za 99 let, a upravljali naj bi ga skupno Italijani in Slovani. Iz tega sc jc razvil drug kompromisni predlog dne 29. maja, ki je zopet rodil načrt vmesne države, o katerem se je kasneje nekaj časa veliko razpravljalo. Reka, brez Sušaka, toda z ozemljem, ki naj bi sc raztezalo do italijanske meje ob Raši, naj bi sc 'iredila kot svobodna država pod nadzorstvom Lige narodov in naj bi po preteku gotovega števila iet potom plebiscita sama odločila o svoji končnoveljavni usodi. Italija bi dobila Zader in Šibenik, vsej ostali dalmatinski celini pa bi se odpovedala. Dalje bi dobila otoke Cres, Lošinj, Vis, Pelagruž in mandat nad Albanijo. Konccm avgusta se je pretresala v Washingtonu še druga rešitev, glasom katere naj bi se iz enega dela Reke in iz Sušaku pripadajoče luke Ba-roš (zgrajene za izvoz hrvatskega lesa) ustanovilo ozemlje svobodne luke, ki naj bi se dalo za 99 let v upravo Ligi narodov. Reka bi prišla pod italijansko suvereni-teto, Zveza narodov pa bi upravljala tja vodeče železniške proge. Temelj vseh teh načrtov je tvorila italijanska državna meja ob Raši. D' Annunziad« in oficielna politika. Dočim so se o tem vlekla pogajanja, je Gabriele D' Annunzio (reete Gaetano LISTE Postafni nadzornik. (Dalje.) Popotnika je minila jeza in takoj je bil voljan počakati na konje in si je naročil večerje. Svojo mokro kučmo jc snel z glave, odmotal šal, odložil plašč in pred nama je stal vitek, mlad huzar s črnimi brkami. Nastanil sc je pri nadzorniku ter pričel veseli razgovor z njim in njegovo hčerko, Dali so mu večerje. Med tem so dospeli konji in nadzornik fe zapovedal, naj jih, ne da bi jih krmili, zaprežejo v koleseij za popotnika, toda vr-nivši se v svojo sobo, najde mladega človeka malone nezavestnega, ležečega na klopi; postalo mu je slabo, glava ga je bolela, ni mu bilo mogoče potovati dalje ... Kaj je bilo storiti? Nadzornik mu prepusti svojo posteljo in jc sklenil, da pošlje, ako bolniku do jutra ne odleže, zarano v S— po zdravnika. Drugega dne je bilo huzarju šc huje. Njegov sluga jc odrinil s konji v mesto po zdravnika. Dunja mu je obvezala glavo z robcem, namočenim v kis ter se vsedla s svojim šivanjem k njegovi postelji. Bolnik je, kadar je bil nadzornik navzoč, vzdihal in skoro ni spregovoril besedice; zato pa je izpil dve kupici kave, slehrno v eni sapi in si globoko vzdihajoč, zaželel obeda. Dunja sc ni niti ganila od njega. On jo jc čez nekaj časa prosil, naj mu da piti in Dunja mu je prinesla vrček z limonado. Bolnik je vedno zmočil samo ustnice in stisnil Dunji narahlo, vračajoč ji vrč, v znamenje hvaležnosti s slabo svojo roko, njeno desnico. Opoldne jc dospel zdravnik. Otipal je bolnikovo žilo, spregovoril ž njim po nemški in pojasnil po ruski, da potrebuje samote in miru in da se bo šele čez dva dni mogel podati na daljšo pot. Huzar mu jc dal 25 rubljev za obisk, ter ga povabil k obedu; zdravnik jc sprejel vabilo in jedla sta skupaj z veliko slastjo, izpila steklenico vina, ter se poslovila zadovoljna drug od drugega. Pretekel je še dan in huzar je bil ves svež. Bil je nad mero vesel; neprenehoma se je šalil bodisi z Dunjo, bodisi z nadzornikom, popeval pesmi, govoril s popotniki, vpisoval njihove potne liste v poštno knjigo in se dobremu nadzorniku prikupil tako, da mu je tretji dan bilo zares žal, posloviti sc od priljubljenega gosta*. Bila jc nedelja in Dunja se jc odpravljala k maši. Huzarju so pripravili koleseij. Poslovil se je od nadzornika, ga bogato nagradil za postrežbo: poslovil se je tudi od Duni» in se ji ponudil, da jo popelje v cerkev, ki sc jc nahajala na drugem koncu vasi. Dunja jc bila v zadregi. »Česa se bojiš?« ji jc rekel oče; »znaj, da visokoblagorodni gospod ni kak volk, da bi te pojedel; pa sc pelji ž njim v cerkev Dunja sede poleg huzarja v koleseij, sluga skoči na kozla in konja sc spustita v dir. Revni nadzornik pozneje ni mogel razumeti, na ka.k način jc mogel on sam svetovati svoji Dunji, naj sc odpelje s hu-zarjem, kako jc mogel biti tako zaslepljen in se tako skregati s pametjo. Ni pa še preteklo pol ure po odhodu huzarja in Dunje in je njegovo srce začelo že sahneti in nemir ga je obvladal v taki meri, da se ni mogel premagati, marveč jc tudi sam odšel k maši. Dospevži v cerkev, je videl, da se ljudje že razhajajo, toda Dunjc ni bilo med njimi. Ni je bilo nc za ograjo, niti v veži. Urno jc stopil v ccrkev, duhovnik je bil žc odšel izpred oltarja, djaček (cerkveni sluga) je ugašal sveče, dve starki sta šc molili v kotu. Revni oče se je lc s težavo odločil vprašati djačka, ali je bila Dunja pri sv. maši. Toda djaček mu jc odgovoril, da je ni bilo. Nadzornik je lc šc malo živ prišel domov. Samo eno upanje mu je še ostalo. Lahkomišljeni Dunji se je nemara, zljubilo popeljati se do clrugc postaje, kjer jc stanovala njena botra. Močno vznemirjen jc pričakoval vrnitve trojke, na kateri sc je odpeljala Dunja. Toda voznik sc dolgo ni vrnil. Končno je proti večeru dospel sam in natrkan s pretresljivo novico: Dunja sc je z druge postaje odpeljala s huzarjem dalje. Starec ni mogel prenesti svoje nesreče; omahnil je na posteljo, kjer je šc na sobotni dan ležal mladi popotnik. Sedaj sc jc nadzornik, premislivši vse okoliščine, domislil, da je bila popotnikova bolezen le izmišljena. Revež je dobil hudo vročnico; odpeljali so ga v S . .. in za čas njegove bolezni postavili drugega nadzornika. Oni zdravnik, ki je bil dospel k huzarju, jc zdravil tudi njega. ZagotovljaJ je nadzornika, da jc bil mladi človok popolnoma zdrav in da jc on žc takrat sluti! njegovo zlobno nakano, toda molčal je, boječ sc njegovega biča. Ali jc Nemec govoril resnico aH ne, nc vemo; pač pa se je hotel pohvaliti n svojo previdnostjo," s čemur pa ni niti trohico potolažil revnega bolnika. Komaj se jc nekoliko otrescl bolezni, jc zaprosil nadzornik pri p>oštarju v S... za dva meseca dopusta in nc rakši nilrrv-mur besedicc o svoji nakani, se ie podal peš iskat svojo hčerka (DalMk) Rapagnetta) dne 12. septembra uprizoril svoj udarec na Reko in jo zasedel. Italijanska vlada je našla v tem položaju izvrstno priliko za svojo staro dvojno igro: na eni strani je komedijanta desavuirala, na drugi strani ga je pa materialno in moralno podpirala. Velesile, med katerimi je začel vpliv Amerike že pojemati, so Italijanom olajšale položaj s tem, da so svoje čete t Reke odpoklicale, zaplenjale poročila o njihovih konfliktih s samopašnimi italijanskimi »arditi« in proglasile dogodek kot notranjo stvar med Italijo in njenim pesnikom. Na ta način v taktičnem položaju ojačen, je mogel novi zunanji minister T i 11 o n i, ki je imel bojda po Son-ninovem padcu zanesti v italijansko politiko novega spravljivega duha, dne 13. oktobra stopiti pred konferenco s predlogom, ki je bil po svojih skritih