C. K. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji ,;Eisenbahner“ Dunaj V Zentagasse 5.
PgOSTA MMW f&l K
SVOBODI ?
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL3EHCEV
PlunieiiinMiTmnniHirinnriniiMinriiMiimiinfiniTrmiMIlilllilTnma
UREDNI ŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Madonnina, lfi Telefon 1570 UPRAVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse ,5.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
za celo leto .	.	.	.	4-40	K
za pol leta .... 2-20 K za četrt leta .... 1*10 K Posamezna številka 18 vin.
St. 6.
V Trstu, 15. marca 1913.
Leto VI.
Pridobivajte nove člane.
Vrste združenih železničarjev se ponmožujejo in utrjujejo čimdalje bolj. Vsako mesečno poročilo vsake posamezne skupine železničarjev nam ! to dokazuje. Ni je kategorije železniških uslužbencev, ki nebi imela svoje člane organizirane, ni ga kraja na najbolj oddaljenih in zapuščenih postajah. kjer je le večje število osobja, ki ne bi imelo svojo močno uspešno poslujočo skupino ali vpla-čevalnico. Razveseljivo zanimanje in navdušena bojevitost navdaja vsepovsod zatirano in zapostavljeno železniško osobje. Vrste se množijo, moč narašča. Armada nadaljuje nemoteno in ponosno svoj zmagonosni pohod ; pridružujejo se ji neprestano novi bojevniki. Vedno silpejša postaja naša vojska ; vedno mogočnejša zveni naša osvobo-jevalna pesem : vedno večje je število orjaških rok ki dviga pogumno v zrak zastavo pravice in sreče ....
Neprepričljivi je naš razvoj, nepremagljiva je naša moč. Po začasnem počitku se vrste zopet zbira ju in zgoščajo : boj se nadaljuje.
Odpor nas ne vstraši ; vabljive besede nasprotnika nas ne motijo. Vemo, da zahteva naš boj žrtvovanja in truda in vemo tudi, da ni lahko doseči zaželjeni cilj. Baš v zavesti velikega cilja in ogromnega boja je moč in ponos, ki nas krepi in navdušuje. Preko izstradavalcem in vsakovrstnim nasprotnikom hočemo. Mnogo jih je izstra- i davalcev in nasprotnikov železničarjev. Ali veliko več je naših bojevnikov, vse močnejša je naša volja. Mlačnežev ne trpimo. Kdor gre z nami mora stopiti z gotovim in odločnim korakom. Globoka zavest in mladeniška sila navdaja in krepi, vzpodbuja in jači naše pristaše.
Mali poraz ali kratki odpor nas ne ustavi. Zmaga ni tuja našemu boju; naša dvajsetletna vojska ni bila brez uspeha. Od časa ko je naša maloštevilna prednja straža pričela zbirati bojevnike in' širiti vrste, pa do danes, so se že marsikdaj upognili srditi zatajevatelji naših zahtev. Marsikdaj smo že rekli odločilno besedo. Še se niso uresničile vse naše želje. Premnogo pravic se nam odreka.
Z brutalnostjo, izkoriščanjem, zatiranjem in izdajstvom se nas skuša zatreti. Zaman. Najnovejši ukrepi odločujočih faktorjev in izdajstva na- ! sprotnikov so moč železničarjev pomnožile in utrdile. Razvoj organizacije o zadnjem času nam pravi, da je izdajstvo meščanskih strank in izko-riščevalni sistem uprav dosegel to, da so se zdaj pridružili organizaciji še oni, ki so bili prej ali indiferentni ali pa pristaši nasprotniških strank.
Organizacija se utrjuje in to je prav. Sodrugi so se našim svarilom odzvali. Pričeto agitacijsko delo pa je treba, ravno pod uplivom dosedanjih uspehov nadaljevati in intensificirati. Agitacijski teden razredne železničarske organizacije v Avstriji se je zaključil s popolnim uspehom. Povsod so sc prijavili organizaciji novi člani. Vršilo se je neštevilno impozantno obiskanih shodov. Razložilo se je namene organizacijo in razkrinkalo narodnjake in krščansko-socialne komedijante. Ravno njih najnovejše izdajstvo na škodo vsega železniškega osobja, jim je izkopalo grob. O kakih narodnjaških ali klerikalnih organizacij med že-
lezničarji ne more biti govora. Razsajanje, far-banje in obrekovanje je momentalno odtujilo organizaciji nekoliko nepodučenih delavcev. Vedeli smo, da bode slava narodnjakom prav kratka. Njih povodom glasovanja za 17 milijonski predlog dejansko dokazano nasprotovanje zboljšanju razmer vseh železničarskih kategorij, je spametovalo še njih pičlo število pristašev. Narodne zveze zamorejo na svojih sestankih, kjer se poleg predsednika zbira še par odbornikov, kvečjemu poročati o letnih „neuspehih“. Vstanovlenje so bile zato, da bi kršile in razdirale solidarnost med osobjem. Tako delovanje ni moglo biti trajno.
Organizacija hoče priboriti železničarjem zahtevana zboljšanja. Odklonitev Tomschikovega predloga je bila le začasna. Boj ni končal četudi je bil predlog odklonjen. Zahteve bomo izvojili z močjo razredne organizacije, ki se pripravlja novemu gibanju za splošno službeno in plačilno saniranje razmer osobja vseh železnic.
Naloga vseh zavednih b jevnikov je, da na-pno svoje sile v agitaciji za organizacijo, ki mora postati številno tako močna, da bo imponirala brezpogojno parlamentu in upravam. Sodrugi ! Pridobivajte organizaciji čimveč novih članov ! Ce bomo močni in solidarni, bomo vživali v čim-krajši dobi zboljšanje. Delo agitacijskega tedna naj se nadaljuje. Vsak posamezen železničar naj opominja neorganiziranega tovariša na njegove stanovske dolžnosti. Le močna organizacija nam zagotavlja zmago.
Več oblasti.
Dejali smo v zadnji izda; lista, da je nedosledna politika meščanskih strank razumljiva onemu, ki zasleduje parlamentarne dogodke in ki pozna zgodovino in ustroj avstrijske ustave. Kratko očrtanje političnih pojavov, zgodovine parlamentarizma in postanka strank, bo služilo pojasnitvi položaja, ki usiljuje delavstvu zavzemanje primernega stališča napram škodljivim posledicam spremenjene in poostrene meščansko fevdalne politike.
Delavstvo si je po dolgim orjaškim boju izvo-jilo volilno pravico in si tako zagotovilo upliv na državo. V boju za razredne principe se zahteva , složnost, očrtani cilj in mogočno vero; to dokazuje evidentno zgodovina boja avstrijskega proletariata za splošno volilno pravico. Z odločno voljo in neprestano silo je delavstvo zahtevalo svoje politične pravice. Silni boj so pa pospeševali še drugi razlogi. Mogočno zatiranje zavednega bojujočega se delavstva, ki ni imelo nikakih političnih pravic, ki ni smelo zborovati, prosto se združiti, ki je bilo podvrženo milosti in nemilosti birokracije, ni imelo tiskovne pravice ne koalicijske in je bilo tako vsestransko ovirano v svojem gibanju in razvoju, je pospeševalo odporno silo zatiranega, izkoriščanega in preganjenega delavskega ljudstva ; edino pridobitev volilne pravice, ki bi zagotovila delavstvu upliv na državo in mu zajamčila konstitucionelne pravice svobodo zborovanja in tiska, bi bila odprla pot prostemu po-
hodu združenih delavcev. Take persekucije so mlajši delavski generaciji skoraj neznane.
V	tem občutimo že koristen upliv delavske politiki: na politično razmerje države. Ustvarjene pogojev za nadaljni prostejši in hitrejši razvoj delavskega razreda, je glavni in prvi uspeh splošne volilne pravice. Vpliv delavskega zastopstva v državni zbornici se pa opaža že na splošni politični in gospodarski zakonodaji. Koristi ravno-pravnega zastopstva se ne da utajiti. Pa je vendar mnogo delavstva zgubilo zaupanje v državno zastopstvo. Gotovo ni bilo dosedanje delovanje parlamenta ravno najkoristnejše. Ce nimamo še tukaj vse one zakone, ki bi bili potrebni, da se uredi najnujnejša nasprotja, ni pa prezirati ono delo. ki je bilo mogoče izvršiti, da se prepreči uveljavljenje zakonov škodljivih delavskim interesom in težnjam. Po mnenju mnogih gre to delo prepočasi ; predloge, ki stavljajo delavski zastopniki, meščanske stranke sistematično odklanjajo. In tako se najde delavcev, ki menijo da bi bilo pričeti v parlamentu najmanj z obstrukcijo. Z tako kritiko javnega zastopstva se nehote podpira razloge meščanskih eksponentov, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da je ljudski parlament nesposoben izvršiti koristnega dela. Večna želja meščanstva bi bila uničiti ljudski parlament in vladati z abso-luiizmom. To stremljenje navdaja meščanske stranke v boju proti socialističnim predlogom v parlamentu. Višek meščanskega konstituciona-lizma predstavlja § 14. To meščanstvo, ki se je še pred 50 leti bojevalo na barikadah za konstitucijo in demokratiziranje državne uprave, bi danes kaj rado izročilo državo absolutistični birokraciji. Stališče in položaj meščanstva se je po zavzemanju gospodstva nad državo, docela spremenil. Nekoč se je meščanstvo bojevalo proti plemstvu in cerkveni oblasti; danes pa išče podporo pri plemstvu in farštvu proti delavstvu. Ob času prve revolucije proti fevdalcem je ljudstvo podpiralo meščanstvo. Ali kakor je novi zmagujoči razred zadobil gospodarsko in socialno oblast, je svojo moč izrabil predvsem v svrho pomno-žitve bogatstva. Neznosno izkoriščanje in naraščajoče število odvisnih delavcev, je provzročilo socialno nasprotje. Vedno močnejša agrupacija razredov, ki so zavzemali zdaj določene oblike, je pospeševala proces interesov in poostritev razmerja, Proletariat je uvidel, da sc iz vrst meščanstva pojavlja nova oligarhija in da znači meščan-sko-kapitalistični režim pomnoženo izkoriščanje in poostreno zatiranje ljudstva. Delavstvu sc je usilil gospodarski boj. Ta boj, ki je stremil izključno po boljših mezdah in delovnih pogojev, ni bil brez vpliva na parlament. Začetkoma je bil upliv parlamenta na razredne boje delavstva škodljiv. Nastalo je stremljenje po izrabi parlamenta, da se uveljavi delavske in socialne predloge. Tako je delavstvu skušalo dobiti zastopstvo v javnih inštitucijah. Pod pritiskom nove politike in nove stranke, se je razpoloženje meščansko-kapitahs tič-nih strank, takoj spremenilo. Delavstvo je napadalo meščansko gospodarstvo in meščanske inštitucije. Bilo je treba spremeniti tok oficielne politike. Boj proti plemstvu se je spremenil v boj proti delavstvu. Nekdanjega nasprotnika, plem-
stvo. so je pridružilo boju. Deset let delavskega gibanja je iz tal prevrnilo pozicije in programe meščanstva.
Razredno nasprotje se pojasnjuje. Na eni strani kapitalistično-fevdalni razvoj, na drugi delavski. Ta proces je treba pospeševati. (Hm trdnejše se vrste strnejo in razredna zavest poglobi, tem hitrejši bo razvoj. Delavstvo je privesti do spoznanja socialnih in gospodarskih nasprotij. Do tega poznanja je možno priti potom socialne in p o -liti č n e agitacije. Značaj proletariata vstvarja predvsem politična zavest. Vsi sodobni problemi in hoji zasledujejo navsezadnje politične smotre. .Meščanstvo se je uveljavilo ko je zadobilo moč nad političnim inštitucijam. Politična moč. ki naj omogoči proletariatu osvojenje države, je pogoj zmagi delavstva nad meščanstvom. Zato je treba ojačiti politično moč in poglobiti socialno zavest novega, za zenačenje in zagospodarjen je sveta se bojujočega razreda.
Močnejša socialna zavest in večja oblast nad državnim inštitucijam je pogoj razvoju in zmagi delavstva.
Nov sistem izkoriščanja.
V	Ameriki se je uvedlo sistem dela, ki ga kapitalistični učenjaki vneto priporočajo. Sistem je znašel amerikanski ekonomist Tavlor in se po njem tudi imenuje. Te dni je izšel opis sistema v nemškem prevodu. Knjiga vzbuja zanimanje vseh, ki se pečajo s sodobnimi socialno političnimi problemi. Naj torej tudi mi spregovorimo nekoliko besed o tem sistemu, ki se bo brezdvomno uveljavil v kapitalistični Evropi.
Ne vemo zakaj predstavlja Tavlor svoj sistem kot znanstveno teorijo. Taylor se sicer poslužuje znanstvene metode da doseže svoj namen. Ali njegov sistem ima opraviti z znanstvu toliko, kolikor recimo zvezdarstvo z zvezdoslovjem. Da pojasnimo : Tavlor se poslužuje znanstvene metode. da priuči sistem, po katerem se ima delavcu odvzeti duševnost na delu. Ali posledice, ki ima tak sistem na delavce, so naravnost proti vsakemu znanstvenemu principu. Socialno politični obziri in znanstveni razlogi so sistemu tuji. Tavlor opeva sicer socialne učinke njegovega sistema.
