Lelo XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo : 210 din), za 'It leta 90 din, za V« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 20. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61-Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. industrllo. E*a" poS“ 1’”“- nici v Ljubljani št. 11.953. vsak ponedeljek, lAfiCIJCl gred0 to petek Ljubljana, sreda 15. februarja 1939 Cena posamezni številki din 1*50 Ni gospodarstvo zadnja stvar Napoveduje se sporazum s Hrvati, govori se o pooblastilu za tako imenovane politične zakone, nekateri listi pišejo tudi že o novih volitvah in novi politiki, a o novi gospodarski politiki, ki naj bi se začela pri nas, se ne sliši nič. In vendar ni dobra gospodarska politika zadnja stvar, ki jo potrebujemo, temveč ena najbolj nujnih, saj le od dobre gospodarske politike zavisi, če pride blagostanje v deželo ali ne. Tako za kulturni ko za socialni dvig naroda pa je blagostanje osnovni pogoj. Zato bi bilo potrebno, da bi poleg priprav za notranje-politični sporazum mislili tudi na pripravo temeljev za dobro in koristno gospodarsko politiko.« To tembolj, ker bi moglo pravilno razumevanje in upoštevanje gospodarskih interesov ublažiti marsikatero politično nasprotje. Na gospodarski podlagi so koristi tudi političnih sporazumov mnogo bolj evidentne, vrhu tega pa ne ovirajo pogajanj z raznimi prestižnimi oziri, ki se najteže premagajo. Samo s političnih ozirov vodena pogajanja povzročajo dostikrat postavljanje novih barier, dočim se pri pogajanjih, pri katerih odločajo v prvi vrsti gospodarski interesi, te ba-riere odpravljajo. Zato imajo politična pogajanja, ki so podprta z gospodarskimi interesi, vedno mnogo bolj trajno veljavo, kakor ce se na gospodarske interese pozablja. Imamo pa tudi zelo realne vzroke, da zlasti mislimo na zboljšanje naše gospodarske politike. Da bi bil le en sloj prebivalstva s sedanjo gospodarsko politiko posebno zadovoljen, se v javnosti nikakor ne vidi. Nasprotno čujemo dan na dan pritožbe izvoznikov in uvoznikov proti naši gospodarski politiki. Vidimo pa tudi, da se že P°javljajo prav resni opomini, da naša gospodarska politika ne sloni oa preveč trdnih temeljih. Naš "-voz pada, zaposlenost delavstva zas aja in utihnile so tudi besede ®,r*rd"lh d^igih državnih do-ov. Vsa velika gospodarska vprašanja, katerih rešitev se od gospodarskih stanov zahteva že leta, ostajajo še naprej nerešena, če se niso z raznimi centralističnimi odloki še poostrila. A tudi z že skoraj reklamnim poudarkom napovedovana javna dela se še niso začela izvajati. Vzrokov več ko dovolj, da začenjamo posvečati gospodarskim vprašanjem več pažnje, zlasti še, ker nas intenzivno avtarkično gospodarstvo okoli nas naravnost ®lli, da spravimo tudi svoje gospodarstvo v neki red. A tega danes ni, kar jasno dokazujejo vedno menjajoči se devizni in zunanjetrgovinski predpisi. Je pa še drug mnogo tehtnejši razlog, da zboljšamo svojo gospodarsko politiko. Notranjepolitični sporazum, ki se napoveduje kot ?movna težnja nove naše politike, : nel°Čljivo zvezan z reformo naše izkušniePraVe' Ni pa b°liŠe pre' ve kak 23 kvaliteto javne upra-spodarsU^V^611 UČb,ek na g°" gospodarskemu™3 Upr3V3’ ki je korist, je skLraZVT V ’ K°raj gotovo dobra, -' j3n ' Va x3’ k'ta razvoi ovira, n, dobra, pa če Pomeni tu'di ^ odstotno dosego Vseh političnih ciljev. Zato pa je potrebno, da imajo gospodarski ljudje soodloču- jočo besedo pri reformi javne uprave, ker je njih objektivnost jamstvo za dobro izvedbo reforme. Niti pri navidezno čisto političnih pogajanjih se ne smejo gospodarski interesi omalovaževati. Nikakor ni gospodarstvo zadnja stvar. Seveda pa je tudi res, da se morajo tisti, ki so najbolj interesi-rani na zadostnem upoštevanju gospodarskih interesov, tudi najbolj brigati za to, da ne bo gospodarstvo potisnjeno čisto na zadnje mesto. Zato tudi ne bi bilo pra- vilno, če bi gospodarski ljudje govorili, da se njih pogajanja za politični sporazum ne tičejo. Nasprotno se jih ta pogajanja prav zelo tičejo in če kdo, potem bi morali gospodarski ljudje vedno in vedno opominjati na potrebo notranjepolitičnega sporazuma. Tudi za našo stvar gre, tako bi morali zaklicati vsi