namerah Jugoslovanom še nevarnejši, nego odkrito nasprotstVo njegovega predhodnika. Predlagal je, na se vmesna država Reka razširi v ozemlje, ki naj bi obsegalo tudi dele Kranjske * Postojno in Idrijo. Kot »odškodnina« za to žrtev pa naj bi Voloska in vzhodna obala Istre pripadla neposredno Italiji, ki bi bila na ta n»čin dosegla neposredno teritorialno zvezo z Reko, katero ji je bil Wilson odrekel, in si tako ( ustvarila možnost, da kasneje tudi vmes- i no državo trajno italianizira. Zader naj \ bi postal svobodno mesto, ki bi ga na zu- j naj zastopala Italija. Otoki Cres, Lošinj, j Vis, Pelagruž in Lastovo bi morali pripasti Italiji. Amerika je ta predlog odklonila in z njim je padel tudi njegov avtor. Pravi nameni Italije so pa ostali vedno isti. Gospod Nitti je meseca decembra delal poizkuse, da bi pregnal D' Annunzia z Reke, ker si je takrat od take odredbe obetal gotovega učinka, istočasno je pa dne 15. decembra naročil reškemu »Narodnemu svetu«, sestoječemu iz nekaj samozvanih pustolovcev in sebičnežev, naj sklene resolucijo v Tittonijevem smislu za samostojnost Reke in njene skupne meje z Italijo. fDalje sledi.) jj{ ypraiai*i&i uofne od-SftiMlnine u zasedenem ozemljili. Naše Goričane, katerim je vojna uničila popolnoma ali pa deloma njihovo premično ali nepremično imetje, zanima v največji meri vprašanje, kako pridejo do odškodnine za izgubljeno imetje. Italijanska vlada je v tem pogledu izdala celo vrsto naredb, katere je v izvlečku objavila tudi »Goriška Straža«. Vendar so določbe teh naredb jako pomanjkljive, tako da ni mogoče dati prizadetim povsem točnih in zanesljivih navodil. Zlasti pa ostaja popolnoma odprto vprašanje, ali imajo pravico zahtevati odškodnino od italijanske vlade tudi one osebe, ki so se izselile iz zasedenega ozemlja iz tega ali onega raz-loga. Mi ne verujemo, da bi italijanska vlada bila tako generozna, da bi izplačevala odškodnino tudi takim osebam. Zato pa se nam zdi skrajno čudno, da se mudi v zadnjih časih v Sloveniji g. dr. Diego Ziegler, bivši sodnik, in da obljublja našim ljudem, da jim preskrbi vojno odškodnino potom goriškega odvetnika dr. Boz-zini-ja, seveda proti mastnemu plačilu. Kolikor smo izvedeli, zahteva kar po 60 in več italijanskih lir predplačila. Svojčas je g. dr. Ziegler bil v ogromnih denarnih stiskah. Ni torej izključeno, da ga je privedla do posetov, ki jih pripravlja našim beguncem, bolj želja za zaslužkom kakor pa obstoječa možnost, da begunci, kateri se ne mislijo več vrniti na svojo domačijo, dobijo izplačano odškodnino, Po obstoječih predpisih, mogel bode vsakdo, ki je vsled vojne pretrpel kako škodo na svojem imetju v zasedenem ozemlju zahtevati odškodnino tekom enega leta po izvršeni aneksiji. Hipotečni zavod v Gorici pa daje že sedaj posojila proti 3 % obrestovanju na zneske, ki jih bodo prizadete osebe imele pravico prejeti z gorenjega naslova. Formalnosti, katerim je treba zadostiti, pa so velike. Zato je neobhodno potrebno, da vsak prosilec na licu mesta s pomočjo kake dobro poučene osebe, najbolje kakega pravnega zastopnika, uvede potrebne korake, da pride do odškodnine odnosno posojila. Kar sc tiče premičnin, mora najti štiri priče- da je dotične nepremičnine res posedoval, in da so mu bile vsled vojne uničene ali poškodovane. Kar se pa tiče nepremičnin, jc potrebna sodna cenitev ali pa cenitev od strani »Genio militare«. Pogaja sc tudi, da »Genio militare« na zahtevo lastnika izvrši potrebna popravila na poškodovanih poslopjih in da se potem stroški predznamujejo na odškodnino, ki jo bo lastnik svojčas prejel. Za vse to pa jc nujno potrebno, da se osebe, ki nameravajo prositi za odškodnino aii sedaj začasno za posojilo- vrnejo v zasedeno ozemlje in tam same ukrenejo v e potrebno. V Gorici se nahaja več slovenskih odvetnikov, ki bodo radi šli na- šim ljudem na roko, da dosežejo kar se sploh da doseči. Svarimo pa vse naše ljudi, da bi se dali na lim kakim odposlancem goriških italijanskih odvetnikov, ki gotovo nimajo drugega namena, kakor da jim praznijo žepe. P. P. Jadransko vprašanje. Ameriški protest. [J5U Amsterdam, 16. februarja. (DKU) »Morning Post« poroča, da je ameriška nota, ki protestira proti rešitvi jadranskega vprašanja, na konferenci aliirancev v soboto učinkovala, kakor bomba. Noto je podpisal Lansing isti dan, ko jc odstopil. Razgovori odgodeni. LDU Split, 16. februarja. (DDU) — »Agenzia Štefani« javlja iz Pariza od 14. t. m.: Razgovori o jadranskem vprašanju so odgodeni. Dr. Trumbič je izročil noto, v kateri zahteva modifikacijo načrta. Nitti jc baije rekel, da je pripravljen odpotovati v Belgrad, da se pogaja glede trgovske pogodbe z Jugoslavijo. Rusija in jadransko vprašanje. LDU Trst, 16. februarja. Včerajšnja »Edinost« prinaša dopis iz Florcnce, ki se bavi z vtisi zadnjega zasedanja italijanske poslanske zbornice. Med drugim izvaja dopis sledeče^ Ko je v seji dne 6. t. m. poslanec Colonna di Cesaro (nečak Sonni-nov in prijatelj Scialoje) očital Nittiju, da je preveč popustil imperialističnim zaveznikom, jc toplo priporočal približanje Italije k sovjetski Rusiji in prebral med splošno pozornostjo vse zbornice pismo ruskega komisarja za zunanje posle Čičerina, naslovljeno na italijansko vlado, kjer pravi Čičerin, da bi ruskega naroda nič nc ločilo od italijanskega, posebno če bi se uredila vsa vprašanja, ki zadevajo Slovence. Ta del pisma je tako važen za umevanje ruskega stališča napram jadranskemu vprai-šanju, da ga jc »Agenzia Štefani« zatajila. Dejstvo je torej, 1. da se Rusija živo zanima za potek pogajanja med Jugoslovani in Italijani; 2. da Lenjinova Rusija ni pozabila bratske krvi, ki veže vse Slovane; 3. da razmere v zasedenem ozemlju niso le notranja zadeva Italije, pač pa tvorijo točko razpravljanj nc samo pri ententi, ampak tudi za Rusijo, ki je izključena od mirovne konfrence; 4. da je razmerje med Italijo in Rusijo v ozki zvezi z ureditvijo vprašanj, ki zadevajo Slovencc. Posledice teh dejstev so jasne, končuje dopis. Ali jih bodo v Rimu pravično cenili in upoštevali? Največje zlo za vso Italijo bi bilo, če bi jih ne vpoštevali. Interpelacije v narodnem predstavništvu. LDU Belgrad, 17. februarja. Na včerajšnji seji začasnega narodnega predstavništva je prebral tajnik Jovanovič med drugim interpelacijo poslanca Protiča in tovarišev o zunanjem in notranjem položaju države; interpelacijo posl. dr. Pavlo-viča na ministrskega predsednika glede neizročitve avstro-ogrskih častnikov sodiščem in interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi izdajanja izvoznic. se z Wilsonom, ki si domišlja, da je drugi Kristus in z angleškim prernijerom, ki dozdevno misli, da je drugi Napoleon. Cle-menccau je obvladal oba in mir z Nemčijo je postal »mir maščevanja«, ki naj ščiti francoske interese, — Kar svet potrebuje, ni dozdeven mir, ampak pristen mir, mirovna zveza narodov. Sedanja mirovna pogodba preprečuje tak mir in mora zato izginiti. Delo ▼ parlamentu. Dne 10. t. m. je kralj otvoril zasedanj« parlamenta. V obširnem prestoinem govoru je načrta! naloge, ki naj jih zbornica reši. Zbornici bo predložen zakonski predlog o samoupravi Irske. Irska naj dobi dve zibornici, itn sicer eno za protestantski Ulster, drugo za ostalo Irsko. Sodelovanje obeh zbornic bo zajamčeno potom narodnega sveta, ki bo imel v domačih zadevah izključno zakonodajno pravo. Obe zbornici dobita od angleškega parlamenta po 25 milijonov funtov kot podporo za uvedbo avtonomije. — Od ostalih zakonskih predlog, ki jih je kralj v prestoinem govoru naizna.