O	značaju, vrednosti in socialni nalogi delavstva ima Taylor mnenje, ki je razumljivo le onemu, ki pozna gospodarsko neizobrazbo amerikanskega desorganiziranega delavstva. Učinek Tavlorevega sistema pa ne bo brez pomena za kapitalistično gospodarstvo in nadaljni razvoj delavstva.
Taylor se opira na pravilne razloge, ali po njegovom kapitalističnem naziranju mu služijo ti razlogi namenom, ki pobijajo vsako pravično človeško pravo. Tavlor zasleduje predvsem kapitalistične interese. Gre se mu za večjo izrabo delavske moči. Po njegovem mnenju bi se dalo z drugačno organizacijo dela, mnogo več proizvajati in sicer še celo z znižanjem števila zaposlenih delavcev. Navaja kot primer zidarsko obrt. Zidarska obrt tehnično ni napredovala. Še danes se rabi orodja in material, ki se ga je rabilo že pred 400 leti. Pridni zidar postavi v eni uri 120 opek. Po njegovem sistemu dela pa stavi zidar v eni uri 350 opek ! Sistem obstoja v tem, da dobi vsak delavec določeno čimbolj enostavno delo. Delo postane enolično. Zidar n. pr. ki ima postavljati opeke, ne bo opravljal drugega strokovnega posla. Enakomerno in avtomatično bo postavljal opeko nad opeko. Ustaviti se ne more niti za trenotek. Dan za dnem, leto za letom bo izvrševal določeno mu delo ; privadil se bo mehaničnemu hitremu izvrševanju. Proizvaja se po takem sistemu razdelitve in poenostavljenja poslov, silno pomnožuje. Izrabi so vsak gibijaj delavca. Delavec postane automat brez duševnosti; za delo samo se ne zahteva strokovne sposobnosti. Le fizične moči je treba. To moč se izrablja neprestano in cim intezivnejše. Proizvajalno vrednost delavcev se ne vračuna po množici. Vsak posamezen delavec je velika vrednost, ki se ima eim-več kapitalizirati in pomnožiti. Delavec je stroj.
S tehnično popolno izrabo moči tega stroja se doseže največjo in najhitrejšo proizvajo. Poskusi v raznih amerikanskih podjetjih so dali dober rezultat za kapitaliste seveda. Tvrdka Steel, ki je uvedla sistem, si je v kratki dobi silno pomnožila proizvajo. Delavec, ki je prej prenašal 12-5 tonov na dan, prenaša sedaj v istem času 47-5 tonov ! Delo, ki je preje opravljalo od 400 do
000	mož, izvršuje zdaj 140 delavcev ! Plače tem delavcem se seveda zato ni zvišalo.
Za sistem Taylora se kapitalistično časopisje vneto zavzema. Že dejstvo, da so prvi amerikanski trusti uvedli tak sistem, nam pravi, kakšne koristi ima od tega delavstvo.
Delo organizacije bi bilo po izvedbi takega sistema v tovarnah nemalo otežkočeno. Tako izkoriščano delavstvo, ki zgubi vsako duševnost, je težko vzgajati v smislu naših načel in pridobiti razredni organizaciji. Ali seveda Tavlor pri sestavi svojega novega sistema izkoriščanja, je videl okolo sebi le revne nezavedne delavce in kmete, ki se od vseh strani sveta zatekajo v Ameriko,
da si tam pod katerimisibodi pogoji zaslužijo toliko, da vsaj preživijo sebe in družino. To ljudstvo izseljencev nima socialne zavesti. Stremljenja po gospodarski in socialni emancipaciji so mu tuja. Razumemo, da jo Taylor smatral tako delavstvo le za material, katerega edino vrednost fizično moč — sc ima čim popolnejše industrializirati. Ali vse ljudstvo ni enak izkoriš-čcvalni material. Poleg trumah nezavednih, gospodarsko in politično nezrelih izseljencev, imamo po vsem kulturnem svetu tudi milijone in milijone zavedno organiziranih proletarcev, ki ne bodo mirno in zadovoljno prenašali pomnoženega izkoriščanja. Tavlor ni računal pri sestavi svojega sistema s tem dejstvom. Tehnično izvršitev dela je izpopolniti ; to izpopolnjevanje pospešuje industrijski razvoj sam. Ali tako izpopolnjevanje se ne sme izvršiti na škodo delavca in na pomnoženo korist kapitalistov. Mogoče je z manjšim trudom in krajšim urnikom mnogo več proizvajati. Delavci, ki se zavedajo svojo gospodarske koristi in politične moči ne bodo prenašali tako pomnoženo izkoriščanje. Tak sistem dela bo le poostril razredno nasprotje in prisilil ('lelavcc, da posežejo po najostrejših sredstvih boja, da branijo svoje zdravje in življenje pred kapitalističnem izkoriščanju in pobijanju.
Zoper Molohovo norost.
Manifest francoske strokovne zveze.
Generalna komisija francoskih strokovnih organizacij „Confcderation General du Travail" je izdala naslednji manifest :
Vojaška reakcija tferja povratek na triletno vojaško službo. Za pretvezo služi povišanje efektivnega stanja, sklenjeno v Nemčiji. Nemčija se od svoje strani sklicuje na poizkuse naših krmarjev, ki bi radi zbudili šovinizem. Vladi obeh dežel hočeta povečati število kaserniranih delavcev, pomnožiti vojaška bremena, ki z vso svojo pezo tlačijo delavski razred. ('emu Ali ne bo tem grožnjam, v duhu vladajočih, sledile vojni konflikt. ? Ali sc ne vodi poostrena šovinistična hujskanja samo za to, da postane tale konflikt neizogiben ? Temu za delavstvo molilnemu dualizmu postavi konec le zbližanje obeh narodov !
Mednarodno delavsko tajništvo le že zapc-čelo to delo. Nadaljujmo to delo do neobhodne združitve s tem, da se z o p e r s t a v i m o p o -v r a t k u triletne sl n ž b e n e d o b e, da z vso odločnostjo pobijamo nova vojaška bremena.
vozovom z strelnimi in razstrelnimi sredstvi 2. skupine ali strelivom 2. skupine še skupina treh voz, vozom z drugimi radi ognja ali razstrelbe nevarnimi predmeti pa vsaj en voz. Ti varnostni vozovi pa ne smejo biti naloženi z blagom, ki lahko vjame ogenj. V smislu te določbe in določb pod točko 4. ni črni in rjavi premog, koks in les zavoljo ognja nevaren.
4.	Pred vozovi, naloženimi s strelnimi in razstrelnimi sredstvi 2. skupine ali strelivom 2. skupine mora biti uvrščena skupina najmanj štirih voz, pred vozovi z drugimi radi ognja ali razstrelbe nevarnimi predmeti pa vsaj en voz. Ti varnostni vozovi pa ne smejo biti naloženi z blagom, ki lahko vjame ogenj.
Pred in za vozovi, ki so v njih naložena strelna, in razstrelila sredstva 2. skupine ali strelivo 2. skupine v množinah do največ 100 kilogramov surove teže, zadostuje uvrstitev samo enega voza. Za take pošiljatve do največ 35 kilogramov surove teže ni potrebna uvrstitev posebnih varnostnih voz.
Ge se na prošnjo vojaške oblasti odpremi manj strelnih in razstrelnih sredstev 2. skupine ali streliva 2. skupine radi posebne nujnosti glasom uradne opazke na voznem listu brez ozira na dneve in vlake, ki so določeni za odpremo takega blaga, z navadnimi tovornimi vlaki, pa ne sme celokupna množina za en vlak presegati 5000 kilogramov in jo za naložitev te množine vpora-biti le en voz.
5.	S strelnimi in razstrelnimi sredstvi 2. skupine ali strelivom 2. /Skupine naložene vozove je uvrstiti pred vozove, naložene z drugimi radi ognja ali razstrelbe nevarnimi predmeti in morajo biti od teh ločeni najmanj po dveh drugih vozeh.
PODLISTEK.
Predpisi za prometno službo.
(Dalje.)
Člen 52.
Uvrstitev voz v tovornih vlakih.
1. Vozovi, ki jih je pustiti v medpostajah, je po možnosti uvrstiti v vlak v skupinah po vrsti postaj.
2. Vozove, ki pridejo na stranske proge ali na drugo železnico, je po možnosti postaviti k onim vozem, ki so določeni, za skupno (priklopno) postajo.
3. če sc na medpostajah doda vlaku vozove, jih je uvrstiti v vlak po predstoječih določbah, če to dopušča čas postanka.
Radi pomanjkanja časa nepravilno uvrščenje je popraviti na postajah z zadostnim časom postanka.
4. V vsakem blagovnozbiralnem (manipulacijskem) vlaku mora biti določeno število „zbi-ralnih voz“ (kurznih voz), ki jih je tako uvrstiti, da se lahko vrši izkladanje in dokladanje na postajah brez velike izgube časa.
Nakladanje in oprema kosovnega blaga je vrhutega urejena po posebnih predpisih.
5. V ostalem pa je tudi v tovornih vlakih težke vozove po možnosti uvrstiti pred lahkimi.
Člen 53.
Uvrstitev voz z ozirom na v sto koles, kolesno razdaljo in pritisk.
1.	Vozovi s trdolitimi kolesi (prej Schalen- , gussrader) so izključeni iz vporabe v vlakih, ki i vozijo z večjo hitrostjo kot 50 kilometiov na uro. I
Vozove s trdolitimi kolesi posebno kakovosti se sme z dovoljenjem c. kr. železniškega ministrstva vporabljati tudi pri vlakih z večjo vožno hitrostjo.
2. Vozove, ki nosijo na svojih glavnih nosil-nikih napis „Vereins-Lenkachsen“, se sme odpre-miti brez ozira na njih kolesno razduljo.
3. O največjih trdnih kolesnih razdaljah in kolesnem pritisku, ki so dopuščeni na posameznih progah, obstoje posebni predpisi.
Pri vlakih, ki vozijo z večjo hitrostjo kot 50 kilometrov na uro, se sme vporabljati ne le vozove s kolesi na prečke (špice), temveč sploh vozove, katerih kolesa imajo posebno kolesne obroče.
Člen 54.
Uvrstitev voz. ki so naloženi s pogojno za odpremo pripuščenimi ali pa zavoljo ognja nevarnimi predmeti.
1. Pri izbiri voz za pogojno k opremi pri-puščene ali zavoljo ognja nevarne predmete se je ozirati na določbe obratnega pravilnika za železnice v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, potoni na tarife in predpise za vojaške transporte po železnicah.
2. Strelna in razstrelila sredstva 2. skupine in strelivo 2. skupine se ne sme nikdar odpremiti z osobnimi vlaki z mešanimi vlaki pa le tam, kjer ne vozijo tovorni vlaki. Z mešanimi vlaki se smo odpremiti le množine do 1000 kilogramov surove teže.
Radi uvrstitve voz s takim vojaškim blagom v vlake z osobnb odpremo v slučaju mobilizacije glej predpise za vojaške transporte na železnicah.
3. Vozove z eksplozivnimi ali zavoljo ognja nevarnimi predmeti je v vlake uvsrtiti po možnosti čim dal je od stroja, vendar pa tako, da sledi
N e pozabimo, da uspeva in raste strokovno gibanje le v miru, da je le v miru mogoče osvoje-valno delo delavskega razreda. V sedanjih okol-niščinah je dolžnost Splošne Delovne Zveze, da obrne pozornost svojih organizacij na ta resna vprašanja. Zanaša se na nje, da se ji posreči protest, akcija ki je vsled groženj reakcionarjev postala potrebna. Na čuječnost vseh delavcev apelira, ki ne žele, da se uresničijo nove vojaške nakane, v prvi vrsti zoper proletariat namerjene. Nobena organizacija, noben proletarec ne sme držati križem rok, ne da hi prevzel nase težko odgovornost. Nedelavnost bi pomenjala soglasje s programom, ki bi moral končati z vojno. Pripravljajmo se na vsakršno agitacijo, da pokažemo sovražnost delavskega in kmetskega razreda zoper triletno službo vojaško in zoper vojaške izdatke, združene z njo. Zvesti sklepom naših kongresov kličemo v trenotku nevarnosti :
D e lave i, k m e t. j e, triletno službovanje, novo oboroževanje značita hudo obtožbo vojaškega jarma, ki tlači vaše sinove z ozirom na nove davke in vsled prisilne brezdelnosti za produktivno delo koristnih rok tudi novo podražitev živil ; očetom in materam vzameta naravno oporo za nadaljno leto ; v kočo in stanovanje prineseta še hujšo bedo ! Predvsem pa po menja ta v najkrajšem času bratomoren spopad obeh narodov : vojno !
Proletarci telesnega in um n ega dela! Spomnite se, da je vaš odločen protest ob času agadirslte napetosti preprečil krvav spopad med nemškim in francoskim narodom.
Delavci v tovarnah in na stavbiščih, v pisarnah in na polju, zoperstavite sc novemu oboroževanju. Pokažite svojo osuplo jezo nad idiotskim šovinizmom in nad interesiranim patriotizmom.
Kako skrbi južna železnica za svoje uslužbence.