gospodarski ljudje in skrbeti, da volja za notranjepolitični sporazum ne ugasne. Naloga gospodarskih ljudi je, da vedno znova dajo podnet za skle- nitev tega sporazuma. V miru se razvija gospodarstvo in v miru se krepi notranji trg. Ni gospodarstvo zadnja stvar in če se pripravljajo tla za dobro politiko, potem se morajo začeti tudi pripravljati temelji za dobro gospodarsko politiko. Te temelje pa more dobro položiti le sporazum med vsemi glavnimi gospodarskimi organizacijami in ta sporazum more dati le gospodarski svet. Bolj ko kdaj je sedaj ustanovitev gospodarskega sveta nujna. Boi za naš Ali bodo varovani naši narodni interesi1 Beograjski »Privredni pregled« piše: »Morda se pretirava v mnogih gospodarskih in političnih publikacijah, kadar se slika boj za nafto če ne kot glavni, pa vsaj kot eden najvažnejših krivcev vseh mednarodnih komplikacij in konfliktov. Rockefeller, Deterding in še dva — trije kralji nafte so se dolgo smatrali kot odločilni čini-telji na svetu. Danes pa se ve, da njih vpliv in njih pomen nikdar nista bila absolutna ter da v mednarodni politiki odločujejo ne samo materialni, temveč tudi duhovni, idejni in psihološki momenti. Vendar pa je pomen nafte ogromen. Zlasti velesile, ki proizvajajo nafto, si prizadevajo, da čim bolj izkoristijo to svojo prednost ter gledajo tudi na to, da se v drugih državah čim manj proizvede nafte. Za tako postopanje imajo svoje gospodarske in politične razloge. Ravno zaradi tega pa je še nerešeno vprašanje, če so ležišča nafte za manjšo državo v korist ali v prekletstvo. Na drugi strani pa je tudi razumljivo, da stremi vsaka država za tem, da ustvari svojo lastno proizvodnjo nafte, bodisi da odkrije in izkorišča vrelce nafte, bodisi da najde možnost za sintetično pridobivanje nafte. V svetovnem časopisju se to vprašanje sploh nikdar ne odstavlja z dnevnega reda. Če se upošteva, kako velikega, naravnost življenjskega pomena je nafta za industrijo in promet, potem se more ta boj za to danes najvažnejše pogonsko sredstvo popolnoma razumeti, zlasti še, če se ve, v kako tesni zvezi je posest tega pogonskega sredstva z obrambno sposobnostjo vsako državo. Geologi že davno trdo, da morajo biti y naši državi brez dvoma močni izviri nafte. Odkrivanje teh izvirov, zlasti pa še njih rentabilno izkoriščanje, nikakor ni lahka stvar. Predvsem so potrebna za odkrivanje ležišč zelo mnoga in zelo draga dela. Tudi leta dolgo se morejo vršiti vrtanja in da'se v ta namen potrošijo desetine, tudi stotine milijonov, a da se ne najde nafta. Če pa so ti izviri tudi najdejo, se kasneje dostikrat izkaže, da so zelo revni in da se njih izkoriščanje ne bi izplačalo. Pa celo tedaj, kadar se odkrijejo bogata ležišča, še takrat ni vse dobljeno, ker takrat nastane borba z močnimi svetovnimi podjetji, ki skušajo na vse načine, no da bi pri tem izbirala sredstva, preprečiti, da bi dobili novo konkurenco. Zato je treba za takšna podjetja zelo velikih finančnih sredstvih, a tudi veliko politične moči. Že prva leta po svetovni vojni se je ustanovila pri nas velika tuja petrolejska družba s sedežem v Zagrebu, ki naj bi odkrivala in izkoriščala ležišča nafte. To podjetje je vzelo v zakup tudi nekatera zemljišča, za katera se je mislilo in se še misli, da bi v njih mogla biti nafta. Previdno se je celo nekaj raziskovalo. Toda leta so potekala in nikdar se ni nič odkrilo. Ali pa se ni hotelo odkriti? Nekateri strokovnjaki tudi v resnici trde, da je bila ta družba ustanovljena samo zato, da se ne bi nič našlo. Kajti vendar ne bo družba, ki ima ogromen zaslužek od uvoza nafte v našo državo, ustvarila sebi konkurenco! Izplačalo se je — tako se govori —, da se plačuje tudi precej velika režija, samo da se prepreči nastanek naftine industrije v naši državi____ Tudi drugi poskusi so bili. Nekateri outsiderji v tem pogledu sploh ne prihajajo v poštev, ker je za ta posel potreben ogromen kapital. Nekaj je poskušala tudi naša uprava monopolov ter potrošila za raziskavanje ležišč skoraj sto milijonov dinarjev. Toda prišlo se je do spoznanja — v kolikor so ta raziskovanja dala neke pozitivne rezultate — da se brez močnejšega zunanjega finančnega zaledja stvar ne bi mogla posrečiti. Na