step. 154 U Uubllani, sobota, 10. mula 1937 leteli. Španska kriza edlega Srditi govori na seji odbora za nevmešavanje Z veselimi obrazi so delegati odložili sejo na prihodnii teden London, 10. julija. Težko pričakovana seja odbora za nevmešavanje je trajala dopoldne in popoldne ter se je končala s sklepom, da naj angleška vlada še naprej išče načinov, kako bi bilo mogoče najti kompromis med italijansko-nemškim in angleško-francoskim stališčem, z ozirom na nadzorstvo španskih meja. Anglija: Odpokličite prostovoljce Prvi je govoril predsednik odbora in zastopnik Anglije lord Plymouth,kijev imenu svoje vlade izjavil, da je italijansko-nemški predlog, naj velesile enostavno priznajo generala Franca, naj nadalje ukinejo pomorsko nadzorstvo, ker je neizvedljivo ter obdrže samo nadzorstvo suliozein-skih meja Španije, nesprejemljiv. Anglija generala Franca ne more priznati kot vojskujočo se stranko, razen ako se velesile med seboj sporazumejo, da se odpokličejo brez izjeme vsi prostovoljci iz obeh Španij ter se tako prepusti obema taboroma, da se med seboj sporazumeta na ta ali na oni način. Italija: Priznaite generala Franca Za angleškim delegatom je govoril italijanski veleposlanik grof Grandi, ki je vztrajal pri italijansko-nemškem načrtu in dokazoval, da je nepristranski in najbolj primeren, da konča državljansko vojno. Generala Franca je treba pač priznati, saj obvlada že dve tretjini Španije. Prepuščati pomorsko nadzorstvo samo angleškim in francoskim ladjam, ne gre, ker ni zadosti jamstev, da bosta ti dve velesili nadzorstvo izvajali nepristransko, saj sta v preteklosti preveč odkrito pokazali, da so njune simpatije pri vladi v Valenci ji in bi bilo njihovo nadzorstvo tudi bolj y prilog va-lencijski, kakor Francovi vladi. Grandi roti odbor za nevmešavanje, naj sprejme italijansko-nemški predlog, ki je zadnja bitka za mirno rešitev španskega vprašanja. Francija: PrlHoden teden odprem mefo Za italijanskim delegatom je dobil besedo francoski veleposlanik Corbin, ki je v dolgem, silno odločnem govoru odklonil italijansko-nemški predlog ter ga imenoval izzivalnega za Francijo in Anglijo. Corbin je svoj govor usmeril po navodilih, ki jih je dobil še isto jutro iz Pariza in ki so mu naložila najstrožjo dolžnost, da energično obrazlozi francosko stališče, češ da bi v nasprotnem primeru francoski socialisti morali odpovedati svoje sodelovanje v Chautempsovi vladi. Corbin se je z začudenjem vprašal, kako je mogoče francoski velesili predlagati, naj sprejme predlog, da naj bo samo frnacoska meja zaprta in nadzorovana, med tem ko bi bile vse ostale španske meje in obale odprte za svoboden pomorski in suhozemski promet Takšna zahteva je za Francijo žaljiva in ona jo odločno odklanja. Še več. Francoska vlada mu je naročila, naj izjavi, da je voljna čakati na kakšno pametno rešitev še do prihodnjega tedna. Ako_ se do tega časa pomorsko nadzorstvo nad španskimi obalami v polni meri ne upostavi in če se ne obnovi tudi nadzorstvo na suhozemski portugalsko-španski meji, bo Francija naprosila nadzornike, ki se nahajajo na njeni pirenejski meji, naj odpotujejo ter bo proglasila popolno svobodo prometa iz Francije v Španijo. Francija bi bila voljna proučiti predlog o priznanju generala Franca samo pod pogojem, da se, kot zgoraj povedano, upostavi mednarodno nadzorstvo okrog in okrog Španije in če se odstranijo s španskih državljanskih bojišč vsi prostovoljci. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, sploh ne more vzeti na znanje italijansko-nemške-ga predloga. Rusija: Italfjansko-nemška krinka Za francoskim zastopnikom je povzel besedo zastopnik sovjetske Rusije, veleposlanik Majski, ki je čestokrat v uprav surovih besedah zavrnil italijansko-nemški predlog ter ga imenoval smešnega. Sovjetska Rusija se popolnoma pridružuje stališču francoske in angleške vlade glede omejitve nevarnosti, ki za svetovni mir izhajajo iz španske državljanske vojne. Sovjetska Rusija točno ve, da sedanji spor med velesilami zaradi Španije ni bil nikakor potreben, ampak sta ga na-lašC povzročili Italija in Nemčija,^ ki pod firmo protiboljševiškega in protikomunističnega boja skrivata danes popolnoma jasne namene. Pod to firmo sta Italija in Nemčija enostavno napovedali vojno zakoniti španski vladi in hočeta tamkaj doseči zemeljske pridobitve, gospodarske ugodnosti in vojaška opirališča. Sovjetska vlada hoče raz- galiti to zakrinkanost in povedati vsemu svetu, v čem obstoji sedanji spor cele Španije. Nemčija: Španija - maslo Kominterne Ves rdeč od jeze in razburjenja se je nato dvignil nemški veleposlanik von Ribbentrop, ki je v srditem govoru pobijal mnenje sovjetskega delegata. Nemški odposlanec je v silno hudih in žaljivih besedah govoril o delovanju kominterne v Španiji pred izbruhom državljanske vojne ter v zadnjih 11 mesecih odkar traja državljanska vojna. Stotisoče žrtev, ki da so padle v Španiji, leže kot strašno breme na vesti sovjetskih oblastnikov in naloga kulturnega sveta je, da ta zločin kaznuje, ali vsaj onemogoči, da bi se nadaljeval. Nemški poslanik je nato ostro kritiziral angleško-francoski predlog ter izjavil, da ni naloga odbora za nevmešavanje, da izraža svoje simpatije ali antipatije za to ali drugo stran v Španiji, ampak da najde kulturno rešitev tega vprašanja. Italija in Nemčija odklanjata komunistično Španijo in sta prepričani, da ni mnogo drugih držav, ki bi to želele. Drugi delegati: Sporazumite se med sebo! Za nemškim delegatom so zaporedoma govorili tudi zastopniki ostalih držav, med njimi v imenu Male zveze češkoslovaški poslanik Massa-ryk, ki je izrazil iskreno željo, naj pride do kompromisa, ki bo zagotovil nadaljnji mir v Evropi. Podobno izjavo je v imenu Balkanske zveze dal grški poslanik. Vsi ostali zastopniki srednjih in malih držav so se tej želji priključili. Poljski zastopnik je predlagal, naj se ustanovi poseben pod- odbor treh držav, to je Švedske, Norveške in Poljske, ki naj bi iskal kompromisne rešitve. Kot zadnji je govoril zastopnik Nizozemske, ki je predlagal, naj odbor za nevmešavanje nekaj dni prekine svoje delo in naj pooblasti angleško vlado, da najde srednjo rešitev med italijansko-nemškim in francosko-angleškim predlogom. Vsi delegati so z navdušenjem sprejeli nizozemski predlog (s tem je propadel poljski predlog o ustanovitvi pododbora), nakar je lord Ply-mouth izjavil, da se čuti zelo počaščenega, ampak da mora še prej vprašati zunanjega ministra za pristanek. Zunanji minister Eden je svoj pristanek sporočil telefonično, nakar je predsednik lord Plymouth izjavil, da sprejme nalogo posredovalca, da prekine zasedanje odbora, ki ga bo sklical šele prihodnji teden in da se bo angleška delegacija med tem časom potrudila, da najde zadovoljiv izhod iz nasprotujočih si stališč. Seja odbora je bila po viharnem začetku zaključena v najboljšem razpoloženju vseh delegatov in fotografi časopisov so na svoje veliko začudenje imeli pred seboj samo smehljajoče se obraze, ko so delegati zapuščati sejo, mesto zagrenjenih, kot je vsa londonska javnost pričakovala. Po seji odbora za nevmešavanje je zunanji minister Eden dal vsem veleposlanikom in poslancem navodila, naj takoj začnejo spraševati vlade dotičnih držav, kjer delujejo, glede morebitnih novih pobud za kompromisno rešitev španskega spora. Angleški poslanci bodo vladam stavili vprašanje glede stališča, ki ga zavzemajo glede prostovoljcev, nadalje, če sprejmejo preosnovo pomorskega nadzorstva v toliko, da bodo nadzorniki sedeli po vseh španskih lukah in če bi dotične države hotele sodelovati pri obnovitvi prejšnje pomorske kontrole, za primer, če bi kompromis ne bil mogoč in bi prišlo do preloma z Italijo in Nemčijo. Vesti 10. julija Jugoslovanski poslanik pri sv. očetu Vatikansko mesto, 10. juilja. Sv. Oče je sprejel v svojem poletnem gradiču Gandolfo v daljši av-dijenci jugoslovanskega poslanika pri sv. Stolici Miroševiča-Sorgo. O razgovorih sicer ni izšlo nobeno uradno poročilo^ toda rimski listi poudarjajo, da je jugoslovanski poslanik papeža obvestil o tem, da je jugoslovanska vlada predložila parlamentu v odobritev zakonski predlog o konkordatu in da ni nobene bojazni, da bi jugoslovanski parlament kon- kordata ne sprejel potem, ko mu je ministrski predsednik dr. Štojadinovič na tako jasen način obrazložil važnost konkordata, kakor tudi nekatere točke, ki niso bile dovolj jasne in ki jih je Vatikan na zadovoljiv način pojasnil. Papeč da je vzel poročilo jugoslovanskega poslanika z veseljem na znanje in da je izrazil svojo posebno radost nad načinom, kako je jugoslovanski predsednik vlade konkordat priporočil na seji tozadevnega parlamentarnega odbora. Romunski kralj na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 10. jul. Dopoldne ob pol devetih se je skozi Ljubljano z Orient ekspresom vozil romunski kralj Karol II. Orient ekspresu je bil zadaj priklopljen posebni dvomi salonski voz ter voz za kraljevo prtljago. Kralj Karol potuje v strogem inkognitu ter ga v Ljubljani ni nihče pozdravil. Po kratkem postanku v Ljubljani je kralj Karol z Orient ekspresom odpotoval dalje proti Rakeku v Pariz. Jugoslovanski kolesarji na Bolgarskem Sofija, 10. julija m. Rezultati mednarodne kolesarske tekme na drugem delu proge, ki poteka med Plevno in Trnovim je tale: 1. Nikola Nenov 4:29:35, 2. Prosenik Jugoslavija) 4:29:35, 3. Depelčimski 4:29:38, 4. Grgec (Jugoslavija) 4:30:05, 5. Dimitar Petrov 4:30:5, 6. Čam-parov 4:30:6, 7. Konstantinov 4:31:12, 8. Hakču (Romunija) 4:31:35, 9. Dadžijev 4:36:33, 10. Uijev 4:37:08, 11. Vlkov 4:39:59, 12. Genadi Šimov 4:40, 13. Dimitrov 4:40:1, 14. Cvetiko Georgijev 4:40:1, 15. Ormuž (Jugoslavija) 4:41:14, 16. Savanov (Romunija) 4:44:1 in Veleskov 4:44:2. Danes bodo kolesarji tekmovali na tretjem delu proge od Velikega Trnova do Ruščuka. Postanek brzih vlakov v Rimskih Toplicah Za časa glavne sezone, t j. od 10. julija do vključno 15. 