št. loir V Gorici. v lorck dm* 15. ilecembra 1903. Letnik V. I/.haj;i vsn1 lurck in noliotool> 11. mi |iri'ii|j(i|ilhi' /,;i mm'sIo d«r oi. X. ni'i |ii|». /;i (li'J.clo. Ako p.'iiJi« n:i l;i dm v;i pra/nik i/iilc dun prt'j <>l» it. /vt'iVr. Stain1 po počli pi't'jciiuiii ali v Ciorici na dom poäiljfui ct'lolcliio K \, pullfliio I Km öHrtleliio 2 K. I'roil.'ijii s<> v (joriei v I*»- l>ak;iriian Seh vv Jir / v JSolskih ulinih. .1 f I li.'rsitz v Nunskih ulicali in l.c- ban na Vonliji'ViMii trkaiiMu po H vin. GORICA I rediiiatto in upravnlitvo te nahajala v «Narodni tinkariti», ulira Wtturitii h. 4t. 9. I,» (pise jc nasluviti ma uredniStvo, o(/lase in naiuOniiiu pa na upravniitvu »Gorier«. Oglani sh raiuiujo po i>elil- vrstah in sicer ak<> ie tmkajo 1-kntl pu 12 vin., 2-krat pu 1U vin, 8-krat po 8 vin. Ako ge vrčkrat tntkajo, raora dm- k N -a. niivi'iiiiifit ii)o:v) \ Korher — h trau kar. Vinoka zbornica! Gospod niinisterski predHednik si je postavil princip, ki streini za Ism, da se ne »me izpolnili nobena še tako opravičenih narodnih, gospCjaidkih in kullurnih zahtev slo- vanskih narodov, ako ne dovolijo nemake stranke. Ta veto-praviea nemäkih blrank glede vladnih in upravuih stvari vsekakor ni zdruzljiva z značajeai uradniške vlade ker ga ji vzame in ji pritisne značaj strankarske vlade. (Pritrjevanje.) Gospod ministerski predsednik si je izbral sploh prav čuden vladni in upravni sistem, ki se da v kratkem označiti: Körber ^ospodar. Bolj ali manj skrito podpiranje nemških želj, naperjenih zoper opravičene narodne, gospodarsko in kullurne zahteve slovanskih narodov, izkoriščanje pro- računa za politične name;, iresnično!), izsesavanje vseh latentnih rezer? na- sega proračuna, naäih tinanc, poraba slučajnih dohodkov in premoženj za vedno ae ponavljajoče izdatke, edino v svrho, da se pokrije primankljaj, ki gleda iz vseh kotov naäega proračuna, in da se to breme, ta skrb deticita, ki se že prihodnje leto z vsemi umetnostmi ne bo dal reč ntajiti, zvali na bodočo vlado, bodočega linančnega ministra, dalje da- lekosežno, že nedovoljeno vplivanje jav- nega mnenja. Gospod ministerski pred- sednik meni v tako resnih časib kot so sedanji, le z besedami, cenimi obljubami in frazami pregnati vso bedo. Tej kopici besed pa stoji strašen deficit dela nasproti in je sploh bilanca < die ätiriletne vlade ta, da se parlamen- tarni in notranjepolitiöni položaj ne le ni poboljšal, temveč se bistveno poslabšal, in da ni vlada spolnila niti ene onih nalog, katero je prejela, kakor rešitev parlamentarne in notranje politične krize, sklenitev nagodbe z Ogrsko Ki pomirjenje jezikovnega boja. Körber — Hovražnik JugoslovHiiov. Mi Jugoslovani čutimo ta zistem Körherjev na posebno krepek način, in jaz dam izraz le splošnernu čuslvu in splošnemu mnenju „Slovanske zveze" ako rečern: Naša nezadovoljrust se je znatno povečala, in vedno bolj čutimo, da je Körber sovražnik Jugoslovanov, kakor je to pokazal takrut na tako očividen način, ko bo hrvatski poalanci iz lutre in UrI- nmcije z ozirom na gibanje, ki so je provzročili dogodki na Mrvatskcm pri avstrijäkih Jugoslo?anih, primorani, po- ročati v zbornici o tej zadevi. Takrat je naatopil Körber očito kot aovražnik Slo- vanov, lakrat je zavzel Htaliäce, ki rnu je dalo po pravici ime vazala hrvatskega bana. Vladni in upravni sistom te vlade, kakor se praktično kaže posebno na jugu države hočem,na podlagi nekaterih primer pobližje osvctliti. Povdaril hi v prvi vrsti način ime- novanja uradnikov na jugu države. Pri tern se ne bom spuščal v podrobnejše dotajle, ker bomo že imeli ? kratkem pri- ložnost ob^irneja o tej stvari govoriti. Danes rečem le toliko, da ylada imenoje uradnike ne z o"'rom na njihove slaž- bene in jezikovne zmožnosti, temveč z ozirom na nemško narodnost. Pogažeua pravlca. Preidem k dragi primeri, namreč k opisu postopanja koroških sodišč glede rabe slov. jezika pri sodnih obravnavah, protokoliranjih itd. To je jako zanimivo pog'avje, ki dokazuje, kako nemoteno se na Koroškem v zakonih ntemeljena pravica slovenskega prebivalstva glede rabe materinega, v de- želi domačega jezika, gazi z nogami. Na Koroškem je bilo zadnji čas v teoriji popolnoma priznano, da ima vsak Slovenec pravico govoriti v svojem je-' ziku pred sodiščem in da so sodišča pri- morana, tudi v tern jeziku razpravljati. Vsekakor se v praksi to teoretično na- Čelo ni vedno spolnjovalo, ker je bila. ravno jezična zmožnost koroških sodiač večjidel takšna, da niso mogli slediti slo- venskim vlogam in slovenskim razpravam z ozirom na neznanje, ozir. slabo znanje tega jezika. To teoretično priznanje pa je za- dobilo zadnji čas silen udarec. Gospoda moja! Ako pomislite, da tvorijo Slovenci na Koroškem dobro tretjino prebivahtva, da stanujejo Slovenci na Korožkem v kompaktnib množinah, polem rni boste priznali, da je praktia, po kateri se sme koroäki Slovenec v svoji lastni domovini, v svoji lastni deieli pri sodi^ču svojega jezika le teduj posluževati, ako res ni zmožen nemačine, velika abnormiteta, kakor bi je ne smelo biti v nobeni kul- turni državi. (Pritrjevanje.) Te razmere so na slovanskem jugu vzbudile opravičeno ogorčenje io prov- zročile izjavo najbolj poklicanih inter- pretov v tem oziru, slovenakih odvetnikov, na juga te države. Ti so se v Ljubljani seäli k poavetovanju, in jaz bi vladi pri- poročal, da prouči govore, izrečene na tem 8hodu in resolacije, vsprejete ob tej priliki, z največjo paznostjo in resnostjo, in prepričan sem, da vlada potem ne bo odlagala niti minute odpraviti teh razmer, katere ne škodijo sarno interesom pre- bivalstva, ki išče svojih pravic, ampak tudi pravosodstvu, ker so nevredne kul- turne države. (Pritrjevanje.) (Konec pride.) Dopisi. Iz gorl&ke okulice. Dragi prijatelj! Danes pride toraj na vrsto tvoj prvi članek v nSočiw, ki se bavi a temi do- pisi. Novega nisi v tem član' u nič po- vedal, v njem 36 le pogrevajo slavospevi, katere si napiaal o veliki noči svojim „narodnim piruhom", rečera „svojim", ker jih nisi pisal zarad drugih gospodov, ampak zarad sebe. E bratec, jaz te tako dobro poznani kot Čič svojo kobilo. Tebi ni bilo na nemožnem odgovarjanja, am- pak na novi reklami. Ker se pa „Gorica" ni bavila podrobneje s prvinii tvojimi „narodnimi piruhi*', si jemljem jaz pro- stost, da si njih drugo izdajo nekoliko ogledam. V članku ,.Slovenski grobo- kopi mojega žepa" (moja poprava) pišeš: ,.Ta lopov*) ve dobro, da mnogo- ") Ta naslov GabrWkovega kalibra j»- iniel /.ad*'ti incut1, ker nn> \m vkljub vseiu naporom krat Slovencem v tako meäanih krajih kakor Gorica, ne kale Jjjreveč boboAti s svojim älovenstvom, ker od tega bi imeii le äkodo, kar je končno n&rodova Skoda. Posebno pa bi bili vredni vsak dan na teäce po 2f> palic, ako bi se postavljali na izključno narodho ataliäce Um, kjer smo agresivni v narodnem goapodarstvU) ker je večina, ki nam daje ziisluiek, — neslovenska. To bi pomenilo toiiko ko- likor — propast !•* — Tako ti! Lepa hvala, za to rares dragoceno izjavo! Ali prijatelj, si li res že tako smeäen, da bijeä samega sebe po zobeh ? Ne catiä li, da mi nebote sam priznavaS, kar aem ti jaz očital? Ali te nisem jaz kazal, da žaijivo zapostavljaä naš siovenski jezik pred tajirni jeziki, da zvräajeS javno atentat na našo narodno cast, ker se osmelujež pnščati podjetje, katero si po- farbal v „Soči*1 za „narodne piruhe", pod ptujimi in le pod ptujimi napisi in to zarad umazane dobičkarije, zarad — žepa ? Kam pa pridemo, če nam bo na žepu več ležeče, kakor na narodni časti ? Rako bi bil ti mesaril rKroja3ko zadrago" ako bi se bila predrznila poleg sloven- skega napisa nad prodajalnico držati ie kak ptuji napis, in kako äe le, ako bi imela le zadnjega! — Ta vidis" xopet, prijatelj, kak narodni zločin si hotel ivr- šiti na tem častitljevem, eminentno na- rodnem podjetju, katero se ni straiilo od prvega začetka karati izkljačno »lovensko lice tudi „vtakomeianem kraju kakor Gorica", in katero je očitno kazalo in kaže toliko narodnega ponoia in narodne zavednosti, da mo niti na um ne pride zarad par groäev akruniti 8lovensko ime niti z najraanjšo rabo kt- kega neslovenskegt jezika. Tako, prijatelj, znamo mi „n enaprednjakiu visoko dr- Žati »lovensko zastavo. Le pridi se k nam učit! V naäi „Krojaški zadrugi" se pa naučiš äe nečesa drugega. Ti piieä: „Po- aebno pa bi bili vredni vsak dan na teäce po 25 palic, ako ni äe iztaknil, ga je naslovil na meni neznanu »podlo duäo< (zopet Gabräckov kaliber!, ki »krev- sari vsak dan po ulici Vetturini«. Fozneje si je pa /.bntl nekega drugega gospoda v niestu kot mojega nadomostovalca ra neizogibno tarčo *vo- jih piurk in osebnih lunpad >v. PODKISTUK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-ornošolec. (Dalje.) „Te jcli tc solze sram?" „Ni mo, — Hog mi je priča. — ürobar Krt je trd, a kamen ni bil, ni in ne bo — — —" „Prav imaš: inidva sva ene niisli. — Toda grob se ne bo zasul sam, ako ga ne bova midva. ülej, tu je še ena lopata. Pomagati ti liocem, da poprej koiičaš''. Sever vzame lopato in jo zasadi v kup zeinlje. Hrst — jc rekla lopata in v grob se je zvalila čez pol preklana lobaiija. „Huu, Krst, ali vidiš". „Vidim, a jo tudi poznani". „Poznaš?" »»Srepova Anka, najlepse dekle v devetili vaseh tu okoli, je nosila to črepinjo. Prehlad na plesu je naredil, da je bila v dvajsetein letu zrela za grob." »In zanjo nisi imel solze?" „Ne; — daiies je bila prva. — Krtove solze so redke, a — prave". »To velja Krst! — Midra sva možaka". »Kdo nama more kaj ?!" „Nobeden". y* Tako sta Krst in Tone modrovala, dokler ni fil grob zasut. Potem sta pa shranila lopati v mrtvaš- nico ter po kratkem posvetovanju soglasno skienila, da pojdeta k Strugu na frakeljček brinjevca. XVIII. „Muhn se potajila, Koniarja razsrdila Koinar je nwJ, komar je mož, Komar je moška j>lava!