drugi strani pa se je vodila akcija, da se ustanovi industrija sintetične nafte iz bitumenskega škriljavca, ki se nahaja v naši državi v velikih skladih. Drugo veliko vprašanje pa je, če bi mogla biti ta proizvodnja renta- bilna. Izkušnje v drugih državah niso ravno bodrilne. Sedaj je v vprašanju nafte nastala pri nas nova situacija. Našla se je neka nemška finančna skupina, ki kaže resno namero, da začne ali sama ali pa v sodelovanju z našimi podjetji pridobivati v naši državi nafto, ker je prepričana, da se ta v naši državi res nahaja. Prvi rezultat tega je bil, da se je za stvar zopet začela zanimati tudi ona angleška petrolejska družba, ki je že prej delala in raziskovala naša ležišča nafte. Ali morda ta družba sedaj resno misli, da odpre v naši državi vrelce nafte ali samo hoče ovirati drugo družbo? Kakšna jamstva more dati ta družba, da bo res začela pridobivati v naši državi nafto? To so vprašanja, ki vso našo javnost prav zelo zanimajo, ker nam pač mora biti na tem, da svoja ležišča nafte izkoriščamo in da postanemo glede tega važnega pogonskega sredstva neodvisni od tujine. Smo torej pred zelo zanimivo borbo za našo nafto. Možno je, da postane ta borba tudi zelo dramatična. Ce bodo v tej borbi vedno na prvem mestu interesi naše države, njenega gospodarstva in njene narodne in državne obrambe, potem pač izid te borbe ne more biti dvomljiv!« Mi pa vprašamo, ali smemo v to tudi upati, če pa že danes vidimo, kako se dajejo tujemu bencinskemu kartelu že sedaj kar nezaslišane ugodnosti in privilegiji. Potrebna ie previdnost v lesni t »Internationaler Holzmarkt« piše v svoji zadnji številki: Sedaj, ko je minil januar, postaja vedno bolj jasno, da bo tudi v letošnji lesni kupčiji beseda previdnost igrala odločilno vlogo. Čeprav so se v Nemčiji v prvem letošnjem letu izkoristile vse možnosti, ki so jih ustvarile trgovinske pogodbe in čeprav so se tudi v Angliji začele za nekatere lesne vrste boljše kupčije, je vendar treba ugotoviti, da se lesna kupčija še vedno ni prav začela. V tem oziru so zlasti značilne prodajne številke skandinavskih dežel. Do 15. januarja je Švedska prodala skupno iglastega drevja in skobljanega lesa 90.000 standardov na račun dobav za 1.1939., zaključki Finske pa so dosegli samo 75.000 standardov. Ker uči izkušnja, da se sklenejo prve kupčije vedno za specialne sortimente ali za proizvode, ki so »izven konkurence«, ne bo napačen sklep, da v dosedaj sklenjenih neznatnih kupčijah ni normalnega blaga. Še bolj očitna postaja letošnja vzdržnost če pomislimo, da je 1. januarja 1938 Švedska prodala že 45 odstotkov vsega svojega lesnega letnega izvoza za 1. 1938, Finska pa celo 60 °/o. Pa tudi v normalnih letih je bilo vedno 20 do 25 odstotkov za izvoz določenega blaga v rokah kupcev. Iz teh številk jasno sledi, s kako veliko previdnostjo se pripravljajo zapadnoevropski kupci na kupčijo. Pomen blaga v skladiščih lesnih uvoznih držav Kot največja in celo edina aktivna postavka pri ocenjevanju možnosti 1. 1939 se navaja od poznavalcev mednarodne lesne kupčije: močni padec lesne zaloge uvoznih držav. V tem oziru se moremo sklicevati na izjavo direktorja zveze finskih izvoznikov barona Wredeja. Težko pa je ugotoviti vpliv lesnih zalog v uvoznih državah na lesno kupčijo, ker ne vodi nobena uvozna država natančne statistike. Ce pa jo vodi, pa ne objavlja podatkov. Vendar pa se ne bi mnogo zmotili, če bi ocenili zaloge rezanega lesa v najvažnejših evropskih uvoznih državah na 1‘2 do 1'5 milijona standardov ali na 5'6 do 7 milijonov kub. metrov. Ker se giblje vsa količina iglastega drevja, ki se v Evropi vsako leto proda mednarodno med 3 in 4 milijoni standardov, potem je jasno, da dajejo lesne zaloge uvoznih držav tem državam zelo veliko elasticiteto pri nakupovanju lesa. Ce se namreč tako zgodi, kakor se je zgodilo v začetku 1. 1938. v nmogih uvoznih državah, zlasti pa v Angliji, da so bile lesne zaloge za 30 in več odstotkov nad normalo, potem morajo lesni nakupovalci tudi pri normalnem1 konsumu, v mnogo večji meri pa pri nazadovanju nakupov, odjem znatno znižati in s tem prav učinkovito pritisniti na trg. Lansko leto je bilo za to možnost silno poučno. Pa tudi pri normalnih skladiščih, kakršna so letos, se more misliti, da bodo kupci odlašali z nakupi, če zunanje okoliščine pritiskajo na psihologično presojanje trga in če se dopušča, da padejo zaloge za 20 do 30 odstotkov pod normalo. ETE C — kvo te za 1. 