6eptembra, imajo v Rimskih Toplicah postanek vsi brzi vlaki. Iz Rimskih Toplic odhajajo v navedeni dobi brzi vlaki proti Zidanem mostu ob 4.30 in ob 15.38, proti Mariboru pa ob 1.25 in ob 14.36. Še vedno spor vsled trupla maršala Pilsudskega Varšava, 10. julija. Krakovski nadškof knez Sapieha je poslal predsedniku poljske republike daljšo pismo, v katerem mu je obrazložil razloge, zakaj ni mogel sprejeti predsednikove želje, da naj se truplo pokojnega maršala Pilsudskega ne prenese iz stolnice na Vavelu drugam. Nadškofovo pismo pa očividno ni zadovoljilo predsednika republike in poljske vlade, ker je izšlo uradno porodilo, da je poljska vlada že odposlala nov protest n& sy, Stolico zaradi tega. Zunanji minister Beck pa je povabil k sebi apostolskega nuncija Cortesija in mu obrazložil položaj ter ga prosil, naj pri sv. Stolici posreduje, da se spor tako reši, da bo dobil predsednik republike zadoščenje. Istočasno pa je vladno iu marksistično časopisje začelo zopet divje napadati krakovskega nadškofa ter zahtevati, naj odstopi. Ta način pisanja listov pa nikakor ne najde dobrega odmeva med odgovornimi ljudmi, že x ozirom na to, ker je stari Krakovski nadškof na smrt bolan in vsak čas pričakujejo katastrofo, Stavke v pariških hotelih in gostilnah c,_Pa™’ *°: Julija. Pogajanja med vlado in za-1 hn i S^ilniškega nameščenstva tpUL-ih reZUS??"a; .?a sinf>čnji seji sindikata hoških in gostilniških nameščencev je bilo torej še trudr'da hi"!* °E'i0 6,avk" ,° P°lnnži- vIada se sfrofalna. Preprečila, ker bi bila kata- n Poskusna stavka je bila že popoldne po S er‘b cvecJ’h restavracijah v okolici EtoiJe. Do^ gajali so se naravnost 6inešni prizori. Gostie so ter na roči 1 i" tj H n 1 W,a.1-i • 0P°,danskeni kosilu ed njm” Je bll° veIiko število SVrmCeV’ V prvi vrsti Američanov, K1 60 prišli V Pariz na razstavo in na razvedrilo OdI prve niso dosti imeli, ker še ni gotova svo e- ed inef" ,vaZVehdrUa ,pa ie bil° d0TOlj- Ko soT- frf y je, Juhe: odnosno zavžili zelo pikantne kWnataE ' T7' (mrzIa Predjedila), so se amonij a ril ^ ■ ne z naročenimi jedili, niio rnar°Z1V°m’ Se ROSt^e J]emudoma odstra- se /lovHn S° 'Th l /Prva’ da Sre za šalo in so fs,sr Jr* ,smej,a!‘> toda pokazali so se zelo mišičasti voditelji, ki so čakali nekje v kuhin iškem 2h ™,frt<>n? SVet0VaIi 'mi PIa&i° ‘o kar so 21:,P? ?n "aj pa lzS>ni]e. Američani so pobrali rid f ! K- Prekliniaj°č hodili od gostilne do gostilne da bi se nasitili. Končno se je zbrala Ua v hX>“’ £ 80 naro£iIi taks‘je se odpe-~ ’ kjer 80 Pobasali svojo prtljago in odpotovali cez mejo. Poskusna stavka v delavskem okraju Grenelle je bila manj zabavna. Ko so hoteli goste sredi obeda odstraniti, so ti zagrabili za krožnike ter jih pometali natakarjem v glave. Nato so vdrli v kuhinje ter tamkaj pojedli vso zalogo, v okraju Italije so lačni delavci tudi navalili na Kuhinjo, znosili jedila na sredo ulice ter jih tam zavžili. Razburjeni natakarji so jih obkolili in dvi-gah pesti desne roke v znak marksistične solidarnosti. Ko so delavci pojedli, so tudi oni odzdravi iali z dvignjeno desno pestjo. Ves Pariz v dobrem razpoloženju pričakuje posledice, ki jih bo imela splošna stavka hotelskih in gostilničarskih nameščencev. Samo potovalne agencije so vse obupane. Kulturni davek v Bolgariji Sofija, 10. julija, m. Zveza bolgarskih čitalnic je izdala zakonski osnutek ter ga predložila bolgarski vladi. V tem osnutku Zveza bolgarskih čitalnic predlaga, naj se uvede takoimenovani kulturni davek, ki bi ga morala plačevati vsa podjetja in trgovine, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami. Dohodki iz kulturnega davka bi se porabljali izključno le za podpore kulturnim ustanovam, Vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli je včeraj v Parizu obiskal svetovno razstavo ter si ogledal vatikanski paviljon. Taikoj za tem je pa obiskal francoskega zunanjega ministra Delboea. Kitajskojaponski spor se je na miren način poravnal. Japonske čete so zapustile postojanke, ki so jih bile zavzele. Tudi železniški promet je obnovljen. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič je priredil na poslaništvu velik sprejem, katerega se je udeležilo veliko število pariških diplomatskih osebnosti, francoskih politikov, književnikov, univerzitetnih profesorjev in časnikarjev. Angleška vlada je poslala poročilo kraljevske komisije o razdelitvi Palestine na Društvo narodov in zaprosila, da se poročilo obravnava na prihodnji seji komisije za mandate. Silna vročina še vedno vlada v Ameriki. Doslej je sončarica zahtevala spet nad 100 smrtnih žrtev. Temperatura pa še vedno narašča. Z razdelitvijo Palestine ni razen Angležev nihče zadovoljen. Arabci smatrajo dogodek za največjo svojo nesrečo. Židje pa se jokajo, ker jim taka rešitev preprečuje ustvaritev velike 'židovske držav^. Kitajski akademiki močno agitirajo proti kakemu ponižujočemu sporazumu Kitajske z Japonsko. Zahtevajo, da se ustanovi velika protijaponska zveza. »Paviljon miru« so včeraj odprli na pariški' razstavi. Ob otvoritvi so govorili podpredsednik vlade Leon Blum, za Anglijo lord Cecil, glavni tajnik Društva narodov Avenol in dr. Nazadnje je govoril tudi komunistični prvak Cachin. Pri svečanostih so peli tudi internationalo. Bivši predsednik angleške delavske stranke lord Lansbury se je včeraj eno uro razgovarjal z Mussolinijem. Pri odhodu je časnikarjem dejal, da sta največ govorila o načrtu nove konference. Lansbury bo v sredo odpotoval iz Rima, še prej pa se bo ponovno sestal z Mussolinijem. Pogodbo o prijateljskem sodelovanju in skupnem delu za mir so včeraj podpisali v perzijski prestolnici v Teheranu zunanji ministri Irana, Iraka, Afganistana in Turčije. Avstrijsko nemška paritetna komisija bo med drugim uvedla tudi poseben način uvažanja in izvažanja časopisov iz obeh držav. Zapora pa bo veljala še vedno za liste borbenih organizacij. Kardinala Pacellija je ob prihodu v Pari* sprejela velika množica ljudstva in navdušeno vzklikala papežu in katoliški Cerkvi in Franciji. Pacellija je sprejel na postaji zunanji minister Delbos. Novo francosko podmornico so spustili v morje v Cherbourgu. Imenuje se »Sidi Feruh« ter ima 1500 ton. Svetovni rekord z motornim čolnom je dosegel Francoz Emile Picqueres. Dosegel je hitrost 140.6 km na uro. Prejšnji rekord je imel Italijan Cataneo. Posebno zasedanje romunskega parlamenta bo sklicano septembra. Poslanci bodo ob tej priliki enodužno pohvalili velike diplomatske uspehe kralja Karola II. Madžarski senat je sprejel načrt zakona o razširjenih pooblastilih kraljevega namestnika. Senat je glasoval brez predhodne razprave. Na stroge kazni je obsodilo poljsko sodišče v Konici 22 poljskih državljanov po rodu Nemcev, ki so po nemškem zgledu hoteli organizirati delavska taborišča. Povprečno so bili obsojeni od 5 mesecev do 2 let. Nemško časopisje naglaša, da so bili obsojeni ne da bi se jim pregreha mogla dokazati. Glavni tajnik tretje internacionale Dimitrov se je baje pred kratkim mudil v Parizu ter se razgovarjal z voditelji francoske komunistične stranke. Po pisanju lista »Candide« je hotel Dimitrov organizirati nove prostovoljske zbore za valen-cijsko vlado. Jugoslovanski parnik »Predsednik Kopajtič< je neka nacionalistična križarka v bližini Gibraltarja ustavila in odvedla v Teneriffo. Tamkaj so ladjo pregledali, nakar so jo spet izpustili. 