* Nar. p. Ljubezeii — prijateljstvo ! — Kolikokrat imajo Ijudje ti besedi na jeziku, a kako poredkoma vsrcu! — Dan na dan se sklepajo vezi Ijubezni in prijatelj- stva, a vendar je na svetu toliko strank. koükoi sic. ljubezeii ne rodi več Ijubezni. Kdor seje ljubezeii. žauje navadiio sovraštvo, iiehvaležnost, preziranje. O svet.kako si hudoben! — Tako nekako je modroval Mrak v nedeljo po pogrebu nadgozdarjeve gospe, ko je — navdušen od vinskih duhov — meril ua vse kraje cesto iz Lesja proti domu. „Samo pameten bodi, Mrak", opominja polglas- no samega sebe „drugo je vse — nič. Kakor meriš se ti odmeri. — Ne! — Ni res. Mrak, to si zlagall — Meril si ljubezeii, odmerili so ti strup, hudobni jeziki... Dekle je zlomek, žena je zlodej, baba je vfag. — Dekle je šara, žena je ropotija, baba je žlin- dra... Špela bo plesak z vragom, ha... ha... hop- sasa ... Sukal se bo ves svet, Kozmek bo pa jahal na zvezdi in smejal se na vse grlo..." Dočirn je Mrak glasno premišljeval take in slične reči, prišla je od nasprotne strain' revno opravljena ženska — Špela. Zapazivša Mraka, je postala malo, kakor bi hotela premisliti, bi se ga ognila ali bi šla kar dalje po cesti. Ko pa začuje, da Mrak govori, stopi za grin kraj ceste in vleče radovedno na uho. — Mrak se pa neskrbno guglje naprej v večih in manjših ovinkih in vedno ognjeviteje povdarja svoja načela. — Ko pride do grma, za katerim je stala Špela, zareži ta nad njim: „Ali bos kedaj pametem, stariha?" „Blisk in grom!" zahrešči Kozmek, ki bi bil kmalu vznak padel od strahu. Takoj se pa zave svo- jega dostojanstva in reče: „Špela, dal te je spak, vzel te bo škrat!" „Ti stari potepuh. pijanec. zmikavt, lažnik, obre- kovalec. ti grešni meh, ti boš vedel, kdo me je dal in kdo me bo vzel! ?u „Brrr —• škrat! — Škrat te bo pekel na ražnju, pa bo šumelo in šuštelo: šrr — Črr — šrr". „Ti tat časti in dobrega imena!" „Mir s tabo in ropot za tabo! — Bog vidi tebe in tvojo marogasto dušo. — Ljubezen se je izpreme- nila v greh, grehu so vzrastli rogovi, da bode ž njimi... Pomolova krava se je zrožila; a rog je še rog, in krava je tudi še krava, samo rogata ni več... ha- ha... hiu... „O Bog, znorel je! — Prav se ti godi! — Ma- lopridnež stari, molil bi molil in pripravljal se za grob, ne pa..." (Dalje pride.) bi so p ostn v I jal i m is klj n č n o narodno atališče tarn, kjer a mo agresivni v narodnem gospo- darfltvu'1. — Da izvirajo te tvoje be- aede ali iz nevednoBti ali iz hudobije, priča zopet naSa „Krojaäka zadruga". Prijatelj, poatavi se le zdaj pa zdaj pred vrata ,,Kroj. zadruge" — aaj imaš blizo in glej, kake narodnosti odjeraalci za- hajajo v prodajalnico! In da se äe bolje uveriš, potrudi ae äe noter do vrlega in veačega poslovodje goap. Hribarja in o;. ti natančno pove — saj je jako prijazen gospod — kakega denarja prihaja več v rKroj. zadrugo', slovenakega ali laSkega. Iz odgovora, s katerim ti bode prav Iju- beznjivo postreženo, pa nikar ne sklepaj, da ima morda tvoja brezsrčna napoved bojkota „Krojaški zadrugi" med Slovenci kaj uspeba. Niö, prijatelj, nič. Tvoj boj- kot je doživel popolen siasko. Sedanje modro, previdno, akrbno in vežče poslo- vodstvo in gospodarstvo v „Kroj. zadru- gi" je privedlo to po tebi toli napadano podjetje do takega razcvita, s kakoränim ae žal ne more ponašati noben drug alo- venski gospodaraki zavod v Gorici. Dobro blago, zmerne cene, uljndna in ljubeznjiva postrežba imajo toiiko vabljive moči, da se ji tudi laški odjemalci ne morejo u- atavljati. Izključno alovenaki napis rad prodajalnico, izključno alovenski poslovni jezik v njej, dejstvo, da je ta trgovina le T slovenskih rokah, da podpira le alo- venski živelj v mestu, — vse to laäke odjemalce nič ne briga in prav nič ne ženira. To je pač najlepši dokaz, prija- telj, kako ničeva, a tr^ovskega stališča malenkostna je tvoja gorenja trditev o 25 palicah. Seveda, kdor rabi besede, da ž njirri resnico pokriva, temu je vsak izguv^. dobrodoäel. Sram te bodi, prija- telj, da se drzneä v slovenskem lista Slo- veucem priporočati, naj zapostavljajo slo- venščino proti ptajim jezikom, naj je za- rad morebitnih malenkostnih gmotnih dobičkov potiskajo v atran, zatajajejo, pred dragorodci zanicujejo in ialijo. Na- rodna dolžnost zahteva. da to tvojo izjavo visoko pribijem gorišklm Slovencem v resno rnzmisljevanje. Ta tvoja nepremiäljeno izbieknena izpo- ved kaže, da se pomikaä na viseči str- mini nizdol, nizdol. Prijatelj, tvoja neslana dovtipnost je izumila dr. Gregor- čiču otročji zdevel „Gredolčič", ali veruj mi, da se ta zdevek prilega naj bolje tebi. Ti si še le pravi „Gredolčič". Kdor si upa j a v n o uöiti zapostavljanje in ža- ljenje narodnega imena, ta je zmožen za k u 1 i s a m i še česa hujšega. Prijatelj, ti si na najboljši poti, da utegneš sčasom postati še kak Dežmanič. Tvoji nazori o narodni zavednosti odpirajo take vrste jnnakom vrata kar na stežaj. To kaže, kako malo spoaoben bi bil ti za narodno vodileljstvo, po katerem se že toliko čaaa pebaš. Bog nas varuj takih narodnih vo- diteljev, ti bi nas že daleč pripeljali ! A nedostaje ti tudi jednostavne apretnoati za priprostega obrtnika. Ako ne bodo tvoji „narodni piruhi" uspeli, km si le sam in nikdo dragi. 0 tern se pa pome- niva prihodnjič. Da si mi zdrav prijatelj ! A. K. Z Vipavskega, dne 10. nov. 1903 — Lepe „piruhe" je prinesla Vipavcem ,.Sočau v št. 97. z dne 5. t. m., ter tako- le pisala doslovno : „Gabrje pri Ajdovščini. — (Nunc v oblakih. — Mrene.) Za zahvalno ne- deljo je bil napravil naš dobroznani Va- lentintič prav izvrstno pridigo. Pridigal je, kako je bodil po oblakih in iz vreče točo stresal. Rekel je: ali me niste vi- deli nad Lukovcem, kako sem jo sipal?! Rekel jo, da imajo v naši vaai ljudje štiri mrene na očeh, zato ker vsi njega po strani gledajo. — Prva mrena je ta, da mu noče staraäinstvo pokazati, odko- der je prišel; druga mrena je ta, da si izbira v naši občini, kar hoče, in hose imeti vse za neumne, ker drugače bi p&č ne pravil, da nodi po oblakih; tretja mrena je ta, ki jo je hotel aam poteg- niti nam na oči, češ, da v cerkvenih re- čeh ni druge oblasti nego duhovska, re- kel je, da se je vlada odrekla 1. 1848. duhovskih rečij; četrta nirona pa mislim da je ta, ker sain ne izprevidi, da bi äel, odkoder je priäel, ker ae mu ljndje imo- jejo. Pa kako bi se mu ne smejali, ker pravi, da hodi po oblakih ter da loco siplje. Kaj raisli, da smo v srednjem veku, kamor bi naa kmete tako radi pahnili posvečeni gospodje?! Ali iz tega ne bo nič, pride pa čas, ko kmetje pah- nejo razne sleparje, ki so jih aleparili akozi atoletja, od polnih loncev, v kate- rih kuhajo kmetovo meso, ko kmel strada. ValentinčiČu voščimo, naj gre nazaj v oblake, pa naj tudi gori oatane*'. Tako piše „Soča*. Kar se tice šti- rih mren, ne več ne manj, to naše ljud- stvo ne briga, naj gleda V. sam, kako se bo opravičil, če more, in — če hoče. Sedaj vemo, kdo nam je po Vipavskem toliko toče naredil, in ne le to naa jezi ampak da zavoljo enega samega, ki je kriv, zadene kazen toliko nedolžnih du- hovnikov, ker „pride pa č a s, ko kmetje pahnejo razne sleparje, ki so jih sleparili ckozi atoletja '—", in vae te nevihte je kriv gabrski du- hovnik aam; zavoljo njega žnga „Soda" novopreganjanje duhovstva, ki je ljudstvo vodilo po katoliški vori akozi atoletja; zavoljo njega Ščuva ona kmete na upor. Draga „Soča", to ni pravično ; kaj so drugi krivi za- voljo enega samega? Kazni ni vreden noben drugi, kakor Valentinčič, ker le on je kriv, in ostro se mu mora prepove- dati, da ne sme več hoditi v oblake in točo atresati iz vreče. Zoper njega je zbudil „Sočin" dopis med ljudstvom ve- liko nevoljo tudi za to, ker on in nje- govi sodelalci pri toči kuhajo kmetovo meso; to je straäno; ne vemo pa, ali je to meso kmetova lastnina, in jeje ukra- del, ter kuhal, ne da bi dal kaj kmeiu pokuäati; ali pa kuha kmeta samega v velikem loncu ; tedaj bi bil pa človeko- žrc, — gnjusoba! — Prav je pisala enkrat „Sočaa o njem, da je „borni- ranM, t. j. omejen, plitvega znanja, ker gre äe v cerkvi pravit, da hodi v oblake točo delat, ter s tern „napredno" ljudstvo draži tudi zoper nedolžne duhovnike, ki ne hodijo v oblake, kakor n. pr. Dorn- berški. In tak človek ..bomiran" je dobil še podpornika, ki mu v ,.Soči" še daja potuho, ko pravi: „Valentinčiču voščimo, naj gre nazaj v oblake, pa naj tudi gori ostane"; — tedaj naj dela točo še naprej neprenehoma ! 0 ubogo vipavsko ljudstvo, kaj hočeš še hujšega? In kak potuhnjenec je ta človek, kako hinavski! Proti ljudem govori zoper „naprednjaštvo", in celo „Soči" se ne kaže posebnega prijatelja, celo nasprotnega se kaže na videz; skrivaj pa si podaiata prijateljsko roko : on in „Soča" ; zato ga ona zagovarja in spod- buja k vstrajnosti, naj gre še v oblake in naj gori ostane. Iz tega se vidi, kako tečno duševno hrano poklada „Soča" svojim vernim čitateljem, in kako „napredna" je, ker je pustni čas pritegnila že v začetek adrenta. Iz Štanjcla. — Tudi pri nas se je pričelo delo na železnični črti in v pre- doru pod našo „trdnjavo" in sicer s precejšnjo živahnostjo. God sv. Barbare, zavetnice delavcev, kedar se je prav za prav delo odprlo, amo praznovali kaj 8love8no. Na prošnjo tvrdke dr. Mayreder se je darovala ta dan peta sv. maša, ka- tere so se udeležili državni in podjetni- ški gg. inženirji, vsi podjetniki, delavci ter mnogo domačega ljudstva v najlepšem redu. Med sv. mašo je imel č. g. kurat v to primeren govor. Srčno je pozdravil vse p. n. tuje goste, proseč jim blago- slova božjega, da se po priprosnji sv. Barbare ne pripeti pri delu nikaka ne- sreča ter da zvrše vse delo v duSni in telesni blagor svoj in našega ljudstva brez vsake nezgode in slabih posiedic. — Deževno vreme je delo silno zadržalo in je še vedno ovira zlasti na planem. — Tvrdka Mayreder je prevzela črto od lukovške poti do onkraj Koprive. — Tu je v začetku precpj zasipanja do Sma- renjske ccste, kjer bode stara cesta ne- koliko preložena äla po novem mostu öez örto pred predorom. Predor je dolg f>00 m, meri ravno v črti nad naäim ka- lom. Kakovost materijala v prodoru jo negotova. Na eni strani, proti Gorici, jo v začetku trd pesek, a sedaj po 9. m se vže kaže trd kamen, u za zidanje ne- rabijiv. Na drugi strani delajo doi^o za- seko v trdem kamenju mešanim s kraskim „lepč-em". Na koncu predora proti Kob- dilju prične koj postaja, ter se razteza v takozvanem „l)olua do Kobdilja v dol gosti nad (>00 m, primerno äiroka. — Tu je mnogo planovanja. Materijal dobo iz zasokovanja proti Kobdilju, kjer pojde na koncu postaje železnica pod cesto, ki vodi skozi Kobdilj v gor. Hranico. Potem naredi precejšnjo serpentlno in se vije po „hribčih in dolinah*' proti Ko- privi, koder delo ni težavno. — Kras je pač ugoden za tako delo, kamnje mehko lnpljivo, hribčeki zadoatujejo za zasipa- nje dolin. — Dinamita silno veliko ra- bijo, zlasti v Štanjelu pri prodoru in po- stnji. Tako poka o poludne in zvečer, da se naši trdnjavi oživljajo spomini na nekdanje starodavne bojne case. Odmev kar stresa hiše. — Uradniki in akordan- tje so po največ Slovani Slovenci, drugi večinoma razumejo nas jezik, — Oni gg. od podjetnistva stanujejo vsi v gradu. — Delavci so veeinoma domači, minerji Kranjci in Hrvatje, nekaj delavcev Hr- vatov, Istrijanov in Črnogorcev. — Laha niti jednega. Le-te polente, o Bog, varuj nas! — Orodja pomanjkuje, zato je delo nckoliko zastalo. — Na ravno došlih vo- zovih so v prostem času otroci v obil- nem številu dajali odduška svoji živoh- noati. Tako so se vozili, da je bilo kaj, dokler so vse vozove a tračnic Čez za- aipe prevrnili. Potem so ae žalostni vra- čali. Tu je nesreča koj, stariši pazite! Politiöni pregled. Državni zbor. V soboto je vlada odgodila državno- zborsko zasedanje. Govori se, da se dr- žavni zbor zopet snide due 14. febru- varja. Delegacije bodo zborovale od 15 do 22. t. m. Potem pa se zopet snidejo dne 8. januvarja ter bodo zborovale do 9. februvarja. — Vesti pa, da bo državni zbor sedaj razpuščen, se ne potrjujejo, ker se bo vlada med božičnimi počitni- cami pogajala s Gehi in bi v slučaju razpmtitve državnega zbora postali man- dati delegacij ničevi. Go8poaka zbornlca. Kakor je bilo napovedano, imela je gnsposka zbornica v soboto svojo sejo. V ti seji je sprejela zakonski načrt glede spremembe poslovanja upravnega sodi- šča in pa predlogo glede lajšanja bede, kakor jo jo sprejela poslanska zbornica. Sporazumno z načelniki vseh strank je predsednik knez Windischgrätz koncem seje stavil do ministerskega predsednika interpelacijo glede stališča avstrijske vlade nasproti vojnemu vprašanjn, katero zanima, vsled dogodkov na Ogrskem, vse prebivalstvo naše države. Na to interpe- lacijo jo dr. Körber takoj odgovoril. Dr. Körber je dejal, da se vlada drži stali- šča, da je izprememba nagodbenega za- kona mogoča le po sporazumljenju obeh državnih polovic in ustavnim potom. Kar se tiče vojske, vstraja vlada na prvotnem stališču, da jednotno vodstvo in notranja organizacija vojske pripada vladarju. Iz ustavnosti obeh državnih polovic pa iz- haja, da odgovarja za vladarjeve čine v tern pogledu objednem tudi vlada. Dr. Körber pravi nadaljfi, da so mu dobro znane vse tozadeviie nameravane od- redbe, vendar pa noče soditio njih vred- nosti, ker po večinl niso še deiinitivno določene, temveč izjavlja le toliko, da se vnanja in notranja jednotnost vojske, njeni temelji in tradicije ne spremenijo. Vojska ostane tudi naproj taka, kakoräna je bila do sedaj, navdana z zavestjo, da je dolžna prestol in državo braniti do zadnje kaplje krvi. Dr. Körber odločno zavrača misel o razdelitvi vojske. To bi bil zločin na skupni državi. Taka razde- litev ne pride in ne more priti, dokler bodo veljali ustavni zakoni. 