čil so naijvažnejši oni, ki se tičejo delavstva. Zbornica bo Sklepala o 48 tirnem tedenskem delu v industriji; predložen bo zakon, ki določa stalno komisijo za določevanje minimalnih plač; nadalje zakon, ki razširja zavarovanje za brezposelne. Na dnevni red pride v kratkem tudi vprašanje o upravi premogovnikov in rudnikov. Medtem ko delavska stranka (Labour Party) zahteva popolno podružabljenje premogovnikov, bo vlada predložila zakon, ki določa skupno upravo rudnikov potom delavcev in lastnikov, kakor tudi omejitev čistega dobička, ki ga ima lastnik. V prestoinem govoru začrtani delovni program je zelo obširen in bo zahteval napornega dela tako od vlade kot od parlamenta. Češka. Praga, 16. februarja. V volilnem boju, ki že začenja, nastopijo s skupno listo »združene židovske stranke«. Glavno oporo ima ta skupina v cionističnih organizacijah raznih smeri. Polfska. Usoda vzhodne Galicije. Krakov, 15. februarja. Varšavski poročevalec :-Czaisa« poroča iz dobro poučenega vira, da namerava ententa z oktroa-jem proglasiti samoupravo vzhodne Galicije. Bilicski med vojnimi krivci. »Vonvarfs« poroča, da zahteva ententa od Poljske, da ji izroči bivšega av-stroogrskega finančnega ministra Bilinske-ga, Id je bil pred tedni še finančni minister poljske republike. Njegovo ime stoji na listi vojnih krivcev. nala«, kateremu je izjavil, da nota, ki se bo izročila Nemčiji glede izročitve krivcev, formelno vzdržuje načela člena 228, samo metode izvršitve se bodo predruga-čile. Ako bo Nemčija poklicana obdolžence pred lastna sodišča, bodo zavezniki sodili o njeni dobri volji, drugače bodo pa pretresali ukrepe, ki bi bili potrebni, ako se to se zgodi. Neresnično je torej, ako se trdi, da je mirovna pogodba prebita. Brez zamere! Zločinstvo učiteljiščnika M. Perka, Id je zastrupil sicer dobrega dijaka Antona Budina, osvetljuje mlakužo moralne pro-palosti, v katero je zašel velik del mladostnega ljubljanskega sveta. Pretresljiva smrt 17 letnega srednješolca je dala povod upravičenim tožbam, ki lete na daljne in bližnje sokrivce tega nesrečnega dejanja. Kdo je kriv, da se je mlad dijak učiteljišč-nik tako globoko pogreznil?... Sam izjavlja: »Bral sem šund-romane, hodil ▼ gledališča in na ples, v cerkev pa ne...« Komentarja k tej izpovedi ni treba. Kdo je kriv ali sokriv, da se je morilec tako slo-bodno gibal, da se je vdajal lahkoživosti? Tu sem bi lahko uvrstili cela poglavja o vzgoji in nadzorstvu, ki ga pogrešamo slasti tam, kjer so vsakdanja hrana Cerkvi odtujeni in Cerkvi nasprotni časopisi. Vzgojno delo sc sicer utegne v najboljših rokah ponesrečiti, toda ta prežalostni »lučaj mora imeti globoke korenine. Vsem pa, ki imajo dolžnost čuvati nad našo mladino, zlasti šc višjemu šolskemu svetu, resno priporočamo, naj se vendar že zganejo in zajeze pot pogube slovenskemu dijaštvu. Vsega zla ni mogoče za-treti, kar se pa lahko zabrani, se pa ne sme opustiti. Ce se tuintam takorekoč neguje in pospešuje — skoro bi rekli — nepretrgano veseljačenje dijaštva, potem ne pričakujmo ne uspehov v šoli, ne umeva-nja za resnost življenja, nc toli potrebne rahločutnosti, najmanj pa moralnosti. Ples, zabava in uživanje bo izmozgalo moč bodoči »inteligenci«, če je bo šc kaj ostalo. Mladina drvi po poti sanjarstva v brezdelje in mlakužo. Oblasti, prepovejte vse, kar jo kuži! Vun iz lahkoživja in lahkomiselnega veseljaštva! Posledica presvobodnega gibanja in veseljaštva med dijaštvom, sad razrahljane resnosti jc tudi silno slab izid v šolskem napredku koncem prvega polletja na srednjih šolah, Če vse to trezno premislimo, nas mora oplašiti nesrečna progno-za za bodočnost naše domovine. Dostikrat smo že svarili. Naj pridejo na dan modri ukrepi in odločna dejanja zlasti v krogih pedagogov in poklicanih učnih oblasti. Wilson in Lansing. LDU Amsterdam, 16. februarja. (DKU) Po poročilih iz Londona objavlja »Daily News« vest iz New Yorka o diferencah med Wilsonom in Lansingom. Lansing je želel, da bodi zveza narodov izključno mednarodno razsodišče, ter sc je protivil temu, da bi sc obsodil bivši nemški cesar. Tudi je proti temu, da bi Zedinjene države prevzele mandat v Turčiji. Neposredna posledica diference med Wilsonom in Lansingom bo najbrže, da jc izginila vsaka na-da na ratifikacijo mirovne pogodbe. kalila. Katoličani proti nasilju mirovne konference. Ugledni londonski list »Cathohc Times« prinaša kritiko mirovne konference. »Prvič po treh stoletjih se je zgodilo, da pri mirovni konferenci niso bile zastopane vse vojujoče se države. Zastopniki premaganih so bili izključeni. Pozneje so jih pač poklicali, da slišijo odločbo I.ige zma- Žovalcev. Samo po dolgi diskusiji jim je Uo dovoljeno, izraziti svoje ugovore proti tem odločbam. Mogli so poskusiti, sc pogajati, toda tako kot se mož pogaja s sovražnikom, ki mu nastavi med pogajanji pištolo na prsi. Kmalu so opazili mali narodi, ki so združili svojo usodo z usodo zaveznikov, da ti skoro ravnotako slabo ravnajo z njimi, kot z osrednjimi silami... Vsi važni posli so se reševali pri posvetih »velike četvorice«' in pri tem je en mož imel vodstvo v rokah. V zaupnem obče-.ronit, c evniimi l-iriiafp.lii se ir »Titfer« nor- » M ujn <■ — - — i — - - i - » t • čeval iz svojih angleško govorečih tovarišev (iz I.loyd Georgea in Wilsona). Neumno ie bilo, — je pravil. — pogovarjati . i. S! Mažarska. Madžarska delegacija se jc 16. t, m. vrnila v Pariz. Zdi se, da bo njeno stališče na mirovni konferenci preccj ojačeno, ker so volitve prinesle popoln poraz boljŠevi-ških in socialnodemokraških elementov. Vendar se bijejo hudi notranji boji med miiltaristično strujo vrhovnega poveljnika Hortyja in med skupinami, ki brezpogojno podpirajo sedanjo vlado. Vojni minister Friedrich je izgubil precej vpliva, zelo močan političen faktor jc postal pa Horty, ki ima samo v Budimpešti na razpolago 30 tisoč vojakov. Budimpeštanski liberalni listi poročajo, da stremi Horty za tem, da ga parlament imenuje guvernerjem Madžarske. Glavno besedo o tem bo govorila pariška