400 nemških mark sme po novem turističnem sporazumu med Nemčijo in Švico nesti s seboj v Švico vsak Nemec, ne da bi mu bilo za to treba dobiti posebnega dovoljenja. Zaradi bližajočega se kronanja egiptovskega sultana bo izdana amnestija za tiste jetnike, ki so tri četrtine kazni že presedeli. Tako bo okrog 1000 kaznjencev izpuščenih na dan pred kronanjem. Različne organizacije svobodnih poklicev n* Poljskem, kakor zdravniki, inženjerji, advokati, lekarnarji in posestniki, 60 sklenile sklicati na jesen v Varšavi kongres, kjer bodo zahtevale poostrena določila proti judovski poplavi. V Kremlju zaseda glavni odbor komunistične stranke ter sklepa o tolikokrat najavljenem novem volilnem zakonu. Stražo v Kremlju so za to priliko prevzeli izključno agentje GPU. V Vladivostoku so agenti GPU aretirali okrog 1000 oficirjev in vojakov. Pri tej priliki je prišlo do spopadov, v katerih je bilo 12 častnikov GPU ubitih. V dveh posebnih vlakih so aretirance nato prepeljali v Moskvo. Vulkan uničil mesto Rabaul Rabaul (Nova Gvineja), 10. julija. Mesto Rabaul je vsled nenadnega izbruha tukajšnjega ognjenika popolnoma razdejano. Vulkanskemu izhruhu je sledila tudi poplava, ker so vsled globočinskih pretresov morski valovi silno narasli in z strašno silo navalili na pristanišče ter velik del mesta odplavili, Samo 3000 ljudi od 6500, la jih je mesto štelo, so mogli žive rešiti in odpeljati drugam, Katastrofa se je zgodila že 28. junija, a je vsled razdejanja telefona in radio postaje svet šel? danes zvedel za njo, Tudi »Narod" se sramuje... Ljubljana, 10. julija. Za »Jutrom< je seveda včeraj popoldne pri-capljal Se dični starina »Sl. Narod« ter nas pošteno obral zaradi opljuvanega izložbenega okna pri Novi založbi na Kongresnem trgu. »Sl. Narod« je svoje besede postavil pod pravilni naslov lnfam-nost brez primere«, samo naslovil jih je na napačni naslov. Ta naslov je namreč kot nalašč namenjen >Jutru« in »Sl. Narodu« obenem. Kajti samo ta dva lista sta zmožna v resnici grde infamije brez primere: da namreč branita dejanje, ki ga mora obsojati sleherni Slovenec. Toda »Sl. Narod r je vendarle »Jutro« posekal v odkritosrčnosti in je tako-le trdo prijel svoje ljudi: »Ljudje, ki so se komaj dobro skrili pred pošteno slovensko (ni pomota, >S1. Narod« v resnici piše »slovensko«) javnostjo s svojimi nedavnimi gnusnimi, prostaškimi dejanji, so zdaj prilezli zopet na dan s tako infamijo. Res daleč smo prišli in ni čuda, da se majejo temelji javne morale, da je med nami vedno več podivjanosti in vedno manj srče omike. Sicer pa ni vredno izgubljati besed. Moralnemu pokvarjencu ne prideš s pošteno besedo nikoli do živega.« Potem se je »Sl. Narod« znova spomnil požganega godbenega paviljona v Tivoliju. V resnici obžalujemo, da so njegove plodove zagrnile snežene poljane, toda mislimo vsaj, ('n »Sl. Narod« nikakor ni mislil objaviti nekih okolnosti, ki so vsekakor zanimive, kadar govorimo o tem požigu. Te okolnosti eo navajali že poslanci v svojih inter- Kongres Slaviae Catholicae v Ljubljani Ljubljana, 10. julija. Tiho nosimo v sebi ljubezen, ki nas veže na bratske slovanske narode. Od časa do časa pa ji dajemo tudi na zunaj izraza v prijateljskih sestankih, posvetih, manifestacijah. Zavest, da smo člen velike vseslovanske skupnosti, v kateri utriplje ista rahločutna, topla slovanska kri, bodri mali slovenski narod. Kljub svojemu malemu številu pa se čutimo močne, ker vemo, da smo po kulturi, Jeziku in duševnih velikanih svojega naroda enaki njim, ki jim teh svojstev še nihče ni drznil oporekati. In kakor je bila vedno Ljubljana žarišče velike slovanske ideje na jugu, jo je tudi to pot doletela čast, da se bo v njenem gostoljubnem okrilju v dneh 19.—22. julija t. 1. vršil kongres zveze slovanskih katoliških akademikov in starešin. Zgrnili se bodo z vseh strani: z juga, vzhoda in severa, navdušeni v svoji zavzetosti za slovansko in katoliško idejo vedno mladi in borbeni možje, fantje in mladenke. Sprejeli jih bomo kot brate in sestre, ki prihajajo k svojcem. Tudi to pot bomo pokazali svetu, da je Ljubljana še vedno prestolnica zavednega katoliškega slovenskega naroda. Spored kongresa bodo v glavnem tvorila predavanja starešin slovanskih katoliških akademskih društev. Ker se kongres radi mnogih težkih okolnosti ne more vršiti drugače kot o velikih počitnicah, ko so na razpolago razne vozne olajšave in je čas dopustov, zato pozivamo v časopisih Vas, katoliške starešine, akademike in srednješolce,, da ee po možnosti v čim večjem številu udeležite te velike slovanske manifestacije v slovenskem kulturnem središču. Natančni program bo še pravočasno javljen v časopisju. Svojega tovariša je hotel okrasti Ljubljana, 10. julija. Navadno se malopridneži med 6eboj dobro razumejo ter vsaj drug drugega ščitijo, če 6i že pomagati ne morejo. Včasih pa se med to družbo vrine tudi kateri, ki niti svojim najbližjim tovarišem ne prizanese, če se mu nudi pripravna pri- lika. Tako je policija te dni aretirala prijatelja Janeza, ki je s svojim tovarišem Lojzetom polegal v senci kostanjev na klopi v Tivoliju. Ko je Lojze že krepko zasmrčal, mu je Janez začel segati in tipati po žepih. Toda kjer ni nič, tam celo hudoba nima kaj jesti, — o tem se je moral prepričati tudi brezposelni Janez. Vsi Lojzetovi žepi so bili prazni, nič mu Janez ni imel izmakniti, pač pa je s svoiim brskanjem opozoril nase stražnika, ki je podjetnega Janeza opazoval nekaj časa izza kostanja, naposled pa je pristopil ter ga pri samem netovariškem delu prijel in odgnal na stražnico. Zdaj je Janezu seveda žal, ker bo treba nekaj časa ležati na pričnah v sodni palači, kamor so ga iz policije odpeljali še isti dan. Dva junaka noža obsojena Ljubljana, 10. julija. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja, ko sta bila sosodnika gg. Fran Kovač in Rajko Lederhas ter je javno obtožbo zastopal šef državnega tožilstva g. Vilko Lavrenčak, je včeraj obravnaval najrazličnejše zadeve, med drugim je sodil tudi dva junaka noža. Brezposelni Gojko Miloševič, stavec iz Sarajeva je 10. junija bil deležen dobrohotnosti svojega so-rojaka in stavca Antona Vujiča, ki ga je povabil v gostilno na jedačo in pijačo. Pozneje sta nekoliko vesela odhajala iz gostilne po Masarykovi na Šinar-tinsko cesto. Politizirala sta nekoliko. Prav na križišču Šmartinske in Masarjkove ce6te pa je Miloševič potegnil iz žepa nož in ž njim sunil tovariša naravnost v trebuh tako, da mu je izstopilo črevo. Prerezana je bila (udi važna arterija. Vujiča se je nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, Miloševiča pa je stražnik odgnal v zapor. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj moral zagovarjati Miloševič zaradi zločina težke telesne poškodbe po §-u 178/11 k. z. Poškodba je bila po izjavi zdravnikov smrtnonevarn«. Miloševič se je izgovarjaj da je bil popolnoma pijan, kar niso mogle potrditi razne priče. Bi! je obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Na Orlem se je pretekli mesec dogodil tragičen slučaj uboja, katerega žrtev je postal posestnik Pajk. Mladi fant Rojc, ki je poprej s svojim tovarišem nabiral gobe in mravljinčja jajca, je prišel v gostilno n« Orlem. Tam je prisedel k posestniku Pajku. Sprva sta 6e mirno pogovarjala. Pozneje zunaj na cesti pa ie nastal prepir. Pajk je za bežečim Rojcem vrgel poleno. Obrnil se je Rojc in stopil proti Pajku, ki je držal že drugo poleno. Rojc pa je vzel v roko velik kol in zamahnil ž njim po Pajkovi gavi, ki 6e je nezavesten zgrudil na tla in kmalu nato umrl, ker mu je bila lobanja prebita in ranjeni možgani. Rojc se je pred senatom zagovarjal 6 silobranom. Sodišče pa se je postavilo na 6tališče, da to ni bil silobran, in je obsodilo Rojca na 8 mesecev strogega zapora, vpoštevajoč njegovo razburjenost in neoporečnost, j pelacijah v parlamentu, pa jih doslej nismo mogli čitati ne v Sl. Narodu« in v ;>Jutru«. V teh interpolacijah smo brali, da so bili gasilci ob gašenju paviljona moteni, pa ne od presnetih klerikalcev, marveč od naprednih demonstrantov. Dalje smo iz teh interpelacij zvedeli, da je oblast postavila javno stražo okrog vseh sokolskih zgradb v Ljubljani, le stražo ob tem godbenem paviljonu so si gospodje pridržali sami. To vse smo brali v interpelacijah, pa za čuda napredno časopisje o teh zanimivih okoliščinah kar molči. Morda pa bo >S1. Narod« tako ljubezniv, da bo objavil svojim prijateljem vsaj to, kar smo v zvezi s požigom zvedeli naknadno šele te dni. Nekdo, ki je šel v nesrečni noči mimo Narodnega doma, je iz temne sobe te zgradbe slišal sumljivo šepetanje. Postal je pozoren in se je še enkrat napotil mimo okna. Šepetanje v temni sobi se je nadaljevalo. Ko se je nočni sprehajalec v tretje napotil mimo okna, skozi katerega so prihajali v taki pozni nočni uri nenavadni glasovi, se je iz sobe oglasil pritajeni »Pst, pst...