Ob času mezdnega gibanja leta 1907 so tedanji člani personalne komisije sporazumno z zastopniki uprave južne železnice sestavili okrožnico 385 a. Na strani 15 stenografskega zapisnika je citati, da ima vsebovati točka 1 splošnih določb besede : „ Vsako zboljšanje na državni železnici". Te besede so pa upravni juristi v določbah pre-vejenih po stenografskem zapisniku, namenoma izpustili. Zaradi odprave teh besed občuti splošno železniško osobje veliko zgubo. Že dolgi boj vla-
6.	Ce se vozove naložene z eksplozivnim ali radi ognja nevarnim blagom (izvzemši strelna in razstrelna sredtsva 2. skupine in strelivo 2. skupine), z razjednimi, strupenimi ali za gnilobo pripravnimi snovmi doda osobnim ali mešanim vlakom, ali pa tovornim vlakom z osobno odpremo, morajo ti vozovi biti uvrščeni vedno le za vozovi, ki služijo odpremi oseb Od teh pa morajo biti ločeni najmanj po enem vozu, ki je naložen z drugim blagom.
Na lokalnih železnicah ,se. sme vozove z eksplozivnimi predmeti (izvzemši strelna in razstrelna sredstva 2. skupine in strelivo 2. skupine), z blagom zavoljo ognja nevarnim, z razjednim, strupenimi ali za gnilobo pripravnimi snovmi brez varstvenega voza uvrstiti za vozovi, ki služijo za odpremo oseb.
<' 1 e n 55.
Uvrstitev voz z dolgim lesom in drugimi, čez več kot en voz segajočimi predmeti.
1.	Dolg les in druge predmete, ki se jih radi njih dolgosti ne more naložiti na e n voz, naj se odpremi ja v prvi vrsti s tovornimi vlaki. Mešanim vlakom in tovornim vlakom z osobno odpremo se sme take vozove dodati le pod tem pogojem, da so uvrščeni za osobnim i vozovi in da so od teh ločeni po najmanj enem vozu, katerega stene ali pa tovor sega višje kot tovor dotičnih voz in da naj večja hitrost vlaka ne presega 40 kilometrov na uro.
S takimi pošiljatvami naložene vozove je po možnosti uvrstiti proti koncu vlaka.
Na lokalnih železnicah se sme vozove, naložene z dolgim lesom ali drugimi, preko več kot. enega voza segajočimi predmeti, uvrstiti tudi pred- osobnimi vozovi. To pa le tedaj, če so s takim tovorom naloženi vozovi medsebojno zvezani po vijačni sponi.
kospremnega osobja južne železnice za poldrugo-kratno vračunanje službenega časa nam dokazuje vso veliko škodo, ki se je prizadelo osobju z izpustitvijo omenjenih besed. Da so zahteve vlako-sprcmljevalcev opravičene prizna vsak, ki pozna njih naporno, nevarno delo in veliko odgovornost. Le odbor pokojninskega sklada noče to priznati. Reformo se zahteva že mnogo časa, ali izven obljub niso prizadeti ničesar druzega dobili. Vlako-spremno osobje državne železnice je pa te ugodnosti deležno že od leta 15)08. Na podlagi pogodbe leta 1007, ako !>i prepis pogodbe po stenografskem zapisniku vseboval gori označene besede, bi se moralo vlakospremnemu osobju južne železnice vračunavati službeni čas poldrugokratno že od leta J 1)08.
Dne 27. aprila 11)11. je bilo na dnevnem redu seje personalne komisije zahtevano poldrugokratno vračunanje službenega časa. Generalni tajnik je tedaj podal izjavo, da je zahteva že predložena v sklepanje upravnemu odboru pokojninskega zavoda. Osobje je tedaj opravičeno pričakovalo, da se jim bode začetkom leta 1!)J2 pričelo vračunavati službeni čas kakor zahtevano. Prešlo je leto l!)12 in smo že v letu 1S)13 ; predlog se pa še vedno „študira“. Če sme uprava južne železnice socialne odredbe državne železnice prezirati, seveda ni zahtevati, da bi se izvoljeni zastopniki v odboru pokojninskega sklada v izvrševanju naloge drugačno ravnali. Predlagamo zato, da na j odborniki napram postopanju uprave južne železnice zavzamejo primerno stališče in zahtevajo ureditev zadevo kakor pri državni železnici.
Ako zahteva osobje južne železnice zboljšanje, ki niso še uvedena na državni železnici, se uprava sklicuje na to in odklanja takoj vsako zahtevo. Določbe in besedilo stare pogodbe so v takih slučajih veljavne. Niso veljavne v obratnem slučaju. Besede : „kakor na državni železnici služijo le upravi, osobju nikdar. Izgovor uprave, da so plačilne razmere na južni železnici boljše nego na državni železnici, sc ne ujema. Državni železničarji dobivajo, poleg zenačenega službenega časa, tudi drugačno mezdo. Po dveletnim napredovanju se je na državni železnici skrajšalo „možno leto" za pol leta. Kvalificirane sprevodnike se po pol-drugokratnem letu čakalne dobe uvrsti v višjo mezdno stopnjo. Na južni železnici o taki uvrstitvi ni govora.
Uprava južne železnice namerava tudi znižati enotne nastavke na vožnih prejemkih, vkljub dejstvu, da ni nobena druga kategorija uslužbencev, izvzemši strojevodje, in kurjače, ki bi
Za ločitev od osobnih voz se mora tudi v tem slučaju uvrstiti varnostni voz, katerega stene ali pa tovor sega, višje kot tovor dotičnih voz.
2. Vlakovni odpravniki so obvezani se pred vsako uvrstitvijo takih v6z prepričati, če njih naložitev odgovarja predpisom in obratni va nosti.
3. Neobložene vozove za dolg les se ne sme odpremljati z vdejanimi neupogibnimi sponskimi drogovi, temveč je poprej sneti sponski drog.
Število dolgolesnih garnitur, ki se jih sme dodati enemu vlaku, določa c. kr. državno železniško ravnateljstvo.
Č len 56.
Uvsrtitev posebno težkih voz in takih, ki so za od-
________premo velike teže nalašč zgrajeni.
1. Predpise o uvrstitvi takih voz se od slučaja do slučaja naznani.
Člen 57.
Uvrstitev voz, ki gredo v popravo.
1. Vozove, ki so potrebni poprave in so sicer še sposobni za tek, katerih poškodbe pa izključujejo odpremo med ostalimi vozovi vlaka radi ogražanja obratne varnosti, ie kot zadnje uvrstiti v vlak.
Člen 58.
Uvrstitev voznih žrjavov.
1.	Vozne ž rja ve (Wagenkrane) je navadno odpremiti s tovornimi vlaki. Izjemoma je dovoljeno j'h uvrstiti tudi v mešane vlake in v tovorne vlake z osobno odpremo, katerih hitrost ne presega 35 kilometrov na uro.
Pri odpremi z mešanimi vlaki ali s tovornimi vlaki z osobno odpremo je vozne žrjave uvrstiti za osobnimi vozovi.
tako občutila draginjske razmere kot vlakosprem-ljcvalci. Z znižanjem vožnega časa se je tudi zaslužek vlakospremljevalcev zmanjšal. Zastopnik uprave je izjaval na seji personalne komisije, ki je bila dne 27. aprila t. I., tla „je zmanjšanje zaslužka utemeljeno po razširjenju turnusov". Razširjenje turnusov še ne utemeljuje skrajšanje zaslužka. Dejstvo je, (la imajo vlakospremljevalci izvršiti sedaj še enkrat toliko dela, da je bil nekdaj vožni čas zlasti pri uvrstitvi brzovoznih blagovnih in direktnih vlakov mnogo krajši in da se vsled pomnožitve vlakov in osebnih vlakov večina prometa s tovornimi vlaki vrši po noči, kar bi kazalo, da bi se moralo znižati delo po normali službenega in odmornega časa. Sedanji turnusi niso v splošnem nič boljši od prejšnjih.
Vlakospremno osobje pa napreduje sorazmerno z ostalim slugam in poduradnikom. Ali njih postranski zaslužek ne zadostuje več najnujnejšim življenskim potrebam. Zahtevamo zato, da naj uprava južne železnice uredi vozne prejemke vseh vlakospremljevalcev in da se vlakovodjem vrne kar se jim je odvzelo.
Položaj transportnih in prometnih delavcev v Bolgariji med vojno.
S o f i j a , koncem februarja.
Mobilizacija in vojna napoved sta zajezili pri nas na mah vse delavsko gibanje. Od 10 tisoč strokovno organiziranih delavcev je ostalo komaj 500 članov — večinoma delavk — izven armade. Železnice, brzojav in pošto so koj militarizirali in obenem so postavili uslužbence železnic, brzojava in pošte pod kasarniško disciplino, ki je pri nas zelo stroga in nečloveška.
Organizacija transportnih delavcev je morala takoj ustaviti svoje redno delovanje in prenehati z izdajanjem časopisov. Časopise je pokopala sirova vojaška cenzura, ki ne trpi delavskega časopisja, že celo pa ne socialno demokratičnega. Nekaj časa po mobilizaciji (30. septembra 11)12) je ravnateljstvo sofijske cestne železnice zopet uredilo obrat in pritegnilo je k delu delavce, ki jih niso vpoklicali, zlasti pa učence višjih gimnazijskih razredov. Položaj tega novega osobja je beden. Vso proge in vsi vozovi so pokvarjeni, osobja je premalo in kar ga je, je popolnoma neizkušeno. Delovni čas traja 15 do 18 ur in nasilstva ravnateljstva, ki izkorišča brez vseh pomislekov sedanji izredni položaj, presegajo vse meje. Tako
2.	Za pripravo voznega žrjava v odpremo in za dodajanje varnostnih voz obstoje posebni predpisi.
I	3. Vsak v vlak uvrščen vozni žrjav mora spremljati zato izurjen uslužbenec, ki je odgovoren za pripravo voznega žrjava v svrho odpreme.
4. Žrjavova opora (Kranarm) mora biti med vožnjo nazaj obrnjena in položena.
5. Po načinu zgradbe žrjava mora le-ta na obeh straneh, ali pa le na strani opore dobiti odprt varnostni voz.
Varnostna voza na obeh straneh sta potrebna, če segajo na strani protiteže deli žrjava tako daleč, da je razdalja teh delov od navpične ravnine zunanjih odbijalnih plošč ob nestisnjenih odbijačih manjša kot 200 milimetrov.
Člen 5!).
Uvrstitev snežnih plugov, tekočih na lastnih kolesih.
1. Snežni plug, ki se ne rabi za oprostitev proge, je pripeti za signalnim vozom, oziroma za porivajočim strojeni in ga je odpremiti zlasti s tovornim vlakom podnevi.
Na progah kjer ne vozijo tovorni vlaki, se more snežne pluge odpremiti z mešanimi vlaki ob izvajanju posebne pozornosti.
O	dodaji snežnega pluga vlaku je pravočasno obvestiti dotično postajno in prožno osobje, da se odredi uvoz dotičnega vlaka na tir, ki dovoljuje neoviran prevoz pluga hi pa odstranitev morebitnih, na progi se nahajajočih ovir.
Na lokalnih železnicah se sme snežni plug odpremiti z vsakim vlakom, izbrati pa je predvsem vlak, ki vozi podnevi.
(Dalje prihodnjič.)
so nezgode na dnevnem redu. Pri eni teh nezgod je ponesrečilo osem oseb, šest od njih zelo težko, da so se morale zdraviti nad mesec dni u bolnišnici. Ravnateljstvo pa ni niti z vinarjem podpore olajšalo bede ponesrečenih delavcev in njihovih družin.
Skoraj vsi delavci iz luk so na bojišču. Ono neznatno število delavcev po lukah, ki iz različnih vzrokov niso bili poklicani kakor n. pr. v Varni, so brez dela in umirajo glada.
Uslužbenci na pošti in pri brzojavu, ki so sedaj pod vojaško oblastjo, imajo ogromno dela. Že ob mirnem času je bilo premalo poštnih in brzojavnih uslužbencev, a sedaj so od teh odposlali velik del v osvojeno ozemlje, kjer morajo garati brez najmanjše udobnosti.
Usoda železniških delavcev je pa najhujša. Upravo železnic so poverili višjemu oficirju. Železniškega ministra je napravil ministrski svet •za generala. Na vsaki važnejši postaji je vojaški poveljnik. Vsa železniška uprava je v rokah vojaštva, ki ne razume o železniški službi prav nič. Vojaštvo se vmešava povsod, daje povelja, a ne trpi nobenih pojasnil.
Poleg tega pa tudi ne razpolagajo naše železnice ne z zadostnim številom voz. ne z zadostnim osobjem in na nobeni posta ji ni dovol j ogibnih in odpravnih tirov. Ob teh razmerah je bilo prevažanje armade na turško mejo in še sedanje prevažanje živil in municije strašna kazen za železničarje.