konferenca. Nemčija« Izročitev vojnih krivcev. LDU Pariz, 16. februarja. (DKU) Agence Havas poroča: Nota zaveznikov glede izročitve vojnih krivcev ugotavlja, da izjavlja Nemčija, da ji ni mogoče izpolniti obveznosti, katere ji nalagajo členi 228 do 230 mirovne pogodbe. Zavezniki si pridržujejo, poslužiti se svojih pravic, medtem pa jemljejo v vednost, da namerava Nemčija pred državnim sodiščem v Lipskem uvestj sodno postopanje z naj-obširnejšimi jamstvi, ki sc skladajo z izvedbo mirovne pogodbe, ter prepuščajo Nemčiji vso odgovornost. Mešana medza-vezniška komisija bo naznanila Nemčiji točke obtožbe proti onim obdolžencem, katerih krivdo bo treba ugotoviti potom preiskave. Zavezniki poudarjajo formelno, da predlagano postopanje nikakor nc more ukiniti določb členov 228 do 230 mirovne pogodbe ter si pridržuje pravico, da bodo ocenjevali dobro vero Nemčije po njenih dejanjih. Ako bi sodno postopanje ne končalo z direktnim končnoveljavnim kaznovanjem obdolženčev, bodo zavezniki poverili s tem lastna sodišča. LDU Pariz, 16. februarja. (DKU) Ministrski predsednik Millerand je sinoči, ko sc je vrnil, spreiel zastopnika »Petit Jour- Iz nekaterih občin še nismo dobili seznama zaupnikov. Vse organizacije poživljamo, da izvolijo takoj v smislu novoga poslovnika zaupnike in jih naznanijo vsaj do 28. februarja tajništvu stranke. Tajništvo V. L. S. PolltICn« novice. -j- št. Jurij ob jpižni železnici. Dne 15. t m. se je pri nas vršil veliki ženski shod (protest) proti krivičnemu volilnemu redu, Govorili sta posestnica Frančiška Anžner in Terezija Soler ter tajnik France Žiičar. Dvorana v Katoliškem domu je bila nabito polna. Sklenila sc je v tem smislu resolucija. + Srednja vas v Bohinju. V nedeljo 15. t. m. dopoldne se je vršil v Srednji vasi v Bohinju shod VLS. Govoril je poaL. Gostinčar. Shod je bdi zelo dobro obiskan. »Samostojni« ali »Žerjavova stranka« eo bih, razun enega, lepo tiho. -f Državni nameščenci in demokrat-sko-socialistična vlada. Da je odsto-pivša demokratskosocialistična vlada tudi pereče vprašanje, kakor so draginjske de-klade državnih nameščencev, reševala zgolj s strankarskega stališča, dokazuje med drugim tudi sledeče dejstvo: Ko je uredništvo po dolgem čakanju in s samo uradniku lastno potrpežljivostjo javno nastopilo za zboljšanje svojih nevzdržnih razmer, se je odstopiv&a vlada vendar le zgenila. Državni nameščenci so dobili do-klade za čas od 1. decembra do konca februarja . Se predno pa je ta rok potekel, je vlada tik pred svojo demisijo sistirala to naredbo in določila za uradnike zopet stare, nezadostne dokladc. Kaj je moglo vlado napotiti k temu dejanju? Dvojno je mogoče. Ali je hotela javnost preslepiti, kakor da bi bila nova vlada, ki še ni niti se-stevljena, uradništvu nenaklonjena, ali pa je državne tinance pred demisijo popolnoma izčrpala, da se ne more držati svoiih naredb. Vttietoo je ob tudi oboje. Vendar bo v Uj zadevi najbližja bodočnost razgrnila zaveso. -j- »Demokratska« doslednost. Glavno glasilo radikalne stranke, »Samouprava«, piše: Pri vprašanju o ustavi in ustavotvor-ni zbornici so pokazali naši »demokratje« toliko neodkritosrčnosti, lahkomiselnosti in neresnobe, da so bili celo gotovi demokratski krogi iznenadeni. Najprej je demokratska zajednica dolgo razpravljala o tem, ali naj bo nova zbornica ustavotvor-aa ali samo navadna. Nekateri »demokratje«, med njimi g. Pribičevič, so se nekaj časa hoteli sploh izogniti ustavotvorni zbornici in šele pod pritiskom javnega mnenja so se odločili za konstituanto. Toda tudi tu se demokratje niso žurili s končno odločitvijo, ampak so neprestano težili za tem in delali na to, da se najprej izvoli navaden parlament, ki bi se potem, po potrebi ali ako je položaj povoljen, mogel pretvoriti v konstituanto. Kak jc ta »de-mokratizem«, če se taka temeljna vprašanja skušajo rešiti na tak način, to prepustimo prosti sodbi bralcev, 4- »Naprej« v zadregi. »Napreja« je ministrovanje socialističnih gospodov spravilo v veliko zadrego, ker stojimo pred volitvami in se bojž obračuna. Zato skušajo prikriti grehe svojih ministrov. Za orientiranost »Napreja« v financielnih vprašanjih je značilno, da se še danes zavzema za Veljkovičevo valutno reformo, ki jo je podpisal tudi minister Kristan, »Naprej« pravi, da se je z Veljkovičevo valutno reformo za celo državo uvedel enoten denar, kar seveda ni res; zagovarja umetno pritiskanje krone in naša razkritja v tem vprašanju imenuje klerikalne laži in klerikalno čvekanje. Trdi tudi, da naraščanje draginje ni v vzročni zvezi s to zamenjavo, To modrost bi socialističnim finančnim veščakom še odpustili, ker vemo, da gosto-besednost še ni pamet. Zlobna in lažniva pa je trditev, »da so bile izvoznice, nad kojimi so se klerikalci zgražali, izdane za ministrovanja gg. dr. Korošca in Gostin-Čarja«, neglede na to, da niti Korošec niti Gostinčar z izvoznicami nikdar nista imela opravka, ker to ni spadalo v njiju resort. »Naprej« je pa celo tako nesramen, da še danes ponavlja laži o pudru in modrcih. Morda je to blago naročil g. Bukšeg. Mi tega nikdar nismo trdili, ker se ne poslužujemo »Naprejevih« metod; pa če so te reči res došle iz Amerike za časa Bukše-govega ministrovanja, jih je moral Bukšeg naročiti! Mi smo objavili seznam od dr. Korošca naročenega blaga. »Naprej« menda ne more pozabiti blamaže o pudru in o naramnicah. Slabo prehranjevalno politiko zagovarja »Naprej« s konštatacijo, da je vodja »prehranjevalnega urada« Še vedno g, »župnik« Janko Jovan, kakor pod dr. Korošccm. Toda gospodje pri »Napreju« menda ne vedo, da uradnik ne daje v ministrstvu smernic; za to je tu minister. G. Bukšegu, ki nam je osebno prav simpatičen, čeravno je socialist, nikdar nismo očitali, da ne bi bil marljiv. Toda načrta ni napravil nobenega in svojega resorta ni obvladal. Od danes do jutri! Da je g. dr. Jež v Koračevem ministrstvu za socialno skrb agilen in požrtvovalen, je res; toda uradnik ne more vseh ovir, ki se stavljajo, odpraviti, ker nima te moči. V to je poklican minister! Po »Napreju« bi ministrov sploh ne potrebovali. V eni točki pa damo enkrat »Napreju« popolnoma prav: »Eno je gotovo, da mora ljudstvo napraviti v naši državi konec neznosnim razmeram, čemur naj bodo prvi korak volitve!« Da, konec neznosnim razmeram, v katere so državo spravili socialisti in demokrati! Dnevno norica. — Škofijska kronika. Podeljene so župnije: Lipoglav, Martinu Pečariču, župniku v začasnem pokoju; Duplje, Francu Žvanu, župniku na Bohinjski Bistrici; Po-Ijanica, Andreju Kraulandu, župniku v Polomu; Draga, Francu Lončarju, škofijskemu tajniku in kaplanu v Ljubljani — Razpisana je po okrožnici župnija Bohinjska Bistrica do 15. marca t, 1. — Diplomatska vest. Dr. Roman Ravnikar, ataše poslaništva v Bernu, je imenovan za tajnika poslaništva na Dunaju. — Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronskodinarske bankovce. Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razen podružnic avstro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru tudi ti-le denarni zavodi in sicer v Ljubljani; Poštnočekovni urad, Kranjska deželna banka, Podružnica Kreditnega zavoda, Podružnica Jadranske banke, Podružnica Prometne banke, Podružnica Češke industrijske banke, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka, Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica, Hranilnica kmečkih občin, Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug, Kmctska posojilnica in Ljudska posojilnica. — VMariboru: Mariborska eskomptna banka, Podružnica Ljubljanska kreditne bank«. Podružnica Jadranske banke, Dbčinska hranilnica mesta Maribora ,P ojilnica v Mariboru, SoodnieStaierska h. nilnica in podnižnica Anglo-avstrijske banke. — V Celju: Mestna hranilnica, Južnofitajerska hranilnica, Podružnica Ljubljanske kreditne lanke, Ljudska hranilnica in posojilnica in Posojilnica v Celju. Ti zavodi zamenjavajo le kronske bankovce po 20, 50 in 100 iron; tisočake pa sprejema v Ljubljani edinole deželna finančna blagajna, izven Ljubljane pa samo davčni uradi. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani. — Nežigosan denar ujetnikov iz Italije. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija financ ni pooblaščena sama zamenjati nekolekovan in nežigosan avstrijski denar, ki ga prineso naši ujetniki sabo iz Italije. Zamenjavo mora v vsakem slučaju posebej dovoliti ministrstvo financ (generalni inšpektor) v Belem gradu, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. Prošnje morajo biti kole-kovane ter opremljene z uradnimi potrdili in dokazili o ujetništvu in o tem, da je bil denar res prinešen iz ujetništva, — Ponarejeni kolki na tisočakih. Ker krožijo v prometu tisočaki avstro-ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svoje tisočake čim preje zamenia. in sicer v Ljubljani pri finančni deželni blagajni, izven Ljubljane pa pri svojem pristojn"m davčnem uradu, Ponaredba je presenetVi/o dtfcro uspela, zato naj bo občinstvo s tem pokvarjeno. — Delegacija ministrstva financ. — ElektrofehnJki in eleMromor*^r?i se vabijo na shod, ki se vrii v nedeljo, dne 29. svečana t, 1. ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni. Na shodu se bodo obravnavala važna vprašanja naše stoke in pogovori o i"-+.-"*nvitvi naše strokovne organizacije. Za hrano in prenočišče bo preskrbljeno zadostno. Prijave sprejemata do 27. t. m. I. Tomče in drug, elektroinštalater za luč in telefona, Št. Vid nad Ljubljano št. 44, ter Anton Kogcj, Jugo^ovarsk« tiskarna, Ljubljana, V pojasnilo trgovcem in odjemalcem v večjem številu se sporoča, da stane brošura: Josip Debeljak, Država brez Boga z draginjskimi dokladami vred 3 K. Dobi se v trgovini Ničman in v Jugoslovanski knjigarni. UutallsmsStg novic©. lj Umrla je včeraj popoldne ob 6. uri v Ljubliani, Vodnikov trg št. 4Terezija Svetina, sestra preč. g. kanonika in profesorja dr. Svetine. Pogreb bo v četrtek popoldne Naj počiva v mirul lj Seja S. K. S. Z. bo dines ob 8. uri zvečer, v navadnih prostorih. Prosim zastopnike Zveze Orlov, Pevske zveze Ljubljana, Ljudskega odra, Slov. ženske zveze in Jug. strokovne zveze zanesljive udeležbe. — Predsednik. lj Izredni občni zbor »Podpornega društva jugoslov. akademikov« v Ljubljani se vrši danes, dne 18. februarja ob 2. uri popoldne v dvorani hotela »Tivoli«, Ker je zadeva zelo važna, pridite vsi! — Odbor. lj Odborov® seja prosvetnega društva za frančiškansko župnijo se vrši danes ob 7. uri zvečer v običajnih prostorih. Polno-številna udeležba nujno potrebna! I j V Šentpeterskega Orla bo v nedeljo 22. febr. 1920 ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu sprejetih 41 novih članov. Spored prireditve obsega govor, dekla-macijo, alegorijo in spevoigro. Vstopnice se dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni. Prireditev se vrši pri pogrnienih mizah. Prijatelje orlovske organizacije vabimo k obisku. lj »O ženski volilni pravici« govori ga. dr. Pivčeva v Šentpeterskem prosvetnem društvu ob pol 8 .uri zvečer. Krščansko-misleče žene in dekleta dobrodošle, lj Seja osrednj. pripravlj. odbora za I. slov. tabor v Mariboru se vrši v petek v Jugoslovanski tiskarni (I. nadstr.) točno ob pol 8. uri zvečer. lj Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani priredi v četrtek 19. t. m. ob pol 20. v veliki dvorani Mestnega doma javni shod javnih nameščencev. Dnevni red: Ukinjenje izplačila višjih draginjskih do-klad in položaj javnih nameščencev. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se shoda v kar najimpozantnejšem številu udeleže. — Odbor. lj Poziv vsem služkinjam. Na predsto-ječo enketo se poživljajo vse služkinje v Ljubljani, organizirane in neorganizirane, da se zglase od vštevši 18„ 19., 20. ali 21. t. m. v prostorih »Krekove prosvete« v Alojzijevišču, pritličje, levo, od 8. do 10, ure dopoldne in popoldne od 3.'do 5. ure. Ker je v interesu služkinj, se poživljajo tem potom, da se zanesljivo odzovejo vse brez. izjeme. — Tajništvo »Zveze služkinj«. lj Ravnateljski izlet. Včerajšnjo notico pod tem naslovom moramo resnici na ljubo popraviti v toliko, da sc gospodje ravnatelji, ki so se vozili z državnim avtomobilom Vnovčevalnice, niso ustavili in raav-šJal; na Škoielici. marveč na Grof-oijem. lj Pust aretiran. Odkar obstoja v Ljubljani policija, se še ni zgodilo, da bi bili »pusta« aretirali. Letos se je tio na pustni torek v resnici zgodilo. Ljubljanski mesarji so doviipni ljudje. In preoblekli so v pusta I. M. z Gline, ki je bil precej nafcr-kan, ko je »krasno« našminkan z rogovi okolu pol 10. dopoldne moško in dostojanstveno korakal po Poljanski cesti. Pust je tako strašno izgledal, da so Poljančani in Poljanke mislili, da je pravi peklenšček obiskal razuzdano Ljubljano: vse je bežalo in se križalo, ženske in otroci, tudi moški, neki mamici je prišlo celo slabo. Vse se je pusta, balo, samo policija, ki se niti vraga ne boji, sc je približala v osebi policijskega stražnika, ki je povabil »pusta« na policijsko ravnateljstvo. Ko je vstopil I. M. v permanentni urad, se je »fejst« držal in rekel službujočemu g. policijskemu adjunktu Modicu: »Gospcd Mo-dic, milostni bodite, jaz nisem kriv, ker je pust.