« Človek je sicer nadaljeval svojo pot, ves ta dogodek ob Narodnem domu pa mu je postajal zmerom bolj sumljiv, zato je nanj opozoril stražnika. »Sl. Narod« bi opravil med svojimi ljudmi zelo hvaležno delo, če bi povezal vse te zanimive okolnosti v šopek, ki bi sicer neprijetno dehtel, pa bi vsaj izpričeval, da je »Sl. Naroda : ogorčenje zoper infamijo njegovih ljudi odkritosrčno. Kip Matere Božje so ukradli Stična, 9. julija. ... Tf dni je bil iz prijazne kapelice blizu vasi Vir ukraden lep kip Matere božje. Sprva ni bilo za kipom nobenega sledu, čeprav so bogoskrunskega tatu z vso potrebno vnemo zasledovali orožniki. Zdaj pa smo dobili sporočilo iz Ljubljane, da je tam naš kip prodajal neki Z. J., in sicer trgovcu Maksu Rovšku v Ilirski ulici. Kip je ponujal za 350 Din. Trgovcu se je jx>nudoa zdela sumljiva, zato je stvar naznanil stražniku. Ta je sledil prodajalcu ter ga kinalu prijel, ko je kip hotel prodati pri dveh drugih ženskah v Trnovem. Novo kopališče v Višnji gori Višnja gora, 10. julija. Dolgo let smo se Višnjegorci borili in prizadevali na vseh plateh, da bi si zgradili za naše meščane tako potrebno koj3ališče. Končno je kopališče zgrajeno in jutri, v nedeljo 11. julija bo kopališče slovesno odprto in blagoslovljeno. Iz Ljubljane pride k nam za to priliko tudi plav. skupina Ilirije, ki bo popoldne na novem kopališču izvedla propagandno plavalno in skakalno tekmo. Blagoslovitev kopališča bo izvršil domači župnik g. Vidmar, d oči m so k prireditvi vabljena vsa društva ter ostali naši prijatelji Dolenjske. »Putnik« iz Ljubljane bo pripeljal v Višnjo goro posebno skupino izletnikov z avtobusom. Zdaj pričakujemo zgolj še lejjega vremena za jutrišnji dan, pa bo naših dolgoletnih skrbi za zgraditev kojiališča vendarle konec. Omeniti moramo še, da se je za naše kopališče osebno zelo zavzel ban g. dr. M. Natlačen, ki je tudi izjxisloval lepo denarno podporo banske uprave za kopališče. Komai eno noč je užival ukradeni denar Danes zjutraj je aretiral na Glavnem trgu v Celju stražnik 32 letnega krojaškega pomočnika Franceta K. iz Boštanja pri Krškem. Stražniku se je fant zdel močno sumljiv, pa ga je zato odvedel na stražnico. Kinalu zatem sta prišla na stražnico Franc in Miha Vrečar iz Sv. Lovrenca pri Štorah, ki sta prijavila policiji, da je v četrtek dopoldne med 10. in 11. uro nekdo vlomil v njuno stanovanje in ukradel Francetu novo moško obleko, vredno 1000 Din, razven tega pa tudi precej perila, 1 zlat prstan in 4 bankovce jx> 100 Din ter ga s tem oškodoval za okrog 2500 Din. Njegovemu bratu Mihu je ukradel moško obleko, nekaj perila in zapestno uro v skupni vrednosti 1600 Din. V isti hiši je ukradel tudi Guzaj Jožefi srebrno zapestno uro vredno 500 Din, Guzaj Blažu pa raznih stvari v skupni vrednosti 675 Din. Med tem ko sta prijavila tatvino policiji, je eden izmed bratov Vrečarjev opazil, da ima France K., ki je bil poprej aretiran, na sebi obleko, ki je bila prejšnji dan ukradena Francetu Vrečarju, prav iako tudi perilo in klobuk. Zadevo je takoj povedal stražniku, ki je tatu zaslišal. Povedal je, da je v resnici on vlomil v stanovanje Vrečarjev in ukradel navedene predmete. Del teh stvari je zastavil, nekaj predal, denar pa je zapil. Povedal je tudi, da je bil radi tatvin zaprt že 10 let v Mariboru. Po zaslišanju je odala policija tatu v policijske zapore. Hišne številke sta pisala Ljubljana, 9. julija. O procesu zaradi volilnih mahinacij pri občinskih volitvah v Blagovici smo že obširno poročali. Zaradi pretesnega prostora pa smo bili prisiljeni izpustiti še mnoge druge zanimive volilne trike in mahinacije, ki bodo pač še javnost zanimali. Med vojno po vojaških pisarnah v zaledju in na fronti je bil običaj, da so se dostikrat v kaka statistična poročila vstavljale »haus-numiare«. Tudi obtoženca Benkovič in Sevnik sta pisala hišne številke v glasovalni imenik, kakor je to ugotovil predsednik senata g. Rajko Lederhas. Obtoženi Benkovič je v svojo razbremenitev navajal vse mogoče stvari. Povedal in sodnikom je razodel, da je bil primoran prevzeti mesto predsednika v volilni komisiji, saj je sam zaprosil, da ga te funkcije razrešijo, loda g. okrajni načelnik te prošnje ni vpošteval. Benkovič je dalje pravil, da je bil takrat bolan, ker si je zlomil ključnico, bil pa je tudi zaradi hudega prepira v volilnem lokalu silno razburjen. Nepristranski opazovalec pa je dobil vlis, da je bil kraval s predstavnikom Kersnikove liste najbrž insceniran, da so se nato lahko izvedle gotove manipulacije. Benkovič celo ni hotel predstavniku Štrebarju dovoliti, da bi si imena glasovalcev zapisoval. Navajamo še nekatere drastične izpovedbe prič. Nar. posl. Anton Kersnik je med drugim še omenil: >V našem volilnem lokalu je 61 volilcev izjavilo, da so mene volili, pa so bili v|)isani v Novakovo listo.« Pozneje so šli od hiše do hiše in te ljudi še enkrat vprašali, kako so volili. Potrdili so, da Kersnika. Priča Pestotnik: »Ni bil hud naval. Kot namestnik predstavnika Kersnikove liste sem prišel v lokal ob 9.45. V lokal so prišli po 1, 2 ali 3 volilci, ne pa po 6 in 10. (Tako je namreč trdil Benkovič.) Toliko sem se zanimal, da sem štel Kersnikove volilce in sem pri vsakem desetem napravil v klop zarezo. Bilo je 9 križev«. Bivši župan, Ivan Štrebar kot predstavnik Kersnikove liste, je opisal, kako je prišlo do prepira. Benkovič mu ni dovolil pisati imen na listek. Ni bilo treba razburjenja. Povdaril je: »Bila je še sama komisija. Če bi se kdo oglasil jx>d imenom Slavko Benkovič, bi gotovo slišal'. Predsednik: »Vi ste v imeniku 7. volilec! Čudno, Benkovič Slavko pa je na 4. mestu? Za njim pa je bilo vpisanih kar 10 napačnih volilcev, ki sploh niso prišli v volilni lokal!« Druge priče so morale prav tako potrditi, da ni bilo večjega kravala, razburjenja in da je vladal mir. Državni tožilec g. Branko Goslar je mirno in logično aniliziral rezultate razprave in predlagal obsodbo v smislu obtožbe.'*• “ Branilec dr. Marjan Zajec na drugi strani je predlagal oprostilno sodbo*-riaglašujoč, ^da- ŠO'1ra-' stale jioiiiote vsled razmer, pod katerimi so se volitve vršile. Kaznjiva dejanja po volilnem zakonu pa zastarajo po 1 letu. Ovadba pa je bila podana šele po 14 mesecih. Tudi ni mogoče tu vjjorabiti določil § 397/11 k. z. Sporazumno sta delala ki Kratko smo že navedli vsebino sodbe, povdarja, da sta oba obtoženca sporazumno in dogovorno delala. Na podlagi nanovo izvedenih dokazov je očitno, da sta sklenila, da bosta rezultate spremenila, zapisnik in seznam preuredila v korist Novakove liste. Predsednik komisije je izvajal sekature napram predstavniku Kersnikove liste. Od pričo Kersnika jo bil obtoženec Benkovič celo opozorjen na Sevnika. Je torej jasno, da sta bila dogovorjena. Zapisala sta v glasovalni zapisnik hišne številke, ker je navedena celo številka 404, ko sploh ni bilo toliko volilnih upravičencev. Vse sta vršila zlonamerno. Imela sta namen potvoriti rezultate volitev Po volilnem zakonu je dejanje zastarano, ne pa po kazenskem zakonu. Bila pa sta oba žrtvi političnih razmer in takratnega razpoloženja. Telovadec Varšek in naraščajniki Ljubljana, 10. julija. Ljubljanski »Pohod« je od samega navdušenja poslal v Celje k prireditvam slovenskih fantov posebnega poročevalca. Zdaj se je mož oglasil in napisal dolgo poročilo o tej prireditvi. Zlasti je poročevalca zanimala telovadba, ki ji je (»svetil celo zadnjo stran v svojem listu. Tam prijKiveduje med drugim tudi, da celo Varšek, ki je med telovadci bil najboljši, ne doseza sokolskih naraščajnikov v telovadbi. Ko je tako zdelal vse telovadce z Var-škom vred, se je mož ponosno potrkal na prsa, češ, mi in samo mi... Ni je vzgoje brez sokolskih načel; bila bi prava sramota, če bi naši telovadci morali hoditi na posodo k slovenskim fantom... In vendar se je zgodila taka »sramota« ne samo enkrat, marveč ponovnokrat. »Pohod« naj le vpraša svoje brate, kolikokrat so vabili med svoje vrste vprav VarSka, kolikokrat pa tudi vse druge telovadce iz katoliških vret. Celo »Pohod« sam je bil, ki je zapisal nekoč, da so prišli neko sokolsko telovadbo gledat tudi člani bivše nasprotne telovadne skupnosti; ob isti priliki je »Pohod« sam obžaloval, da so prišli zgolj gledat in ne tudi telovadit med brate ... Tako je »Pohod.’:, kakor zmerom, kadar se zaletava v stvari, ki ga nič ne brigajo, udaril samega sebe po škrbastih zobeh. Živahen živilski trg Živilski trg je v teh dneh obilno založen zlasti z zelenjavo vseh vrst. Obilno košare domače solate in stročjega fižola, kumar in rdeče pese, cele gore krompirja in graha so napolnjevale danes prostrani Vodnikov trg. Prevladuje novi krompir, ki ga nudijo kmetice iz okolice po 2 Din, dočim je na Sv. Petra nasipu stalo še kakih 5 voz starega krompirja, ki so ga kmetje ponujali od 1.25 do 1.75 Din za kilogram. Stročji fižol so prodajali večinoma po 3 Din, grah po 3 Din merica, salata v glavicah po 50 par do 1 Din. Naročajte Slovenski dom! Bolezen patriarha Varnave Belgrad, 10. julija. Znani dunajski zdravnik prof. dr. Kppinger, ki so ga pokliarli k bolniški postelji pravoslavnega patrijarha Varnave, je že odpotoval nazaj na Dunaj. Pred odhodom so ga časnikarji izpraševali n bolezni patrijarha Varna-vc. Dr. Eppinger je bil molčeč in je časnikarjem izjavil samo, da odhaja, ker smatra, da njegova prisotnost pri bolnem patrijarhu Varnavi ni več potrebna. Razstreljen evharistični križ straši v Kamniku Kamnik, 16. julija. Globoko mislečega dopisnika ima v Kamniku »Slov. Narode. V dopisu, dne 8. julija je iznašel izvirno misel_ o razliki med evharističnim križem: in med križem, ki naj bi bil »simbol vere in cerkve«. Iznašel je tudi apolitični križt, ki je »demonstrativen simbol moči bivše SLS : — to naj bi bil evharistični križ. Zgraža se dopisnik nad možnostjo, da bi na spomeniku padlim vojakom stal evharistični križ. In v prav neprijetno zvezo spravlja dopisnik s svojo miselnostjo Kamnik sploh, češ, da večino Kamničanov tvorijo napredno orientirani ljudje. S tem hoče namreč dokazati, da se z njegovimi duhovitimi iznajdbami strinja ves Kamnik. Ne vemo, če bo to držalo. Naj bi rajši dopisnik odkrito povedal, da mu mrzi vsak križ, zlasti v zvezi z največjo skrivnostjo sv. vere presv. Evharistijo, da mu leži v želodcu »Cerkveni Vestnik« in vsak verski pojav. Vsekakor pa je značilno, da razstreljeni evhar. križ dopisnika tako straši in razburja. Zakaj neki? Kluba JRZ in skupščinske večine soglasno za konkordat Belgrad, 10. julija, m. Sinoči