Tri mesece in pol že niso pogasnili nobenega stroja, odstavili nobenega vagona. Strojevodji in kurjači vozijo brez prestanka, brez miru, noč in dan. Vlakovodje, kondukterji in zavirači vozijo nepretrgoma po cele tedne. Na tožbe železničarjev da so trudni, brez moči, da ne morejo več delati, odgovarjajo vojaški poveljniki s psovkami, aretacijami in grožnjami z vojnim sodiščem. Stroji so vsled dolgih voženj že pokvarjeni. Prevažati morajo čezmerno težke tovore po naših nevarnih in strmih progah in gorje strojevodji, ki se upa reči, da je stroj pokvarjen in nezmožen za delo. Ne, po vojaškem naziranju. mora voziti tudi s pokvarjenim strojem. Le en primer :	Razdalja
med Plovdivom in Tirno vom-Sej menom - zadnjo postajo ob turški meji nasproti Odrinu je 100 kilometrov. To progo prevozijo sedaj navadno v dveh ali treh dneh, ker morajo čakati pred sema-
forjem vsakega kolodvora tako dolgo, da oproste na kolodvoru enoprogo ; včasih morajo čakati po 24 ur na kolodvoru, ker niso proge proste, ali ker je treba čakati na odhod vlakov, ki so prišli prej na postajo. Med tem časom pa se osobje ne sme geniti s svojih mest, stroj mora biti pripravljen. ker vsako minuto pride lehko povelje za odhod. Ko privozi vlak na zadnjo postajo, nima osobje toliko časa. da bi se nasitilo, o počitku niti govora ni, ker mora isto osobje z drugim vlakom prevoziti pot nazaj.
Železničarji so ob početku še vstrajali pri tem delu. ali sedaj so tako izmučeni, da ne morejo gledati na varnost pri vožnji. Zato je tudi že obolelo mnogo železničarjev in veliko jih je tudi smrtno ponesrečilo.
Odkar smo si osvojili turške železniške proge. ki so še slabejše oskrbljene z napravami kakor naše noben turški kolodvor nima semaforjev - je položaj železničarjev še neznosnejši. Železničarji, odposlani v osvojeno zemljo, ne dobe hrane in dostikrat morajo plačati za hleb kruha
1	frank. Za najmanjše prestopke izročajo sedaj železničarje vojnemu sodišču in čakajo jih najstrožje kazni. Pet strojevodij in deset drugih železničarjev so odpustili, nekaj strojevodij pride pred vojno sodišče. Vojno sodišče noče ničesar vedeti o tem. da je osobje preobloženo z delom, da je že skoraj uničeno, da ima slab materija! in da vojaški poveljniki po kolodvorih razumevajo
o	upravi toliko kolikor zajec na boben. Vojno sodišče pozna le „krive“ železničarje, s katerimi je treba postopati kar najstrožje, da imajo ostali svarilen vzgled.
|>o vojni nam bo treba opraviti orjaško delo, da zacelimo rane. Mnogo bo odvisno od tega, koliko in kateri sodrugi se bodo vrnili iz vojne, mnogo pa tudi od moralične in gmotne podpore mednarodnega proletariata.
Železničarji!
Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: železničar in Zarja.
D opisi.
Železniški jugoslovani kot reševalci izkoriščanih slojev. Ker smo lepili obljub naših dičnih jugoslovanov do grla siti, nam bodi za izpremembo dovoljeno, da si nekoliko bližje ogledamo praktično delovanje te čedne družbe. Kako si ta gospoda tolmači reševanje bednih železničarjev, nam prav drastično kaže sledeči slučaj. Kamniški po-stajenačelnik je domišljavi Repar, iz Iga doma, ki je seveda Jugoslovan z dušo in telesom, če ravno ni kakega Nemca v obližju. Poleg drugega osobja mu delata tlako tudi dva delavca, katera izkorišča, na sve mogoče načine. Oba sta uže več let: v službi državne železnice in človek, ki Reparja sodi le ])o njegovih gostih besedah, bi mislil, da jima je poskrbel mezdo, ki vsaj deloma odgovarja splošno-znani kamniški draginji. Temu ni tako ! Plača jima sijajno mezdo 2 K 40 v na dan. kar najbrž odgovarja jugoslovanskemu programu. To pa še ni dovolj. Pobotati mu morata kot črna živina po 16 ur na dan in več, seveda brez vsake odškodnine za čezurno delo. Pritožbe so nedopustne, kar seveda tudi soglaša z jugoslovanskimi demokraškimi nazori, in gorje onemu, ki si dovoli biti nezadovoljen. Poskrbeli bomo. da o tem početju izve merodajna oblast in smo radovedni, če bo tudi pri tej priliki soglašala z čudnim človekoljubjem. Pri tržaškem ravnateljstvu je sicer tudi to mogoče.
Nehote jo je pogodila. Pred kratkim se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem neka razprava, na kateri je nastopila kot priča tudi soproga kamniškega postajenačelnika žalostno znanega Reparja. Med njeno izpovedjo je povzročala mala epizoda splošen smeh, kar seveda gospodu soprogu ni bilo všeč. Inteligentna dama je namreč prav naivno in po škofjeloško dejala : „Maschinfuhrerji nas zato ne marjajo, ker občujemo samo z boljšimi 1 j u d m i“. Neki navihanec, ki je bil slučajno pri razpravi, ni mogel brzdati svoje radovednosti in je začel poizvedo vati, s kom pač ta dvojica občuje, ker bi bil sam rad spoznal ..boljše ljudi“. Rezultat raziskavanj pa je naravnost osupnil. Pokazalo se je namreč, da je gospa Repar tako demokratičnega mišljenja, da sploh druge družbe nima, kakor svoje služkinje, ki jih pa tako pogosto menjava kako svoje srajce. Ker so jo doslej ljudje poznali le kor
Železničarji in parlament.
Kako so glasovale stranke v parlamentu dne 29. decembra 1912 o predlogu sodiuga Tomschika k § 2 začasnega proračuna, po katerem naj bi vlada, prisiljena po proračunskem zakonu izvedla od poslanske zbornice že davno sprejete resolucije v prid železničarjev m delavcev v državnih podjetjih?
Ime stranke
Število
poslancev
stranke
Glasovalo j< za predlog
Za predlog ni
glasovalo
Glasovalo jo proti predlogu
število ! v odstot. |[ število v odstot. || Število v odstot.
Bilo je odsotnih
število 1 v odstot.
Ruski nacionalei Laški liberalci Rumu ni Poljsko kolo
Nemški „Nationalverband“
Krščanski socialci
Češko kolo
Dunajski liberalci
Rusini
Jugoslovani
Laški klerikalci
Vsenemci
Divjaki (izven strank) Socialni demokrati
Skupaj :
2	0	0% !	2	100%	0	o0/«	2	100«/,,
6	0	0%	6	100%	0	o%	6	100%
5	0	0°/ u / 0	5	100%	1	20«/«	4	807«
73	0	0°/o	73	100%	40	56%	32	44%
100	0	90/ 1 “* / 0	98	98%	61	«1°/«	37	37%
74	2	8%	68	92%	34	46«/«	34	467«
81	(5	17%	67	83%	14	17%	53	60%
4	14	25%	3	75%	2	50%	1	25%
28	1	46%	15	54%	0	o°/«	15	54%
37	13	49%	19	51%	0	oH/«	19	517«
10	18	50%	5	50%	0	07«	5	50°/«
4	3	75“/«	1	25"/«	0	o%	1	25%
9	7	71%	2	13%	0	0«/«	2	13%
81	73	91%	8	9% j	0	07«	8	9%
154	142	28% J	372	72%	152	•‘50%	219	42«/«
Od 37 Jugoslovanov je manjkalo več, kot polovica (51°/0) poslancev pri glasovanju in sicer: Demšar, Fon, dr. Gregorčič, dr. Jankovič, prof. Jarc, Roškar, dr. Šušteršič, dr. Baliak. Biankini, dr. Čingrija, dr. Ivčevič, dr. Smcdlaka, Dulibič, prof. Perič, dr. Lesardic, dr. Ravnihar (Ljubljana) nrof. Mandič, dr. Gregorin, dr. Rybai (Trst) torej skupaj 19.
Od laških klerikalcev je manjkala polovica : dr. Bugatto. dr. Conci. Degasperi, dr. Faidutti, dr. Spadaro (Piran).
 ............................................ ..	j a ji	    /rr.,,,4	\	1 ---^-1». DKn/inn /rT,».c. + \ rlv TTecoi
69 (16 o/0).
Ud laskih KieriKaicev je manjKaia polovica . ui. jdu&ciwu. ui.	*	‘»'“•‘»j	^	....
Od laških liberalcev so manjkali vsi : Candussi, dr. Gasser (Trst), baion Malfatti, dr. Pitacco (Trst), dr. Ussai (Gorica) dr. Rizzi (Pulj). Dočim	je	od	81 socialnih demokratov	glasovalo za predlog 73 (91°/0 je glasovalo od 433 meščanskih poslancev za predlog	le
Dočim	od	81	socialnih demokratov ni	glasovalo za predlog 8 (9°/0), od 433 meščanskih poslancev ni glasovalo 365 ( 84"/0).
Dočim	od	81	socialnih demokratov ni	nihče glasoval proti predlogu je od 433 meščanskih poslancev glasovalo proti 152	(35	/„).
Dočim	je	od	81 socijalnih demokratov	bilo odsotnih 8 (9%), je od 433 meščanskih poslancev bilo odsotnih 212 (497,,).
Te številke kažejo v katerem taboru so zastopniki in v katerem se nahajajo nasprotniki železničarjev in državnih delavcev. R.T.
ošabno damo, nas seveda prav veseli, da so se Varali, in tudi hudobni „Maschinfiihrerji“ jo bodo gotovo odslej gledali z drugim očesom. Tudi naše prepričanje je, da so ljudje, kateri delajo „boljši ljudje.
Postaja Trnovo Bistrica na progi St. Peter-Relta je menda /.ato, ker je precej oddaljena od glavne proge južne železnice, najbolj sposobna za razne eksperimente neumestnega varčevanja. Posebno strojno osobje ima dan na dan priliko občudovati izredne „gospodarske“ talente gospoda načelnika. Odškodnina za premikanje voz moža najbolj boli in je vsaki čas pripravljen povzročiti večurno zamudo vlaka, da le odtrga strojevodji pet minut in zmanjša železnici izdatek. Igra se pa tudi z zdravimi udi sprevodnikov, katere muči s tem, da jim ukaže prenašati najtežje tovore v skladišče, ko bi lahko enostavno voz postavil pred skladišče in dal tovore izložiti. Seveda bi pri tej manipulaciji sodelovala tudi stroj in to bi so moralo odškodovati. I)a jo tako početje ne le nevarno, temveč tudi naravnost smešno, tega gospod ne pojmi in bi bilo umestno. da se mu primernim potom z merodajne strani stališče pojasni, preden bodo žrtve. Nadejamo se, da bo gospod prometni kontrolor ta migljaj upošteval in nas odvezal dolžnosti, opozoriti generalno inšpekcijo na ta nedostatek.
Pragersko. T r a g i č n a s m r t sodrug a. 27. februarja je ponesrečil sodrug Ivan Dreo, star 27 let. Ko je hotel pripeti vozove, katere je peljal rezervni stroj na it. tir, so ga stisnili odbijači in mu zdrobili prsa. Bil je takoj mrtev. Strašna nezgoda je bila ob tričetrt na šest zvečer, ob sedmih pa bi bil moral iti Dreo domov. Sodrug Dreo je bil skladiščni delavec, vesten v svoji službi. Nadomestoval je premikača. Rajni je bil zvest sodrug in vnet agitator. Pred tremi tedni se je oženil, vdova je noseča in tudi že 8 dni bolna. Blag mu spomin ! •-- Med železničarji vlada splošno mnenje, da so strašne nezgode največ krivi nemško nacionalni uradniki, ki preganjajo slovenske delavce, ker koli jih le morejo, in jim od-kazujejo najnevarnejša dela, čeprav nimajo za taka dela še dovolj izkušenj.
fie v enih zadnjih številk lista smo svarili ravnateljstvo železnice pred nevzdržljivo lunarnimi razmerami na tej postaji. Dreo je žrtev sistema na tej postaji Schneiderjevi preganjači nimajo do revnih delavcev nobenega usmiljenja in jim nalagajo brezvestno najtežavnejša in najnevarnejša dela. Ali bo treba še mnogo žrtev, predno se sistem spremeni ?
Celje-Grobelno. Vrhstavbni delavci tukajšnje proge se pritožujejo proti prožnemu mojstru Hermanu. Če se podajo delavci k prožnem mojstru s prošnjo za dopust ali za prostovožni listek, jih ta predvsem nahruli in potem na predpostavljenih mestih še posebno očrni. Na vsako prošnjo doda gospod „Bahnmeister“ take vrste opazk : ..Prosilec je len“, ..prosilec je alkoholik" ali : ,.Navedeni razlogi ne odgovarjajo resnici". Da le škoduje osobju. Mnogo prošenj ostane seveda nerešenih. Gospod prožni mojster naj se čimprej zboljša, če noče slišati hujših strun.