1939. V zvezi s temi vprašanji je zanimivo navesti tudi kvote za izvozni iglasti les, ki jih je določila Eu-ropean Timber Exporters Conven*-tion za 1. 1939. in ki znašajo: za standardov Finsko 804.000 Sovjetsko Rusijo 760.000 Švedsko 656.000 Poljsko 240.400 Rumunijo 196.800 Jugoslavijo 134.400 Latiško 101.600 skupno 2.903.200 Ta končna vsota pomeni 20 od- U‘VVUV ZizuauiijU 11U1 IIIUUIU X\ v Ulv T 1. 1937. in 5 %> znižanje kvote v 1. 1938. Nove cene za ruski les zvišane V tem so bile objavljene tudi nove ruske cene za prvo prodajno kvoto ruskega lesa v višini 110.000 standardov. Večinoma gre tu le za bor, le v neznatni meri tudi za smreko. Kar se tiče cen, so novi nastavki sicer znatno nižji, kakor so bile otvoritvene cene v 1. 1988., v primeri z najnižjimi cenami v jeseni 1938. pa so za 15 šilingov za standard višje. Ni še mogoče reči, kako se razmere na trgu razvijejo. Na vsak način pa je bilo dobro sprejeto, da so Rusi letos za en mesec prej objavili svoje cene kakor pa v 1. 1938. Februar je za lesno trgovino odločilen Ugotovitev, da bo februar, morda tudi še prvi tedni marca, odločilni za razvoj evropskega lesnega trga, najbrže ne bo naletela na ugovore. Predvsem se bo pokazalo, če bo trg reagiral na ruske cene, če nastane večja kupčijska volja, ki bo zagrabila tudi skandinavske in druge trge, ali pa bo položaj na trgu še nadalje pričakujoč. Poleg teh čisto lesno gospodarskih momentov pa bo vplivala na trg tudi visoka -politika. V zvezi s tem treba pač omeniti špansko vprašanje, še vedno nerešeno kolonialno vprašanje, vznemirjenje arabskega sveta itd. Zasedanie banskega sveta Iz ekspozeia bana V ponedeljek dopoldne se je začelo X. zasedanje banskega sveta, ki ima še vedno le posvetovalni glas. Ob prvem jubileju banskega sveta se je moralo znova konsta-tirati, da je ostala splošna ljudska zahteva po širokih samoupravah še vedno neizpolnjena. Kako dolgo še! Zasedanje banskega sveta je ©tvoril ban dr. Natlačen, ki je nato izročil vsem novoimenovanim članom njih dekrete. Svetnik dr. Ravnihar je predlagal vdanostni brzojavki kralja Petru II. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku Cvetkoviču ter finančnemu ministru Gjuričiču. Ban dr. Natlačen se je nato v lepih besedah spominjal smrti papeža Pija XI. Njegov govor so poslušali vsi banski svetniki stoje. 'Nato je podal ban obširen eks-poze o novem banovinskem proračunu ter o delu banske uprave Iz njegovega ekspozeja posnemamo: Novi proračun isnaša 136,3 milijona din ter je višji od; sedanjega za 6,3 milijona din. •Še v letu 1935./1936. je znašal proračun samo 91,95 milijona din in je torej od takrat narastel za 44,3 milijona dinarjev. Velik del tega prirastka gre na račun večjih izdatkov banovine za ljudsko šolstvo. Morali pa so se tudi povečati izdatki za vse druge oddelke. Tako so se povečali izdatki za občai oddelek od 5,7 na 7,2 milijona din, za upravni od 0,63 na 1,32, kmetijski od 10,0 na 13,45, prosvetni od 5,35 na 26,54, tehnični od 36,64 na 40,1, finančni od 12,3 na 18,9 in za oddelek za trgovino, obrt in industrijo od 2,54 na 3,2 milijona dinarjev. 'Čeprav pa je proračun znatno zvišan, se banovinske davščine ne bodo povečale, ker se je zvišala davčna osnova banovinskih dohodkov ter bodo zaradi tega banovinski dohodki za 5,6 milijona din višji. Proračun je realen, kakor so bili dosedaj vsi banovinski proračuni. Proračun za leto 1937./1938. je bil izvršen celo z nad 100%. Nato je navedel ban dr. Natlačen zanimive podatke o delu banske uprave. Elektrifikacija dežele je znatno napredovala na Dolenjskem, v Posavju in v Savinjski dolini. Postavljenih je bilo 16 novih transformatorjev in 57 km daljnovodov visoke napetosti. Banovina je lani kupila elektrarno Pavla Mayra v Kranju ter sklenila z elektrarno v Karlovcu pogodbo zaradi preskrbe Bele Krajine z električnim tokom. 