od 18. do 23. je bila seja poslanskega kluba JRZ ter kluba skupščinske večine. Seja je bila v dvorani finančnega ministrstva in so ji prisostvovali predsednik kluba minister za socialno j>olitiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič ter ministri Svetozar Stankovič, dr. Letica Dušan, dr. Gjura Jankovič, Dobrivoj Stošovič, dr. Marko Kožni, dr. Miha Krek, dr. Branko Kaludjer-cič in dr. Jožef Rogič. Po končani seji je predstavništvo kluba izdalo uradno poročilo, ki pravi da je bil na dnevnem plenarne skupščinske seje po oklepu konference 7. t. m. eksjx>ze predsednika vlade dr. Stojadinovica o konkordatu v smislu sprejete resolucije ter zavzetje kononoveljavnega d T lično «1.1. l v , •1*1 7 , »OCOlttlllSSlIl pojasnilih predsednika vlade dr. Stojadinoviča se je razvila o tem vprašanju daljša razprava ter so ob tej priliki vsi navzoči člani obeh poslaniških klubov sprejeli sklep, da ee strinjajo z izvajanji, ki Jih je podal dr. Stojadinovič ter da z ozirom na to, ker lmajovanj popolno zaupanje, oba kluba, t. j. Klub JRZ in klub skupščinske večine, skleneta, da bosta soglasno volila za predloženi zakonski osnu-tek o Konkordatu. \ članstvo kluba JRZ so bili nato sprejeti še trije poslanci, in sicer: Dane Miletič iz Otočca Mrahmja Borisavljevič iz Sijenice ter Čedomir Pejcič iz Despotovca. Žrtve hudih nesreč Ljubljana, 10. jul. Včerajšnji dan se je v Ljubljani pripetilo več Hudih prometnih nesreč, zaradi katerih je doslej ena žrtev že umrla, druga pa se v bolnišnici še zmerom bon s smrtjo. V Šiški blizu Keršičeve restavracije je tramvaj povozil šoferja Avblja Franca, ki se je vozil tam mirno s kolesom. Avbelj je vozil pred tramvajem tako nesrečno, da je zavozil v tramvajski tir, pn tem pa ga je dohitel tramvaj, ki ni model v naglici ustaviti — in Avbelj je obležal na tleh nezavesten. Tudi v bolnišnici se od petih popoldne, ko so ga tja pripeljali, pa vso noč ni zavedel ter je danes zjutraj za posledicami nesrečnega padca umrl. Skoraj istočasno se je včeraj popoldne pripetila hujša nesreča v tovarni »Kuverta«. Tam je padel 46 letni Fran Frinčišek, strojni tehnik v tovarni, z dvigala precej globoko. Pri tem si je močno pretresel možgane ter so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer se do danes dopoldne še ni zavedel. V talkem stanju seveda bolnika niso mogli niti operirati, čeprav bi to bilo potrebno. Zdravniki so zato v skrbeh za življenje tehnika Franza. Sofija, 10. julija, m. Bolgarska vlada je zaprosila za notranje posojilo v znesku 200 milijonov levov, ki jih bo uporabila za graditev novih cest v državi. Vpisovanje novega posojila se je pričelo danes zjutraj ob 8 in bo trajalo do 14. t. m. zvečer. Obiščite VI. mariborski teden I Od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) .. . , Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava —. Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo! Navodila dr. Korošca o podpiranju gasilstva Belgrad, (t. julija AA. Na podlagi neke vloge ministra za telesno vzgojo ljudstva dr. Rogiča, v čigar pristojnost spada gasilstvo, je notranji minister dr. Korošec izdal preko banskih uprav podrejenim organom navodila in odredbe, ki pravijo med drugim: Čeprav^ je bil zakon o organizaciji gasilstva proglašen že 15. julija 1933, se vendar še ni popolnoma izvedel na celotnem področju kraljevine. Kajti čeprav imajo savska, dravska, vrbaska in del donavske in primorske banovine gasilske ustanove, ustanovljene že pred mnogimi desetletji, po drugi strani v moravski, zetski in vardarski in v delu primorske, drinske in donavske banovine teh ustanov sploh ni bilo iu se zato zelo težko ustanavljajo in organizirajo. Vpliv tega zakona na razvoj gasilstva ni prišel do [»polnega izraza zaradi nerazumevanja in izigravanja po samoupravnih oblastih, zlasti po občinskih upravah, ki 110 pojmujejo cilja te velike narodne organizacije. Do izraza ne more priti tudi zato ne, ker samoupravna oblastva no izvajajo in ne spoštujejo členov 28, 29 in 94 zakona o gasilstvu, pa tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pri samoupravnih oblastvih, ki no izvajajo čl. 78., točke 5., in člena 88. in 94. zakona o organizaciji gasilstva, pa tudi ne čl. 70. in 77. zakona o občinah in tar. št. 393. zakona o pristojbinah. Nekatere občinske uprave so v teni pogledu kar malomarne in ne-ustrežljive, Da se to stanje popravi, posebno v tistih krajih, kjer se gasilstvo se ni ukoreninilo, in da se gasilstvo pri nas čirnbolje opremi in pripravi z a visoke cilje, tako v miru kakor v v o j-n i, je notranji minister v skladu z ministrstvom za telesno vzgojo ljudstva odredil: 1. da skličejo okrajni načelniki s predsedniki občinskih uprav več sestankov, Ic-ti pa z občani vseli stanov v svrho propagande in populariziranja gasilstva in ustanovitve gasilskih organizacij v njihovih okrajih; Vs® °l*činske uprave točno drie členov -8 m 29, točke 5, čl. 88 in 94 zakona o organizaciji gasilstva, čl. 76 in 77 zakona o občinah in tar. st. 393 pristojbinskega zakona; 1 ,i.a v. o določenem 6jx>redu, ^ - V soboto, 10. julija: Drevi od pol 7 do 8 promenadni koncert godbe »Sloge« pred trnovsko cerkvijo. Ob 8 podoknica botrici ge. Zori Curkovi in botru mestnemu županu g. dr. Juro Adlešiču. Ob pol 9 na vrtu trnovskega Prosvetnega doma slavnostna igra s petjem in godbo »Zlatorog«. V nedeljo, 11, julija: Ob 8 zjutraj zbiranje za slavnostni sprevod v Pražakovi in Cigaletovi ulici. Nato sprevod po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, po Wolfovi ulici, čez Kongresni trg, po Vegovi ulici, po Emonski cesti, po Karunovi ulic' nega doma. lici na vrt trnovskega Prosvet- Ob 10 dopoldne sprejem pokrovitelja g. bana dr. Marka Natlačena, botrice ge. Zore I:Curkove in botra mestnega župana g. dr. Juro Adlešiča. — Nato blagoslovitev prapora, sv. maša z ljudskim petjem in cerkvenim govorom. Po sv. maši prosvetni tabor, na katerem govori pisatelj g. Fr. Sal. Finžgar. Ob 2 popoldne pred trnovsko cerkvijo »šteh-vanje«. Ob 4 popoldne športno-telovadni nastop na vrtu trnovskega prosvetnega doma. Nato tekmovanje narodnih noš, koncert in prosta zabava, težave pri gradnji mestu je povzročilo vpraašttje temeljev za opornike, ki so jih morali postaviti na slabotni barjanski svet. Zato so temelje opornikov postavili na veliko število globoko v barje zabitih pilotov. Preden so izročili most v promet, so ga preizkusili, kako se obnaša pri obtežitvi. Poskusna obtežitev je bila opravljena konec junija in so navozili na most 100.000 kg gramoza. Tako obteženi most se je v sredi povesil le za 3 in pol mm in je bil nato izročen prometu. (z) Za regulacijo Hudinje pri Novi cerkvi ^ Pred kratkim je potrdil g. ban dr. Marko Natlačen tehnični elaborat za regulacijo Hudinje pri Novi cerkvi. Po programu bednostnega sklada je za letošnje leto za ta posel odobren znesek 30.000 Din. Ker je pa ta znesek premajhen, da bi se uspešno mogla izvršiti prva etapa regulacijskih del na Hudinji, je namestnik bana, g. pomočnik dr. Stane Majcen na prošnjo vodne zadruge za regulacijo Hudinje pri novi Cerkvi odobril iz banovinskega proračuna še naknadni prispevek 30.000 Din. Hkrati je odobril, naj se za skupni znesek 60.000 Din čimprej izdelajo podrobni načrti in se nato začne z delom. Načrte bo izdelal tehnični razdelek okrajnega načelstva v Celju, ki bo tudi vodil nadzorstvo nad gradbenimi deli. Pretlakovanje dovozov na dravski most v Mariboru Banska uprava v Ljubljani je te dni potrdila tehnični elaborat za pretlakovanje obeh dovoznih cest na državni most čez Dravo v Mariboru. Tehnični elaborat obstoja iz proračuna za nabavo tla-kovalnega gradiva, ki znaša 170.000 Din in iz proračuna za gradbena in flakovalna dela, ki so ocenjena na 118.000 Din. Sredstva za pretlakovanje so dovoljena iz posebnega kaldrminskega fonda mariborske mestne občine. Istočasno je odredila banska uprava, naj razpiše mestna občina mariborska licitacijo za pretlakovanje v skrajšanem roku 20 dni takoj, ko bodo opravljene vse potrebne formalnosti. Novo kopališče ob Savinji Ob grobeljskem mostu, ki vodi Trojansko cesto čez Savinjo, namerava zgraditi Kač Flora, posestnica iz Sv. Pavla pri Preboldu, na levem bregu Savinje novo kopališče, za katerega bi 6e zajemala voda iz Savinje, in sicer neposredno nad kopališčem, dočitn bi odtekajoča voda bila odpeljana pod stranskim cestnim propu6tom naprej po svetu savinjske regulacije, kjer bi se kakih 600 m nižje odtekala v Savinjo. Prošnji za napeljavo vode iz kopališča po javnem 6vetu je banska uprava v Ljubljani načeloma ustregla. pogledu še mnogo nedostatkov, ki jih občina sama ne more odpraviti. Predvsem je tukaj dorašča-joča mladina iz delavskih družin, ki je še skoraj povsem prepuščena sama sebi. Za to mladino se je v Mariboru le malokd-o brigal in kvarne posledice tega zanemarjenja se že kažejo. Tu bo važna naloga za salezijance, ki imajo že bogate skušnje in so drugod dosegali že tako lepe uspehe. Saj imajo salezijanci v Sloveniji že lepo število naselbin, kjer zajema njihovo socialno delo vedno širše kroge mladine. Samo v Ljubljani so kar trije njihovi veliki zavodi. V Celju bodo v kratkem pričeli z zidavo Mladinskega doma, V Maribor pa je prišel za nekaj tednov salezijanec dr. J. Gržinič, da organizira sotrudništvo in da vzbudi med Mariborčani zanimanje za novo ustanovo. Živo se še spominjamo lepih proslav salezijanske mladine pred leti ob priliki Don Boscovih svečanosti v Mariboru. Gotovo bo tudi sedaj pokazal Maribor, da mu je blagor mladine pri srcu ter bo z odprto roko in toplim srcem pomogel salezijancem pri ustvarjanju njihovega tako socialnega načrta. Kdaj padajo svetovni rekordi? Znani ameriški trener Lawson Robertson je na vprašanje, kdaj padajo svetovni rekordi, odgovoril takole: »Zato je potreben srečen dan in srečna ura.