Sv. Peter n. Kr. S strojnim mojstrom Vodička smo imeli že večkrat priliko se pečati. Danes hočemo popolnejše očrtati njegove strokovne sposobnosti. Pred kratkim je na postaji v Postojni skočil iz tira stroj vlaka 042. Gospod Vodička se je podal s pomožnim vlakom na mesto nesreče. Njegovo slovesno uradno prizadevanje nam zagotavljalo, da se pripravljajo velike stvari. Nismo se varali. Kakor je dospel gospod mojster na lice mesta in pregledal suitacijo, je bilo takoj jasno, da bo zdajpazdaj izdal ukaz, ki bode rešilo vse. Nastavilo se je dvigala in šlo je navzgor, dokler se ni okvir na obeh straneh razletel. Sedaj pa jo strokovno izvežban praktikus stal tu z izrazom, kakor če bi imel rešiti svetovno uganko. Ali dolgo ni trajala njegova zadrega. Saj je vendar predpostavljeni in kot tak ima glede na resnico posebne predpravice. Vodička je brzojavil obratnemu ravnateljstvu, in od tedaj je bila razpoka v okviru stara in zakovana. Kaj neki so si gospodje mislili, ko so prejeli ta brzojav ? Da ima južna železnica pokvarjene in pomanjkljive stroje z razbitimi okvirji v obratu, bi sc morda celo strogim gospodom nekoliko premočno zdelo. Nas pa stvar ne more spraviti iz ravnotežja, ker smo že hujšega vajeni. Menimo pa, da ne bi škodovalo, če se merodajnim gospodom dokaže, kako slabo
je njih gospodarstvo in koliko denarja in gradiva \ se po nepotrebnem zapravi. Na vsak način bi bilo v interesu uprave, če bi se postopanju gospoda Vodičke posvetilo več pozornosti. Sicer se gospod kaj baha s svojim uradniškim spričevalom in je razumljivo, če.ima kot tak glede resnice posebne predpravice. Ampak vse to nas še ne prepriča, o njegovih vrlinah in sposobnosti. Vrlinosti in sposobnosti, ki mu jih ne morejo dati niti oni, ki ga protežirajo.
Kormin. — Tukajšnja kasarna se odlikuje z mnogimi napisi, ki priporočajo, da naj se iz zdravstvenih ozirov ne pljuva na tla. - Sodeč po teh napisih bi se mislilo, da je naša uprava v velikih skrbeh za zdravje in življenje uslužbencev. Sodeč po napisih bi se tako mislilo. V resnici pa je vso drugače. V spalni sobi kasarne manjkajo zunanja okna. Po zimi ni ravno najtoplejše spati v taki sobi brez oken. Imamo v sobi sicer peč, ki je pa napol podrta. Ako se zakuri, je soba takoj polna dima; mnogokrat morajo uslužbenci spati ob najhujšem mrazu v lokalu, ki je bolj podoben ledenici nego spalni sobi. Tudi o posteljah se ne sme imeti boljše mnenje. Stare, raz-strte in škripajoče postelje z umazanimi rjuhami, ki se jih spreminja po enkrat ali kvečjemu dvakrat na mesec, so ležišče trudnemu uslužbencu. Obleke ni kam shraniti. V nobenem oziru se ne skrbi za higijeno in zdravje uslužbencev. Ako je dolžnost uprave južne železnice skrbeti za zdravje svojih uslužbencev, tedaj je njena prva naloga da preišče razmere v kasarni tukajšnje postaje in odstrani nedostatke.
Iz Ljubljane, drž. kolodvor. — Pod tem naslovom se nam razodevajo v jetičnem glasilu jetičnega železniškega jugoslovanstva od (i. t. m. krasni uspehi naših žoltih. Posebno se poudarja gmotni uspeh. Hudomušneži pravijo, da je tovariš Mlakar, alias grof' S . . .a, resničen finančni umetnik in da izbije celo iz vsakega poloma dobiček. Tako je baje zavaroval podružnico Z. J. Z. v Kranju proti požaru ; sedaj ko je pogorela, imaju pri zvezi velikanski dobiček, ko so potegnili zavarovalnino. Poleg tega so še napravili lep profit na predpustni veselici, l ega ne ovrže še tako vnet rdečkar, ker predpust je pač čas za delovanje takih zvez. Preganjani in trpinčeni so- ubogi pristaši Z. J. Ž. tudi, še Velkavrh jih terorizira in dopisunček navedenega glasilca se zgraža, češ: mi ne pregmijnmo v službi njihovih (socrdno demokratičnih) pristašev, ker se nam tako početje ne zdi častno. Morebiti, da si Velkavrh te besede žene k srcu, ampak najbrž jih bo prezrl gospod Zlatnar, kateri pri preizkušnjah poudarja, da imaju oni prednost, kateri so pri jugoslovanski organizaciji. Tudi ako bi hotel človek, ne bi mogel zaslediti Ar besedičenju in dejanjih prvakov Z. J. Ž. le trohice resnobe, kaj še doslednosti. Sami pripoznajo na svojo žalost, da je njih olika povsem drugačna kakor olika razredno zavednega delavca. Kakšna je, so vidi iz tega, da cele predale svojega takozvanega strokovnega lista polnijo z napadi na posamezne pristaše socialno demokratične železničarske organizacije, udrihajo čez nemčurje. nemei, italijani in brezdomovinci, so pa v bratskem obvzemu z nemškimi nacionalci in so v koaliciji pod vrhovnim poveljstvom nemško nacionalnega društva. Zatorej, železničarji ogibajte se jih, če vam prav gospod Mlakar celo Bleiweissovo cesto na enkrat zastavi ali če si vse pete zbrusi. V današnji človeški družbi si stojita samo dva razreda nasproti. Prvi, združen A’ meščanskih strankah, verskih in narodnih, zagovarja kapitalizem in obstoječi kapitalistični družabni red ; drugi, v mogočni internacionalni socialno demokratični organizaciji, zastopa delo in stremi po tem, da se sruši sedanji sistem in postavi družba na pravično stališče. Smešno je videti, ako se mečejo veliko boljše situirani uradniki za meščanskim strankam. Ampak to se na vsezadnje razume, ko vidimo, da pripleza ta ali oni ple-zavček po tej poti do polnih jasli. Bolj smešno pa je, da se štulijo tudi nekateri železničarji tja, kjer sploh zanje ni prostora. Meščanske stranke zastopajo kapitalistični sistem in edini ta tlači železničarje kakor vse druge delavske sloje. Kapitalistični sistem je, kateri nam draži stanovanje, hrano, obleko in sploh vse. Kapitalistični sistem je kriv da mora železničar, delavec kakor uradnik, štediti na vse kriplje. Ta sistem je kriv, tla pada veliko železničarskih družin v bedo, ako zadene
I	železničarja dolgotrajna bolezen ali smrt. Ravno
ta sistem je kriv, da so plače za delo v delavnici ali pa v skladišču, v pisarni ali kjerkoli nezadostne, dočim troti današnje družbe žive v izobilju. In železničar naj podpira tak sistem, kateri ga vedno mori. to je nezinisel žoltih organizacij. Ampak istina je še danes, da pretežna večina naših uradnikov navdušeno vihti nacionalne prapore v proslavo mednarodnega kapitalizma ne zavedajoč se kakšnemu maliku da služijo. Komu je na tem ležeče, da se oproste delavski sloji sedanjih težav, naj postane razredno zaveden, naj s ponosom prizna, da je delavec, da je koristen ud v človeški družbi in naj se oklene razredne delavske organizacije ; kdor se pa k trotom šteje, naj pa poskusi svojo srečo pri privilegiranih trotih na njih stroške in videl bo takoj, kak globok pomen imajo narodne in klerikalne fraze !	—o—-
Klerikalne hijene so povsod enake. „Zarja“ piše : Kakor smo že poročali, je v petek ponesrečil na Jesenicah naš sodrug in nadzornik ogib-nih čuvajev Bizjak, ki je bil v nedeljo pokopan. Ta nezgoda je povzročila splošno sožalje med vsemi železničarji brez razlike, tembolj ker je bil sodrug Bizjak jako prikupnega in ljubeznivega značaja in ker je zapustil vdovo z nepreskrbljenimi otroci. Sovražnikov ni imel. Našel se je pa sirovak, ki je tudi ob žalostni tej nezgodi hotel pokazati svojo srčno neotesanost. Navajeni smo sicer raznih surovosti s strani klerikalnih hijen in tudi iznenadi nas ne več ta ldarikalna praksa, odkar poznamo dr. Krekovo pobijalno teorijo, vendar nas je surovi izbruh klerikalnega agitatorja in kurjača c. kr. drž. žel. Josipa Prosena naravnost v srce zabolel. Ivo je namreč ta možakar od črne kompanije slišal o nezgodi, se je prav škodoželjno nasmejal in dejal: „Prav mu je, nič ga ni škoda". In to so tisti osrečevalci, ki oblju-bujejo železničarjem rešitev potom „Prometne zveze". Da je taka surovost povzročila splošno ogorčenje, je pač naravno in gosp. Prosen naj si vtakne svojo klavrno junaštvo za klobuk; posvetili mu bomo potrebno pozornost.
Organiziran železničar.
Domače vesti.
Kako zbirajo statistične podatke na državnih železnicah. V zadnjem času morajo uslužbenci državnih železnicah podpisovati vprašalne pole glede njih prejemkov in odbitkov. Mi nimamo proti takemu zbiranju statističnih podatkov prav nič in le želeti bi bilo, da se končno vendarle imelo natančne podatke glede mezd in delovnega časa posameznih kategorij. Dvomimo pa, če je ravno sedanji sistem nabiranja podatkov najpravilnejši in natančnejši
Dosedanji podatki ne odgovarjajo resničnem položaju posameznih uslužbencev in se nikakor ne ujemaju z dejstvi. S takimi podatki se hoče le zaslepiti javnost. V izdanih vprašalnih polah za vrhstavbene delavce in za čuvaje so letne mezde vse previsoko označene. Kakšen interes pa ima uprava, da označuje v vprašalnih polah previsoke mezde ? Se hoče morda tako vstvariti podatke, ki naj potem pred javnostjo služijo kot dokaz ..blagostanja uslužbencev" ? Taki podatki bi izvrstno služili za prepričati javnost, da so zahteve osobja neutemeljene. Uslužbenci imajo pole le podpisati, ugovarjati podatkom ne morejo. \ dokaz natančnosti in resničnosti takih podatkov naj služi sledeči slučaj :. Nekemu vrhstabnemu delavcu državno železniške družbe se je leta 1912 vštelo 550 izvanrednih ur. Njegovi prejemki so znašali nekaj več kot 1100 kron. V vprašalnih polah se mu pripisuje 1250 kron letnih prejemkov, ne da bi se omenilo izvanredne ure. Preddelavcu istega ravnateljstva, ki je vštel 450 izvanrednih ur in je imel letnih 1300 kron prejemkov, prepisuje vprašalna pola za 50 kron višjih letnih dohodkov, brez seveda omeniti da so ti prejemki izvanrednih ur. Že ta dva slučaja nam dokazujeta, da hočejo uprave državnih železnic kovati kapital iz te statistike. Delavcem z niško plačo se pretvarja mezdne podatke, le prejemki redkih uslužbencev z višjo plačo, so natančno označeni. Radi bi vedeli, kam pravzaprav konca denar, ki se ga, sodeč po teh polah, baje izdaja za plačo delavcem ? Nemara v žepe raznih prožnih predstojnikov ? Pri čuvajih severne železnice, kjer ni mogoče tako lahko pretvarjati številke, se mora ravnateljstvo na drug način pomagati.
Vprašalnim polam se doda, poleg natančno navedene plače, neke postranske prejemke, ki jih čuvaji gotovo ne vživajo. Na tak način se jim posreči tudi falsificirati podatke. Manever je očiten. Čuvajem se prepisuje prejemke, ki jih vživajo razni inšpektorji in nadinšpektorji. S takimi manevri se hoče torej prikriti resnični položaj osobja državne železnice. Ce se bo pretvarjanje resničnih razmer docela posrečilo je seveda drugo vprašanje, Ali opravičena je tukaj odločna protesta. Taki sistemi bodo razburjeno osobje še bolj razdražili. Večja obzirnost napram osobju bi bila navsezadnje v eminentno korist uprave same.
Novo posojilo za militarizem. Vlada se poteguje za novo posojilo. Pred kratkim si je izposodila pri amerikanskih kapitalistih pod oderuškimi pogoji malenkostno svoto 125 milijonov kron. Baje idso ti milijoni še zadostovali. Išče se sedaj novo posojilo. Naša balkanska politika postaja prokleto draga ! Državni dolgovi rastejo od leta do leta. Od leta 11:08 do 11)12 je državni dolg na-rastel od 91)74 milijonov na 12..‘172 milijonov kron. Nekoliko dolga je zahtevalo vsekakor podržav-Ijenjo železnic. Železniški dolg je v teh letih na-rastel od 1,745.000.000 na 3,233.000.000 kron. Ali ta svota ne pomnožuje državni dolg, ker imetje železnic amortizira dolg. Ali če hočemo tudi vračunati železniški dolg državnim dolgom, znaša državni dolg leta 1908 822!) milijonov in leta 1912 9139 milijonov kron. Državni dolg je torej — brez vračunavati železniški dolg — narastel v teh štirih letih za 910 milijonov. Koliko obresti pa mora plačati država svojim upnikom ? Brez uraeuna-vati obresti zaradi železniškega dolga, so znašale obresti za državni dolg v letu 1908 329 milijonov kron, v letu 1912 pa 365 milijonov kron. Država plača za obrestovanje dolgov dnevno en milijon kron! Državni dolg se neprestano pomnožuje, zato je državi sedaj težavno dobiti denar. Država se bode -morala posluževati nasilnih sredstev. Leto 1911 je morala zavarovalna družba na tak način izdati 112 milijonsko posojilo. Zdaj se zahteva, da naj hranilnice vložijo pet odstotkov njih kapi-talov v državno dolgovne obveznice.' Ali če se prisili denarne zavode v posojevanje državi vedno večjih svot, ne morejo potem banke zadostno zalagati z denarjem industrijo in trgovino. Vsled takih denarnih razmer države trpi že danes prav znatno stavbinska industrija. Hranilnice in zavarovalnice ne morejo podeliti hipoteke na zgradbo stanovanj, ker so svoj denar podelile državi za zgradbo dridnotov. Čimveč morilnih ladij gradi država, temmanj se zida potrebnih stanovanj. Brezposlenost v stavbinski industriji, pomanjkanje stanovanj in stanovanjska draginja : to so prve posledice gospodarstva militaristične države.