'Poraba električnega toka se je od leta 1935. do 1938. dvignila od 8,1 na 21,3 milijona kilovatnih ur. Poraba pa bi se mogla še povečati, če bi sc mogla elektrarna v Velenju povečati. Tega pa pri ministrstvu za gozdove in rudnike ni bilo mogoče doseči. (Zakaj ne?) Zato je bil sklenjen dogovor z elektrarno ‘Trbov. premogokopne družbe. Podobna pogodba pa je bila sklenjena tudi s Falo, ter je s tem elektrifikacija številnih krajev na Štajerskem omogočena. Proračuni občin naraščajo Čeprav so bile občine leta 1937. zelo razbremenjene, ker je banovina prevzela velik del njihovih stroškov za vzdrževanje šolstva, so danes proračuni občin že zopet večji kakor pa so bili pred dvema letoma. Režijske stroške občin ne smatra ban za previsoke, ker znašajo ti le okoli 26 do 27°/o vseh izdatkov. V proračunih so visoke podstavke za prosveto, javne objekte in socialno skrbstvo, presenetljivo majhne pa za pospeševanje tuj-• skega prometa. Zadolžitev občin je :»opet narasla. Visoka dokladna obremenitev naših občin je bila znatno zmanjšana v podeželskih občinah s prispevki banovine. V splošnem so mogle podeželske občine znižati doklade od 130 na 120%. Javna varnost se je zboljšala, narasli pa so cestno-policijski prekrški. Ciganska nadloga še ni premagana. Skrb za kmetijstvo Pri sedanji agrarni prenaseljenosti v Sloveniji se more doseči zboljšanje položaja kmeta samo z dvigom njegove stanovske izobrazbe. Brez tega je vse kmetijsko pospeševalno delo brez pravega uspeha. V ta namen je banovina tudi kupila pred dvema letoma posestvo na Poljčah na Gorenjskem, kjer naj bi se ustanovila kmetijska šola. Za preureditev potrebno posojilo pa ni mogla najeti, ker finančno ministrstvo še ni dovolilo tega posojila. (Zopet vprašamo: Zakaj ne? Op. ured.) Lani je bila odprta kmetijska šola v Rakičanu, da ima sedaj Slovenija 4 kmetijske šole. Srednja kmetijska šola se ne" bo ustanovila, ker je izkušnja dokazala, da se absolventi ne vračajo na kmetska posestva, temveč iščejo vsi zaposlitev v javnih službah. Kmečko- in gospodinjsko-nada-Ljevalnih šol je bilo v zadnjih treh letih ustanovljenih 66, da je danes vseh 325 z 8177 učenci in učenkami. Izredna kmetijska predavanja na teh šolah je poslušalo okoli 25.000 kmetovalcev. Za ureditev gnojišč je banska uprava prispevala v zadnjih treh letih poldrug milijon din, to je 30 do 50% vseh stroškov. Od približno 130.000 kmetskih gospodarstev v Sloveniji ima danes urejena gnojišča samo 6000 ali 5%. Za ureditev vseh gnojišč bi bilo potrebno okoli 300 milijonov din. Skozi 20 let bi morala banska uprava prispevati v ta namen vsaj po 8 milijonov din. (Na vsak način bi tu morala pomagati tudi država. Op. ured.) Nato je ban govoril o pospeševanju živinoreje, mlekarstva in vinogradništva. Skupni stroški za popolno ureditev drž. mlekarskega zavoda v Kranju in osrednje zadružne mlekarne so določeni na 8,5 milijona din. K tem stroškom naj bi prispevala država 40%, banska uprava 35, interesenti pa 25%. Za nujno potrebno obnovo vinogradov je ustanovila banovina poseben sklad, ki bo zbral 6 milijonov din. Iz tega sklada bi se da-;ala brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Pravilnika za ta sklad pa pristojno ministrstvo še ni odobrilo, ker bi se ta sklad naložil v Hranilnici dravske banovine. (Tako centralizem dosledno ovira delo banovine. Op. ured.) Z banovinskim posojilom 63 milijonov din se je poživilo zadružništvo. Izdelan je načrt za pre-uredbo produktivnega zadružništva. Individualne podpore je dajala banovina vedno v manjši meri ter je pri pospeševanju kmetijstva gledala predvsem na podpiranje skupnih interesov, kar je vsekakor treba toplo pozdraviti. Posebno pažnjo je posvečala banska uprava tudi pospeševanju gozdarstva in ohranitvi gozdov. Za hudourniška dela je izdala banovina v zadnjih treh letih 8,5 milijona din, država pa samo 2,5 milijona. Nujno potrebno je, da se državna dotacija za regulacijo hudournikov bistveno poveča. Po poročilu o delu banske uprave za dvig ljudske prosvete je poročal ban o delu tehničnega oddelka. Da se zmanjša birokratizem v cestnih odborih, je bil izdan nov pravilnik. Zaradi živahnejšega motornega prometa se je število cestarjev povečalo. Posebna pažnja se je posvečala pravilni izbiri gradbenega in cestnovzdrževalne-ga materiala. Zaradi skromnih