« Po mnenju tega ameriškega trenerja torej ni potrebna niti huda konkurenca, niti velikansko navijanje publike, ampak predvsem dan, ko je atlet odlično razpoložen, tako telesno kot tudi duševno. V takem razpoloženju torej padajo svetovni rekordi. Rekordi padajo pa tudi takrat, ko tega nihče ne pričakuje. Tako je ameriški metalec Torrance povsem nepričakovano vrgel na nekem mitingu 1. 1937 v Oslu kroglo 17.40 m. Istega leta je izboljša! tudi v Oslu ameriški tekač Tovvns svoj rekord v teku čez zapreke za 0.4 sekunde in popravil 6voj čas na 13.7 sek. Najmanj rekordov pa pade takrat, ko jih vsi najbolj pričakujejo. Tako smo lansko leto pričakovali v Berlinu kopico novih rekordov, ko smo gledali na startu sama svetovna imena. Toda naša pričakovanja se nikakor niso hotela izpolniti. Tipičen lak primer je bil lanski olimpijski tek na 800 m. Na startu smo videli najboljše telice svetovnega slovesa, toda svetovnega rekorda vendar ni hotelo biti. Zmagat je ameriški črnec Woodruff v času 1:52.8, dočim je svetovni rekord 1:49.7. Ta tek je bil klasičen primer zato, da tudi srečanje najboljših svetovnih tekačev ob navdušenem navijanju stotisoč gledalcev ne prinese svetovnega rekorda. Zelo pogosto vpliva v takih primerih na dosežen rezultat zlasti taktika tekačev, s katero gredo v borbo. Tedaj pazijo posamezni tekmovalci predvsem na 6voje sotekmovalce in tečejo samo taktično. V takem primeru je popolnoma nevažno, kakšen čas je dosežen, gre le za to, kdo bo zmagal. Lovelockov rekord na 1500 m V mnogih primerih pa padajo svetovni rekordi takrat, ko je bil zmagovalec od svojih nasprotnikov že na progi prisiljen, da je dal iz sebe največ, kar je mogel. Vendar pa je imel proti koncu teka še vedno toliko moči, da je z največjim naporom in voljo mogel ostro potegniti do cilja. Točen primer takega teka 6ino videli tudi v Berlinu lansko leto, ko je Jack Lovelock z nenadnim sprintom presenetil svoje nasprotnike in postavil na progi 1500 metrov naravnost bajen čas 3:47.8. S tem je popravil svetovni rekord za celo sekundo. Drug tak primer nam nudi tek Američana Cunninghama, ki je na olimpijskih igrah v Amsterdamu pretekel 800 melrov v času 1:49.7. Nad tem svojim časom je bil presenečen najbolj Cttnniiigham sam, Niti trenutek, Od tu in tam Včeraj je-bil v Rimu podpisan protokol o delu jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora, ki zaseda v Rimu že od 28. junija. S tem je bilo zasedanje odbora v Rimu končano, nadaljevalo pa se bo v Belgradu, Po pisanju italijanskih časopisov bi se dalo reči, da je bil v vseh vprašanjih dosežen popolen sporazum. Obe delegaciji bost a predložili poročila svojima vladama, nakar bo sklicano zasedanje v Belgradu. V Hrvatskem Zagorju jc bila noč od četrtka na petek res strašna noč. Nad Bistro in okolico so se nagromadili temni oblaki, nakar se je kmalu vlila ploha. Lilo je kakor iz škafa. Reke in potoki so začeli naglo naraščati in prestopati bregove. Najhujša nesreča je zadela mlinarja Petra Severja. Nepričakovano je pridrla voda, ki je odnesla mlin ter pogoltnila mlinarja in dve njegovi hčeri, ki so hoteli vsaj nekaj rešiti iz. mlina. Toda valovi so prej opravili svoje delo, preden so si vsi trije mogli rešiti golo življenje. Med ploho se je usula tudi debela toča. Oklestila je vse vinograde, jx>bila sadje m stolkla koruzo, ki je je v tej okolici zelo veliko. Ko je kmet Janko Ivanec iz vasi Ivanca videl, kako mu nevihta uničuje polje, prav za prav vse njegovo imetje, je šel in se v obupu obesil. Skoda gre v več milijonov. Poleg naštetih večjih nesreč je nevihta porušila tudi nekaj cest in močno jx>skodovala več kmečkih hiš. nevljudnostjo in neustre£Ijivost)o neka-torih domačinov na otoku Zlarinu se je pritoževal filmski igralec Svetislav Petrovič ob priliki sli-kanja filma >Koralska princesa«. Navedel je en primer, da je neki hotelir med snimanjem tolkel 111 razbijal ter delal hrup, nakar je zahteval precej denarja, da bi dal mir. Sedaj pa objavljajo Zlarin-cani pojasnilo k vsemu temu. Pravijo, da jih jo filmsko^ podjetje izrabljalo in jim je za nastopanje v množicah plačevalo beraške denarje. Tudi za narodne noše, ki so jih posojali igralcem, so dobili le po nekaj kovačev odškodnine, čeprav so ostale nekatere noše zaradi nepazljivosti igralcev nerabne. Ko so rabili množico domačinov za štafažo, so jih poklicali vse skupaj, nazadnje pa odbrali nekaj in tistim plačali po enega ali dva kovača. Ostale, ki so cele ure stali na vročem solncu in čakali na nastop, so pa brez nagrade nagnali. S takimi dejstvi se seveda slika spremeni. Zgodilo so je kakor vedno. Tujec je domače ljudi izrabljal, kar se je dalo. Skromni domačini so sicer filmskemu podjetju hvaležni, da je posnelo lepote malega otočka Zlarina in s tem pomagalo za njegov sioves v tujem svetu vendar ne morejo prenašati natolcevanj, ki Jih filmski igralci raznašajo v svet. Zaradi enega samega konja so se pobili kmetje v vasi blizu Sarajeva. Muhamed Ahmedspasič ob poroki svojega edinega sina priredil majhno konjsko dirko, za katero si je konja izposodil. Ker je bil konj hiter, je zmagal v vseh tekmovanjih, io je pa ujezilo nekatere druge, da so zahtevali, naj se ta konj izloči iz dirke. Seve,la je bil spor takoj tu. Jahač na zmagovitem konju je poteeml samokres m ustrelil Osmana Ahmedspasiča. Ta hip so pa skočili na ubijalca ostali in ga pobili e puškami na tla ter mu razbili glavo. Ko čta tako dva obležala mrtva, so se kmetje razbežali. Sodišče ie sedaj obsodilo štiri napadalca, vsakega na dobro leto zapora. Xe|\,kral.iira Marija je prispela, včeraj v Dubrovnik V pristanišču so jo sprejeli ban zetske banovine Ivaniševič, župan, komandant vojne akademije m komandant mesta. Kraljica Marija se jc takoj zatem vkrcala v motorni čoln in ee odpeljala na otok Lokrum. Končni rezultati volitev v kmetijske zbornice so objavljeni. JRZ je dobila 188 svetnikov, HSS 79, opozicija 13, neopredeljeni 6, SDS 3, j . f-emljoradniki 2, borbaši 1 in seliaoki narodni pokret 1. Volitve se bodo vršile edino še v vardaruki banovini, naknadne pa v treh okrajih v treh banovinah. Rezultat je pokaral, da je ostala neka »velika« stranka brez zastopnika v kmetskih zbornicah. Ta stranka no more biti nihče drugi, Ka&or J NS. Senat je na včerajšnjem zasedanju soglasno prejel trgovinski zakon, kakor ga je bila predložila vlada. Še prej jo pa velikolaški senator Ivan i ucelj pokazal svoje ogorčenje nad resolucijo Zu-pansko zveze, kjer se menda Puclju in Krameriu odreka pravica govoriti v imomi slovenskega naroda. Predsednik senata mu je odgovoril, da se ho o stvari informiral pri merodajnih ministrih in bo sele potem na to vlogo odgovoril. Tudi zakon o prekrških je v načeln Narodna skupščina sprejela s 14» glasovi proti 83. Ugovore proti zakonu je zavračal generalni inšpektor notranjega ministrstva Aleksander Kuzmanovič. Zagrebško policijo v vseh pogledih modernizirajo. Sedaj so v policijskem poslopju prenovi H telefonsko centralo ter položili več vodov. Vse stražnice bodo odslej imele neposreden spoj s policijo brez ozira na poštno telefonsko centralo. Ta dela bodo veljala okrog milijon dinarjev. V najkrajšem Času pa bo policija dobila tudi nekaj avtomobilov in motornih koles, štirje avtomobili bodo za prevažanje policijskih straž, za leteče patrole pa bo osem motornih koles. Ameriški Hrvatje, ki so predvčerajšnjim prišli r Zagreb, so včeraj popoldne obiskali nadškofa pomočnika dr. Alojzija Stepinca v nadškofijskem dvorcu. Nadškof dr. Bauer jih pa ni sprejel, ker io se vedno precej bolan. Stanje bolnega patrijarha Varnava se je nekoliko popravilo ter sta oba dunajska specijalista, dr. Eppinger m dr. Hoff, odpotovala nazaj na Du-naj. Kljub temu pa še vedno obstoja nevarnost najhujsega. Iz Aten in Sofije so prišle brzojavke obeh pravoslavnih cerkva, v katerih 6e izraža upa-nje^ da bi poglavar srbsko pravoslavne cerkve srečno prestal bolezen. Poskusna letenja z novim potniškim letalom, ki je bilo za naš Aeroput kupljeno v Ameriki, so včeraj izvedli v Zemunu. Letalo se je izkazalo kot izborno in bo obratovalo na progi Zemun—Šaraje-V°Tliuro,tn'k—Magreb. Letalo ima dva motorja po 450 konjskih sil. Letalo je nenavadno prostorno in ima prostora za deset potnikov in dva moža posadke, velja pa 2,700.000 Din. Aeroput el je nabavil v Ameriki več takih letal, dve pa še v Franciji. S tean je povečano število lastnih letal ter ne bo treba več hoditi v Francijo in si tam letala za drage odkupnine izposojati. Letalo, ki je lani padlo pri