Podjetniki se oborožujejo. Organizacija podjetnikov je ustanovila svojo stavkovno varstveno zvezo, katere opravilnik je ravno te dni predložila oblasti. Vsak organiziran podjetnik je lahko član zveze, članarina znaša eno tisočinko mezdne svote navedene za nezgodno zavarovanje. S tem prispevkom si pridobijo podjetniki pravico do stavkovne odškodnine, ki se jo odmerja po eno četrtin-skem vračunanju mezd izplačanih ob normalni trgovini : za prvih osem dni stavke se ne dobi odškodnine. — Ta ustanova podjetnikov je nov dokaz, da so naše trditve in naša svarila pravična in umestna. Kapitalisti se pripravljajo boju z neprestanemu ojačenju organizacije in z ustanovitvijo podpornih skladov. Znajo delavci posnemati v tem oziru kapitaliste ? Priprave podjetnikov nas opominjajo, da je treba strniti vrste razredne bojevne proletarske internacionale. Le ako bo naša organizacija močnejša, bo mogoče poraz it i kapital ist e.
Jetičnost železniškega jugoslovanstva. V „Lai-bacher Zeitung" z dne 3. marca čitamo sledeči parte : Razpust društva.
Podružnica Kranj „Zveze jugoslovanskih železničarjev" se je zaradi nezadostnega števila članov razpustila.
Kranj-Skofja Loka, 25. februarja 1913. Kramaršič, bivši predsednik.
Nušiea jo je vzela, to kranjsko podružnico železniških jugosiovanov. Mrtvaški list pravi sramežljivo :	„zaradi	nezadostnega	števila	članov".
Prav mogočna in številna ta organizacija ni bila nikoli, ampak za eno mizo jih je le bilo v oštariji. Sedaj je nezaslišana demagogija meščanskih strank v parlamentu tudi tem posnela mrene z
oči, da so spoznali to-le preprosto resnico : Malopriden lump, od železniške uprave najet in od meščanskih strank plačan, je ali pa omejen duševni kreten, kdor cepi v sedanjih resnih dnevih organizirano železničarsko moč. Obžalovanja vreden je tisti železničar, brez ponosa, brez samozavesti, pa tudi brez pameti, ki se po sramotnem izdajstvu narodnih in klerikalnih strank še obeša nacionalnim in krščanskim demagogom za peto. Železniško jugoslovanstvo in železniško krščanstvo sta pregrob, preočiten „švindel“, da bi mogla premotiti razsodnega železničarja.
Pošteno narodnjaško časopisje. Kdor bi sodil duševnost in razvoj slovenskega ljudstva po slovenski narodnjaški žurnalistiki, bi imel o narodu sila klavrno mnenje. Naj rečemo, da je narodnjaško časopisje bolj otroško smešno, ali jesuitično hinavsko ? Zanimivo bi bilo poglavje o vzgoje-vahiem vplivu narodnjaškega ..neodvisnega" časopisja. „Dan“ ali „Edinost“ naj bi vzgojevalno vplivala na ljudske sloje ? 'Pake vrste časopisja naj bi predstavljalo politične programe in težnje naroda ? Bolj umazanih cunj ni še tiskal Guten-bergerjev stroj. Zaman išče čitatelj po predalih tega časopisja poštene in odkrite kritike, zaman besede, ki bi izražala moderno razumevanje pojavov novega časa zaman resnične nepristranske vesti o bojih in gibanju delavstva, o programu in ciljih socialistične stranke. Brskanje po najneum-j nejših dnevnih dogodl-ih, neprestano hvalisanje političnih demagogov in narodnjaških duševnih revčkov, oboževanje mogotcev in pretvarjanje principov: evo predstavljen „vzgojevalni“ program meščanskega liberalnega časopisja. Le v napadih proti socialnim demokratom je to časopisje neprekosljivo. Z lažjo in obrekovanjem se operira proti nam. Kakor se pa seveda pokaže tem ljudem zobe, je njim rogovilenju in obrekovanju takoj konec. Tedaj postanejo pasje ponižni in se prav po jezuitično skušajo izogniti posledicam. Talce vrste junakov je zlasti vgnezdenih pri uredništvu „Dneva“. Po zadnjem impozantnem železničarskem shodu v tržaškem Delavskem domu je omenjeni ljubljanski neodvisni „list“ objavil notico v kateri se je brutalno napadalo sodr. Kopača in trdilo, da je bilo na shodu komaj 30 ljudi! Sodr. Kopač je iskal zadoščenje pri sodniji, kar je gospode pri „Dnevu“ sila prestrašilo. < )bjavili so takoj v svojem listu in v „Zarji“ sledečo izjavo. So pač junaki.
O b ž a 1 o v a 1 n a izjav a. —■ Podpisano uredništvo je v št. 382 z dne 18. prosinca 1913 priobčilo pod zaglavjem „ Kakor cucek je šel domov Jože Kopač", notico, s katero smeši tajnika železničarske strokovne organizacije gosp. Josipa Kopača, češ, da je na shodu v Splošnem pravo-varstvenem in strokovnem društvu organiziranih železničarjev v Trstu bil pijan, da je komaj govoril, da je na shodu imel tak nastop, da se je pred zbranim osmešil itd. Uredništvo izjavlja, da vsebuje ta notica potvoro dejstev, kajti gospodu Josipu Kopaču ne moremo kaj tacega očitati, ker se je na označenem impozantnem shodu železničarjev vseskozi dostojno obnašal in govoril. Podpisano uredništvo iskreno obžaluje v tem članku priobčene žalitve, prosi gospoda Josipa Kopača odpuščanja in se zahvaljuje gospodu Josipu Kopaču, da je odstopil od kazenskega preganjanja.
Uredništvo „Dneva".
Jesenica. N o v a gomila. V petek 7. t. m. je na jeseniški postaji smrtno ponesrečil dolgoleten član železničarske organizacije, sodr. Ivan Bizjak, ki je bil med delavstvom splošno priljubljen, zalotila ga je kruta usoda na bojišču dela. Dne 9. t. m. ob štirih popoldne je bil njegov pogreb ob ogromni vdeležbi, ki je pričala o priljubljenosti pokojnega. Iz vseh strani so prišle deputacije, med njimi iz Trsta, (lorice, Ljubljane, Tribiža, Beljaka, Celovca, St. Vida ob Glini, Pod-rožčice in Zeltwega.
Že ob treh popoldne so se zbirali železničarji v uniformah pred lokalom krajevne skupine in od tam so skupno odkorakali k mrtvašnici. Ob štirih so jeseniški železničarji zapeli žalostinko, na kar se jc dvignilo krsto. Na čelu sprevoda sc
i	je neslo deset vencev z rdečimi trakovi. Potem so sledile deputacije. Pogreba so se vdeležili jeseniški uradniki z načelnikom Ječminekom ter uradniki iz Bleda s svojim načelnikom Forstner-jem, postajni delavci iz Soteske in Dovja, vodja kurilniške ekspoziture na Jesenicah, prožni, sig-
nalni in postajni mojstri. Jeseniška organizacija, kovinarskih delavcev je odposlala deputacije.
Sprevod se je pomikal proti cerkvi, odkoder se je po končani ceremoniji krsto odneslo zopet na pokopališče, kjer se je nahajalo že nad tisoč ljudi, med njimi okolo dvesto uniformiranih železničarjev.
Značilno pa je postopanje jeseniškega župnika, g. Skubica, ki se je rdečih trakov tako zbal, da ni korakal na navadnem mestu v sprevodu, temveč daleč zadej za tercijalkami, tako da je zadnji prišel na pokopališče. Ali tu pa takoj pripominjamo, da župniku Skubicu pač ne bo preostalo drugega, kot da se navadi rdeče barve, če meni še nekaj časa ostati na Jesenicah.
Organizacija železničarjev, katere, član je bil Bizjak od nje uastanovitve, izgubi ž njim vztrajnega in izvežbanega agitatorja, železničarji pa vrlega tovariša in sobojevnika. Njegovo ime nam ostane v živem spominu.
žalujočim zaostalim izrekamo naše prisrčno sožalje.
Jeseniška železničarska skupina se na tem mestu toplo zahvaljuje vsem, ki so spremili milega tovariša na njegovi zadnji poti, zlasti pa uradnikom, poduradnikom, slugam in sodnigom zastopa krajevnih skupin, južnim železničarjem in pevcem .
Heine pred železničarji. Poslanec Heine je dobil v Tešenu na Elbi zasluženi in pričakovani odgovor. Dvomimo da se bo gospod poslanec še kedaj drznil zagovarjati v javnosti izdajstvo, ki ga je zakrivil povodom zadnje akcije v pridfže-lezničarjem. Nemško nacionalna zveza je sklicali) 21. februarja v Tešenu na Elbi zborovanje, katerega pa so se vdeležili v večini naši sodrugi. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec sodr. Se-liger. Poročati je imel slavni Heine. Predpogoji so se kazali za razupitega nemško nacionalnega veljaka jako neugodni. Ze ob otvoritvi shoda je bil strah poslanca pred socialnimi demokrati očiten. Ko je predsednik nemško nacionalne zveze otvoril shod in naznanil, da bodo prej govorili Heine in Knirseh in da potem šele dobe besedo ..nasprotnik", ki sme govoriti le četrt ure, ss je razlegel po dvorani značilni krohot. 'Po je še bolj spravilo iz ravnotežja nacionalce. Sodr. Griinznor se javi k besedi in predlaga, da naj sodr. Seliger govori takoj za poslancem Heine. To ni nacionnl-cem po godu. Heine zakriči: „Seliger ne sme govoriti !“ Nepopisno je razburjenje navzočih po nespametnih in predrznih besedah nemškega vladnega hlapca. Slišati je besede : ..Strahopetec !", „hlapec“. Heine se hoče pokazati junaka in odgovori : Socije bomo vrgli ven ! Te besede bi bile za Heineja gotovo usodepolne, ako ne bi bili sodrugi Griinzner in Schvveichart uplivali pomirjevalno na razdraženo in razburjeno množico. Nastal je splošen dirindaj. Predsedništvo ni hotelo zagotoviti prosto besedo Selingerju. Obnašanje nacionalcev jc provzročilo razburjenost, ki nacio-nalci niso pričakovali. Heine je moral pobegniti in predsednik zaključiti shod. Heineja je spremila množica s krepkimi „pfui !“, ..izdajalec !“, „lakaj !“ itd. Heineja so rešili iz rok razdražene množice žandarji, ki so vdrli v lokal, kjer se je „shod' vršil. Poslanec Heine se bo zdaj dvakrat premislil predno se pokaže v javnost, da zagovarja svoje brezprimerno izdajstvo. Prišla je ura obračuna tudi za nacionalistične veljake. Slučaj Heineja naj bo opomin njegovim tovarišem v izdajstvu.
Kongres mednarodne zveze transportnih delavcev. Osrednji svet zveze transportnih delavcev, je določil, da se ima vršiti letošnji kongres zveze v Londonu in sicer dne 10. junija. Lokali, kjer se kongres vrši niso še znani. Po zatrdilu angleških sodrugov se bo vršil najbrže v Corton Hall v Vestminsterskem okraju mesta. V tem okraju imajo sufragetke glavno taborišče. Tajnik srednjega sveta se bo osebno potrudil v London, da preskrbi kongresu primerno lokale in da bi pripravil vse potrebno. Želja radi pristrežja v Londonu je nemudoma sporočiti tajniku. Opozarjamo obenem, da pošlje vsaka v mednarodni zvezi združena organizacija za vsakih 1000 članov po enega delegata, za 1000 do 5000 po dva in za vsakih nadaljnih 10.000 članov še po enega delegata. Pri izvolitvi delegatov je zlasti paziti, da znajo delegirani nemško, angleško ali francosko, ker se bo razpravljalo le v teh treh jezikih. Pred-
loge. ki se želi, da pridejo na dnevni red kongresa, je poslati tajniku vsaj dva meseca pred kongresom, provizorični dnevni red se bo čimprej naznanilo. Razprave kongresa se vršijo predvsem v plenumu. Ako bodo po posvetovanjih kongresa potrebne konference posameznih poklicnih skupin., se po končani konferenci zopet znide kongres, ki bo predloge posameznih poklicnih skupiti sprejel ali pa odklonil. Zastopniki organizacij, ki niso združeni v naši mednarodni zvezi, ki pa /, nami simpatizirajo, smejo prisostvovati razpravam kot gosti. O njih eventuelni udeležbi debati in glasovanju, se bo na vsak način še sklepalo.