« In g. Modic je bil res milosten in je prisodil I. M. 40 K, dasi jih je 400 kron zaslužil. Pusta so na pol'ciji umili, bil je tako umetno našminkan, da bi ga v gledališču ne bili boljše maskirali. Aretirani »Kurenta je sicer zelo polten rodbinski oče, ki inr> 8 otrok, ampak ta presneti pust ga je le zmotil. Prosveta. pr Ponovitev igre »Bratec in sestrica« se bo vršila v petek ob 7. uri zvečer na Ljudskem odru, K ti predstavi vabimo vse prijatelje lepe mladinske zabave. Ker se vrši predstava zvečer, smejo priti otroci le v spremstvu odraslih, pr »Kristalni grad«, režija in naši igralci. Nekaj gnjiiega je v naši drami, Agažirani so režiserji in igralci, ki nimajo niti pojma o dramatiki. Le na ta način se je moralo zgoditi »dejstvo, da so se v dvogovorih premalo črtala mestoma predolgo-vezna izvajanja in se niso popravile vsaj tranzitne hibe ...« Upamo, da bo naša drama pridobila vsaj v bodoče ljudi s tako univerzalno nadarjenostjo, da pisatelju ne bo treba drugega, kot da bo nakazal samo osebe in misli, ki jih hoče izraziti, vse drugo bodo storili igralci. Le ne ta način bo dospela že o pustu 1921. slovenska dramatika na višino, na kateri se doslej še ni nahajala. Šofer Kolesa aretiran. Morilec dijaka Budine, učiteljiščnik Mirko Perko, je priznal nov greh, vsled katerega bo del razprave pred poroto tajen. Kdor je pazno zasledoval poročila časopisov o umoru na Golovcu, se je gotovo čudil, zakaj je šofer Koleša tako uslužno preskrbel Ferku smrtnonevaini strup strihnin, za katerega nakup si je na ljubljanskem rotovžu prav lahko pridobil dovolilnico. Policijski preiskovalni komisar Jožef Habe je že v nedeljo pred prvim zaslišanjem IPerka slutil, za kaj da gre, ker je Koleša veliko občeval z mladimi fanti; vendar pri prvem zaslišanju ni silil v morilca, da mu odkrije tudi razmerie do Ko-leše. V ponedeljek zaslišaval dopoldne g. Habe Budinovega očeta in druge sorodnike nesrečne Perkove žrtve, popoldne- je pa zopet zaslišaval Perka. In nesrečni morilec je odkril nov greh, katerega je zagrešil: in povedal, da ga je zapeljal šofer Koleša, ki se mu je približal in se seznanil njim v Šelenburgovi ulici, ga nato več- krat vodil v razne gostilne in kavarne, ga napajal z vinom in žganjem in delal z njim zločine, katere prepovedujejo in kaznujejo §§ 129 lit, b in 130 drugi odstavek in § 125 odstavek 5. kazenske postave.Med-tem, ko je preiskovalni komisar še zaslišaval morilca Perka, so že hiteli detektivi po Kolešo, kateremu je g, Habe povedal, kar je izpovedal Perko. Koleša, ki je imel žebelj v rokah, je prebledel, krčevito je tiščal žebelj in si ga potisnil v nogo, nato je pa rekel, da je, izvzemši ene reči, vse resnično, kar je izpovedal Perko. Koleši je naio preiskovalni komisar g. Habe napovedal, da je v imenu zakona aretiran in ga je odposlal v policijske zapore. V torek, dne 17. februarja, je zaslišaval g. Habe Perka in Kolešo v policijskih zaporih. Med zaslišavanjem je prišel v ju-stično palačo Perkov oče. Nesrečni oče je glasno plakal, ko je korakal po hodnikih novega Žabjeka. In ko je zagledal v pri-prosti zasliševalni sobi svojega sina, je plakajoč klical: »Sina morilca moram objeti in poljubiti.« Ljubeče očetovsko srce ni moglo umevati, zakaj da je sin tako zabredel, saj je prosil gospodarja, pri katerem je Mirko stanoval, da naj sina strogo nadzoruje. Ko je pa oče odšel in so sina morilca odpeljali v zapore nazaj, se jc do tovarišev v zaporu obnašal popolnoma prostodušno, se smejal, se šalil in zabaval z njimi: očetova žalost na izgubljenega sina ni čisto nič učinkovala ... Policijska preiskava v zadevi Perko-Kolcša sc nadatiuie Najnoueiia poročila. WILSON IN JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU Pariz, 17. februarja. (DKU) Kakor poroča »Daily Mail« iz New Yorka, je Wilsonov tajnik Tumutly izjavil, da predsednik v svojem sporočilu zavezniškim vladam v zadevi rešitve jadranskega vprašanja ni pretil, da se ne udeležuje več re-šavanja zadev entente, marveč da je le naznanil, da bo ameriške ladje, ki križa-rijo v Jadranu, pozval domov. PROTI WILSONU. LDU Pariz, 17. februarja. (DunKU) Washingtonski dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča: V krogih kongresa prevladuje mnenje, da bi odstop državnega tajnika Lansinga utegnil imeti za posledico vladno krizo. Javno mnenje, časopisje in politiki vseh strank so Lansingu naklonjeni in izjava predsednika Wilsona, da kabinet ni bil upravičen delovati za njegove odsotnosti, osuplja vso državo. Voditelji strank kongresa se hočejo resno posvetovati glede sredstev, ki se morejo uporabiti, da pokažejo svetu, da je Wilson nezmožen nadalje voditi predsedstvo. POSLOVILNA POSLANICA POINCA-REJA. LDU. Pariz, 17. februarja. (DunKU-Agence Havas.) Popoldne je bila v parlamentu prečitana poslanica odstopivšega predsednika republike, Poincare se v tej poslanici zahvaljuje za vsa počaščenja, ki mu jih je izkazala narodna skupščina, izjavlja pa, da ne veljajo njemu, temveč narodu in armadi. Bivši predsednik slavi nato občudovanja vredno zadržanje javnega mnenja in goreči patriotizem prebivalstva, iz česar javne oblasti črpajo moč za lastno zadržanje. Predsednik hvali narodno edin-stvo, ki jc spontano pokazalo srce naroda v pravi luči, ko se je Francija, napadena brez izzivanja, takoj strnila, da odbije napadalca, in poudarja potrebo, da narod ostane še naprej enoten, da bo mir, ki je bil podpisan, tudi res trajen, zlasti da more Francija zahtevati od Nemčije spoštovanje prevzetih obveznosti in izvedbo razorožitve; kajti le tako je mogoče varovati mir v Evropi. Poslanica konča z besedami: »Enotna v boju je bila Francija nepremagljiva, enotna v delu miru si bo s podobnim delovaniem iznova znala pridobiti občudovanje sveta.« NOVA RUMUNSKA MEJA. LDU Pariz, 17, februarja. (DKU — Brezžično.) Po vesteh iz Bukarešte je romunski ministrski svet sklenil, izprazniti madžarsko ozemlje na levem bregu Tise do takozvane Clemenceaujeve črte. Iz-praznitev bo trajala približno dva meseca. Ker se na tem ozemlju naseljeni Rumuni in Slovaki bojijo represalij s strani Madžarov in zahtevajo ,naj jih rumunska vlada preseli drugam, je le-ta ukrenila vse potrebno ,da izvede to preselitev. ZAPADNA OGRSKA. LDU Budimpešta, 17. februarja. (DKU — OKU) Uradni list objavlja imenovanje grofa Josipa Csirakyja za vladnega komisarja na Zapadni Ogrski. Hkrati mu je poverjeno vodstvo poslov velikega župana komitata Eisenburg. IZROČITEV VILJEMA. LDU Pariz, 17. februarja. (DunKU) — »Agence Havas« poroča: Nota, ki se je izročila holandski vladi glede izročitve bivšega nemškega cesarja, poudarja, da ne zahteva od holaadske vlade, naj odneha od svoje tradicionalne politike, marveč ponovno naglaša hudodelstva, za katera je odgovoren bivši nemški cesar, in vztraja na stališču, da ne kaže omalovaževati prošnje, ki jo je sestavilo 26 držav, ki so podpisale mirovno pogodba. Končno izraža nota veliko željo zaveznikov pred-očiti, kako resen bi postal položaj, ako Nizozemska ne bi dala zagotovila, ki ga zahteva varnost Evrope. LDU Berlin, 17. februarja. (DunKU — Wolffov urad.) Angleški opravnik je danes popoldne izročil ententno noto glede izročitve. OrbvskI