Ljubljani 15. julija, je bilo izposojeno v Franciji in je moral Aeroput zanj plačevati po 45.000 Din mesečno. m pomišljal na svetovni rekord, hotel je le ostati na čehi vseh tekmovalcev, pri tem pa je dosegel svetovni rekord. Ko so pa lansko leto tekli v Arne riki tako zvani tek »ena milja stoletja« so bili na startu Lovelock Cunningham in rekorder Bon-thron. Dosežen čas pa ni bil prav nič posebnega, kajti nobeden teh odličnih tekačev ni hotel zmagovalcu postaviti dobrega rezultata. „ „ ' ■ LJUBEZEN, KI UBIJA Poslušal sem mater z rastočo pozornostjo, Prvič v življenju sem se jaz, ki nisem imel istih misli o očimovi občutljivosti kakor ona, začudil nad tem nerazumljivim vplivom, ki ga je imel do njega ta brat brez časti. Izpraševal sem se, kako se je mogel gospod Termond, ki sem ga poznal, da je odločen in nasilen, upogniti pred tako grožnjo, ko je bil vendar lahko prepričan, da bodo ljudje to stvar gledali s prave strani. Potem sem si to slabost razlagal s tem, da je navezan na brata s spomini iz otroških let, da je morda kaj takega obljubil staršem na smrtni postelji. A v tistem stanju, v katerem sem bil zaradi dolgotrajnih sumničenj, ni bilo mogoče, da se ne bi rodila v meni še kaka druga misel. In ta misel je rasla, rasla in dobivala vedno bolj jasno obliko. Iz oči mi je najbrž moralo sijati nenadno razburjenje, ki ga je rodila ta misel, zakaj mati je nehala s pripovedovanjem in mi dejala: »Ali ti je slabo, Andre?< >Ne!« sem imel še moč, da sem ji odgovoril, >zadelo me je samo to, da sem te videl, kako si jokala. Pa saj bo prešlo.« Verjela mi je. Mislila je, da sem ves iz sebe samo zaradi njeno žalosti. Nežno me je objela in prosil sem jo, naj pripoveduje dalje. Povedala mi je torej, da je prejšnji teden nekdo vprašal po očetu. Dejal je, da prihaja po naročilu nekega njunega prijatelja iz Londona. Odvedli so ga v stanovanje in prav v ta salon. Takoj, ko je očim opazil tega človeka, je po njegovem razburjenju uganila, da to ne more biti nihče drugi kakor Edvard Termond. Brata sta se zaprla v pisarno. Ona je ostala v salonu, napol mrtva od strahu. Zdaj pa zdaj je slišala iz pisarne razburjene glasove, a ,ni mogla razumeti besedi. Brat je končno odšel skozi salon in jo pogledal s takimi očmi, da je skoraj zledenela od strahu. »In še prav tisti večer,« je nadaljevala, »je Jacques moral posteljo.. Ali zdaj razumeš moj obup. Saj ne gre za naše ime. Kaj me to briga!... Vedno mu govorim: kaj nama je na tem. Ali naju more to blato doseči? ... Ampak njegovo zdravje!... Zdravnik pravi, da je vsako močno razburjenje zanj strup. ... Oh,« je zavpila, »ubil me bo!« Ta krik, ki me je spet spomnil, kako globoko ljubezen goji do očima, ta krik sem moral slišati to minuto in v teh mislih, ki sem jih mislil. »Ali si ga videla,« sem jo vprašal, ne da bi kaj pomislil na svoje besede. »Če ti pa pravim, da je šel tu mimo mene,« in pokazala je s prstom na preprogo. Na obrazu se ji je bral strah. »Pa si prepričana, da je bil to njegov obraz?« »Jacques mi je zvečer povedal,« je odvrnila, »a ni bilo tega niti treba. Spoznala bi ga bila po očeh ... Kako je to čudno! Dva tako različna brata! Jacques tako nežen, tako prijazen, taka odlična duša. Oni pa tako ve-, lik, taka orjaška, prostaška postava, navaden, zaničevanja vreden zločinec ... Pogled imata pa isti.« »In pod kakšnim imenom je v Parizu?« »Ne vem,« je odgovorila, »ne upam si o njem govoriti. Če bi Jacques vedel, da sem ti povedala!... če bi vedel, on, ki ima take visoke pojme o časti!... A kaj, saj bi ti to tako in tako nekoč, izvedel... In sploh,« je nadaljevala, »bi ti bila že zdavnaj povedala to žalostno skrivnost, če bi si bila upala. Ti si moški in te ne zadržujejo taki neumni pomisleki zaradi bratovske ljubezni. Svetuj mi, Andre6, kaj naj storim?« »Ne razumem te,« sem odgovoril. »Da,« je začela znova, »treba je najti sredstvo, da opozorimo policijo in ga damo zapreti, ne da bi o tem pisali v časnikih ali da bi sploh kje govorili... Jacques bi tega ne maral, ker je to njegov brat... A če bi stvar začela midva s svoje strani?... Slišala sem, da si pripovedoval, kako si obiskal gospoda Masollea, ki ga poznamo že od prej... Če bi šla k njemu in ga vprašala za svet? Ah,« je zavpila, »hočem, da moj mož živi, ker ga preveč ljubim!« Zakaj se je v meni začel zbirati strah ob misli, da bi res mogla uresničiti ta svoj načrt in se obrniti na starega preiskovalnega sodnika. Bati sem se začel jaz sam, ki si od tetine smrti nisem upal prestopiti njegovega praga iz strahu, da ne bi morda uganil mojih sumničenj. Česa sem se neki bal, da sem jo s tako nežnostjo prosil pri ljubezni, ki jo je gojila do moža, naj tega nikar ne stori. »Tega ne smeš,c sem jo prepričeval, nimaš pravice! On ti ne bo nikdar odpustil in prav bo imel... To bi se reklo, da si ga izdala.« »Izdajstvo?...« je odgovorila. »To bi bila zanj rešitev!« »In če bi mu bratov zapor prinesel nov napad? Če boš videla, da je bolan, da je še bolj bolan zaradi tega, kar si mu storila ti?...« Našel sem edini dokaz, ki bi jo mogel prepričati, čudno naključje! Miril sem jo, prepričeval, naj ničesar ne začenja, jaz, ki se je v meni takoj porodila strašna misel, da je bil človek, ki je izvršil zločin, ki je bil poslušno orožje v očimovih rokah, da ta človek ni bil nihče drugi, kakor ta propadli brat in da sta Edvard Termond in Rochadale ena in ista oseba ... »Slovanu*! dom« raak delavnik ob 12 Meseftna naročnina 12 Din. ta inozemstvo ti Din OredniStvo: Kopitarjeva nlica VIIL Telefon 2994 in 29K6. Uprava. Kopitarjeva k Telefon 2991 Za Jugoslovansko tukaros k Ljubljani! &. Ce& Izdajatelj« Ivaa Raksveo. Urednik; Ježe Količek. Razgovor s pariškim delavcem Boj za pravice delavstva je tisti, kaferemu 6e s polnim srcem in voljo pridružujejo vsi oni, ki imajo še količkaj čuta za težko stanje, ki je vanj zabredel delavec ne po lastni krivdi, pač pa po krivdi brezvestnih izkoriščevalcev, ki jim je delavec samo stroj, mrtvi stroj brez srca in duše Delavske 6tavke. ki je o njih toliko poročil po vseh svetovnih časopisih in ki so tudi pri nas doma našle v večini primerov globoke utemeljitve, so pač zadnje sredstvo, ki se ga 6me delavec poslužiti, da dobi za svoje trdo delo človeka vreden zaslužek. Ta boj je upravičena zahteva po človečanskih pravicah, po pravici plačila za svoje delo. Takšnega plačila, kakršnega je vredno delo pridnih človeških rok! S skupnim nastopom je pač danes edino še mogoče kaj doseči, vsaj kadar gre za zboljšanje delavskega položaia. To dokazujejo razmere v državah, kjer so delavci v polni meri spoznali, da je rešitev samo v skupnem nastopanju, ker se le na ta način more omejiti brezvestno izkoriščanje velepodjetnikov, ki je preračunano na neorganiziranost nižjih slojev. Ko sem sedaj obiskal mednarodno razstavo v Parizu, sem se hotel tudi prepričati, kako živi francoski delavec, tisti delavec, ki ie z neprestanimi stavkami opozoril nase ves svet. Stopil 6em k delavcu. ki je bil zaposlen nri graditvi paviliona na pariški razstavi in skušal od njega zvedeti kako ee mu vendar godi. Bil je sicer nekoliko začuden, ko je videl pred 6eboi tujca, ki mu stavlja vprašanja, kakršna se po njegovem mnenju pač ne tičejo nikogar drugega v tolikšni meri ko* njega samega. V začetku je bil sicer malo nezaupljiv, pa je vendar kmalu spoznal, da mu ta ubogi mali tujec pač ne more ničesar škoditi. Da sem tujec, to mu pač ni bilo težko ugotoviti... »Koliko ur pa delate na dan?« sem mu postavil prvo vprašanje. 'Kakor da je imel že pripravljen odgovor, je dejal: , »•Delam tako. kakor predpisuje zakon, osem ur na dan. Sedaj, ko je Dri nas tale razstava, imamo dosti dela. Lahko bi delali po deset alt celo dvanajst ur. Toda naša delavska organizacija tega ne dovoli in je raje odločila, da delamo v treh skupinah po 06em ur na dan.« _ »Ali kaj dobro zaslužite?« sem se zanimal dalje, ker sem spoznal, da tega z odgovori zelo po-strežiiivega delavca nič kaj ne nadlegujem »Delodajalec mi plača na uro po osem frankov, en frank pa dobim še od države kot nekakšno nagrado. Če ne bi bil čisto navaden delavec, ki se mora zadovoljiti z vsakim delom, kakršnegakoli dobi, bi zaslužil več. Zidarji imajo že precej boljšo plačo, tudi do petnajst frankov na uro jim pride. Osem frankov, ki jih jaz zaslužim na uro, mi plačajo za delo pri lepem vremenu. Ce je vreme slabo in moram delati na mokrem, takrat že dobim še kakšno posebno nagrado.« Ko sem mu hotel zastaviti tretje vprašanje, če je s svojim zaslužkom zadovoljen, je kakor da bi pritrdil, segel po steklenici vina, tako da sem moral biti prepričan, da govori iz njega čista resnica. Ker pa bi se bil le rad še bolj prepričal, koliko smem verjeti temu delavcu, sem stopil še k drufcemu. Tudi ta je bil prijazen in je rad govoril, še rajše pa odgovarjal. »Koliko morete prihraniti od tega, kar zaslužite?« - .... »Težko vam sicer odgovorim na to vprašanje. Kaj naj vam 6ploh povem drugega kot to, da steklenica vina stane dobra dva franka, kilogram sladkorja štiri franke in kilogram dobrega kruha 2.20 franka. Kar računajte, pa se boste sami prepričali, koliko si lahko denem na stran. Saj znate računati, ne! Z majhnimi številkami pa 6e tudi precej lažje računa!