Stavka železničarjev na Angleškem. Ravnateljstvo srednje angleško zbornice, ki je ob času splošne stavke železničarjev igralo vodilno vlogo med podjetniki, hoče baje usiliti svojim nastav-Ijencem nevarni in silni boj. Med železničarji te družbe vre že od časa zadnjo splošne stavke. Nezadovoljnost in razburjenost proti početju ravnateljstva se je še bolj poostrila vsled odpusta nekega vlakovodje. \ lakovodja je bil namreč odpuščen zaradi izvrševanja službe natančno po službenih predpisih. Predpostavljeni je zahteval, da naj doda vlaku še nekoliko drugih vozov. \ lakovodja je opomnil, da je zavora stroja prešibka za toliko vozov in da bi značilo izvrševanje ukaza resno nevarnost za gotovost vlaka, ld je imel voziti po položni progi. Skliceval se je na določbe službenih predpisov, ki se glasijo v tem •žiru njem ugodno. Vkljub temu je dobil 14 dnevno odpoved. Pritožil se je na- ravnateljstvo, ki je pa odpoved potrdilo in izjavilo, da bi bil moral vlakovodja predvsem uvaževati ukaz predpostavljenega. S drugimi besedami povedano : Da ugodi interesom družbe bi moral vlakovodja neuvaže-vati predpise ministrstva in niagari postaviti v nevarnost življenje potujočih. Zahteva in odgovor ravnateljstva zveni preizzivajočc, da bi osobje, ki sedaj pravzaprav niti ne ve kakšne službene dolžnosti ima, moglo tako postopanje mirno prenašati. Slučaj je vzbudil med delavstvom železnice opravičeno razburjenost. Vršili so se mnogi impozantno obiskani protestni shodi. Upati je, da bode trgovinsko ministrstvo interveniralo, da prepreči izbruh stavke.
0 vojni bestiji. I/, Sofije poroča sodrug Dimitrov, tajnik bolgarskih strokovnih organizacij, sledeče :
Od začetka februarja so se pričele zopet sovražnosti s krepkejšim bombardiranjem Odrina, Že od vsega začetka ni bilo misliti na to, da bo boj omejen le ‘okolo Odrina. Pozitivno lehko trdim, da sedanji boji na obeh straneh prav nič ne zaostajajo v grozotah in brezobzirnosti za prejšnjimi. Človeško klanje je tako strašno, kakor ni bilo nikdar prej. Oblasti so izdale odlok, da mora ju zapustiti vsi ranjeni vojaki bolnišnice in oditi domu. In danes smo bili priča priizoru, ki je trgal srce : Videli smo, kako so pometali na stotine vojakov, še neozdravljenih, hromih, s krogljami v telesu, iz bolnišnic, da bo prostor za nove žrtve krvave vojne. Pretežna večina teh nesrečnikov, ubogih delavcev, nima sredstev, da bi se zdravili in olajšali strašne muke. Koliko od teh se ne bo zamoglo preživljati drugače kakor z beračenjem.
Kako kruto in nečloveško postopajo naše \ ojaške oblasti z žrtvami vojne, kaže jasno tole dejstvo :	Danes je moral zapustiti bolnišnico na
odredbo oblasti stavbinski delavec, ki je popolnoma oslepel. Postavili so ga na cesto z drugimi vred, brez vseh sredstev. Žalostna smrt bi bila njegov delež, da se ni zavzela zanj naša organizacija in mu stregla. Ko se okrepi, ga odpošljemo v njegovo domovino, v zapuščen kot Macedonije.
Obnovljena vojna je poslabšala položaj delavstva še bolj. Vsote, določene od občin za podpore, so že izdane, a novih sredstev za pomoč ue dovoljuje nobena, občina. Njihova podpora je l bila itak le kaplja na razbeljeno železo. Po urad- j nih podatkih so dovolile vse občine 1,556.900 | frankov v podporo. Če razdelimo to vsoto na J mestno prebivalstvo, živeče v najhujši bedi, ki ' je cenijo uradno na 700.000 oseb. tedaj prideta na vsako osebo po dva franka, in sicer za štiri mesece.
Najbrže bodo tudi kmalu prenehali z delom v obratih, ki so jih pred kratkimi otvorili v upanju na bližnji mir. Nezaposlenost bo še večja in se bolj uničujoča. K tej bedi se pridružuje še
obup in pričakovanje najhujšega v družinah, ki imajo očete in sinove na bojišču.
Prav resno in težko skrb nam provzroča tudi usoda naših najboljših agitatoričnih in or-ganizatoričnih moči, ki so na bojiščih in katerim so doslej še prizanesle sovražne krogi je. Vse te razmere so vplivale, da je ljudstvo bilo polno nejevolje in upornosti, ko so pričele sovražnosti znova. Ogorčenje ljudstva proti nečloveškemu klanju in njega provzročiteljih narašča z vsakim dnem. Da to ogorčenje ne bruhne z vso silo na dan in da ljudstvo še ni dalo duška svoji nezadovoljnosti z revolt o, je le v tem, da imamo nečloveško vojaško upravo in grobo vojaško cenzuro, ki tlačita našo deželo ....
Socialni pregled.
Cene na svetovnem trgu in carinska zaščita.
Varstvene carine so bile uvedene v času, ko so nagloma pešale cene na svetovnem trgu. Ko je amerikanska in ruska pšenica v letih sedemdesetih preplavila Evropo in ko je težka gospodarska kriza po polomu I. 1873. potlačila cene industrijskih izdelkov, so sc zavezali agrarci in fabrikanti in uvedli carine. Namen carin je bil, da se ublaži naglo upadanje blagovnih cen na domačih trgih. Naše poljedelstvo in naša obrt propade, ako zavladajo tudi pri nas cene, ki veljajo na svetovnih trgih : to se bile običajne besede v letih osemdesetih in devetdesetih; zato jih moramo varovati pred tujo konkurenco. Tako je bilo utemeljevanje carinske zaščite. Danes tega argumenta ni več, zakaj cene na svetovnem trgu- že nekaj let ne padajo več. temveč rasto. Angleški trgovinski urad je izrazil pešajočo tendenco svetovnih cen s sledečimi številkami. Ako postavimo za povprečno ceno najvažnejših živil v letu 1900. število 100, je znašala povprečna cena 1. 190(5. 100.5, leta 1907. 105.8, leta 1908. 102.8, leta 1909, 104.0, leta 1901. 108.7, leta 1911. 109.3 in leta 1912.
115.0. Na Angleškem, kjer nimajo carinske zaščite so cene od leta 1900, poskočile za 15 odstotkov. Pri nas so poskočile mnogo hitreje, zakaj v Avstriji plačujemo ne le svetovno ceno, temveč še carino povrh. Tega nismo tako hudo občutili, dokler so cene na svetovnem trgu pešale. Danes, ko svtovne cene rasto, pa je neznosno. Agrarci in fabrikanti, ki so pred leti vpili po carinski zaščiti, češ (la jih nizke svetovne cene ubijejo, bi se danes držali tudi ob svetovnih cenah, ker so tako visoke, da jim zagotavljajo lep dobiček. Dokler so bile cene na svetovnem trgu nizke, je bila carinska zaščita producentom (poljedelcem in tovarnarjem) potrebna in za konsumente ne preveč občutna ; odkar vstajajo svetovne cene, je carinska zaščita producentom nepotrebna in za konsumente neznosna.
Gospodarske krize ni . . . Kakšna kriza ? Prav dobro se nam godi ! Kaj bi tožili in stokali Dividenda alpinske rudniške družbe, ki je ena najhujših izkoriščevalk, je poskočila od 42 na 52 kron. Železarski kartelisti so napravili v minulem letu tako sijajne dobičke, kakor še nikoli prej. S tem naj se tolažijo množice •— nezaposlenega, stradajočega delavstva. . . .
Naznanila.
Organizacije in zaupniki, ki še niso obračunali „ Družinskega koledarja", so naprošeni, da pošljejo denar za že prodane izvode čim prej na naslov „Delavska hranilnica in posojilnica" v Ljubljani. Obenem se naznanja, da je v zalogi še nekaj „Druzinskega koledarja", ki so ga odda po izredno nizki ceni, na kar opozarjamo zlasti organizacije, ki ga vsled njegove stalne vrednosti lahko uporabijo za dobitke pri svojih priredbah. Naroči se pri zvezi ,.Vzajemnost" v Ljubljani.
Najuspešnejšo reklamo napravijo obrtniki, trgovci, gostilničarji in drugi v krajih, kjer bivajo delavci, če inserirajo v ,.Družinskem koledarju", ki izide za 1. 1911 že koncem avgusta letošnjega leta. Letošnji koledar obsega čez 50 strani oglasov, kar je pač najboljši dokaz, da je v resnici upoštevanja vreden. Vabi se tudi delavska gospodarska podjetja na inseriranje. Sodruge se prosi, da opo-zore na to obrtnike in druge. Pojasnila daje zveza i'Vzajemnost" v Ljubljani.
Le še malo število izvodov brošure dr. Bauerja „N a r o d n i ali razred n i b o j ?" imamo v zalogi. Skupine in sodrugi, ki je še niso naročili, naj to store takoj, predno preide zaloga. Brošura seznani delavce v lahko umljivem slogu z najnovejšimi in najvažnejšimi vprašanji in daje točen odgovor nanje.
Cena posameznemu izvodu je 6 vinarjev, po pošti 9 vinarjev. Kdor naroči najmanj 25 izvodov skupaj, dobi primeren popust, ki narašča s številom naročenih izvodov.
Naročila je pošiljati na Tajništvo železničarske organizacije v Trstu, ulica Madonnina 15.
Ob enem pa prosimo one, ki prej naročenih izvodov še niso obračunali, da to čimprej store.
T a j n i š t v o.
Poročila o shodih.
Trst V. Dne 7. t. m. se je v Razpotnikovi gostilni „International" vršil redni občni zbor skupine Trst V. naše organizacije. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi :
M ii 11 e r Stefan, predsednik ; R u p -n i k Anton, I. podpredsednik ; Esi h M a t i n , II. podpredsednik ; M a k o v c , B a 1 -d a s s i , zapisnikarja ; Zupančič, S e č -n j a k , blagajnika ; M a s t n a k , E o j 11 , C a-p r a , kontrolorji ; Rosen \v i r t h , S c h a tzl, K 1 o s e , odborniki.
Dopise za skupino Trst V' je pošiljati na naslov :	S t e f a n M u 11 e r , Via Gian Rinaldo
Carli 11.
Gorica. — Dne 22. februarja se je vršil tukaj mnogoštevilno obiskan shod južnih železničarjev, z dnevnim redom : Položaj železničarjev in organizacija. Sodr. Mozetič je otvarjajoč shod z zbranim in odkritim besedam spomnil umorjenega našega posl. sodr. Schuhmeierja. Zborovalci so se v znak sožalja dvignili iz sedežev. O prvi točki dnevnega reda je poročal sodr. Mozetič. Pojasnil je položaj avstrijskih železničarjev in ožigosal sramotno izdajstvo meščanskih narodnjaških ljudskih osrečcvalcev. Zlasti je opozoril navzoče na parlamentarno delovanje naših najbližjih tržaških narodnih zastopnikov delavstva, kateri so po svoji metodi tudi povodom 17-milijonskega predloga posl. sodr. Tomschika neovrgljivo dokazali, da nasprotujejo zahtevam železničarjev. Železniško osobje zamore zdaj le potom svoje organizacije izvojiti zboljšanje. Sodr. Mozetič je zaključil svoje poldrugourno poročilo z pozivom na navzoče železničarje da naj delujejo navdušeno in vneto v prid organizacije, da se bodo naše bojne vrste še bolj okrepčale in utrdile. Poročilu je sledilo navdušeno pritrjevanje
Sprejeta je bila ostra resolucija, ki obsoja izdajstvo narodnjaških strank in poživlja železničarje, da naj se pridružijo razredni organizaciji.
Iv drugi točki dnevnega reda so se oglasili sodrugi Medvešček ,Kos, Volčič in Tabaj Josip.Razpravljalo se je predvsem o stvareh ti-čočih se organizacije in o načinu agitacije. Grajalo se je nato početje narodnjaškega razgrajača sprevodnika Kavčiča, ki je nedavno od tega v hipu narodnjaške besnosti zagrabil za grlo sodr. Maraša, ko je imel ravno opravke pri premikanju vlaka na postaji v Tržiču. Povoda za napad ni bilo. Kavčič, ki baje znori samo da vidi kakega socialnega demokrata, se ima zahvaliti hladnokrvnosti, Maraša, če ni šel z zdrobljenimi kostmi domov. Tržaški inšpektorat je sicer v zadevi uvedel neko preiskavo, za katero je bil določen gosp. kontrolor Gostiša. Ali stvar se je najbrže iz znanih vzrokov potlačila. Šlo se je seveda za narodnjaškega kričača in proti tem so uprave jako popustljive. Sicer pa bomo preskrbeli mi, da se stvar pojasni in junaškega Kavčiča ukroti.