0 tern od- govoru je bila otvorjena razprava. Pred- sednik knez Windischgrätz je izjavil, da vrhovno poveljstvo nad vojsko spada med meomejene pravice krone in da ni o tern potrebno nikako ugibanje. Na- sproti 8taliäcu ogrske opozicije treba je povdarjati, da mi nočemo ustanovitve samostojne vojsko, ker bi se preobreme- njeno prebivalstvo te državne polovice naveličalo igrati ulogo potrpežljivoga jag- njeta. Govornik umeva izvajanja mini- sterakega prednednika tako, da se na notranji in vnanji organizaciji vojske ter na njenih tradicijah no dogodi nikaka Hprememba. V tern zastajanju uživala bo vlada podporo no lo od strani zbor- nice, marveč tudi od strani prebivalstva tostransko državne polovice, ki je priza- deto na vzdržovanjudrzavne moči. Vlada pa bo mogla So le tedaj nastaviti vea svoj upliv pri onih kroninih svotovalcih, ki so odgovorni za skupne državne za- deve, ko se zopet vspostavi redno delo- vanje parlamenta. Govornik je želel iskreno, da bi se ministerskemu predsed- niku posrečilo spraviti v tok pdrlamen- tarni stroj v prilog blagostanju avstrij- skih narodov. Koncem seje je minister- ski predsednik izjavil, da je državni zbor odgodon. Ceško nemsko spravno pogajanje. .** „Biulivoj", glasilo prinrtaSch'war- zenborga, izjavlja, da se bodo Oehii nde- ležili spravnih konferenc le pod pogojem da se ne bodo vräile pod predsedstvom dr. Körberja, lemuč pod predsedstvom cesarja ali vsaj prestolonaslednika. Novi vojaskl kazensKi pustopnik. Ceški „Narodni Lisly1 javijajo, dt» bo novi vojaški kazenski postopnik dole- ful ravnopravnost vseh jezikov, tako, da bodo vse narodnosti deležne istih pravic, kakor so obljubljene Madjarom. Češkl tečajl za častnike pri drugem armadnem koru. V zadnji številki svojega lista smo posneli iz druzih listov vest, da je vojno ministerstvo s tajnim poveljem zaukazalo zapovedništvom nomških poäpolkov, pri- padajočih k drugemu armadnemu koru, da ustanove pri istih jezikovne tečaje za češčino, katere naj obiskujejo nemaki častnikt. Vladni „Fremdenblalt" pa po- pravlja to vest v toliko, da je vojno mi- nisterstvo izdalo reservatno povelje vspm zapovedništvom nemških pešpolkov, s ka- terim priporoča nemškim častnikom, da se nauče äe kakega drugega jezika poleg nemščine, da postanejo potem porabni tudi pri nenemških polkih, ako bi bili k istim iz službenih ozirov premeščeni. Novi reškl guverner. Novim reškim guvernerjem je ime- novah baron Ervin Rozner. Novi vojnl poveljnik In načelnlk bosenske In hereegovske vlade. Novi vojaški in civilni guverner Bosne in Hercegovine, feldmaräailajtnant baron Albori se je rodil v Kotoru leta 1838 kot sin predsednika deželnega so- diäca. Z 19. letom je bil že poročnik. 21 let star je že bil v bitkah pri Gasale in Magenti ter bil za svojo hrabrost od- likovan z vojnim zaslužnim križcem. S 24. letom je postal nadporočnik, s 26. letom pa stotnik. Kot tak je bil v vojni leta 1866. Pozneje je bil profeaor na vo- jaški akademiji v Dun. Novem Mestu. 34 let star je postal izvanrednim potom major, z 38. letom pa že podpolkovnik. Kot tak se je udeležil okupacije Bosne iz Hercogovine ter bil v bitkah v Var- car Varkufu, Jajcu, Kljuöu in Livnu. Za Hvoje čine je dobil L^opoldov red, po okupaciji pa je postal polkovnik. Leta 1879. je pomagal vojvodu Virtember- škemu okupirati Limo, za kar je dobil železni kronski red in baronstvo. Mesto Sarajevo ga je imenovalo svojim častnim meščanom. Leta 1884 je postal generalni major, leta 1889. pa feldmaršallajtnant. Kot tak je prisel leta 1893. v Ljubljano za poveljnika 28. divizije; pa že decem- bra istega leta je avanciral ter dobil po- veljstvo 1. voja v Krakovu, odkoder je prišel sedaj v Bosno. Pri zadnjem biva- nju nemškega cesarja na Dunajn mu je bil baron Albori prideljen za castnega kavalirja. Cesar Franc Jožef mu je kmalu nato podelil veliki križ Loopoldovega reda, kar se je smatralo, da je določen za velike stvari. 0gr8ki državnl zbor. V ogrskem državnem zboru je v soboto predložil honvedski minister za- konski načrt glede kontigenta novincef za 1. 1904. Nato je govoril poslanec Hollo o zboljšanju plač državnim uradnikorn. Ministerski predsednik je pripomnil nato, da se vlada rasno peča s tem vpraša- njom, in da predloži že v prihodnji seji zakonski načrt, po katerem naj se dovole uradnikom za sedaj provizorične doklade. Ako bi hotela opozicija z obstrukcijo preprečiti tndi ta načrt, bode vlada na lastno odgovornost izvedla svoj namen, Potern se je nadaljevala razprava o kon- tigentu novincev v znamenju obatrukcije. Poslanec Barabas stavil je predlog, po katerem tudi pravica glede poveljnega jezika izvira iz narodne volje, a ga jo ' kmalu potem umaknil, češ, da tak pred- log ima staviti poslanec Kossuth. Zarftdi te opazke nastal je po seji med Kossu- thorn in Barabasom prepir. Italljanske finance. Poročila o italijanskih finanouh so zadnji čas jako ugodna. Italija je izkazala v svojem proračunu za leto 1903 öea 69 milijonov lir prebitka. Za leto 190i pa ga izkazujo nad 6 milijonov lir. Tako ugodno linančno stanjo je Italija doHegln | v desetih lolih, t. j. odkar vodi njone ' finance iinančni ininisior Luzzatli. Odkar obstoji italijansko kraljostvo, ho je lotos ; zgodilo prviti, da za obreslovanje državne rente ni bile najcti posojila. To dobro finančno stanje države občuti blagodojno tadi prebival.stvo. Carina na moko so zniža, ravno tako carina na pplroloj od 48 lir na polovic(. To ugodno (inančno stanje Italije je tudi vzrok, da kaže Ita- j lija v pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe z Avstrijo nenavadno trmo. Lo- ¦ kavost LnzzaUijovo pa spričujo najbolje j to-le deJHtvo: Luzzatii je namreč pre- pričan, da se vinska klavzula v novi trgovinski pogodbi in tudi v začasni, nikakor ne bode mogla vzdržati. Zato je pa odredil, da vozita dve italijanski ve- liki ladiji neprestano italijanska vina, ki za mešanje slabših avstrijskih pridelkov uživajo po '>no ugodnost, na Heko ter so tarn kopičijo v ügromnih zalogah. Od avstrijake vlade pa zahteva, da bi so za vse to vino, katero bodeta ornonjehi dve ladiji pripeljali na Heko do 31. t. m. in ki se bo spravilo v tamošnjih, carine prostih skladiščih, plačevala äe po 31. decembru, ko se bode islo vino uvažalo v našo državo, ista nizka carina, katero je do)n^a)a italijanakim vinom vinska klavüula. In ni izključeno, da bi nasa avatrijska, vedno prijenljiva vlada, ne ugodila taki zahtovi. Rusija in Japonska. Razmore med Rusijo in Japonsko niso V6Č tako napete, da sodeč po zadnjih poročilih, ki dohajajo iz Rasije je celo apati, da se Rnsija in Japonska v naj- krajšem čaau po vsem sporazumeti Ja- ponci so prišli namreč do prepričanja da so jih hoteli Angleži le izigrati, ter jih poslati po kostanj v žerjavico, ka- terega bi pa potem Angleži jedli. Zaradi tega prišli so do sporazumljenja, da je najbolje ako se z Rusijo mirnim potom pobotajo. Po sporazumljenju, ki se pri- pravija, bi Rasija pripoznala pravice in protektorat Japonske nad Korejo, ali to z gotovimi pridržki, to sosebno ^Ied6 varstva obrežij tako, da ostane Rusiji zagotovljena zvezna črta med Vladi- vostokom in Port-Arturjem. Rusiji se ima zagotoviti svoboda trgovine v Koreji in razne že obstoječe koncesije. Dogodkl na Balkanu. V kratkem se toraj predstavita sal- tana avstro-ogrski in raski civilni agent, ki bodeta imela nalogo nadzorovati glav- nega guvernerja v Macedoniji, Hilmipašo, pri izvrševanju reform. Navzlic vsemu zatrjevanju od strani oficijoznih glasil, bodisi turških, avstrijskih ali pa tudi ru- skih, da se bodo začele reforme zdaj z v!3O odločnostjo izvajati, je večina politi- kov še vedno mnenja, da tudi iz te moke ne bode kruha, ter da se bode dalo v Macedoniji še le takrat resormirati, ko bodo zasedla isto avstrijska ali ruska vo- jaška krdela. Vse dosedanje postopanje Turčije pokazalo je, da se ona prav nič ne zraeni za žuganja, da vse obljnbi, a ničeaar ne izpolni. Turčija pa dobro ve, zakaj to dela, in ravno tako dobro vesta tudi Avstro-Ogrska in Rusija, zakaj da ostaneti vedno le pri žuganju, a da žu- ganja nikdar ne izvedeti. Trditve, da bi bile glede rešitve balkanskega vprašanja popolnoma sporazumljene vse evropske velesik/. niso resnične; kajti ako bi bile resnične, nahajale bi se vže kedaj v Ma- cedoniji avstrijske in ruske vojaške čete 'n bi že kedaj napravile konec nenormal- n'm razmeram, ki se nahajajo v tej ne- srečni deželi samo zaradi tega, ker vlada mftd raznimi evropskimi velevlastmi grda zavist in pa poželjenje po ten balkanskih pokrajinah. Turčija se zaradi tega nor- 8ujft iz vseh ukrepov avstro-oxrske in ro8ke diplomacije, ker je prepričana, da takim ukrepom ni le nasprotna sama ona, marveč da so jim nasprotne tudi druge države, v prvi vrsti pa Nemčija in An- Rlija, da ne govorimo o Italiji, ki išče ravno v tern pogledu pomoči pri An- gležih. Kakor rečeno, Turčija obljubi vse, a ne izpolni ničesar. Tako n. pr. je Tur- čija slovesno obljubila, da vsprejme one begunce, ki se želijo povrniti v svojo domovino. Trudijo se turške oblasti na drugi strani na vso moč, da bi begunce omalodušile. Pred kratkim bilo je Sest takih beguncev takoj po prihodu na dri- nopoljski kolodvor aretiranih, dasiravno so imeli pri sebi potrebne dokumente. Isti so se odposlali v ječo v Kirk-Kilisse. V sela, zapuäcena od beguncev, naselju- iejo turške oblasti mohamedanske po- ljedelce. Sploh pa postopajo turške obla- sti proti krščanskemu prebivalstvu v Ma- cedoniji zdaj, ko je Turöija vsprejela na papirju predložene ji reforme, ravno tako nensmilj«»no in krvoločno, kakor so po- stopale takrat, ko ni bilo o reformah no duha ne sluha. Vse to pa kaže, da so Turčija ne čuti osamljena, ampak, da so v ozadju drugo «vropsko države, ki ji dajojo potuho. Vslod tega pa tudi ni iz- ključono, da Avstro Ogrska in Hu«ija, ko bodoti rPHiio nastopili proli Turciji, no bodeli imoli powla samo ž njo, marveč da posegnejo v krvavi pies tudi druge državo, ki sedaj hinavski zatrjujejo, da ho vjfMnajo z rclormami, katoro «ta Tur ciji predložili Avstro-Ogrska in Rusija. Domače in razne novice. Jiibllcj n.ulvojvodc Rajticrja. — V noddjo jo obhajal nadvojvoda Hajner 00 Ictuico svoj« vojaAke službo. Pri tej priliki je izdal Nj. Vol. cesar lastnoročno pi.smo, katoro mu j" izročil generalni po- bočnik grof Paar. Sam cesar pa je ob edni uri popoludne obiskal jubilarja. Včeraj imelo je tudi tukajänje domo- branstvo sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija v ta namen. imeuuvanje. — Gozdni svetnik pri c. kr. namestništvu v Trstu, g. Josip Pucič, imenovan jo višjirn gozdniin svetnikom. imoiKtvanja v postni sliižbi.