finančnih sredstev je morala banska uprava omejiti svoje delo predvsem na to, da so se preložili prestrmi klanci, preložili prehudi ovinki ter razširila preozka cestišča. Leseni mostovi so se postopoma obnavljali z novimi ter se je za obnovitev 15 večjih mostov izdalo 9,1 milijona din. Sedaj se dela novi most čez Muro pri Pe-tanjcih, ki bo sam veljal 6,35 milijona din. Za že začeto cesto Podvin— Lesce bo treba 10 milijonov din. Banovina v bodoče nikakor ne bo mogla finansirati gradnje cest, ki so le lokalnega pomena. Za regulacijo plovnih in splav-nih rek se je izdalo v treh letih 26 milijonov ter je polovico vseh teh stroškov nosila banovina. Prispevki države so mnogo prenizki. Za regulacije manjših potokov je bilo izdanih 8,4 milijona din. Za kapnice, vodne rezervoarje in manjše vodovode je bilo izdano 21,1 milijona din. Začeli pa so se delati tudi veliki vodovodi, kakor v Suhi krajini, Marenbergu, Starem trgu ob Kolpi itd. Iz vsega poročila o delu tehničnega oddelka se je jasno videlo, da dela ta oddelek zelo intenzivno, da pa država mnogo premalo prispeva k stroškom za tehnična dela. Če kje, potem se zlasti tu pozna škodljivost centralizma! Socialna politika in ljudsko zdravje Kljub zboljšanju gospodarskega položaja so se stroški za socialno skrbstvo zvišali. (Ali ni morda v tem dokaz, da se gospodarsko stanje ni zboljšalo? Vpr. ured.) Stavk je bilo lani 10. Stavkalo je 1020 delavcev, ki so izgubili 26.000 delovnih dni in 880.000 din zaslužka. Pri oblastvih je bilo 66 poravnalnih posredovanj, od katerih pa ze bilo 19 neuspešnih, Velike politične spremembe, ki jih je doživela Ceško-Slovaška po septembrskih dogodkih in ki jih še doživlja, so prisilile Češkoslovaško, da je popolnoma spremenila svojo dosedanjo politiko. Vsaka politika ima svojo gospodarsko podlago in tako je tudi predseptembrska Češko-Slovaška slonela na drugih gospodarskih temeljih ko poseptembrska Češkoslovaška. Zato je nastala nujnost, da se tudi temelji nove čsl. gospodarske politike znova prouče in določijo. S temeljitostjo, ki je Čehom lastna, so Čehi to tudi storili. Ustanovili so gospodarski svet in mu dali veliko veljavo, čeprav je le posvetovalni organ. Toda stvar je v tem, da se ta posvetovalni organ upošteva in da se njegova priporočila tudi priznavajo. A tudi delo državnega gospodarskega sveta so Čehi temeljito pripravili. Sklicali so za nedeljo v Prago veliko gospodarsko konferenco, katere se je udeležilo nad 3000 delegatov. Med temi delegati so bili prvi gospodarski strokovnjaki Češko-Slovaške. Nad 1000 strokovno utemeljenih predlogov in podatkov so dali ti delegati in vsi ti predlogi so se tudi obdelali in proučili. Seveda je bilo mogoče to ogromno delo izvršiti le, ker je bila konferenca odlično organizirana. Vse delo se je razdelilo na 9 komisij, ki so štele skupno 23 odsekov. Kako ogromno delo je bilo treba izvršiti, se zadostno vidi, če le s kratkimi besedami označimo delo posameznih komisij. Tako je prva komisija obravnavala ustavo in reformo gospodar- Veliki problem bolnišnic še vedno ni rešen. Vzrok: pomanjkanje finančnih sredstev. Samo za zgradbo popolnoma moderne bolnišnice v Murski Soboti bi bilo potrebno 60 milijonov din. Trgovina, obrt in industrija Veliko padanje števila trgovinskih in obrtniških obratov v prejšnjih letih se je sedaj ustavilo. Vendar pa še ni bilo doseženo ono število obratov, kakor smo ga imeli v letu 1931. pred izbruhom krize. Tako je od konca leta 1931. do konca leta 1938. padlo število vseh obratov od 46.411 na 39.390, od teh obrtniških od 25.774 na 22.188, trgovinskih pa od 14.405 na 11.365, dočim je število gostinskih obratov naraslo od 5669 na 6228. Seveda pa med slednjimi prevladujejo samo manjši in prav majhni obrati. Število industrijskih obratov se je povečalo od 563 na 609. Tudi število zavarovanega delavstva se je povečalo in skoraj doseglo višino v letu 1931. Rudarstvo je v banovini po hudi krizi zopet napredovalo. Proizvodnja rjavega premoga je narasla od 1,35 na 1,56 milijona ton, lignita pa od 120 na 128 tisoč ton. Dvig proizvodnje je nastal zaradi večjih odjemov železnice in pa industrijskih podjetij. Železnice so povečale svoje nabave premoga v