vestnih. Fantovski večer Šentpeterskega Orla se vrši v sredo 18. t, m. točno ob pol 8. uri. Vsi bratje, ki bodo v nedeljo slovesno sprejeti, se morajo zanesljivo tega fantovskega večera udeležiti, da dobe potrebna navo-dila, — Predsednik. Cerkveni vestni**- c Krščansko učiteljstvo srednjih Sol. Dno 24. januarja 1920 je bilo na Dunaju ustanovno zborovanje »Zveze krščanskih nemških srednješolskih profesorjev«. Zveza je imela takoj ob ustanovitvi nad 200 članov iz celotne republike. Združenje sc je doseglo v zavesti, kako važno in potreb-no je, da se strnejo vsi učitelji srednjih šol, ki stoje na temelju krščansko-narodnih kulturnih idealov, da moreio kot verni in resni možje v svojem vzvišenem poklicu dati svojemu ljudstvu to, kar jc najboljše. Organizacija je bila potrebna tudi zato, ker more le kot taka imeti zastopstvo v učiteljsko zbornici. Novo društvo ima to-časno žc 250 članov. c Iz Vatikana. Cerkvena zastopnika Bavarske in Prusijc, poslanika pl. Ritter in pl. Bcrgon sta sc preselila v Rim, kjer sta bila sprejeta pri papežu v avdijenci. c Kardinalski ?.bcr šteje točasno 33 prelatov italijanskega jezika in 31 inozemskih škofov-kardinalov. Katoliški list »Va-terland« v Luzernu pripominja k temu razmerju to-le: »Mi in šc mnogo drugih bi radi videli, čc bi sestava svetega kolegija v univerzalnem značaju svete Cerkve še nekoliko bolj ustrezala. Predvsem je Nemčija že desetletja v primeri s številom, z velikim pomenom in zaslugami nemških katoličanov preslabo zastopana. .. Tudi Švici bi sc spodobilo dcvoJiti novega kardinala, zlasti ker so zadnje generacjc poznale samo enkrat in samo enega domačega kardinala — pre-lata Merillod-a.« Tako in šc z večjo pravico bi lahko klicali tudi katoliški .Jugoslovani. c Konferenca čehoslovaških škofov v Pragi. Na škofovskem posvetovanju v dneb 14.—19, januarja se je sklenio predlagati sveti stolici to-le: 1. Vpelje naj se narodni jezik v liturgijo, razen pri sv. maši, pri kateri se pa vsled dosedanjega dovoljenja sme list in evangelij citati v dema-Čem jeziku. Rabi naj se pa staroslo-venski bogoslužni jezik na Velehradu in ,v Emavsu, ker je bil že v starih časih v navadi. 2. Nadškofu v Pragi naj se da ju-risdikcijski primat nad vso Čehoslovaško. 3. Glede »Jednote« sodi episkopat, da bi ne bilo oportuno, ako bi se zatrla, da.si je baje Rim to zahteval. Izrastki bi se preprečili, če se doseže, da se ne ustanovi državna »Jednota«. Škofje, ki so bili polno-številno zbrani na konferenci, so se temeljito posvetovali tudi o cerkveno-poli-tičnih zadevah, zlasti o preteči ločitvi Cerkve od države. Razkol ne vleče kaj prida. Obsoja ga ostro zlasti tu navzoča ameriška misija. Dijaški vestnik. d »Hrvatska« na Dunaju se je prekrstila na svoji skupščini dne 8. t. m. v Ju-gosl, kat. aikad. društvo »Jug« na Dunaju. Število članov stalno raste. Društveno življenje je zelo živahno. Sicer pa na Dunaju prezebamo, stradamo in čakamo Velike noči. Prijateljem pozdrav. 6ospodarst»p. Inž. Dušan Sernec: Vodne sile na Slovenskem m faiska elektrarna. že zgrajene elektrarne ob Fali pri Mariboru. aj Financielno vprašanje. Najtežji problem, ki je pri tem rešiti, je financielno vprašanje, ker jc v podjetju do danes poleg istotako znatnega kapitala v kronah, investiran predvsem kapital, ki ga je dala švicarska finančna skupina in ki se izraža v frankih. Če se veruje v procvit Jugoslavije in o tem menda nihče ne dvomi, se podaja samo ob sebi zaključek, da se bo naša valuta tekom prihodnjih let stalno dvignila. Iz tega sledi, da se ima podjetje pri današnjem slabem tečaju nem-ško-avstrijske krone iznebiti teh investicij ter jnfo plačati najbolje s franki, tako, da sc ves investirani kapital izraža v slednji valuti. Z ozirom na današnji slabi tečaj jugoslovanskih denarnih sredstev ima pa kapital v frankih ostati kot dolg, ki bi se šc lc tekom časa odplačal. Podjetje bi bilo v začetku vsled potrebnega obrestovanja švicarske valute znatno obremenjeno, z rastočim tečajem lastne valute pa bi sc to breme stalno zmanjšalo. Z dvignenjem lastne vaJute bo šele združeno znižanje cen premoga, tako da bo moglo podjetje vselej uspešno konkurirati s kaloričnim proizvajanjem gonilne sile. To so le glavne smernice tozadevnih pogajanj, ki so se vršila koncem januarja med zastopniki ljubljanske vlade in zastopniki bančnega sindikata. Ta pogajanja so dovedla do zaključka, da se ugotovi v Fali investicijski kapital na 18 in pol milijonov švicarskih frankov ,v kateri svoti je 17 milijonov nemško avstrijskih kron že zapopadenih. Snuje se novo delniško podjetje s kapitalom. 10 milijonov frankov, od katerega prevzame tu-zemska skupina, pred vsem država, polovico, a tudi to svoto švicarski bančni sindikat začasno posoja. Želeti bi bilo, da prevzame država sama ves, na tuzemsko skupino pripadajoči znesek, da zamore javnost socialno stališče, po katerem bi se imelo podjetje voditi, uspešno uveljaviti. Do konca februaria ima tako belgrajska vlada, kakor tudi švicarski bančni sindikat pritrditi ljubljanskim zaključkom. Toku časa pa vsekakor ne bi odgovarjajo, če bi se novo podjetje osmovalo na izključno kapitalistični podlagi. Preskrba z električno silo je tako eminentna zadeva javnosti, da se tako podjetje nikakor ne sme presoditi le s stališča denarnega uspeha. Mednarodni kapital bi imel pri Fali svoj upliv potom švicarskih zastopnikov. Protipezo za ta upliv ne more nuditi domači kapffltail, temveč le javnost v svoja državni ali avtonomni organizaciji Brez upliva na podjetje tudi domači zasebni kapital gotovo ne bo, ker bodo javni zastopi rabili ogromno kredita, ki ga bodo mogli najti le pri zasebnem kapitalu. Upnik pa ima vselej vsaj nekoliko upliva na dolžnika. Ni dvomiti o tem, da bodo do tedaj, ko bodo glavne proge falskega omrežja dokončane, avtonomna okrajna zastopstva že delovala. Le-ta bi imela sama silo po svojem okraju razdeliti, omrežje v posameznih vaseh sama ali s pomočjo prizadetih občin zgraditi. Električno silo bi kupila od falskega podjetja na debelo, a podrobno razpečavanje prevzela sama. b) Projektirano omrežje za f a 1 -sko elektrarno. Ob času Avstrije je failska elektrarna projektirala daljnovod z 80.000 volti do Gradca, v svrho spojitve s svojim že obstoječim omrežjem in elektrarne pri Leb-ringu in Nemško Bisitrico-Pegau. Tam štajerski elektriški družbi primanjkuje sile, in sicer ima že sklenjeno pogodbo za dobavo 5000 kilovatov. Računati pa mora še z dobavo nadaljoih 5000 kilovatov. Drugi daljnovod je bil projektiran z napetostjo 46.000 voltov, poleg državne ceste preko Maribora-Slovenska Bistrica-Konjice na Celje. Oprembo stikalnice z napetostjo 80.000 voltov je podjetje naročilo, ter se to naro- čilo po izjavah zastopnikov Fale ne da več spremeniti. Sicer sprememba napetosti