^ — Poštni olicijali Fran Vinzi, Anton SuS- mel v Gorici in Edvard Šigon v Trstu imenovani so vi.šji olicijali, pošlna asi- stenta Adolf Predolin in Janko Bianzani v Trstu pa oficijalom. Za „Božidiiic<*k4 jo prejelo naše upravnidtvo: Getrtkovo omizje pri „Treh kronah" pomnožilo tri krone na devet kron. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Anton Kužtrin, trgovflc v Go- rici, o K; Blazij, Grča, župnik v Šem- pasu, 3 K ; Karol Cigon, vikar na Voj- ščici, (za božičnico) ö K. Scineiij sv. Andreja. — V zna- menju dež>a, kakor je pričel, tako se je včeraj zaključil 14 dnevni semenj sv. Andreja. Deževalo je razun dveh dnij skozi 2 todna neprenehoma po noči in po dnevu in dežuje še vedno naprej Letos je burja popolnoma pozabila na nas v adventu, cesar druga leta ni storila. Cvetke 8 shodi pri „Rebku". — V nedeljo ob 3. in pol uri popoludne se je napolnila dvorana pri „Rebkn" mož bližnje okolica N^vzoči so bili tudi uči- telji te okolice. Došla sta tudi deželna poslanca Berbučin Grča. Shod je sklicalo „Kat. politično društvo za ajdov- ski okraj". Predsednik tega društva župan Vovk je odprl zborovanje in dal besedo župnikn K o s e c u. Vse je bilo mirno ! Kar se zganejo v gručo zbrani učitelji. Mermolja zahteva besedo, kriči... Pomagajo mu njegovi. Krik je vedno veči. Predsednik opominja, žuga z raz- pustom shoda. Začne se neko dogovar- janje. Krik narašča. Poje se „Hej Slo- vaniu. Poslanca podasta roko predsed- niku, se poslovita in odideta. Predsednik zaključi shod. Mnogi možje nagovarjajo poslanca, da bi počakala..., a shod je bil že razpuščen. Možje so se postavili v gruče. Vsaka gruču je modrovala po svoje. Uöitelji so ostali presenečeni. Pa- dale so na nje take in enake cvetke: Nizko so padli; posuroveli so ; za zdražbo so dobri; takim možem so naši otroci izročeni v odgojo; kakšna bo odgoja; nemir ste prišli sejat; je to naloga uči- teljstva; na tak način delujete za povi- šanje piece; tako delujete za kmeta; odkrili ste se; dobro podpiratesvoj ugled in zaupanje do sole; takim omikancom naj kmet doklada za povišanje place; Tuma naj vas plačuje in Kopač... — Jaz pa dostavMam: Dne 2. decembra je dr. Tuma delov il v Gorici za spravo. Dne 6. t. m. je pri ,,Rebku" delal zdražbo osebno, v nedeljo pa po svojih pristaših, po učiteljstvu. In polem priproste duše verujejo, da največji zdražbar res misli na spravo. Kedor more, naj mu veruje. Italijausko vseu^ilisče v Gorici? — Tržaški „Piccolo" piše, da se je neki Karlo Paladini razgovarjal to dni v za- devi italijanskega vseučilišča z nekim visokim avstrijskim dostojanstvenikom. 7'a avstrijski dostojanstvenik simpatizuje baje jako z Italijani, vendar je pa opra- vičeval avstrijsko vlado glede njenega postopanja nasproti dogodkom v Inomo- stu ter rekel, da avstrijska vlada ne sme in ne more vznevoljiti tirolskih Nemcev. Dotičnemu dostojanstveniku se ne zdi umestno, da bi se italijanski tečaji pre- nesli na Dunaj. Po njegovem mnenju bi morala vlada ustanoviti popolno italijan- sko univerzo v Trstu, a temu da se pro- tivita politika in pa tržaška policija. Tr- žaška policija se namreč boji izgredov, ki bi se dogajali na italijanski univerzt v Trstu, ker He dan danes na univarzah preveč uganja politika. Zato pa da se avstrijska vlada bavi z mislijo, istanoviti italijansko univerzo v Gorici. Tfiko torej „Piccolov" visoki avstrijski dostojanstve- nik. Mi pa pravimo, zakaj bi se avstrij- ska vlada ne sprijaznila z mislijo, da ustanovi italijansko vaeuöiliäsie v Gra- dii^ču, ki je glavno meslo italijanskoga dela goriSko doželeV! „Vinarskc» in wadjarHko driKtvo /a Hrda" sklicuje ob(.n\ zbor na Dobro- vem dno 21 t. m. ob 10. uri predpo- Itidne z dnovnin rodom, katorega dolo- čuje s^ 33. druslvenih pravil. Km«'t»jsUi »hod bodo pnbodnjo nedeljo ob 2l/, uri popoludne ipo bla- goslovu) v KojHkem. Zaradi ^ii^anja zaprli so v soboto 48-lotnega tožaka Gonniča Angola. Gor- mi(T: so jo v četrt<*k v krčmi Alojzija Ko- dormhca, nabajajoči so v ulici sv. An- lona, tako nespodobno obna^al, da so ga vrgli iz knime. Da bi so maščoval, pri- Äel je v aob( to Gormič prod Coderma- covo krčmo oborožen s kairn'njem. V tern hipu pa ga je zasačil stražar in gd odvodel na policijo. Germič j<* izpovedal na policiji, da se jo hoto! maščovati nad Codermacem ter ga colo ubiti. Rekel jo, da izvrši svoj namen gotovo, ko bode na prostem. Izročili ho ga državnernu pravdništvu. Tatviiia. — V petek je pri^ol v spremstvu nekega vojaka nepoznani mla- donič v krčmo g. Birse, nahajajočo se v Rabatišču št. r>. Tarn je povečerjal, in ko je plačal, dobil je tarn tudi prenočiščo. Ko ga zjutraj ni bilo dolgo časa ven, ho šli pogledat v aobo, v katori je prenočil, a našli so sobo prazno. Pa ne samo to. I'repricali so se kmalu tudi, da je no- znanec odnesel srebrno uro in dvoje hlač. Vdobili so ga redarji v soboto v neki drugi krčmi in ga arotirali. Na potu pa do policije se jim jo neznanec pofu- lil in jo je vbrisal proti stolni cerkvi. Tarn so ga pa zopet vjeli. Iz vojaške knji- žice, katero so našli pri njem, so se pre- pričali, da se imenuje tat Anton Buto- len in da je doma iz Dobrine na Sta- jerskem. Našli so pri njem tudi verigo ukradene ure, dve zaponki, več starih in novih rut, delavsko knjižico, glasečo se na Lovreta Furlana iz Podgore itd. Pes je vgriznll v soboto zjutraj na dvorišču kemičnega poskuževališča po- streščeka Ivana Culota. Prizadejal mu je še precejšnjo rano na nogi in na roki. Postr. iok podal se je koj v bolnisnico usmiljenih bratov, si se nahaja tam blizu, kjer se mu rane obvezali. „Sloveuski List" neha izhajati. — „Slovenecu poro5a, da koncem t. 1. neha v Ljubljani izhajati „Slov. List". Državni poslancc Plantau opc- rirau. — Državni poslanec Plantan se je moral, kakor poročajo listi, podvreči v četrtek neki operaciji na glavi. Pij X. in gla^olica. — 0 ti za- devi piše „Narodni List" v Zadru: ,.0 vprašanju glagolico smo prijeli iz naj- verodostojnejšega vira sledeče: Ni res. da je papež Pij X. proti glagolici. Do sedaj ni storil nobenih takih korakov. Pij X. je v tern vprašanju potrdil vse ono, kar je odločil Leon XIII. Tudi ni res, da je škof iz Dubrovnika, Marcelie, izročil papežu kak memorandum, temveč predložil mu je prošnjo, da se sme tudi v Dubrovniku bratina praznik sv. Gir. in Me- toda glagolska maša, in prepricani smo, da proti temu ne bo nikttkega naspro- tovanja. Tudi ni res, da je bil Marcelie pri svetem očetu samo par minut in da se je naglo vrnil v Dalmacijo. Marcelič je odšel iz Rima, kakor si je prej odločil. Škosi so v prašanju glagolice složni in mnogo je upanja na vspeh. Samo želeti je, da se naäe časopisje čuva tenden- cijoznih in neresničnih vesti". Obsodbe provzročiteljev kon- kurza sv. Vaclavske hranilnice iu posojilniec. — V soboto je bil dovršen proces proti provzročiteljem konkurza sv. Vaclavske hranilnice in posojilnice v Pragi. Porotniki so spoznali bivšega pred- sednika Drozda krivim goljufije v dveh slučajih, a poneverjenja v jednem slu- Čaju ; bivšega ravnatelja Kohuta so spoz- nali porotniki krivim goljufije v sedmih slučajih, a ponovorjenja v treh slučajih Pregledovalca računov Grünwald in Bily bila sta jednoglasno oproščena. Bivši blagajnik Hertzig bil je v 10 slučajih spoznan krivim poneverjenjs. Biyäi poslo- vodja Peckländer spoznan je bil krivim poneverjenja v treh slučajih. Na podlagi omenjenih pravorekov je obsodilo sodi- šče kanonika Drozda in bivšega ravna- telja Kohuta vsakega na 7 let težkeječe z mesečnim postom, ravnatelja Hertiiga na dve leti težke ječe z jednim postom vsake tri meäece, Peckliinderja pa na tri mesece težke ječe z jednim postom na mesec. Vsi pa so bili obsojeni na povr- nitev skode. Revizorja Bily-ja so koj iz- puatili iz ječe, zaprli so pa koj Hertziga in Pecklünderja, ki sta bila do zdaj na prostem. Sultan Ima raka. — Sultan trpi, kot poroča listu „The World" njegov dunajski poroöevalec, vsleü črevesnega raka. Pravijo, da se brani podvreči po- trebni operaciji. Trst Line Loterijsko številke. 12. decembra. ......70 oO 3 :>1 73 ......58 20 62 8 19 RAZGLAS! PodpiscUio odda ol uri pop. jMHoin javiic drazlx1 pohi- runje obcinskili ;i t.-LM olja y> sosebno pripo- s teni oljom s. ¦ Iravojo v kralkein nu'lju.i otrokoiu in ilt^koin. ki sn iicr- Oasu in / «otovostjo vse kostnt" bolczni, I Mt/ui in nežiu' naruvc 3tlt»^iii otoki. ^olš«'. malukrvnost in } ' splosna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. I Opomba. iMj»\ katm'ga narotianitUr^ktno i/. Norvcgij»1. proiäüt» se veih.o v nmjcni ! kt'iuii'iH'in laboratoriju prt'dno so napoluijo stcklmin'. /.ato/.amorem jainčiti sxujini i'.istitnn mljt'iuaU't'in glt'ilt» Oislnt«» in stiilii«' sposobiiosti zu zdravljciiji'. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izborno i srodstvo za malokvrne. i, Ena steklonica stane 1 K 60 v | r -^^^^- ^^^v -^^^—¦ -^^^ ^v -^^^*-- i ¦ ¦¦¦ ) Krojaška mojstra I I Cufer ojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove nžigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin, trRovec v Semeniški ulici h. Stv. 1 (v lastni hiši.) Ivan Bednarik i priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. I : Jfc it m m ! I Ll g| J^; ^, Q, ^^ Wit Ji W Äs1 Q) ¦! ^JL^ J | urar c. kr. železnic, J | v Gorici, Oosposka ulica hiš. »tev. 25. < ^ priporoča svojo najboljso zalogo < sivaliiia ititjw, I za gospode krojače in šivilje po najnižje mogočih ] cenah. — V zalogi ima tudi najnovejše in naj- ! bolj priproste vezilne aparate (Stickaparate), ! katere se more porabiti zavezenje (rekamiranje) | na vsakem ..Singer - ievem" ! šivalnem stroju, ter stane tak aparatsamo7K. — Kdortorej hoče imeti dober in trpežen šivalni stroj in jako po ceni, naj si pride ogiedat šiv. slroje novih sistemov, katere jam- či od 5 do 10 let. > Dalje priporoča najboljše I 2iwF švicarske žepne ure -w > po zmernih cenah. Poprave s poroštvom enega leta. .. ^k .^k. dK. ^k. j^. ^K. A. ^h ^k. ^h ^K. ^k *. ^K. ^fc J^ ^^.^« ^i^^iV ^^^^4«k«^^^ ^^^^^K^N^^^VK^^^V^ik^"^^^^^^^ J*^ *¦ Jesen je tu "»¦¦¦¦¦»•¦^"»ii^hh^¦m1^ ¦ ti Mi/a si> /ima; bll/H m> pu tiuli (|^ potrrlui, kupili /aliišiioo/ l:islno potiflM» rn/iM'^a /.iinskc^a lila^a. I'onoviio sc It'iliij obniča vilaiio pod pisani ilo ct'iij. svojili oiljcmalccv s pro.'.njo, »la st1 pri nakiipn ra/.nili /.ini- skih polrchsOiii tinti z;i n;i|)r»ij lilauio- voliji) obrnili v prvi vrsti na nji'^ivo Irjioviiio. kuja nmli cenj. oiljtüualccin vi'ilno priliko za iieprfkosljivo ccm» in ilolicr Miikup vcdiH) svt'zili in soliilnili raziiovi'.sliiili [ilclctiiii \z bomlia/.a in Vi'lnc, kakor: nosravioo, rokavico, jopico, srajco, hkičo, zimsko šerpo, rUtO, ČOpicO, VOlilO itd. lial.j.- in-ipm-ura m> /.a.lnjr in.M^li kakur; raznovrstno kožukovinc. zimske čovlje za damo, rusko galošo, dožniko, modorco, bluso, spodnjakrila, pasovo, predpasniko; jako volika zaloga bologa porila aa gos- podo, krasnili ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnjo novosti mičnih okraskov za obloke, razno svile, žumot, pliš, fodro itd.; vsepotrobsčjno za gg šiviljo in krojačo. J. Zorilik, Gonca, Gosposka ulica 7. .Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. RniZllfil slHMU'n.i;Mt(' se ° vsaki nUjCllM. pHiiKi „solskopa doma". Mnogo denarja! do 800 K nil uiosec zainon' vsakilo zaslužiti laliko, pošlfliio, bn>/. stroškov in posebno^a /.iiauju. I'osljt^ naj tjikoj svoj naslov ]iod V. 11)95 na: Anonccn-AhUicilun^ des „Merkur", Mannheim, Mt ff;|— 1[k Mejnarodni panorama 2r iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. liestavraclja „LA BOHEME", Uorica, tekaliä^C! Josipa Verdija st. 38. Fotovanje po nvetu, za vseh zaiiiniivo. Vsak teden nov program! Od 13. do 19. decembra: Meksiko WUo naj te lanAi o Wati si tek tosBih naravnili leiot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopnina 40 vin., otroci in w\\ fio narestnika 20 w. Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica Anton-a Krušiča, Gorica, ul. Jos. Verdi 33. J3ogata zaloga domaeega in angleškcga sukna. Yelika izber izgoto v'ljenih oblek za gospode in deekc, površnih zimskih sukenj, havelokov itd. JVsarocila po novi meri se izvrše s posebno natančnostjo. Sprejema hranilne vloge I katere obre3tuje po 4l/2% polumeBeCuo; ne- vedign6ne obrestipripi- suje kouec letakglav- nici. Rentni davek pla- čuje poBojilnica sama. PoBOJila udom na oaehni kr.dit po 6°/0 in na vknjižbo po 5V»°/8 „Centralna posqjilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, uiica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejoma nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure VHak dan od 8. ur« /jutraj pa do 1. ure popoludne. Št. 100. V siorici, v forok <\r\c 15. ilwombra 1903. Letnik V. l/.h:ij:i vsa' torrk in soholoob 11. mi |iri'il|i()liliu' /;i mt'sto Iit oi, !5. i;ri [¦up z;i ilczt'lo. Ako p;uli' n;i la »ln< va pniznik iziilf (I.'1.11 [>rej ol> (>. zvi^i'i1. Sl.in«* po |)ošti |)icj('iii;tii ali v (iiH'ifi n;i iIdiii p«)AiIjan ci'liilcliio K '\, polli'fuo I K in čHrtletno 2 K. I'rodajas»1 v (i(»rici v to- liukarnan S c li \v arz v Solwkili ulkuh. .1 .\ irodiu I i u k &.r n i», ulica Yettiiruii it. *t. 9. lionise je nasloviti na uredniitvo, of(la»t' in iiarnäiiiini pa na upravmitvo »Goriest. Oglasi nr računijo po petit- vrstah in aicer uku ae Uskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po SU vin., 8-krat po 8 vin. Akr> st« \»-ed pa stoji strašen deficit dela nasproti in je sploL bilanca cele štiriletne vlade ta, da se parlamen- tarni in notranjepolitični položaj ne le ni poboljšal, temveč se bistveno poslabäal, in da ni vlada spolnila niti ene onih nalog, katere je prejela, kakor rešitev parlamentarne in notranje politične krize, sklenitev nagodbe z Ogrsko in pomirjenje jezikovnega boja. Körber — sovražiiik Jugoslovnnov. Mi Jugoslovani čutimo ta zistem Körberjev na posebno krepek način, in jaz dam izraz le splošnemu čustvu in splošneniu mnenju „Slovanske zveze" ako rečem : Naša nezadovoljnost se je znatno povečala, in vedno bolj čulimo, da je Körber sovražnik Jugoslovanov, kakor je to pokazal takrat na tako očividen način, ko bo hrvatski poslanci iz Istre in Dal- macije z ozirom na gibanje, ki so je provzroČili dogodki na llrvatskem pri avstrijskih Jugoslovanih, primorani, po- ročati v zbornici o tej zadevi. Takrat je nastopil Körber očito kot sovražnik Slo- vanov, takrat je zavzel stališče, ki mu je dalo po pravici ime vazala hrvatskega bana. Vladni in upravni sistem te vlade, kakor se praktično kaže posebno na jugu države hočem,na podlagi nekaterih primer pobližje osvotliti. Povdaril bi v prvi vrsti način ime- novanja uradnikov na jugu države. Pri tern se ne born spuščai v podrobnejše detajle, ker bomo še imeli v kratkem pri- ložnost obširnejfi c tej s /ari govoriti. Danes rečem le toliko, da vlada imenuje uradnike ne z ozirom na njihove služ- bene in jezikovne zmožnosti, ternveč z ozirom na nemško narodnost. Pogažena pravlca. Preidem k drogi primeri, namreč k opisu postopanja koroških sodišč glede rabe slov. jezika pri sodnih obravnavah, protokoliranjih itd. To je jako zanimivo poglavje, ki dokazuje, kako nemoteno se na KoroSkem v zakonih utemeljena pravica slovenskega prebivalstva glede rabe materinega, v de- želi domačega jezika, gazi z nogami. Na Koroškem je bilo zadnji čas v teoriji popolnoma priznano, da ima vsak Slovenec pravico govoriti v svojem je- ziku pred sodiščem in da so sodišča pri- morana, tudi v tern jezika razpravljati. Vsekakor se v praksi to teoretično na- čelo ni vedno spolnje^alo, ker je bila ravno jezična zmožnost koroških sodišč večjidel takäna, da niso mogli slediti slo- venskinri vlogam in slovonskim razpravam z ozirom na neznanje, ozir. slabo znanje tega jezika. To teoretično priznanje pa je za- dobilo zadnji čas silen udarec. Gospoda moja! Ako pomislite, da tvorijo Slovenci na Koroškem dobro tretjino prebivalatva, da Htanujejo Slovenci na Koroäkem v kompaktnih množinah, potem mi boste priznali, da je praksa, po kateri se smo | koroški Slovenec v svoji lastni domovini, v svoji lastni deželi pri sodižču svojega jezika !e tedaj posluževati, ako res ni zrnožen nemščine, velika abnormiteta, kakor bi je ne smelo biti v nobeni kul- turni državi. (Pritrjevanje.) Te razmere so na slovansltem jugu vzbudile opravičeno ogorčenje in prov- j zročile izjavo najbolj poklicanih inter- • pretov v tem oziru, slovenskih odvetnikov, na jugu te države. Ti so se v Ljubljani sešli k posvetovanju, in jaz bi vladi pri- poročal, da prouči govore, izrečene na tem shodu in resolacije, vsprejete ob tej priliki, z največjo paznostjo in resnostjo, in prepričan sem, da vlada potem ne bo odlagala niti minute odpraviti teh razmer, katere ne škodijo samo interesom pre- bivalstva, ki išče svojih pravic. ampak tudi pravosodstvu, ker so nevredne kul- tnrne države. (Pritrjevanje.) (Konec pride.) Dopi si. Iz gorfške okolice. Dragi prijatelj! Danes pride toraj na vrsto tvoj prvi članek v „Soči", ki i\e bavi s temi do- pisi. Novega nisi v tem članku nič po- vedal, v njem se le po^revajo slavospevi, katere si napisal o veliki noči s v o j i m „narodnim piruhom", rečera „svojim", ker jih nisi pisal zarad drugih gospodov, ampak zarad sebe. E bratec, jaz te tako dobro poznam kot Čič svojo kobilo. Tebi ni bilo na nemožnem odgovarjanjn, am- pak na novi reklami. Ker se pa „Gorica" ni bavila podrobneje s prvimi tvojimi „narodnimi piruhi'1, si jemljem jaz pro- stost, da si njih drugo izdajo nekoliko ogledam. V članku ,.Slovenski grobo- kopi mojega ž e p a" (moja poprava) pišeš: ,.Ta lopov*) ve dobro, da mnogo- *) Ta naslov Gabrščkovega kalibra j«1 iim-l zadcti !i)>'iu'. ker mo pa vkljub vsom naporotn krat Slovencem v tako meäanih krajih kakor Gorica, ne kaže |preveč bobnati a svojim slovenstvom, ker od tega bi imeli le 3kodo, kar je končno narodova Skoda. Posebno pa bi bili vredni vsak dan na teače po 2f> palic, ako bi se postavljali na izključno narodno staliäce tarn, kjer smo agresivni v narodnem gospodarstvu- ker je večina, ki nam daje zaslužek, — neslovenska. To bi pomenilo toliko ko- likor — propast !* — Tako ti ! Lepa hvala, za to zares dragoceno izjavo! Ali prijatelj, ai li res že tako smeäen, da bijeä samega sebe po zobeh y Ne iatiä li, da mi nehote 9am priznavaš, kar sem ti jaz očital? Ali te nisem jaz kazal, da žaljivo zapostavljaä naš slovenski jezik pred tujimi jeziki, da zvrauješ javno atentat na naäo narodno cast, ker se osmeluješ puščati podjetje, katero si po- farbal v „Soči" za rnarodne piruhe", pod ptujimi in 1 e pod ptujimi napisi in to zarad umazane dobičkarije, zarad — žepa ? Kam pa pridemo, če nam bo na žepu več ležeče, kakor na narodni ča*ti ? Kako bi bil ti mesaril ^Krojaško zadrugo" ako bi se bila predrznila poleg sloven- skega napisa nad prodajalnico držati äe kak ptaji napis, in kako še le, ako bi imela le zadnjega ! — Ta vidiš zopet, prijatelj, kak narodni zločin si hotel zvr- šiti na tem častitijevem, eminentno na- rodnem podjetju, katero se ni straiilo od prvega začetka kazati izkljGčno slovensko lice tadi „v tako ineianem kraju kakor Gorica'', in katero je očitno kazalo in kaže toliko narodnega ponosa in narodne zavednosti, da ma niti na am ne pride zarad par grošev skraniti slovensko ime niti z najmanjšo rabo ka- kega neslovenskega jezika. Tako, prijatelj, znamo mi ,,n enaprednjaki" viaoko dr- žati slovensko zastavo. Le pridi se k nam učit! V naši „Krojaäki zadrugiu se pa naačiš Se nečesa dragega. Ti pišeš: „Po- sebno pa bi bili vredni vask dan na tešče po 26 palic, ako ni še iztaknil, ga j<* naslovil na nieni neznano »poillo dušo« (zopet Gabrščkov kaliber!. ki »krev- »ari vsak ilan po ulici Vetturini«. Hozneje si je pa zbral nekega drugega gospoda v mestu kot inojoga nadotiiostovaloa za noi/ogibno tarčo syo- jih puork in osobnih uaparior. PODLISTEK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal So^ki-örnosolec. (Dalje.) „Te je-li tc solze srain?" „Ni me, — Bog mi je priča. — Grobar Krt je trd, a kamen ni bil, ni in ne bo — — —" „Prav imaš: midva sva ene misli. — Toda grob se ne bo zasul sam, ako ga ne bova midva. Glej, tu je še ena lopata. Pomagati ti hočem, da poprej končaš'1. Sever vzame lopato in jo zasadi v kup zenilje, Hrst — je rekla lopata in v grob se je zvalila čez pol preklana lobanja. „Huu, Krst, ali vidiš". „Vidim, a jo tudi pozriam". „Poznaš?" »Srepova Anka, najlepše dekle v devetih vaseh tu okoli, je nosila to črepinjo. — Prehlad na plesu je naredil, da je bila v dvajsetem letu zrela za grob." »In zanjo nisi imel solze?" „Ne; — danes je bila prva. — Krtove solze so redke, a — prave". »To velja Krst! — Midra sva možaka". „Kdo nama more kaj ?!" „Nobeden". Tako sta Krst in Tone modrovala, dokler ni bil grob zasut. Potem sta oa shranila looati v mrtvaS- nico ter po kratkem posvetovanju soglasno sklenila, da pojdeta k Strugti na frakeljčck brinjevca. XVIII. „Muhn se potajiln, Komarja razsrdila Komar je mo/, komar je mož, Komar je moška glava!" Nar. p. Ljubezen — prijateljstvo! — Kolikokrat imajo ljudjc ti besedi na jezikn. a kako poredkoma v sreu! — Dan na dan se sklepajo vezi ljubezni in prijatelj- stva, a vendar je na svetu toliko strank, kolikoi src. Ljubezen ne rodi več ljubezni. Kdor seje ljubezen. žanje navaduo sovraštvo, nehvaležnost, preziranje. O svet,kako si hudoben! — Tako nekako je modroval Mrak v nedeljo po pogrebu nadgozdarjeve gospe, ko je — iiavdušeii od vinskih duhov — meril na vse kraje cesto iz Lesja proti domu. „Samo pameten bodi. Mrak", opominja polglas- no samega sebe „drugo je vse — nic\ Kakor meriš se ti odmeri. —• Ne! — Ni res, Mrak, to si zlagal! — Meril si ljubezeu, odmerili so ti strup, hudobni jeziki... Dekle je zlomek. žena je zlodej, baba je vn\g. — Dekle je sara, žena je ropotija, baba je žlin- dra... Špela bo plesala z vragom. ha... ha... hop- sasa ... Sukal se bo ves svet, Kozmek bo pa jahal na zvezdi in smejal se na vse grlo..." Dočim je Mrak glasno preniišljeval take in sličue reci, prišla je od nasprotne strani revno opravljena ženskn — Sn^ln Znnn^ivifl Mrakn ip nnutala main kakor bi hotela premisliti. bi se ga ognila ali br šla kar dalje po cesti. Ko pa začuje, da Mrak govori, stopi za grin kraj ceste in vleče radovedno na uho. — Mrak se pa neskrbno guglje naprej v večih in nianjših ovinkih in vedno ognjeviteje povdarja svoja načela. — Ko pride do grma, za katerim je stala Špela. zareži ta nad njini: „Ali boš kedaj pametem, stariha?" „Blisk in grom!" zahrešči Kozmek, ki bi bil kmalu vznak padel od strahu. Takoj se pa zave svo- jega dostojanstva in reče: „Špela, dal te je spak, vzel te bo Škrat!" „Ti stari potepuh, pijanec. zmikavt, lažnik, obre- kovalec. ti grešni meh, ti boš vedel. kdo me je dal in kdo me bo vzel!?" „3rrr — škrat 1 — Škrat te bo pekel na ražnju, pa bo šumelo in šuštelo : šrr — črr — šrr". „Ti tat Časti in dobrega imena!" ^Mir s tabo in ropot za tabo! — Bog vidi tebc iii tvojo marogasto dušo. — Ljubezen se je izpreme- nila v greh, grehu so vzrastli rogovi, da bode ž njirni... Pomolova krava se je zrožila; a rog je še rog. in krava jc tudi še krava, samo rogata ni več... ha... ha... liiu... „O Bog, znorel je! — Prav se ti godi! Ma- lopridnež stari, molil bi molil in pripravljal se za grob, ne pa..." (Dalje pride.) 