Sloveniji od 453 na 632 tisoč ton, industrijska podjetja pa od 472 na 664 tisoč ton. Zboljšalo se je tudi stanje naših denarnih zavodov. Tako so vloge v bankah narasle od 837 na 962 milijonov din, vloge v hranilnicah pa od 1040 na 1122 milijonov din. Ban je nato v svojem ekspozeju omenil, da bi moral biti proračun vsaj za 100 odstotkov višji, da bi se mogla dvignita raven v naši banovini. Svoj ekspoze je končal ban doktor Natlačen z upanjem, da ni več daleč čas, ko se bodo od našega naroda težko pričakovane banovinske samouprave oživotvorile in ko bodo postale široke samouprave resnica. ske uprave ter analizirala funkcije samoupravnih teles. Druga komisija je posvetila svojo pozornost gospodarskemu raziskovanju, ki naj bi omogočilo načrt za urbanistične impulze. Prometu, železniškemu, cestnemu, motoriziranemu in rečnemu, poštnemu in zračnemu je posvetila svojo pozornost tretja komisija. Izkoriščanju energetičnih virov in mineralnih surovin je veljalo delo četrte komisije. Peta komisija je razpravljala o javnih kreditih in njih pocenitvi za podjetnika ter o davčni politiki. Socialnim in zdravstvenim vprašanjem je veljalo delo šeste, prehrani prebivalstva, naseljevanju, gozdarstvu ter določitvi razmerja med kmetijstvom in industrijo pa delo sedme komisije. Posebnim gospodarskim vprašanjem je bila namenjena osma, deveta pa geopolitični vlogi Češko-Slovaške in populacijskemu vprašanju. Vse sekcije so delovale odlično in ves material, ki je bil obravnavan na konferenci, bo sedaj predložen državnemu gospodarskemu svetu. Ta je sedaj dobil trdno podlago za svoje bodoče delo. Ni dvoma, da bo to nalogo tudi izpeljal. Ali pri nas res nimamo potrebe, da storimo nekaj podobnega ko Čehoslovaki? Zakaj se pri nas ne skliče že uzakonjeni gospodarski svet? Zakaj ne? Naročajte in širile »Trgovski list"! Politične vesti Vest o bližnji spremembi vlade v Grčiji se uradno demantira kot neresnična. Romunska vlada je sklenila sporazum tudi z bolgarsko narodno manjšino v Romuniji in bo tudi ta vstopila v državno vladno stranko. Bivši predsednik francoske vlade Flandin je dejal na banketu demokratske zveze v Parizu med drugim: Pravo vprašanje miru v Evropi ni v teritorialnih izpremem-bah in kolonialnih revizijah, če sem prav razumel Hitlerjev govor, potem je treba sedaj začeti reševati vprašanje mednarodnih gospodarskih odnošajev, ker je samo tu ključ za evropsko sodelovanje. 4. vflike države, proizvajalci in potrošniki Evrope smatrajo, da je . stališče pravilno in če začno iskrena trgovinska in finančna pogajanja, se bodo mnoge države obvarovale pred katastrofo. Bivši zun. minister Eden je imel v Liverpoolu govor, v katerem je dejal, da je najbolj značilen znak naše dobe, da živimo v večnem strahu. Položaj pa se je v zadnjem času vendarle nekoliko zboljšal, in sicer zaradi izjave Chamberlaina v parlamentu, ko je jasno definiral francosko-angleške odnošaje ter zaradi velikega napredka angleških oboroženih sil-Na seji francoske vlade, na kateri se je razpravljalo o priznanju vlade gen. Franca tudi de iure, ni prišlo do soglasja, ker so bili nekateri ministri mnenja, da še ni nacionalistična Španija popolnoma neodvisna. Sklenilo se je, da odide še enkrat v Burgos senator Berard in šele po njegovem povratku bo francoska vlada znova razpravljala o priznanju vlade gen. Franca. Italijanski listi pišejo, da se gen. Franco nikakor ne sme zadovoljiti s tem, da bi se njegova vlada priznala le de faeto. Priznati se mora tudi de iure. Washingtonska vlada ne bo še priznala vlade gen. Franca, tudi če bi ta zavladal nad vso Španijo. Potrebno je, da najprej zavladajo v Španiji normalne razmere in da bi se zajamčila ameriškim državljanom tudi povrnitev vse škode, ki so jo imeli za časa državljanske vojne, šele potem bi postalo aktualno vprašanje priznanja. Londonska vlada je zahtevala od vlade gen. Franca pojasnilo, ker so začela neka letala metati bombe baš v času, ko je angleška križarka »Devonshire« pristala pri otoku Minorki zaradi pogajanj o prepustitvi otoka nacionalistom. Pravijo, da so metala bombe letala, ki niso bila španska. Največja nemška bojna ladja, 35.000tonska oklopnica »Bismarck« je bila v torek ob navzočnosti