tudi ni potrebna, ker se s to napetostjo za novi projekt shaja za doglednj čas. Za sedaj se projektira na jug daljnovod visoke napetosti 80.000 voltov, ob prej označeni progi, nedaleč od državne ceste preko Slov. Bistrice in Konjic v Celje, kjer bi se postavila transformatorska staja. Iz te transformatorske staje bi sc preskrbovalo z 10.000 volti mesto Celje in industrijo v njeni okolici in napeljalo električno silo z napetostjo približno 30.000 voltov po Savinjski dolini do Šoštanja in Velenja. Daljnovod visoke napetosti 80.000 voltov bi sc v Celju cepil, na eni strani bi šla proga preko Vranskega do Domžail, kjer bi se postavila transformatorska staja za Ljubljano. Od tam bi se zgradil krog s srednjo napetostjo 30.000 voltov preko Ljubljane, Škofje loke, Kranja, Cerkejj, Mengša in nazaj v Domžale, ter stranski vod v Litijo. Na drugj strani bi šla glavna proga iz Celja poSavinjski dolini do Zidanega mosta, kjer bi se stavila transformatorska staja za spojitev s Trbovljami in za preskrbo v bližini ležečih industrij. Lz Zidanega mosta bi šla glavna proga naprej po Savinjski dolini do Podsuseda, kjer bi stala transformatorska staja za Zagreb in okolico. (Samobor.) (Dalje.) * ♦ * g Poučno predavanje o ženski domači obrti, V nedeljo 22. t. m. ob 15. uri se vrši na Turjaškem trgu št. 3, to je v poslopju Kmetijske družbe v II. nadstropju, poučno predavanje o ženski domači obrti v Sloveniji in o nalogi osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Predaval bo g. Ivan Vogebik, nadzornik čipkarskih šol na Slovenskem. K temu predavanju se vljudno vabijo žene in dekleta. g Obdelovanje veleposestniških zemljišč, danih v začasni zakup. Glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani razglaša in odreja po nalogu ministrstva za agrarno reformo v Belgradu z dne 31. januarja 1920, br. 885, nastopno: Nekateri predstavitelji malokmetskih družin, ki so dobili zemljišča (njive) velepo-sestev, spadajočih pod agrarno reformo, v začasen zakup, niso obdelali te zemlje ali niso obdelali delov svojih lastnih zemljišč, ampak izkoriščajo poljedelsko zemljo kot pašnike ali livade. To nasprotuje namenom agrarne reforme in je na veliko škodo za našo ekonomsko-financijelno moč, ker se tako zmanjšuje naša kmetijska produkcija. Zato je predvideno v § 5 na-redbe ministrskega sveta z dne 10. aprila 1919, da bodo pri končni razdelitvi zemlje izključeni tisti zakupniki, ki nemarno obdelujejo zemljišča, dana jim v začasni zakup. V številki 150 »Uradnega lista« je bila glede oddaje zemljišča v zakup razglašena odredba glavnega poverjenika z dne 15. septembra 1919, ki v točki 8 med drugim določa, da bo glavni poverjenik »odobril pogodbe, sklenjene v smislu te odredbe, ter jih po preteku te (enoletne) najemninske dobe podaljšal vsem onim kmetovalcem, ki bodo zemljišče, vzeto v najem, obdelali skrbno ali dosedanji obdelavi primerno«. Predpisi glede primernega izkoriščanja v zakup vzetih zemljišč se v mnogih primerih ne upoštevajo; zato se opozarjajo vsi oni, ki so zemljo dobili in jo žele kot soupravičenci dobiti še v bodoče, da sc bodo tozadevne odredbe izvajale najstrožje. Vsi interesenti, predstavitelji malokmetskih družin kot zakup- niki se o tem obveščajo potem »Uradnega lista« in domačega časopisja. Vabijo se duhovščina, učiteljstvo, županstva in drugi prijatelji kmetskega ljudstva, da ga pouče ter skušajo uveriti, da je v interesu po-cdinca in v interesu splošnosti, da ne ostane neobdelan niti najmanjši košček zemlje. Veleposestniška ©skrbništva, odnosno veleposestniki sami se pozivljejo, da potem nadzornika, kjer obstoja, sicer pa nar ravnost glavnemu poverjeniku ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani: 1. predložijo popis (ime in natančen naslov) vseh onih zakupnikov, ki doslej niso obdelali zemlje; 2. za vsakogar označijo, koliko je zemlje dobil v zakup, a koliko je ni obdelal (v hektarih ali arih); 3. obenem za vsakogar izkažejo, koliko zemlje je že prej (razen v zakup dobljene) obdeloval in koliko od te zemlje je neobdelane; 4. navedejo razloge, radi katerih dotičnik ni obdelal zemlje; 5, poročajo, koliko zemlje je ostalo končno neobdelane. Vse to se namreč ne nanaša samo na zemljo, ki se oddaja v začasni zakup, nego tudi na zemljo, katero so dotičniki obdelovali že prej. Poživljajo se vsa županstva interesiranih občin, da pri teh poizvedbah vestno sodelujejo ter veleposestniška oskrbništva odnosno državne nadzornike pri tem delu podpirajo. Zahtevana poročila morajo so-podpisati oziroma uradno potrditi tudi do-tična županstva, ki so za njih pravilnost in točnost soodgovorna. Poročila morajo biti predložena nepreklicno do 10. aprila 1920. a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani. Razdelitev moke: V sredo 18. t. m. se prične delitev moke po sledečem redu: V sredo 18. febr. izkaznice št. 1—200, v četrtek 19. febr. 201—, 400, v petek 20. febr. 401—600, v soboto 21. febr. 601—800, v ponedeljek 23. febr. 801—1000, v torek 24. febr. 1001—1200. Sreda in četrtek od 1201 do konca in zamudniki. Stranke sc opozarjajo, da se drže predpisanega reda. Osebe, ki imajo ru-jave izkaznice za cenejšo prehrano, naj jih prineso s seboj, ker daje ta izkaznica pravico do ceneje moke, kdor pa pri nakupu ne predloži izkaznice, mora plačati moko po nabavni ceni. a »Samopomoč v Ljubljani je dobila za svoje člane večjo množino rujavih, lepo izdelanih čevljev za dečke (deklice) št. 26 do 35, ter čevlje, rjave in črne, za moške po znižanih cenah. Čevlji se delijo vsak dan v zadružni pisarni, Vodnikov trg št. 5. — Cenejša moka. Vsi ljubljanski člani, ki so že prejeli moko brez »izkaznice« za cenejšo prehrano, naj se prilično zglase ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. Vsi člani, ki nimajo »izkaznic«, naj se zglase istotako takoj v pisarni in vsak prinesi s seboj člansko knjižico. Denar je izgubila neka ženska na poti od Starega trga do vojne prodajalne v Gosposki ulici. Vsota 300 K je bila zavita v časopisni papir. Kdor je denar našel, naj ga prinese na Stari trg št. 21 v prvo nadstropje k služkinji Mariji Šurnaj. = KOLESA = rabljena kupuje J. GOREČ, LJUBLJANA, GoaposveUka sesta št. 14. •i. T Od ot društva Inženirjev v Ljubljani naznanja, da je dne 14. februarja preminul njegov društveni član, gospod ing. Josip Kenda gozdarski oskrbnik na Bledn. Pogreb se je vršil v ponedeljek dne 16. februarja iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. °M*aioria kateri zna molztl, spre j-t/lbajBtJa me pod ugodnimi pogoji Oskrbnistvo graščine Novlklošter pti Sv, Petra v i a v. dolini. Sprejme se tudi viniiar z delavno družino, in enega konjskega hlapca za poljsko delo. )\itfon ^omatar mesar in posestnik )Vtici l(omatar vd. l^alar. poročena. Sko/a ,£oka, 15. svečana 1926. X