69 milijonov lir prebitka. Za Into 190-1 pa ga izkazujo nad 6 milijonov lir. Tako ugodno linančno slanje jo Italija done^ln v desetih letih, t. j. odkar vodi njeno finance finančni minister Lnzzalti. Odkar obstoji italijansko kraljestvo, He jo letos zgodilo prvic", da za oVestovani« državne rente ni bilo najoti posojila. To doWro iinančno stanje države občuti blagodojno tudi prebivalstvo. Carina na inoko se zniža, ravno tako carina na pelrolej od 48 lir na polovieo. To ugodno finančno stanje I^lije je tudi vzrok, da kažo Ita- lija v pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe z Avstrijo nenavadno trrno. Lo- kavost Luzzattijovo pa spričuje najbolje to-le dejstvo: Luzzatii je nainrec pre- pričan, da se vinska klavzula v novi trgovinski pogodbi in tudi v začaani, nikakor ne bode mogla vzdržati. Zato je pa odredil, da vozita dve italijanski ve- liki ladiji neprestano italijanska vina, ki za mešanje slabših avstrijskih pridelkov uživajo posebno ugodnost, na Heko tor se tam kopičijo v ogromnih zalogah. Od avstrijske vlade pa zahteva, da bi se za V8G to vino, katero bodeta omenjeni dve ladiji pripeljali na Keko do HI. t. m. in ki 8e bo spravilo v tamoSnjih, carine prostih akladiščih, plačevala äe po Hl. decembru, ko ae bode isto vino uvažalo v našo državo, ista nizka carina, katero je določala italijanskim vinom vinska klavzula. In ni izključeno, da bi naša avatrijska, vedno prijenljiva vladti, ne ugodila taki zahtevi. RusIJa in Japonska. Razmere med Rusijo in Japonsko niso več tako napete, da sodeč po zadnjih poroČilih, ki dohajajo iz Kusije je celo apati, da ae Raaija in Japonska v naj- krajšem čaau po vsem sporazumeti Ja- ponni so prišli namreč do prepričanja da so jih hoteli Angleži le i/igrati, ter jih poslati ^o kostanj v žerjavico, ka- terega bi pa potem An^leži jedli. Zaradi tega prišli so do sporazumljenja, da jo najbr'ie ako ae z Rusijo mirnim potom pobcajo. Po sporazumljer.ju, ki se pri- pravlja, bi Rnsija pripoznala pravice in protektorat Japonske nad Korejo, ali to z gotovimi pridržki, to sosebno gledt'1 varstva obrežij tako, da ostane Ruaiji zagoto^''^aa zvezna črta med Vladi- vostokom !a Port-Arturjem. Rusiji se ima zagotoviti svoboda trgovine v Koreji in razne že obatoječe koncesije. Dogodkl na Balkanu. V kratkem se toraj predstavita sal- tana avstro-ogrski in roski civilni agent, ki bodeta imela nalogo nadzorovati glav- nega guvernerja v Macedoniji, Hilmipaäo, pri izvrševanju reform. Navzlic vsemu zatrjevanju od strani oficijoznih glasil, bodisi turških, avstrijskih ali pa tudi ru- skih, da se bodo začele reforme zdaj z vso odločnostjO izvajati, je večina politi- kov še vedno mnenja, da tudi iz te moke ne bode kruha, ter da se bode dalo v Macedoniji še le takrat reformirati, ko bodo zaaedla isto avstrijska ali ruska vo- jaška krdela. Vae dosedanje postopanje Turčije pokazalo je, da se ona pruv nič ne zmeni za žuganja, da vse obljubi, a ničesar ne izpolni. Turčija pa dobro ve, zakaj to dela, in ravno tako dobro vesta todi Avstro-Ogrska in Rnsija, zakaj da ostaneti vedno le pri žuganju, a da žu- ganja nikdar ne izvedeti Trditve, da bi bile giede rešitve balkanskega vprašanja popolnoma sporazumljene vse evropske velesile, niso resnične; kajti ako bi bile re8nične, nahajale bi se vže kedaj v Ma- cedoniji avstrijske in ruske vojaške Čete 'n bi že kedaj napravile konec nenormal- n'm razmeram, ki se nahajajo v tej ne- srečni deželi samo zaradi tega, ker vlada med raznimi evropskimi velevlastmi grda zavist in pa poželjenje po teh balkanskib pokrajinah. Turčija se zaradi tega nor- čoje iz vaeh ukrepov avstro-ogrske in ruske diplomacije, ker je prepričana, da takim ukrepom ni le nasprotna sama ona, marveč da so jim nasprotne tudi druge države, v prvi vrsti pa Nemčija in An glija, da ne govorimo o Italiji, ki iščo ravno v tem pogledu pomoči pri An- gležih. Kakor rečeno, Turčija obljubi vse, a ne izpolni ničesar. Tako n. pr. je Tur- Öija slovesno obljubila, da vsprejme one heRunce, ki Be želijo povrniti v svojo domovino. Trudijo se turške oblaati na drugi strani na vso moö, da bi begunce omaloduSile. Pred kratkim bilo je Sest takih beguncev takoj po prihodu na dri- nopoljski kolodvor aretiranih, daairavno so imeli pri sebi potrebne dokumente. Isti so 8e odposlali v ječo r Kirk-Kilisse. V sela, zapuščena od beguncev, naselju- iejo toräke oblasti mohamedanske po- ljedelce. Sploh pa poatopajo turške obla- sti proti krščanakemu prebivalstvu v Ma- cedoniji zdaj, ko je Turčija vsprejela na papirju predložene ji reforme, ravno tako nenamilj^no in krvoločno, kakor so po- stopale tp.krat, ko ni bilo o reformah ne duha ne sluha. Vae to pa kaže, da so v ozadju drugo evropsko države, ki ji dajojo potuho. VhUmJ tegu pa tudi ni iz- ! ključono, da Avslro Ogrnka in Husija, ko bodoti resno riHHtopili proti Turčiji, no bodoti imeli posla samo ž njo, marveč da posegnejo v krvavi plea tudi druge državo, ki sedaj hinavski zatrjujejo, da j ae vjemajo z rcforrrmmi, katere «ta Tur I čiji predložili AvHtro-Ogrska in Runija. Domače in razne novice. Jiibllej iiHdvojvodv Ilajn K. SeiiHMij 8v. Andreja. — V zna- menju dežia, kakor je price!, tako se je včeraj zaključil 11 dnevni semen] sv. Andreja. Deževalo je razun dveb dnij skozi 2 tedna nepr^nehoma po noči in po dnevu in dežuje še vodno naprej. Letos je burja popolnoma pozabila na nas v adventu, česar druga leta ni storila. t'vetke 8 shodi pri „Rtbkuu.— V nedeljo ob 3. in pol uri popoludne se je napolnila dvorana pri rRebku>l mož bližnie okolice. Navzoci so bili tudi uči- telji te okolice. Oošla sta tudi deželna poslanca Berbučin Grča. Shod je sklicalo ..Kat. politično družtvo za ajdov- ski okraj". Predsednik tega društva župan V o v k je odprl zborovanje in dal besedo župnikn Kos ecu. Vse je bilo mirno! Kar se zganejo v gručo zbrani učitelji. MermolJR zahtova besedo, kriči... Pomagajo mu njegovi. Krik je vedno veči. Predsednik opominja, žuga z raz- pustom shoda. Začne se neko dogovar- janje. Krik narašča. Poje se „Hej Slo- vaniu. Poslanca podasta roko predsed- niku, se poslovita in odideta. Predsednik zakijuči shod. Mnogi rnožje nagovarjajo poslanca, da bi počakala..., a shod je bil že razpusčen. Možje so se postavili v grace. Vsaka gruča je modrovala po svoje. Učitelji so ostali presenečeni. Pa- dale so na nje take in enake cvetke: Nizko so padli; posuroveli so ; za zdražbo so dobri; takim možem so naäi otroci izročeni v odgojo; kakšna bo odgoja; nemir ste prišli sejat; je to naloga ači- teljstva; na tak način delujete za povi- šanje place; tako delujete za kmeta; odkrili ste se; dobro podpiratesvoj ugled in zaupanje do sole; takim omikancem naj kmet doklada za povišanje place; Tuma naj vas plačuje in Kopač... — Jaz pa dostavljam: Dne 2. decembra je dr. Tuma deloval v Gorici za spravo. Dne 6. t. m. je pri „Rebkn" delal zdražbo osebno, v nedeljo pa po svojih pristaših, po učiteljstvu. In potem priproste duae verujejo, da največji zdražbar res misli na spravo. Kedor more, naj mu veruje. Italijausko vseudiliäcc v (loriel? — Tržaški „Piccolo1' piše, da se je neki Karlo Paladini razgovarjal te dni v za- dovi italijanskega vseučiližča z nekim visokim avstrijskim dostojanstvenikom. Ta avsirijski dostojanstvenik 3impatizuje baje jako z ltalijani, vendar je pa opra- vičeval avstrijsko vlado glede njenega postopanja nasproti dogodkom v Inomo- stu ter rekel, da avatrijska vlada ne sme in ne more vznevoljiti tirolskih Nemcev. Dotičnemu dostojan3tveniku se ne zdi umestno. . Tam je povečerjal, in ko je plačal, dobil je tarn tudi prenočišče. Ko ga zjutraj ni bilo dolgo časa ven, ho šli pogledat v sobo, v katnri je prenočil, a naäli ao sobo prazno. Pa ne samo to. Prepricali so se kmaiu tudi, da je ne- znanec odnesel srebrno uro in dvoje hlač. Vdobili so ga redarji v soboto v neki drugi krčmi in ga aretirali. Na potu pa do policije se jim je neznanec pofu- lil in jo je vbrisal proti stolni cerkvi. Tam so ga pa zopet vjeli. Iz vojaäkeknji- žice, katero so nasli pri njom, so se pre- pricali, da se imenuje tat Anton Buto- len in da je doma iz Dobrine na bta- jerskem. Našli so pri njem tudi verigo ukradene ure, dve zaponki, več stanh in novih rut, delav^ko knjižico, glasečo se na Lnvreta Farlana iz Podgore itd. Pos je vgrizull v soboto zjutraj na dvorišču kemičnega poskuževaliSča po- streščeka Ivana Culota. Prizudejal mu je še precejšnjo rano na nogi in na roki. Postreš^ek podal se je koi v bolnišnico usmiljenih bratov. ki se nahaja tam blizu. kjer se ma rane obvezaii. „Sloveuski List" nelii izhajati. — „Slovenec' poroča, da koncem t. 1. neha v Ljubljani izhajati ^Slov. Liäf*. Drzivni poslanec Plantau ope- riran. — Državni poslanec Plantan se je moral, kakor poročajo listi, podvreči ˇ četrtek neki operaciji na glavi. Pij X. in fflrtiiolica. — 0 ti za- devi piše „N&roini List"4 v Zadru: ^0 vprašanju glagolice smo prijeli iz naj- verodostojnejšepa vira aledeče: Ni res, da je papež Pij X. proti glagolici. Do sedaj ni storil nobenih takih korakov. Pij X. je v tem vprašanjn potrdil vse ono, kar je odlot^il Leon X'll. ^udi ni res, da je škof iz Dubrovnika MarceliO, izročil papožu kak memorandum, temveč predložil mu je proänjo, da sesmetadiv Dubrovniku bratina praznik sv. Cir. in Me- toda glagolska maža, in prepričani stno, da proti temu ne bo nikakega naspro- tovanja. Tudi ni res, da je bil Marcelic pri svetem očetu samo par minut in da se je naglo vrnil v Dalmacijo. Marcelie je odi»x\ iz Rima, kakor si je prej odločil. Škoti so v prašanju glagolice složni in mnogo je upanja na vapeh. Samo želeti je, da se naše časopisje čuva tenden- cijoznih in neresničnih vestiu. Obsodbc provzro^iteljev kon- kurza sv. Yaclavske hraniluice iu posojilnice. — V soboto je bil dovršen proces proti provzročiteljem konkurzasv. Vaclavske hraniluice in posojilnice v Pragi. Porotniki so spoznali bivšegapred- sednika Drozda krivim goljuiije v dveh alučajih, a poneverjenja v jednem slu- čaju ; bivšega ravnatolja Kohuta so spoz- nali porotniki krivim goljufije v sedmih slučajih, a ponevprjenja v treh sluöajih Pregledovalca računov Grünwald in Bily bila sta jednoglasno oproščena. Bivši blagajnik Hertzig bil je v 10 slučajih spoznan krivim poneverjenja. Biväi poslo- vodja Peckländer spoznan je bil krivim poneverjenja v treh slačajih. Na podlagi oraenjenih pravorekov je obsodilo sodi- šče kanonika Drozda in bivšega ravna- telja Kohuta vsakega na 7 let težkeječe z mesečnim postom, ravnatolja HerKiga na dve leti težke ječe z jedniin postom vsake tri meaece, Peckländerja pa na tri mesece težke ječe z jednim postom na meaec. Vsi pa so bili obsojeni na povr- nitev škode. Rovizorja Biiy-ja so koj iz- pnstili iz ječe, zaprli so pa koj Hertziga in Peckländerja, ki sta bila do zdaj na prostem. Sultan Ima raka. — Sultan trpi, kot poroča listu „The World" njegov dunajski poročevalec, valed črevesnega raka. Pravijo, da so brani podvreči po- trahni nnctrnniii. Loterijske ätevilke. 