Ostali govorniki so prijavili razne službene nedostatke, ki se jih je vzelo na znanje. Vsem je podal pojasnila sodr. Mozetič. Poudarjalo se je potrebo skupnega smotrenega delovanja. Shod je napravil na vse navzoče najlepši uti«
Jesenice. 10. marca t. I. se je vršil tukaj občni zbor naše lepo napredujoče skupine. Udelfežba je bila povoljna. Vsi ki so prišli na občni zbor, so imeli o poročilih in razpravah najboljši utis. — Onim, ki se niso udeležili zbora, bo žal za lepo priliko, ki so zamudili.
Zbor je otvoril predsednik skupine sodr. Pintar. Spomnil se je najprej ponesrečenega sodr.
Bizjaka. Vsi ki so ga poznali in ccnili žalujejo za njim . Nam bo ostal zvesti in navdušeni sodrug v najlepšem spominu.
O vnetem agitatorju in zvestem tovarišu je spregovori' še posebej naš sodr. Kopač. Obžaluje da se ni mogel udeležiti pogreba. Stranka in organizacija je zgubila prepričanega in dragocenega bojevnika. Dokler se bodo porajali iz delavskih vrst taki boritelji nam ni obupati v naš apostolat. Umrli sodrug je razumel nalogo zavednega dela lica in izvrševal vedno v polni meri svojo razredno dolžnost. Stremel je po uresničenju idealov svobode in enakopravnosti. Zato je delal, se bojeval in žrtvoval. Njegovo življenje naj bo v zgled delavcem, ki se hočejo priboriti boljše, častnejše in lepše življenje. Sodrugi so po besedah sodr. Kopača v znak sožalja vstali.
Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Predsedniško poročilo poda sodr. Pintar. Iz tega posnemamo, da je imel odbor v zadnji poslovni dobi 12 sej, li shodov, ki so bili vsi prav dobro obiskani. Delegate se je poslalo na šest raznih konferenc. Več sodrugov je dobilo podpore. Poleg gori označenih se je vršilo 4 shpdov po § 2. Vložilo se je razne proteste, interveniralo se je z uspehom v mnogih slučajih. Blagajniško poročilo je podal sodr. Oman. Organizacija šteje 93 članov. Posmrtno odpravninski sklad 42 članov.
Tabela prometa skupine v poslovni dobi izkazuje sledeče :
Dohodki Izdatki	Ostanek
Februar	K	293.89	K	137,—	K	156.89
Marz	„	347.87	„	189.27	„	158,60
April	„	292.80	„	130.89	„	161.91
Maj	„	333.75	„	150.23	,.	183.52
Juni	„	349.30	„	179.62	„	169.68
Juli	„	322.76	„	159.06	„	163.70
Avgust	„	289.04	„	128.48	„	160.64
September	„	279.68	„	110.18	„	169.50
Oktober	„	316.14	„	147.56	„	168.58
November	„	297.38	„	13361.	„	163.77
December	„	347.79	„	187.56	„	160.23
Januar	„	326.17	„	152.64	„	173.53
Predsednik sodr. Grabner poroča da je kon-statiral knjige in našel vse v redu. Predlaga abso-lutorij in izreka zahvalo odboru.
V	novi odbor so bili izvoljeni soglasno sledeči sodrugi:	Franz	Črnologar, predsednik;
Wernegger N., podpredsednik ; Joh. Oman, blagajnik ; Pihvachs Ludvv. in Jos. Šlešitz, podbla-gajniki ; Franz Poljanšek, knjižničar ; Iv. Malle, namestnik; Iv. Zesjak, zapisnikar; Jos. Mlakar, namestnik ; preglednika : Karol Grabner in Karol Sanseng; zaupniki:	Pavlin Alois, Mrak
Ivan, Plešnik Žarko in Schonsleben Nikolaj.
Po izčrpanem dnevnem redu je dobil besedo sodr. Kopač, ki je v daljšem zanimivem predavanju očrtal razvoj organizacije. Zahvalil se je odboru za vsestransko in popolnoma izvršeno nalogo. Nadeja se, da bo tudi prihodbji občni zbor značil nov korak naprej v razvoju organizacije na Jesenicah. Dolžnost vseh sodrugov je podpirati stremljenje in delo odbornikov. Skupno in vstrajno je treba delati, ako se hoče, da bo organizacija uplivna in koristna. Nadalje je pojasnil postanek razredov in razvoj kapitalizma, ki nosi že v svoji strukturi svojo usodo. Po popolni dovršitvi kapitalističnega procesa — in ta proces postaja dan za dnem silnejši — bo prešla usoda človeške družbe v roke delavstva. Delavec bo mojster in gospodar bodoče svobodne družbe. Razvoj je treba pospešiti in boj intensificirati, da bomo čimprej doživeli poraz kapitalizma in zmago delavstva. Jeseniški železničarji so razumeli misijo, ki jim nalaga razredna zavest. Izvršili bodo še vnaprej s podvojeno vnemo agitacijo za okrepitev organizacije, ki jim pripravlja boljše življenje.
Po rešitvi raznih drugih zadevah, je predsednik z primernimi besedami zaključil važni občni shod.
Dopise v zadevah skupine je nasloviti na predsednika Čmologarja Franc, železniški stro-kovnik, Jesenice.	/
Konferenca prožnih vravnavalcev.— V nedeljo 9. t. m. se je vršila v Ljubljani, v gostilni pri Petriču, naznanjena konferenca prožnih vravnavalcev. Uspeh konference je bil popolen. Navzočih je bilo 27 delegatov. Zastopane so sledeče državno železniške postaje :	Kamnik, Jesenice,
Podnart, Krajn, Škofja Loka, Dobrava in Ljub-Jjgna; za južno železnico :	Brezovce, Gorenje
Ležeče, Verd, Postojna, Kormin, Tržič, Borovnica,
Gorica, Dolenji Logatec, Rubia, Sv. Peter n. Kr. in Ljubljana.
Na dnevnem redu so sledeče točke : Položaj prožnih vravnavalcev in njih zahteve ; Organizacija in raznoterosti. Predsednika Tonia France iz Škofje Loke in Taboj Fran iz Gorice.
Poročevalec sodr. Kopač pojasnuje v daljšem govoru položaj prožnih delavcev. Razmere te koristne kategorije postajajo od dne do dne neznosnejše. Da je treba razmere temeljito sanirati občutijo delavci sami. Nezadovoljnost je razumljiva ; ali če se hoče v najkrajši dobi doživeti boljše delovne in mezdne pogoje, je treba primerno s položajem ukreniti vse potrebno, da se zahteve kategorije vravnavalcev proge imponira železniškim upravam. Organizacija je premotrila položaj in stavila sledeče specielne predloge :
Premestitev prožnih vravnavalcev iz skupine B v skupino A.
Uvrstitev takozvanih vizirerjev v kategorijo prožnih vravnavalcev.
Pripustitev k izpitom za prožne mojstre ob doseženi plači 1200 kron in po enoletnem šolanju kot prožni mojster; imenovanje prožnim mojstrom po uspešno dovršenem izpitu.
Določitev natančne službene razdelbe in podelitev posameznih prostih dni na mesec za prožne vravnavalce.
Podelitev plaščev, ki ne puščajo vode. (Jvil-hnate obleke, ne da bi se podaljšalo nošno dobo za ostalo službeno obleko.
Uvedbo pavšala za progo letnih 300 kron in hranarine 1 krono pri oddaljenosti nad 2 kilometra od doma.
Razširitev predorne doklade na prožne vravnavalce.
Napravo predpisov za prožne vravnavalce.
Podelitev službenih prostovožnih listov prožnim vravnavalcem za njih progo.
Konferenca je sprejela še sledeča dva predloga : zahtevati zastopstvo v personalni komisiij za kategorijo prožnih vravnavalcev in razdelitev okrožnic, ki se tičejo tega osobja. Poleg teh predlogov se je za skupno kategorijo slug, kateri pripadajo prožni vravnavalci, vložilo potoni personalne komisije še razne druge predloge. Poročilu je sledila živahna razprava. Prijavljeni so bili mnogi nedoštatki. Razprava je podala pravi obris nevzdržljivih službenih in plačilnih razmer vravnavalcev proge državne in južne železnice. Zlasti so se delegati pritoževali zoper prožnim mojstrom, ki šikanirajo in izkoriščajo osobje. Sodr. Kopač je prevzel nalogo se tozadevno obrniti na kompetentno mesto .
O točki organizacija je zopet prevzel besedo sodr. Kopač, ki je predočil navzočim posledice brezbrižnosti prožnih vravnavalcev napram svoji stanovski organizaciji. Zaostalost tega osobja napram drugim železniškim kategorijam so zakrivili delavci sami. Prožni mojstri ravnajo z delavci brutalno ; jih izkoriščajo, preganjajo, žalijo in zapostavljajo. To je mogoče ker so prožni vravnavalci neorganizirani. Le pred organiziranim delavcem imajo predpostavljeni rešpekt. Stavljene zahteve bodo sprejete, če bodo delavci skupno in močno združeni. Od prožnih vravnavalcev samih je odvisen uspeh gibanja.
Pri točki raznoterosti se je rešilo razne druge zadeve ter sklenilo sklicati jv najkrajši dobi drugo konferenco prožnih vravnavalcev tržaškega tajništva in potem državno konferenco na Dunaju. — Predsednik je ob 2 pop. s primernimi besedami zaključil uspelo in koristno konferenco. Delegati bodo uvaževajoč sklepe in priporočila konference vneto agitirai med svojimi tovariši, da ojačijo organizacijo, ki jim bo priborila boljše razmere.
Ljubljana. — Shod vrhstavbnih delavcev. Dno 11. t. m. se je vršil tukaj polnoštevilno obiskan shod vrhstavbnih delavcev južne železnice. Shod je bil prava resna protesta te zapostavljene kategorije. Ne eden vrh-stavbni delavec ni manjkal na shodu. Prijavljene pritožbe posameznih delavcev so ostra obsodba postopanja selccijskega načelnika Sterna, ki noče uvaževati predpise ravnateljstva glede temeljnih plač osobja. Vrhstavbne delavce nastavlja mesto z temeljno plačo 2.50, kakor določajo predpisi, z dnevno plačo 2.30 ali 2.40. Nekaterim delavcem se je plača sicer zvišala, ali po enem mesecu se jim je zvišanje zopet za 10 vin. odtegnilo. Shod je sprejel resolucijo, ki nalaga tajništvu, da naj dogovorno z zaupniki sestavi
seznam vrhstavbenih delavcev, ki ne dobijo določene začetne plače, da se potem gradivo predloži vrhstavbnemu ravnateljstvu ter intervenira pri kompetentnih faktorjev. Po enourni razpravi je predsednik shoda, delavski odbornik Rupar, zaključil lepo uspeli shod.
Naš posmrtno odpravninski sklad.
Od I. februarja do 2S. februarja t. 1. se je izplačalo sledeče posmrtno-odpravninske podpore: 2J Josip Friedrich, Drossing.
22 Josip Kleinberger, Meidling.
23 Anton Zucls, Tešin.
24 Klement Groh, Klostergrob.
25 Anton Schier, Liberec.
2(> Andrej Gill, Puchberg.
27 Ivan Neuhuber, Inomost.
28 Josip Freidhofer, Bruck na Muri.
29 Katra Sonnleitner, Solnograd I.
30 Adalbert Titze, Jogerndorf.
31 Antonija Zavada, Zagorz.
32 Marija Schvvab, Ustje.
33 Julij Neugebauer, Eger.
34 Andrej Oohal, Oderberg.
35 Ivanka Schneider, Leipnik.
36 Josip Geier, Wolkersdorf.
37 Magdalena Puchos, Kehning.
38 Mihajlo Daiui, Knittelfeld.
39 Margareta Dasl, Bichofshofen.
40 Eva Daniez, Podgorze.
41 Ana Heimich, Neudoz.
42 Ivan Riepl, Sch\varzaeh.
43 Matija Urban, Stadlau.
44 Marija Nohlrab, Kaaden.
45 Neža Ficker, Kaaden.
46 Fran Sch\veitl, Favoriten II.
Zadružništvo.
DELAVSKE KONSUMNE ZADRU GE za Trst Istro in Furlanijo.
IX. zadružna doba.	Število	članov	7864.
Mesečni izkaz
Razpečano blago : Zadružno leto 1911-12 (le proti znamkam)
Juli
August
September
Oktober
November
December
Januar
Februar
K
85989.77
83176.99
93174.89
99190.41
98484.55
109368.177
110449.27
104572.98
1912-13 (skupno) 117834.47 122091.'.(1 143117.34 201921.76 210598.68 213325.53 201433.93 200029.98
K 784407.63	K 1410352.98
Od I. julija 1912 do 28. februarja 1913 razdelilo se je podpor bolnim članov in po njih zaostalim udovam in sirotam za K 7888.54
Na dividendih se je izdalo od 1. julija 1912 pa do 28. februarja 1913 K 22142.47.'
Inkasi skladišča oblačil:
(od 18. septembra 1912 do 28. feb. 1913)
Oddelek: konfekcija..........K	67291.38
„	manufakture	...„	53947.35
„	obuvala ...........„	27051.29
„	pokrivala .........„	12351.8H
Skupaj K 160641.62
T r s t , dne 28. februarja 1913.
AAAAAAAAAAAAAAAAA
Kavarna Unione ■ Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
Napitnina je odpravljena
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
vvvvvvvvvvvvvvvvv
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip K o p a 6 Tiska L. Herrmanstorfer v Trstu