Hitlerja slovesno spuščena v morje. Hitler je imel ob tej priliki velik govor, v katerem je govoril o obnovi nemškega oboroževanja ter o velikih zaslugah Bismarcka za nemški narod. Ministru Jasparu se ni posrečilo sestaviti nove belgijske vlade. Mandat za sestavo nove vlade je podelil kralj bivšemu katoliškemu ministru Pierlotu. Vlada Irske je priznala de iure vlado gen. Franca. Pri volitvah v Podkarpatski Rusiji je bilo od veljavnih 284.365 glasov oddanih za vlado 262.202 glasov, da je dobila vlada 93 odstotkov glasov. Volivna udeležba je znašala nad 92 odstotkov. Glasilo slovaške ljudske stranke »Slovak« zahteva razpust praškega parlamenta, ker da so v njem Slovaki preslabo zastopani, Ukrajinci pa sploh ne. Avstralski minister za zunanje zadeve je izjavil, da mora Avstralija za vsako ceno obdržati bivšo nemško kolonijo Novo Gvinejo. Indijski parlament v New Delhi je sprejel s 55 proti 45 glasovom predlog, da Indija prijavi gen. tajništvu Zveze narodov svoj izstop iz ženevske organizacije. Sklep indijskega parlamenta je londonske politične kroge zelo presenetil. Vojna misija U. S. A. odpotuje v kratkem v Brazilijo, da se utrde prijateljski odnosa ji med brazilj-sko in ameriško vojsko. Vojni odbor ameriškega senata je sklenil, da se ne objavi znana izjava predsednika Roosevelta v tem odboru in prav tako tudi ne debata, ki je nastala po Izjavi predsednika. Japonski zunanji minister Arita je izjavil francoskemu veleposlaniku, da je Japonska zasedla otok Hajnan samo zato, da se poostri blokada Kitajske. Zasedba otoka pa da je le začasna. Francoska vlada se je s tem odgovorom japonske vlade zadovoljila. Kitajci so napadli v provinci Ho-nan Japonce po dobri letalski pripravi. Kitajci so v veliki premoči in so vrgli Japonce iz njihovih postojank ter zaplenili mnogo vojnega materiala. Češkoslovaška gospodarska konferenca Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 3. februarja navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0.7 na 1.901.0, za katero vsoto je povečalo zlato v blagajnah, dočim je ostala zlata zaloga v tujini z 10.7 neizpremenjena. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 54.7 na 471.8. Kovan denar je narastel za 0.5 na 349.2. Skupna vsota posojil se je zopet zmanjšala ter je padla za 14.3 na 1-671.1. Menična posojila so se zmanjšala za 13.8 na 1.633.1, lom-bardna pa za 0.6 na 37.9. Razna aktiva so se zmanjšala za 3-1 na 2.027.5. Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj nespremenjene. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 72.1 na 6.535.5. Obvezo na pokaz so se zvišale za 36.3 na 2.162.7. V glavnem so se povečali razni računi. Razna pasiva so se zmanjšala za 36.9 na 189.4. Skupno kritje se je povečalo na 28 24°/o, samo zlato kritje pa na 28‘08 “/o. .* Hranilne vloge v vseh jugoslovanskih hranilnicah so narasle po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic na 2,5 milijarde mn od česar odpade 1,1 milijarde na Slovenijo. Največja hranilnica v državi je Gradska štedionica v Zagrebu, ki ima hranilnih vlog za 650 milijonov. Največja slovenska hranilnica je Mestna hranilnica ljubljanska, ki ima vlog za 400 milijonov din. Na zagrebški borzi je znašal pre-te^n promet v efektih 2,6 11111‘jona din, v valutah in devizah pa,„’ milijona din. 40 odstotkov zlata Csl. narodne banke zahtevajo Nemci, ker da je Pilo zlato zbrano predvsem s pomočjo deviz, ki jih je dala industrija na sudetskem ozemlju. Verjetno je, da bo morala češko-Slo-vaska sprejeti tudi to zahtevo Nemčije. češko-Slovaška pa zahteva, da prevzamejo Nemčija, Poljska in Madžarska tudi del državnega dolga češko-Slovaške, ki je v skladu z odstopljenim ozemljem. Prva naredba novega predsednika Reichsbanke dr. Funka je bila P° poročilu londonskega »Econo-mista«, da je povečal obtok bankovcev za 650 milijonov mark. Celotni obtok bankovcev in kratko očnih obvez banke je narastel na 9 9 milijarde mark, to je za 39% vec ko lani. Promet na švicarskih borzah je lani znatno nazadoval. Tako je pa-Sfi,na curiški borzi od 4,9 milili* Lv- fr- v 1. 1937. na 3,2 milijarde šv. fr. v l ms ii^^dnostnihružba lastnikov tu- so lani dolžniške državni v redu Plačevale svoje obvesti Mted