12. d^cembra. Trst......70 50 3 f)4 73 Line......58 20 62 8 19 RAZGLAS! Podpisano oilda due 21. t. in. ol> o. in pol uri pop. potom JKvm» (irayJxk poln- ranjo obcinskili dokhul na u/ilnino za loto 1JM)4. Županstvo Dornberg 12. decembra 1903. Župan : F, Berce. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. ätev. 25, priporoča častiti duhov^čini in slavnemo občinBtva v mestu in na deželi svojo trgovino jedünega blaga n. pr. kavo: Santos. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko žt. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. Safljarsio in räarskö drustvo za J3rda v Qorici Prodaja uaravue in prstne bri«ke pridelke po zmernih ceii ah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. Fani Drasöek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. |št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroäkega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prisedäi od Soškega mosta proti Gorici v hiäi g. Fo- garja h. št. 42. V delavnici ae izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postreiba z lesom po najnižji ceni. — b i s e p ost a v 1 ja 1 i na izkljnčno naro d no a ta 1 i3č e tain, kjer amo agrfisivni v narodnemgospo- darHtvu". — Da irvirajo te tvoje be- sede ali iz nevednosti ali iz hadobije, priča zopet naSa „Krojaika zadragaM. Prijatelj, postavi se le zdaj pa zdaj pred yrata rKroj. zadruge" — saj imaš blizo — in glej, kake narodnosti odjemalci za- hajajo T prodajalnico! In da se äe bolje uveriä, potrudi se še noter do vrlega in veäcega poslovodje gosp. Hribarja in on ti natančno pove — saj je jako prijazen gospod — kakega denarja prihaja več v rKroj. zadrugo', slovenskega ali laäkega. Iz odgovora, a katerim ti bode prav Iju- beznjivo postreženo, pa nikar ne sklepaj, da ima morda tvoja brezsrčna napoved bojkota „Krojaäki zadrugi"1 med Slovenci kaj uspeha. Niö, prijatelj, nič. Tvoj boj- kot je doživel popolen siasko. Sedanje modro, previdno, skrbno in vešče poslo- vodstvo in gospodarstvo v „Kroj. zadru- »i>l je privedlo to po tebi toli napadano podjetje do takega razcvita, s kakoränim se žal ne more ponašati noben drug slo- venski gospodarski zavod v Gorici. Dobro blago, zmerne cene, uljudna in ljubeznjiva postrežba imajo toliko vabljive moči, da se ji tudi laški odjemalci ne morejo u- stavljati. Izključno slovenski napis nad prodajalnico, izključno slovenski poslovni jezik v njej, dejstvo, da je ta trgovina le v slovenskih rokah, da podpira le slo- venski iivelj v mestu, — vse to laške odjemalce nič ne briga in prav nič ne ženira. To je pač najlepži dokaz, prija- telj, kako ničeva, s trgovskega stališča malenkostna je tvoja gorenja trditev o 25 palicah. Seveda, kdor rabi besede, da ž njircii resnico pokriva, temu je vsak izgovor dobrodoäel. Sram te bodi, prija- telj, da se drzneš v slovenskem lista Slo- vencem priporočati, naj zapostavljajo slo- venščino proti ptujim jezikom, naj je za- rad morebitnih malenkostnib gmotnih dubičkov potiskajo v atran, zatajojejo, pred drugorodci zaničajejo in žalijo. Na- rodna dolžnoat zahteva, da to tvojo izjavo visoko pribijem goriöklm Sloveneem v resno rftzmiäljevanje. Ta tvoja nepremiäljeno izbieknena izpo- ved kaže, da se pomikaS na viseči str- mini nizdol, nizdol. Prijatelj, tvoja neslana dovtipnost je izamila dr. Gregor- en otročji zdevel „Gredolčič", ali veruj mi, da se ta zdevek prilega najbolje tebi. Ti si še le pravi „GredolčiČ". Kdor ai upa j a v n o očiti zapostavljanje in ža- ljenje .arcdnega imena, ta je zmožen za k u 1 i s a m i še česa hujšega. Prijatelj, ti si na najboljši poti,' da utegneš sčasom postati šo kak Dežmanič. Tvoji nazori o narodni zavednosti odpirajo take vrste junakom vrala kar na stežaj. To kaže, kako malo sposoben bi bil ti za narodno vodileljstvo, po katerem se že toliko časa pehaš. Bog nas varaj takih narodnih vo- diteljev, ti bi na» že daleč pripeljali ! A nedostaje ti tudi jednostavne spretnosti za priprostega obrtnika. Ako ne bodo tvoji „narodni piruhi" uspeli, kriv si le sam in nikdo drugi. 0 tern se pa pome- niva prihodnjič. Da si mi zdrav prijatelj ! A. K. Z Vipavskega, dne 10. nov. 1903 — Lepe „piruhe" je prinesla Vipavcem ,.Soča" v št. 97. z dne 5. t. m., ter tako- le pisala doslovno : „Gabrje pri Ajdovščini. — (Nunc v oblakih. — MreneJ Za zahvalno ne- deljo je bil napravil naS dobroznani Va- lentintič prav izvrstno pridigo. Pridigal je, kako je hodil po oblakih in iz vreče točo stresal. Rekel je: ali me niste vi- deli nad Lukovcem, kako sem jo sipal? 1 Rekel je, da imajo v naši vasi ljudje Stiri mrene na očeh, zato ker vsi njega po 8trani gledajo. — Prva mrena je ta, da mu noče staraäinstvo pokazati, odko- der je prišel; druga mrena j«) ta, da ai izbira v naši občini, kar hoče, in hoče iraeti vse za neumne, ker drugače bi pač ne pravil, da bodi po oblakih; tretja mrena je ta, ki jo je hotel aam poteg- niti nam na oči, češ, da v cerkvenih re- xah n\ Hi«:iaA nhlaati naeo duhovska, re duhovskih rečij; četrta mrena pa misltin da je ta, ker 8am ne izprevidi, da bi del, odkoder je priäel, ker se mu Ijodje ime- jejo. Pa kako bi ae mu ne smejali, ker pravi, da hodi po oblakih ter da točo siplje. Kaj misli, da smo v srednjem veku, kamor bi nas kmete tako radi pahnili posvečeni gospodjeiM Ali iz tega ne bo nič, pride pa čas, ko kmetje pah- nejo razne sleparje, ki so jih aleparili skozi stoletja, od polnih loncev, v kate- rih kuhajo kmetovo meso, ko kmet strada. Valentinčiču voščimo, naj gre nazaj v oblake, pa naj tudi gori ostane**. Tako piše „SočaM. Kar se tiče šti- rih mren, ne več ne manj, to našeljud- stvo ne briga, naj gleda V. sam, kako se bo opravičil, če more, in — če hoče. Sedaj vemo, kdo nam je po Vipavskem toliko toče naredil, in ne le to nas jezi ampak da zavoljo enega samega, ki je kriv, zadene kazen toliko nedolžnih du- hovnikov, ker „pride pa čas, ko kmetje pahnejo razne sleparje, ki so jih sleparili skozi stoletja —u, in vse te nevihte je kriv gabrski da- hovnik sam; zavoljo njega žnga „Soča" novo preganjanje duhcvstva, ki je ljudstvo vodiHo po katoliški veri skozi stoletja; zavoljo njega ščuva ona kmete na upor. Draga „Soča", to ni pravičn,o ; kaj so drugi krivi za- voljo enega samega? Kazni ni vreden noben drugi, kakor Valentinčič, ker le on je kriv, in ostro se mu mora prepove- dati, da ne sme več hoditi v oblake in točo streaati iz vreče. Zoper njega je zbudil „Sočin" dopis med ljudstvom ve- liko nevoljo tadi za to, ker on in nje- govi sodelalci pri toči kuhajo kmetovo meso; to je strašno; ne vemo pa, ali je to meso kmetova lastnina, in je je ukra- del, ter kuhal, ne da bi dal kaj kmetu pokušati; ali pa kaha kmeta samega v velikem lonca ; tedaj bi bil pa öloveko- žrc, — gnjusoba! — Prav je pisala enkrat „Soča" o njem, da je „borni- ranu, t j. oraejen, plitvega znanja, ker gre še v cerkvi pravit, da hodi v oblake točo delat, ter s tem „napredno" ljudstvo draži tadi zoper nedolžne duhovnike, ki ne hodijo v oblake, kakor n. pr. Dorn- beräki. In tak čiovek „borniran" je dobil še podpornika, ki mu v „Soči" še daja potuho, ko pravi: „Valentinciöu voäöimo, naj gre nazaj v oblake, pa naj tudi gori ostane"; — tedaj naj dela točo äe naprej neprenehoma ! 0 ubogo vipavsko ljudstvo, kaj hoceä äe hujäega? In kak potuhnjenec je ta človek, kako hinavski! Proti ljudem govori zoper „naprednjaštvo", in celo „Soči" se ne kaže posebnega prijatelja, celo nasprotnega ae kaže na videz; skrivaj pa si podajata prijateljsko roko : on in „Soča"; zato ga ona zagovarja in spod- buja k vstrajnosti, naj gre še v oblake in naj gori ostane. Iz tega se vidi, kako tečno duševno hrano poklada „Soča" svojim vernim čitateljem, in kako „napredna" je, ker je pustni čas pritegnila že v začetek adventa. Iz Štanjela. — Tudi pri nas se je pričelo delo na železnični črti in v pre- doru pod našo „trdnjavo" in sicer s precejšnjo živahnostjo. God sv. Barbare, zavetnice delavcev, kedar se je prav za prav delo odprlo, smo praznovali kaj sloveBno. Na prošnjo tvrdke dr. Mayreder se je darovala ta dan peta sv. maäa, ka- tere so se udeležili državni in podjetni- ški gg. inženirji, vsi podjetniki, delavci ter mnogo domačega ljudstva v najlepšem redu. Med sv. mašo je imel č. g. kurat v to primeren govor. Srčno je pozdravil vse p. n. tuje goate, proseö jim blago- slova božjega, da se po priproänji sv. Barbare ne pripeti pri delu nikaka ne- sreča ter da zvrše V3e delo v dužni in telesni blagor svoj in naäega ljudstva brez vsake nezgode in slabih posledic. — Deževno vreme jo delo silno zadržalo in je äe vedno ovira zlasti na planem. — Tvrdka Mayreder je prevzela črto od lukovške poti do onkraj Koprive. — Tu je v začetku precej zasipanja do Sma- renjske ceste, kjer bode stara cesta ne- čez črto pred predorom. Predor je dolg f)00 m, mori ravno v črti nad naSim ka- lom. Kakovo;U materijala v predoru je negotova. Na eni strani, proti Gorici, je v zRČetku trd pesek, a sedaj po 9. m se vže kaže trd karnen, a za zidanje ne- rabljiv. Na drugi strani delajo dolgo za- seko v trdem kamenju mešanim s kraäkim* Mlepč-em". Na koncu predora proti Kob- dilju prične koj postaja, ter se razteza v takozvanem „Dolu" do Kobdilja v dol- gosti nad (i00 m, primerno široka. — Tu je mnogo planovanja. Materijal dobö iz zasekovanja proti Kobdilju, kjer pojde na koncu postaje železnica pod cesto, ki vodi skozi Kobdilj v gor. Branico. Potem naredi precejšnjo aerpentino in se vije po „hribčih in dolinahu proti Ko- privi, koder delo ni težavno. — Kras je pač ugoden za tako delo, kamnje mehko lupljivo, hribčeki zadostujejo za zasipa- nje dolin. — Dinamita silno veliko ra- bijo, zlasti v Štanjelu pri predoru in po- staji. Tako poka o poladne in zvečer, da se naši trdnjavi oživljajo spomini na nekdanje starodavne bojne case. Odmev kar stresa hiše. — Uradniki in akordan- tje so po največ Slovani-Slovenci, dragi večinoma razumejo naš jezik. — Oni gg. od podjetništva stanujejo vsi v gradu. — Delavci so večinoma domači, minerji Kranjci in Hrvatje, nekaj delavcev Hr- vatov, Istrijanov in Črnogorcev. — Laha niti jednega. Le-te polente, o Bog, varuj nas! — Orodja pomanjkuje, zato je delo nckoliko zastalo. — Na ravno došlih vo- zovih so. v prostem öasu otroci v obil- nem številu dajali odduška svoji živsh- nosti. Tako so se vozili, da je bilo kaj, dokler so vse vozove s tračnic čez za- sipe prevrnili. Potem so se žalostni vra- čali. Ta je nesreča koj, atariši pazite! Politični pregled. Državnl zbor. V soboto je vlada odgodila državno- zborsko zasedanje. Govori se, da se dr- žavni zbor zopet snide dne 14. febru- varja. Delegacije bodo zborovale od 15 do 22. t. m. Potem pa se zopet snidejo dne 8. januvarja ter bodo zborovale do 9. februvarja. — Vesti pa, da bo državni zbor sedaj razpuščen, se ne potrjujejo, ker se bo vlada med božičnimi počitni- cami pogajala s Čehi in bi v slučajn razpu^titve državnega zbora postali man- dati delegacij ničevi. 