« »Kako pa živite takrat, kadar nimate dela?« »Takrat se mi ure seveda ne štejejo po osem frankov. Edino dobro je še to. da v takšnem primeru občina plača stanovanje. Nekakšne dnevnice pa dobim od delavske organizacije.« »Kaj pa bo takrat, če zbolite?« »No, kaj pa bo? K zdravniku bom šel. Ta me bo preiskal in če bo ugotovil, kaj mi je, me bo poslal tja, kamor spadam, ne?« »Toda pri vsem tem, kar ste mi povedali, ravno ne moremo misliti, da se vam godi naj6labše, čeprav ste vedno v nevarnosti, da bo6te vsaj za krajšo dobo ostali brez dela. Ni mi čisto jasno pri vsem tem, zakaj tako pogosto stavkate?« »Toda. gospod, to je pa vendar čisto nekaj drugega, gre za popolnoma druga vprašanja. Res je sicer, da imamo še v precejšnji meri vsega najpotrebnejšega za življenje, imamo pa za stavkanje druge vzroke. Borimo se zato, da bi skrajšali delovni čas in da ne bi delali po osem ur na dan. Hočemo štirideseturno tedensko delo. To se pravi, pri isti plači, kakor jo imamo sedaj. V precejšnji meri 6e nam je to že posrečilo. Pri vsem tem, kar sta mi povedala ta dva francoska delavca. 6em se spomnil nehote tud' na razmere, v katerih mora preživljati svoje črne dni slovenski delavec. Še to mi je prišlo na misel: Z vsem naiskromnejšim mora biti pri i.as doma delavec zadovoljen. Tudi zgovorni Dalmatinci s krošnjami to dobro vedo... Tu v Parizu ■>a vidiš prodajalca, ki na vozičku vozi in prodaja pijačo. Brez te bi franccski delavec najbrž težje shajal, kakor pri nas doma brez Dalmatincev. Tudi v pridnosti francoski delavec najbrž ne bi hotel tekmovati z našim. Kako, ko mu pa steklenica in v njej »čista resnica« daje toliko lepših trenutkov. Mogoče se francoskemu delavcu tako god’ samo sedaj,. ko nad njim sveti razsvetljeni H’f!ov stolp. Končno pa ima delavec lahko tudi kaj od svetovne Razstave. Sai brez dela njegovih rok bi ie čisto gotovo ne bilo. Prav vsega stroji hvala Bogu vendarle še ne zmorejo. L. B—c. Rajši v smrt, kakor pa ne biti kralj Zadnjo nedeljo so bile v Varšavi volitve novega »ciganskega kralja«. Glavna dva kandidata za »kralja« sta bila cigana Janusz in Rytanio. Zmagal je pri volitvah prvi. Rytanio pa tega svojega poraza ni mogel preboleti kar tako lahko. Sklenil je, da si sam konča življenje. Sklical je vso svojo družino v nek gozd, ki se razprostira v bližini Katovic, da bi 6e še zadnjikrat od nje poslovil. Pri tem svojem slovesu je vsem toplo priporočal, naj elu vdano služijo novemu kralju. Dobre pol ure za tem pa je segel po samokresu in 6e ustrelil. R~:x: Set v smrt, kakdr pa da ne bi bil kralj. Sla nekega ameriškega bogataša se je takole prepeljal preko Tihega oceana domov y Ameriko. Ta priprava, v kateri leži, so tako imenovana »železna pljuča«, ki služijo la umetno dihanje. Ljubitelj slonov. Umrl na obisku pri bolniku V pariški bolnišnici so bili pred kratkim priča žalostnega dogodka, kakršnih se gotovo še ni zgodilo prav mnogo. Nek Francoz je imel v pariški bolnišnici svojega sina. Vsak dan ga je hodil obiskat, in vse je že kazalo, da bo sin kmalu lahko zapustil bolnišnico. Pred nekaj dnevi je oče spet prišel k sinu na obisk. Seveda ni prišel tja praznih rok. Dolgo časa, kolikor 60 pač dovoljeni obiski, se je z njim razgovarjal o vseh mogočih 6fvareh, tudi o načrtih, ki jih bcsta z očetom izvedla, ko sin zapusti bolnišnico. Nenadoma pa je oče ob bolniški postelji prebledel in že je padel nezavesten na tla. Čeprav je bil zdravnik takoj na mestu, mu ni mogel več pomagati. Moža je zadela 6rčna kap. Najstarejše prometno letalo Do danes še niso mogli ugotoviti, koliko časa 06tane uporabljivo kovinasto letalo. Takšno letalo še ni dcseglo naravne meje svoje uporabljivosti. Do danes še niso prav nobenega letala stavili iz rometa zaradi izrabljenosti, pač pa vselej le zato, er 6e je ponesrečilo in ni bilo več sposobno za letenje. Zato torej še ni mogoče reči, kolika je življenjska doba letala. Možno je na drugi strani seveda tudi to, da so kakšne vrste letala odstranili iz prometa zaradi velikega napredka moderne tehnike zastarela. Prvo letalo, ki je služilo izključno prometu in je bilo v ta namen tudi zgrajeno, je bilo letalo »F. 13«. Izdelala m je tvornica Junkere neposredno po svetovni vojni, in 6icer. leta 1919. To letalo' je danes najstarejše prometno letalo na svetu. Vsekakor srečno naključje je tudi to, da še danes opravlja kot odličen član nemške Lufthanse svojo službo. Nemci pravijo, da je še prav tako dobro ohranjeno, kakor je bilo v ča6u, ko je prvič nastopilo svojo zračno pot, in da je kljub silovitemu napredku tehnike, ki izločuje vse, kar je zastarelega, dobro uporabljivo. Po starosti drugo prometno letalo istega tipa kot prejšnje je še opravljalo do leta 1936 zadovoljivo svojo službo na Poljskem. Bilo je ravno tako zgrajeno leta 1919, pa ga njegov lastnik, nek zasebnik, še vedno v veliko zadovoljstvo lahko uporablja. Za tem bi menda prišlo po starosti na vrsto vodno letalo, ki je last kanadske zrakoplovne družbe Pacific Airways. Staro je tudi že štirinajst let in tudi zanj pravijo, da se ni nobene potrebe, da bi ga morali zaradi zastarelosti ali obrabljenosti odstraniti iz prometa. Niti antilop ne smejo več loviti bušmani General Smuts, ki je finančni minister južnoafriške Unije, je morda po pravici imenoval afriško pleme bušmanov »živeče fositije«, ko se jih je 6pomnil v svojem govoru v parlamentu. Opozoril je tudi na veliko revščino, v kateri živi to afriško pleme posebno v zadnjih desetletjih. To pleme je sedaj skoraj že čisto izumrlo, čeprav je bilo pred 2500 leti razširjeno še povsod po Afriki lil deloma tudi v južni Evropi. . Domovina tega plemena je puščava Kalahari. Slika iz filma. To primitivno ljudstvo je prisiljeno hoditi na lov z lokom in puščico na divjačino, da si tako preskrbi vsaj najpotrebnejše hrane za življenje. Ker pa sedaj spada Kalahari za pokrajino, kjer uživajo antilope posebno zaščito in je torej tudi prepovedan lov nanje, so bušmani postali pravi reveži. Obsojeni so tako rekoč na smrt od lakote. Za vsakogar, ki se ne bi držal predpisov in bi kljub prepovedi lovil v tem ozemlju antilope, je določena zelo stroga kazen Predstavniki bušmanov so se že jsogostokrat obrnili na merodajna mesta, da bi 6meli spet loviti po mili volji divjačino jx> puščavi Kalahari, toda dosedaj še niso imeli pravega uspeha. Ravno ta prepovedana lovišča 60 bila zadnje čase v južnoafriškem parlamentu predmet živahne razprave. Za bušmane se je z vso vnemo zavzel tudi senator Boydell. Te ljudi je v svojem govoru imenoval brezdomce. Poudaril je tudi, da bi bil to zločin, če bi pustili to ubogo pleme od lakote izumreti. Bušmani pa 6e tudi sami precej potegujejo za svoje pravice, ker so 6e sedaj že prepričali, da je to nujno potrebno. V južnoafriškem mestu Kap-stadtu so pred kratkim uprizorili večje demonstracije, s katerimi 60 hoteli opozoriti vlado na žalostne razmere, v katerih žive, in jo pripravni do tega, da bi jim spet dovolila lov po puščavi Kalahari. Očividci pravijo, da so pri teh demonstracijah bušmani napravili na gledalce globok vtis. Bil je to za meščane prizor, kakršnega niso bili vajeni. Pa tudi bušmani, ki so prišli demonstrirat v Kapstadt, se niso nikakor mogli načuditi najmodernejši ureditvi lepega mesta. Naravnost prevzel ])a jih je pogled na morje, ki ga dotedaj še niso nikdar videli. Nekaj mož se je ob tej priliki tudi oglasilo pri ministru, ki upravlja posle, ki se tičejo afriških d.pmačujov, in so dosegli, da je izpustil nekega njihovega tovariša, ki je bil zaprt zaradi tega, ker je kljub prefiovedi lovil v Kalahari antilope. Dru. gega zaenkrat še niso dosegli. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota. 10. julija: 12.00 Plošče vesele se bodo vri tele, druga za drugo bodo hitele — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošče vesele se bodo vrtele druga za drugo bodo bitele — 14.00 Vreme — 18.00 Pevski sckstet »Mladost« — 18.40 Pogovori g poslušalci — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 15.30 Nac. ura: Naša dramska literatura v zagrebškem gledališču v L 1936/37 (K. Mesarič) Zagreb — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Pisan drobiž, pa kar vse navzkriž (plošče) —, Koneo ob 23. uri. Drugi programi Sobota, 10. julija: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi 21.30 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Plošče — 21 Verdijeva opera «Moč usode« (prenos iz Cremone) — Dunaj: 20 Revija — 21.45 Nove danske pesmi — 22.20 Šramel — Budimpešta: — 20 Pester večer — 21.50 Vojaška godba — 23.10 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plošče — 31 Verdijeva melodrama «La Ferra del destino« — Rim-Bari: 21 Igra — 22.15 Orkestralni koncert — Praga: 19.35 Igra — 21.25 Pester program — 22.35 Plesna glasba — Varšava: 21.05 Operetna glasba Berlin: 20.10 Vojaška godba in zbor — Vratinlava-Lipsko: 20.10 Plesna glasba — K6ln: 20.10 Šlagerji —« Frankfurt: 20.10 Glasbeno potovanje po Italiji — Bero-munster: •->0 05 Igra — 21.10 Koncert mestne godbe —i 21.35 Po Hofelijevih sledovih — 22.05 Stare zborne pesi mi — 22.25 Plesna glasba v stari obliki.