6o8po8ka zbornlca. Kakor je bilo napovedano, imela je gospo«ka zbornica v soboto svojo sejo. V ti seji je sprejela zakonski načrt glede spremembe poslovanja upravnega sodi- 86a in pa predlogo glede lajšanja bede, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. Sporazumno z načelniki vseh strank je predsednik knez Windischgrätz koncem soje stavil do ministerskega predsednika interpelacijo glede stališča avstrijske vlade nasproti vojnemu vpiašanjo, katero zanima, 'Tsled dogodkov na Ogrskem, vse prebivalstvo naše države. Na to interpe- lacijo je dr. Körber takoj odgovoril. Dr. Körber je dejal, da so vlada drži stali- ä(ja, da je izprememba nagodbenega za- kona mogoča le po sporazumljenju obeh državnih polovic in ustavnim potom. Kar se tiče vojske, vstraja vlada na prvotnem stališču, da jednotno vodstvo in notranja orgauizacija vojske pripada vladarju. Iz ustavnosti obeh državnih polovic pa iz- haja, da odgovarja za vladarjeve čine v tem pogledu objednem tudi vlada. Dr. Körber pravi nadaljft, da so mu dobro znane vse tozadevne nameravane od- rodbe, vendar pa noče soditi o njih vred- nosti, ker po večini niso še definitivno določene, temveč izjavlja le toliko, da se vnanja in notranja jednotnost vojske, njeni temelji in tradicije ne spremenijo. Vojaka ostane tudi naprftj taka, kakorsna je bila do sedaj, navdana z zavestjo, da je dolžna prestol in državo braniti do zsdnje kaplje krvi. Dr. Körber odločno zavrača misel o razdelitvi vojske. To bi bil zločin na skupni državi Taka razde- litev ne pride in ne more priti, dokler bodo veljali ustavni zakoni. 0 tem od- govoru je bila otvorjena razprava. Pred- sednik knez Windischgrätz je izjavil, da vrhovno poveljstvo nad vojsko spada med neomejene pravice krone in da ni o tem potrebno nikako ugibanje. Na- sproti staliaču ogrske opozicije treba je povdarjati, da mi nočemo ustanovitve samostojne vojske, ker bi se preobreme- njeno prebivalstvo te državno polovice naveličalo igrati ulogo potrpežljivega jag- slerskoRa predsednika tako, da se na notranji h\ vnanji organizaciji vojske ter na njenih tradicijah ne dogodi nikuka spromomba. V torn zastajanju uživala bo vlada podporo ne le od strani zbor- nice, inarveč tudi od strani pr-ibivalstva tostranske državne polovice, ki je priza- deto na vzdrževanjudržavne moči. Vlada pa bo mogla se le tedaj nastaviti ves svoj upliv pri onih kroninih svetovalcih, ki so odgovorni za skupne državne za- deve, ko se zopet vspostavi redno delo- yanje parlamenta. Govornik je želel iskreno, da bi se ministerskemu predsed- niku posrečilo spraviti v tok parlamen- tarni stroj v prilog blagostanju avstrij- skih narodov. Koncem seje je minister- ski predsednik izjavil, da je državni zbor odgoden. češko nemško spravno pogajanje. „Budivoj", glaailo princaSchwar- zenberga, izjavlja, da &e bodo Čehi nde- ležili spravnih konl'erenc le pod pogojem, da se ne bodo vršile pod predsedstvom dr. Körberja, temuč pod predsedstvom cesarja ali vsaj prestolonaslednika. Novi vojaskl kazenski po^topnik. Češki „Narodni Listy:' javljajo, da bo novi vojaški kazenski poatopnik dolo- čal ravnopravnost vseh jezikov, tako, d»\ bodo vse narodnosti deležne istih pravic, kakor so obljubljene Madjarom. Ceškl tečajl za častnlke pri drugem armadnem koru. V zadnji številki svojega lista smo posneii iz druzih listov vest, da ,'e vojno ministerstvo s tajnim poveljem zaukazalo zapovedniätvom nemških pešpolkov, pri- padajočih k drugemu armadnemu koru, da ustanove pri istih jezikovne tečaje za češčino, katere naj obiskujejo nomäki častniki. Vladni „Fremdenblatt" pa po- pravlja to vest v toliko, da je vojno mi- nisterstvo izdalo roaorvatno poveljo vsrm zapovedništvom nemških peapolkov, s ka- terim priporoča netnškim ČRstnikorn, da ae nauče še kakega drugega jezika poleg nemščine, da poManejo potem porabni tudi pri nenemških poikih, ako bi bili k istim iz službenih ozirov premeščeni. Novi reski guverner. Novirn reškim guvernerjem jo ime- novan baron Ervin Rozner. Novi vojni poveljnlk In načelnlk bosenske In hercegovake vlade. Novi vojaški in civilni guverner Bosne in Hercegovine, feldmaräallajtnant baron Albori He je rodil v Kotoru leU 1838 knt sin predsedaika deželnega so- dišča. Z 19. letom je bil že poročnik. 21 let star je že bil v bitkah pri Casale in Magenti ter bil za svojo hrabrost od- likovan z vojnim zaslužnim križcem. S 24. letom je postal nadporočnik, s 26 letom pa stotnik. Kot tak je bil v vojni leta I860. Pozneje je bil profeaor na vo- jaški akademiji v Dun. Novem Mestu. 34 let star je postal izvanrednim potorn major, z 38. letom pa že podpolkovnik, Kot tak se je adeležil okupacije Uosne iz Hercegovine ter bil ˇ bitkah v Var- car Varkufu, Jajcu, Ključu in Livnu. Za svoje cine je dobil Loopoldov red, po okupaciji pa je postal polkovnik. Leta 1879. je pomagal vojvodu Virtember- škemu okupirati Limo, za kar je dobil železni kronski red in baronstvo. Mesto Sarajevo ga je imeuovalo svojim častnim meäcanom. Leta 1884 je postal generalni major, leta 1889. pa feldmaršallajtnant Kot tak je priael leta 1893. v Ljubljano za poveljnika 28. divizije; pa že decein- bra istega leta je avanciral ter dobil po- veljstvo 1. voja v Krakovu, odkoder je priäel sedaj v Boano. Pri zadnjem biva- nja nemškega cesarja na Dunajn mu je bil baron Albori prideljen za častnega kavalirja. Cesar Franc Jožefmu jekmalu nato podelil veliki križ ^eopoldovega reda, kar se je smatralo, da je določen za velike stvari. Ogrsk) državnl zbor. V ogrskem državnem zboru je v soboto predložil honvodaki minister za- konski načrt glede kontigenta novincev za 1. 1904. Nato jegovoril poslanec Hollo o zboljšanju plač državnim uradnikom, Ministerski predsednik je pripomnil nato, da se vlada resno peča s tern vPra^a" njem, in da predloži že v prihodnji aeji zakonaki načrt, po katerem naj se dovole uradnikom za sedaj provizoriöne doklade. Ako bi hotela opozicija z obstrukcijo preprečiti tudi ta načrt, bode vlada na lastno odgovornost izvedla svoj namen, Potem se je nadaljevala razprava o kon- tigentu novincev v znamenju obstrukcije, Poalanec Barabas stavil je predlog, po katerem tudi pravica glede poveljnega jez,ik» izvira iz narodne volje, a ga je kmalu potem umaknil, Öeä, da tak pred- log ima staviti poslanec Kossuth. Zaradi te opazke nastal je po seji med Kobeu^ thorn in Barabasom prepir. Italljanske finance. Poročila o italijanskih flnancah so zadnji öas jako ugodna. Ualija je izkazala o aosilom nnnpaftiinn za letO 1903 Ö6Z. liekariia i*»\lÄ^ CRISTOFOLETTI, oljc. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo prod prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. IzvirnaSteklenlea tega oljanaravno-rumenebarve po K f40.bele barvepo K 2. Trskiiiu it'leznato Jetrno olje. Trskiuo jetrno olje *t» /.ele/nim \ ! ' jodtM'em. I Uab.i tt'ga olja jt« sosebno ^ripo- $ torn oljem so /.dravejo v kratkiMii i r.u-ljiva otrokum in oVčkom. ki so ii.t- ^asu in /. siotovostjo vsi> koslno bolc/.ni, j \o/ni in neiiii- nar;m\ ž[oz,u otoki. i-olš.-. malokrvnosl in | splošna slabost. ! Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Olj»\ katori'ga naroiiam iliivktno i/. Norwgiji1. prviščo st* vtnlno v inojtMii K''!iHoniim laboratoriju pmlno so napolhijo sU'klenuv. /ato/anioivm jaiia'ili svojmii öastitim oiljt'inaleem jiloilo čistolo in stulnt* sposobnosti /a zilravljenjo. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa. najboljSi pripomoeek pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izborno i sredstvo za malokvrne. t Ena steklenica stane 1 K 60 v. ^mr ^ü^^ ^tr ^^ -w -^^- -^^ -^^ -^v I Krojaška mojstra | Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 ' v hiši g. Jerneja Kopača | izdelujeta ( vsakovrstne oblckc za možke po mcri. bodisi fine ali pa 1 priproste. PriporoOata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. *^^^ ^^a^h. .^^^k. ^f^^b. M w .^M^k. ^^^. *mi^ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča ! prisina oeia in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- matinekih in islePKkih v f • ¦• a n m n ft a% t*. Doatavlja na doin in razpoäilj» po želez- aici na vse kraje avstro-egerske monarhije a aodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo polilJT tudi uzorco. Cene zmerne. Postražba poitena. Podpisani priporoea slavnemu ob- ; činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove i nžigalice. — V zalogi se dobe tudi te- j stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko j spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. ! Z odličnim spoštovanjem ! Josip Kutiu, tr^ovec v Semeni&ki uliei h. stv. 1 (v lastni hiši.) Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. urar c. kr. železnic, v Oorici, (iJoHposka ulica his. stev. S5. priporoča svojo najboljšo zalogo ] za gospodu krojače in šivilje po najnižje mogočih ) cenah. — V zalogi ima tudi najnovejše in uaj- 5 bolj priproste vezilne aparato (Stickaparate), ) katere se more porabiti za vezenje (rekamirarije) ' ! na vsakem „Singer - jevcm" _______________ ^ šivalnem stroju, ter stane tak !) aparatsamoTK. — Kdortorej % hoče imeti dober in trpežen | šivalni stroj in jako po ceni, » naj si pride ogledat šiv. stroje | novih sistemov, katere jam- či od 5 do 10 let. Dalje priporoča najboljše mr švicarske žepne ure ^m po zmeniih cenah. Poprave s poroštvom enega leta. Jesen je tu ¦¦""^¦''"¦¦•¦¦'"¦^'"^¦¦¦¦^, in hli/.ii sc zima ; hli/n sc p;i tnili ^^ potn'hii, kiipiti za hišuoo/ lastiio poti-flM» ra/.iH'^a /iinskc-a lilaya. I'diiovno si' Ictluj nbrai^i vdano pod- pisani do conj. svojih odjcniali'i'v s prošiijo, da sr jiri nakupii ni/.nih /.ini- skih polirbščm ludi za naprcj Idago- volijo obrniti v [n-vi visli na iijc^ovo tn'oviiio, kojji midi ivnj. odji'inali'iMii vi'ilnn |iriliko /a ncprokosljivo ccno in iIiiIht linkup vimIiio svi^.ih in solidnili ra/iiovrslnih plclcnin i/. bmnha/a in v(diic. kakor: nogavico, rokavico, jopice, arajco, lilače, zimsko šcrpo, rilte, ČepioC, VOlllO itd. Haljf priporoi-a st- /.adnji-imviiMi kakor: raznovrstne kožukovine. ziinske čevlje za dnnio, rusko galoše, dožuiko, modorce, bluso, spodnja krila, pasovc, predpasnike; jako velika zaloga beloga perila za gos- pode, krasnih ovratnic, lovskiii nogavic itd.; zadnjc novosti niičnih okraskov za obleke, razne svile, zauiot, pliš, fodre itd.; vsepotrobščjno za gg. šiviljo in krojaöo. J. Zorilik, Gonca, Gosposka ulica 7. „Narodna tiskarna" phporoča vizitnice. Da|q|#i| SpoininjajU* se o vsalii nUJCllXl. priiiki „Solskosia donia". Mnoyo denarja! do S0O K im. incst'i /ainort1 vsaktlo/.asliižiU laliko. pošlfiio. lirfz strošknv in ])ost»l)iiHj>a /.iianja. I'osljf na.j takoj svoj naslov pod \\ l()l.).r)'na : A nonctMi-Ahllu-iluiiir «les „Merkur", Mannheim, "' ti!"H:ass" P?K Mejnarodni panorama Cr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kostavrac.ija „liA BOHEMK", Hurten, tekaliäife Josipa Vordija st. 3S. Po to van je po avetu, za vseh zanimivo. Vsak tcden nov program! Od 13. do 19. deceinbra: Meksiko NMo iüi ie lanli ocledati si tek kianih naraviil lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopina 40 rä, otroci in «jaki Ao larelgika 20 ra. Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica Anton-a Krušič-a, Gorica, ul. los. Verdi 33. Jßogata ^aloga domaeega in angleškega sukna. vcüka i^bcr Ugolovljenih oblek 2a gospodc in decke, površnih ^imskih sukenj, havelokov itd. JVsaroeila po novi meri se izvrše s posebno natančnostjo. Sprejema hranilne vloge I katero obrestuje po ^/V'/o polume8eöDo; ne- vadigri6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla-, čuje po8ojilnica sama. Posojila I udnni na oset;ui kr< dil po ()",„ in na vkiiii/.bo po 57*% „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični kontc N. 851.292. Sprejema nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoöe raöune, katere obrestuje po dogovoru. llradne ure vKak dan od 8. unt zjutraj pa do 1. ure popoludiw.